SKUPŠČINSKA PRILOGA št. 4/80 Ljubljana, 6. 6. 1980 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 27. seja zbora zdruienega dela 28. seja zbora krajevnih skupnosti 26. seia družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 24. 6.1980 ob 17. uri Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 27. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 24. junija 1980 ob 17. uri. v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 26. seje zbora združenega dela 4. Obravnava informacije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 5. Obravnava informacije o organizacijah združenega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 6. Obravnava predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana e) Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana . f) Sodnika za prekrške Ljubljana g) Postaje milice Ljubljana Center 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja 10. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvidacije Poslovne interesne skupnosti za eko-nomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih 13. Vprašanja delegatov: Ljubljana, 6.6.1980 PradMdnik ZZD: Marjan Likar, . r. GRADIVO. - za točke dnevnega reda 3, 4, 6, 7g, 9 in 10 objavljeno v tej prilogi, - za točke dnevnega reda 7a do f in 11 je objavljeno v gradivu za seje zborov SML številka 27, - za točko 12 dnevnega reda je objavljeno v POROČEVALCU skupščine SRS, priloga VI, ki so jo delegacije prejele z gradivom za seje zborov 27. maja 1980, - za točko 8 dnevnega reda je priloženo sklicu seje Na podlagi 44. člena poslovnika za. delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 28. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 24. junija 1980 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Mačkova ulica 1, soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 27. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava informacije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 5. Obravnava informacije o organizacijah združenega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 6. Obravnava predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana e) Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana f) Sodnika za prekrške Ljubljana g) Postaja milice Ljubljana Center 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja 10. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvidacije Poslovne interesne skupnosti za eko-nomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava gradiva iz programa dela skupščine SR Slovenije: a) predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih b) osnutek zakona o pogojih in postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti 13. Vprašanja delegatov Ljubijana, 6.6.1980 . Predsednik zbora KS: Niko Pogačar, I. r. GRADIVO: za točke dnevnega reda 3, 4, 5, 6, 7g, 9 in 10 je objavljeno v tej pnlogi za točke dnevnega reda 7a do f in 11 je objavljeno v gradivu za seje zborov SML številka 27 za točko 12a je objavljeno v POROČEVALCU skupščme SR Slovenije, priloga VI ki sojo delegati prejeli z gradivom za seje zborov 27 maja 1980 za točko dnevnega reda 8 in 12b je pnloženo sklicu seje Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 26. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 24. junija 1980 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.< Predlagam naslednjj DNEVNI REO: 1. Potrditev zapisnika 25. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava informacije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 3. Obravnava informacije o organizacijah združenega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 4. Obravnava predloga odlbka o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za prevehtivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 5. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana e) Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana f) Sodnika za prekrške Ljubljana g) Postaje milice Ljubljana Center * 6. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Ljubljana Center 7. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja 8. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 9. Obravnava osnutka zakona o pogojih in postopku za ustanovitev, združitev oziroma spre-membo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti. 10. Vprašanja delegatov. . LjubJJana,6.6.1980 Predsednik DPZ Franci Završnik, I. r. GRAOIVO: - za točke dnevnega reda 1, 2, 3, 5g in 7 je objavljeno v tej prilogi, - za točke dnevnega reda 5a do f in 8 je objavljeno v gradivu za seje zborov SML številka 27, - za točke dnevnega reda 6 in 9 je pnloženo sklicu seje. Zapisnik 26. seje zbora združenega dela skupščine občin« LJubljana Center, ki je bila v torek, dne 27.5.1980 ob 17. uii v veliki sejni dvorani na Magistratu. Sejo.je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednji DNEVNI RED: "l.lzvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2.Verifikacija pooblastil delegatov 3.Potrditev zapisnika 25. seje zbora 4.0bravnava poročila o delu in problemih komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Center 5.0bravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 6.0bravnava informacije o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva po zaključ-nih računih za leto 1979 7.0bravnava dogovora o ustanovitvi zavoda za iz-gradnjo Ljubljane S.Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1979 9.0bravnava poročila o pregledu davčnega zaključ-nega računa za leto 1979 10-Obravnava sklepa zbora združenega dela Skup-ščine SRS" v zvezi z nekaterimi negativnimi pojavi na področju zaposlovanja 11.0bravnava predloga sklepa o ustanovitvi, nalo-gah, sestavi in načinu dela komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 12.Volitve in imenovanja 13.0bravnava gradiva in določitev delegatov za 28. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14.0bravnava osnutka zakona o stanovanjskem go-spodarstvu 15.Vprašanja delegatov AD1 IZVOUTEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastit delega-tov se ižvolijo: 1. J-tunjadi Aleksander, delegat 47. konf. delegacij '. 2. Rupnik Brigita, delegat 11. konf. delegacij [ 3. Rogljič Ida, delegat 33. konf. delegacij h. AD2 VERIFIKACMA POOBLASTIL DELEGATOV -\ Komisija za verifikacijo pooblastil delegatov je pre-gledala pooblastila delegatov in ugotovila, da je od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru, na seji prisotnih 47 delegatov Zbor je verificiral pooblastila naslednjim delegatom Št*v. Priimek in ime Štev. Priimek in ime konf. konf. 1 Kogovšek Franc 27 Novak Iztok 2. Samide Valter 28. Oblak Ivan 3. Gomilšek Reza 29. Bevc Martin 4. Jeriha Stane Grdadolnik Jože 6. Gale Angelca 30 Šinigoj Irena Harišek Andrej 33. Rogljič Ida 8. Cotman Vera Klančar Ivan 9. Oblak Štefan Nučič Jelka 10. Flegar Marta 34 Lužar Matija 11. Ernestl Alojz 36. Jamnik Tilka Jevšenak Franc 37 Plemenitaš Men Rupnik Brigita 38 Kurka Leon 12. Gonza Mira 39 Tomašek Jožica Kastelič Ivo ' . . 41 Bajželj Jožica 13. Zagrajšek Gizela 42. Češarek Maja Ambrož Drago Maksimovič Bogdana 15. Puc Nevenka Binter Marinka 16. Dolinšek Franjo Kastelic Jožica 17. Vraničar Ana 45 Kralj Jožica 18. Košuta Alojzija 46 Gerič Slavko 20. Brožič,L8opoldina 47 Hunjadi Aleksander 22. Zugelj Vlado 50. Mikuš Borut 25 Rajsner Marta Obrt Krumpačnik Zlatko 26 Kasič Mira AD3 POTRDITEV ZAPISNIKA 25. SEJE ZBORA Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik 25. seje zbora. AD4 OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Božo Arhar, predse-dnik izvršnega odbora komunalne skupnosti. Stališča IS je podal Janez Čadež, namestnik načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve. V razpravi so sodelovali delegati: 1., 25., 33. in 39 konference delegacij. Pismeno pripombo je posredovala 29. konferenca delegacij. Na predlog komisije za družbenoekonomske odttose skupščine občine Ljubljana Center, je zbor sprejel na-slednja stališča: - Zbor ugotavlja, da bi plani in programi komunal-nih storitev navseh področjih komunalnegagospodar-stva na območju mesta Ljubljane morali biti usklajeni tako, da bi kljub temu, da so sinteza planov posamez-nih krajevnih skupnosti in občin, območje mesta Ljub-Ijane biio obravnavano in ureje1 o enovito; - Zbor tudi pnporoča komunalni skupnosti občine Ljubljana Center, da večjo skrb posveti nadzoru nad delom izvajalcev komunalnih stontev, zlasti s stališča boljše in usklajene organizacije del m boljšega izko-ristka delovnega časa, še zlasti na področju vzdrževa-nja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe; - Zbor ugotavlja, da je v poročilu premalo prikazano delo strokovne službe komunalne skupnosti občine Ljubljana Center in da je ak ski načrt stabilizacijskih ukrepov komunalneskupnošftobčine LjubljanaCenter za leto 1980 preveč deklarativen in da ne daje garancije za izvedbo planiranih nalog. „ Soglasno so bili sprejeti naslednji . : SKLEPI: 1. Sprejme se poročilo o delu in problemih Komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Center. 2. Zbor priporoča družbenopolitičnim organizaci-jam občine in mesta Ljubljane, da čimprej oblikujejo izhodišča in določijo roke za organiziranost samoup-ravnih interesnih skupnosti na področju komunalnih dejavnosti. 3. Pripombe k poročilu o delu in problemih Komu-nalne skupnosti se posredujejo Komunalni skupnosti. Ad5 OBRAVNAVA ANALIZE ZAKUUČNIH RAČUNOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA ZA LET01979 AD6 OBRAVNAVAINFORMACIJE OIZGUBAH V ORGANIZACMAH ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA GOSPODARSTVA PO ZAKUUČNIH RAČUNIH ZA LETOt979 Uvodno obrazložitev je podal Janko Pompe, član IS. V razpravi so sodelovali delegati: 33. in 12. konf. delegacij in Milena Mirkovič v imenu občinskega sveta ZS Ljubljana Center. Pismene pripombe so posredovali: 11 ,29., 39., 46. in 48. konferenca delegacij. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se analiza zaključnih računov organiza-cij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 in informacija o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva po zaključnih računih za leto 1979. 2. Zbor podpi ra akcijsko usmeritev izvršnega sveta glede sanacije razmer v organizacijah združenega dela, v katerih se pojavljajo motnje v poslova.nju. 3. Zbor združenega dela poziva delegate organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, da se aktivno vključijo v spremljanje rezultatov poslovanja v organi-zacijah združenega dela in izvajanje ukrepovza stabili-zacijo in izboljšanje poslovanja. AD7 OBRAVNAVA DOGOVORA O USTANOVITVI ZAVODA ZA IZGRADNJO LJUBUANE Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. v razpravi sta sodelovala 1. in 33. konf. dele-gacij. Pismeno pripombo je posredovala 6. konferenca delegacij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Skupščina sprejema dogovor o ustanovitvi Za-voda za izgradnjo Ljubljane. 2. Za sklenitev dogovora se pooblašča izvršni svet. AD8 OBRAVNAVA PREDLOGA OOLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LET01979 Uvodno obrazložitev je podal Janko Pompe, član IS Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvi zaključnega računa prora-čuna občine Ljubljana Center za leto 1979 v predjaga-nem besedilu. AD9 OBRAVNAVA POROČILA O PREGLEDU DAVČNEGA ZAKUUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1979 Uvodno obrazložitev ja podal Cvetko Kogovšek, predsednik komisije, stališča IS pa Slavko Gregorka, član IS. V razpravi je sodeloval delegat 33. konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor potrjuje davčni zaključni račun za leto 1979. AD10 OBRAVNAVA SKLEPA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS VZVEZIZ NEKATERIMI NEGATIVNIMI POJAVI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA Uvodno obrazložitev je podal Janko Pompe, član IS. V razpravi je sodeloval delegat 25. konf. delegacij, Marjan Likar, predsednik zbora, Zora Ude, podpredse-dnica lS in Marko Ce>arc, načelnik inšpektoratazadelo pri Upravi za inšpekcijske službe SML. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Delavci v organizacijah združenega dela morajo preko samoupravnih organov, predvsem samoupravne delavske kontrole, odgovornih poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij preprečiti sklepanje na-videznih kooperantskih pogodb, ugotoviti odgovor-nost dosedanje kršitve r\a tem področju in ustrezno ukrepati. 2. Organizacije združenega dela in občinska skup-nost za zaposlovanje morajo ugotoviti tako zaposlova-nje delavcev jz drugih republik, ki bo v skladu s politiko zaposlovanja, opredeljeno v planih oziroma v smerni-cah ter v skladu z zakonom in medrepubliškim spora-zumom o zaposlovanju. 3. Organizacije združenega dela morajo pospešiti sklenitev samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kultune razmere pri zapo-slovanju delavcev in zagotoviti njihovo izvajanje. Ob-činska skupnost za zaposlovanje mora do konca maja pripraviti informacijo o stanju in problemJh na tem področju. 4. Inšpekcija dela je dolžna dosledneje nadzirati izvajanje predpisov o delovnih razmerjih in o zaposlo-vanju ter ugotavljanju življenjskih pogojev delavcev in o svojih ugotovitvah poročati Izvršnemu svetu najka-sneje do konca septembra. 5. Izvršni svet naj spremlja izvajanje predpisov o zaposlovanju, organizacije združenega dela pa morajo o svojih ukrepih obvestiti Izvršni svet. Izvršni svet naj o svojih ugotovitvah sproti obvešča zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. 6. Samostojnim obrtnikom, ki protipravno pridobi-vajo dohodek naj se v skladu z obrtnim zakonom odv-zame obrtno dovoljenje. 7. O sklepu zbora združenega dela skupščine socia-listične republike Slovenije v zvezi z informacijo o nekaterih negativnih pojavih na področju zaposlovanja ter o sklepih zbora združenega dela in družbenopoli-tičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center je potrebno obvestiti skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje, občinski svetzveze sindikatov Ljubljana Center, osnovne organizacije sindikata in druge priza-dete dejavnike. AD 11 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O USTANOVITVI, NALOGAH, SESTAVIIN NAČINU DELA KOMISIJE ZA SPREMUANJE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU LJUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podalaZora Ude, podpredse-dnica IS. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Sprejme se sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju ka-drovske politike na območju Ijubljanskih občin v pred-laganem besediiu AD 12 VOUTVE IN IMENOVANJA 1. Imenovanje predsednika, namestnika predse-dnika m članov komisije skupščine občine Ljubljana Centerza spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju Ijubljanskih občin Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo se imenujejo: 1. Vladimir Tkalec, za predsednika 2. Bojan Burnik, za namestnika predsednika 3. Ljubo Butinar, za člana 4. Lucijan Fattori, za člana 5. Ton6 Ferenc, za člana 6. Anton Hočevar, za člana 7. Lučka Lambergar, za člana 3. Marjana Lubej, za člana 9. Ronald Malej, za člana 10. Nuša Minatti, za člana 11. Mara Pelc, za člana 12. Gena Pirc, za člana 13. Franc Rutar, za člana 14. Ivan Sušnik, za člana 15. Emil Troha, za člana 2. Razrešitev oziroma izvolitev novih članov statu-tarnopravne komisije skupščine občine Ljubljana Cen-ter Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Funkcije člana se razreši: Helena Breznik, Jelka Mesojedec-Ladiha, Aleksander Paster- njak. 2. Za nove člane se izvoli: Meta Bernot, Andrej Hor-vat, Breda Kalabič. 3. Razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta SO Ljubljana Center Predlog je podal predsednik IS Zdenko Mali. Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: 1. Bogdan Opresnik se razreši funkcije člana IS in dolžnosti predstojnika oddelka za gradbene in komu-nalne zadeve. 2. Martin Zorec se izvoli za člana IS in imenuje za predstojnika oddelka za gradbene in komunalne za-deve AD 13. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGA-TOV ZA 28. SEJO ZBORA OBČIN SML A) OBRAVNAVA GRADIVA K 3. točki: Analiza družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979 z uresničevanjem smernic v I trimesečju 1980 in predlogi IS SML Stališča IS je podal Janko Pompe, član IS. Pismeno pripombo je posredovala 48. konf delega-cij. Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: 1. Analiza družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979 z uresničevanjem smernic v I trimesečju 1980 se vzame na znanje. 2. Pripombe IS in konferenc delegacij se posredu-jejo skupščini mesta Ljubljane. K 4. točki: Uresničevanje srednjeročnih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 za uveljavljanje svobodne menjave dela Stališče IS je podala Zora Ude, podpredsednica IS V razpravi je sodelovala delegacija 37. konf. delega-cij, pismeno pripombojeposredovala46. konf delega-cij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Uresničevanje srednjeročnih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 se sprejme na znanje. 2. Pripombe IS in pripombe konferenc delegacij se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. • K 5. točki: Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje in ocena za leto 1980 Stališča IS je podal Janez Čadež, namestnik načel-nika oddelka za gradbene in komunalne zadeve Brez razprave sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o uresničevanju i srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje in ocena za leto 1980. 2. Pripombe IS se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. K 6. točid: Poročilo o delu in poslovanju orgamzacij za urejanje zemljišč v LjubMani Stališče IS je podal Janež Cadež, namestnik načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o delu in poslovanju organizacij za urejanje zemljišč v Ljubljani. 2. Pripombe IS se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. K 9. točki: Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo delovne organizacije individualne komunalne porabe Pismeno pripombo je posredovala 46 konf delega-cij. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor soglaša s predlogom odloka o spre-membi in dopolnitvi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo delovne organizacije individualne komu-nalne porabe. K 11. točki: Osnutek odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na obrnočju Ijub-Ijanskih občin Stališča IS je podal Janez Čadež, namestnik načel-nika oddelka za gradbene in komunalne zadeve V razpravi je sodeloval delegat 12. konf delegacij Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Pripombe IS in konferenc delegacij k osnutku odloka se posredujejo skupščiru mesta Ljub-Ijane B) DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Na 28 sejo zbora občin SML delegirajo: - 2 delegata družbenopolitični zbor - 2 delegata zbor združenega dela - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti 2. Zbor združenega dela delegira na 28. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane naslednja delegata: 1. Ivan Klančar, delegat 33. konf. delegacij 2. Ivo Kastelič, delegat 12. konf. delegacij AD14 OBRAVNAVA OSNUTKA ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V razpravi so sodelovali delegati 47. in 11. konf delegacij. Pismeno pripombo je posredovala 22. konf. delega-cij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Pripombe k osnutku zakona o stanovanj-skem gospodarstvu se posredujejo cbčinski konfe-renci SZDL, ki je organizator razprave o osnutku za-kona v občini. AD 15 VPRAŠANJA DELEGATOV: Vprašanje 12. konference delegacij v zvezi z preraz-porojenim stanovanjskim prispevkom in vprašanje 37. konference delegacij v zvezi s sklepanjem pogodb o svobodni menjavi dela med gledališči in kulturnimi skupnostmi je bilo preko delegacije občine Ljubljana Center posredovano na 28. seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane. 37. konferenca delegacij: Zanima nas kdo je izdal dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave ob Nami na Cankarjevi cesti? 25. Konferenca delegacij: Zanima nas, ali bi lahko Komunalna skupnost občine Ljubljana Center vnesla v svoj program dela tudi od-stranjevanje živali, zlasti psov in mačk, ki so brez last-nika? Danes za to nihče ne skrbi, po stanovanjskih blokih pa je vse polno mladih psov in mačk. 39. konferenca delegacij: Vzvezi s planskimi dokumenti Komunalneskupnosti za leto 1980, glede programa opravljanja mestnega, potniškega prometa, nas zanima, kdaj bosta številki avtobusov 5 in 9 vozili tudi po 21. uri? 38. konferenca delegaclj: Zanima nas, kdaj bo zgrajeno igrišče Osoje pri Oš Janeza Levca? 22. konferenca delegadj: Podajamo naslednjo delegatsko pobudo: Predla-gamo, da se 11. člen dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 do-polni z novim 2. odstavkom, ki naj se glasi: »Odstotek porasta sredstev za osebne dohodke po 3. odstavku 6-člena se ne všteva v 16% omejitev.« V obrazložitev navajamo naslednje: Ob razpravi o rezultatih dela delavcev in poslovanja v I. trimesečju leta 1980, so bili delavci mnenja, da izvozna prizadevanja z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 niso zadovoljivo rešena. Za enake poslovne rezultate v organizacijah materialne proizvodnje in izven mate-rialne proizvodnje so delavci različno stimulirani. Tako OZD, ki z doseženo udeležbo izvoza v celotnem pri-hodku med 33-66% pridobi 4% stopnjo rasti sredstev za OO, je pa organizacija izven materialne proizvodnje in s tem omejena po 11 členu dogovora na 16% stopnjo rasti OO, in s tem izgubi pridobljeno stimula-cijo za izvoz. S predlagano rešitvijo, da se stimulacija za izvozno dejavnost všteva izven 16% omejitve, bi stimulirali izvozno usmerjene zunanjetrgovinske organizacije ter delavce teh organizacij vzpodbudili k doseganju še večjih izvoznih rezultatov. 27. konferenca delegacij: Zanima nas, kako je s pokrivanjem izgube v Alpe-Adria? Vemo, da je Globtour prevzel poslovanje poslo-valnice na Gosposvetski ulici, ne pa tudi pokrivanje izgube v Alpe-Adria. Zanima nas, kako je to možno? Poslovni prostor na Gosposvetski ulici je zelo intere-santen in marsikatera turistična organizacija bi bila zainteresirana za prevzem tega poslovnega prostora, seveda pa so bili zadržki glede pokrivanja izgube Alpe-Adria. Na vprašanja je na seji odgovoril Janko Pompe, član IS. Zadevo Sap Viator Golfturist, TOZD Alpe-Adria vodi stečajni upravitelj, ki ga je imenoval stečajni senat. Ta je začasno oddal omenjeni lokal Emoni - Globtour, glede na to, da je prevzel turistične posle.s Čehi, ki jih je predtem izvajala Alpe-Adria. Seja je bila zaključena ob 19.40 uri SefcretarZZD: Vida Turčinov, I. r. Predsednik ZZDc Marjan Likar, I r. Zapisnik 27. sej« zbora krajevnih skupnosti, kl |e bita dne 27. 5.1980 ob 17. uri v sejni sobi skup&čine občine Ljub-IJana Cerrter, Mačkova 1. Sejo je vodil predsednik zbora Niko Pogačar, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Oelegati so sprejeli in obravnavali naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil dele-gatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 26. seje zbora krajevnih skup-nosti 4. Obravnava poročila o de! i in problemih komu-nalne skupnosti občine Lj. Center 5. Obravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 6. Obravnava informacije o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva po zaključ-nih računih za leto 1979 7. Obravnava dogovora o ustanovitvi zavoda za iz-gradnjjp Ljubljane. 8. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključ-nega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1979 9. Obravnava poročila o pregledu davčnega zaključ-nega računa za leto 1979 10. Obravnava predloga sklepa o ustanovitvi, nalo-gah, sestavi in načinu dela komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 28. sejc zbora občin SML 13. Obravnava osnutka zakona o stanovanjskem go-spodarstvu 14. Vprašanja delegatov AD1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIRKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delega-tov so bili izvoljeni: 1. Franc Pavlin, delegat KS Stari Vodmat, 2. Jefto Lukač, delegat KS Tabor in 3. Vinko Beguš, delegat KS Kolodvor AD2 VERIF1KACUA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil delegatov je verifi-cirala pooblastila naslednjim delegatom KS AJOOVŠČINA: 1 Branko Poropat 2 Tone Kerč 3 Emil Bukovac 4 Franc Rok 5 Miha Prihoda KS KOLOOVOR: 1 Zlatko Feguš 2 Tine Logar 3 Mičo Jeremič 4 Angelca Zupančič 5 Vinko Beguš KS PRULE: ¦1 Valerija Antloga 2 Vida Suštar 3. Mira Gvardjančič 4 Štefan Polanc 5 Radmila Korošec KS STARI VODMAT: 1 Franc Pavlin 2 Dušan Hudnik 3. Ljerka Jager 4 Jože Smrke KS GRADIŠČE: 1 Ivo Bernard 2. Milenka Pungerčar , • 3. Janez Šumi 4. Uroš Istenič 5 Vid štempihar KS POUANE 1. Hilda Herzog 2. Uroš Djurič 3. Adrian Kotnik 4 Viktor Pirnat KS STARA UUBUANA: 1. Milena Žužek 2. Marija Marodič 3. Sergej Omladič 4. Karel Meržek 5 Ljudmila Prezelj K3TABOR: , 1 Zlatka Polenšek Benčina 2. Jožica Popovič 3 Pavel Kavšek 4 Jefto Lukač 5 Miloš Gabnjel Opravičeno odsotna sta bila Miloš Lekše, delegat KS Poljane in Vinko Ravnikar, delegat KS Stari Vodmat AD3 POTRDITEV ZAPISNIKA 26. SEJE ZBORA Po razpravi, v kateri sta sodelovala Emil Bukovec, delegat KS Ajdovščina in Niko Pogačar, predsednik zbora.je bil z enim vzdržanim glasom sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 26. seje zbora krajevnih skupnosti. AD4 OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Jože Avsec, vodja stro-kovne službe, stališča izvršnega sveta pa je podal Bo-gdan Opresnik, načelnik odd za gradbene in komu-nalne zadeve Razpravljah so - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Vinko Beguš, delegat KS Kolodvor, . * - Emil Bukovac, delegat KS Ajdovščina, *%- - Hilda Herzog, delegatka KS Poljane, - Miloš Gabrijel, delegat KS Tabor, - Jefto Lukač, delegat KS Tabor in - Ivo Bernard, delegat KS Gradišče. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o delu in problemih komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Centerskupaj sstali-šči izvršnega sveta in komisije za družbenoekonomske odnose 2. Skupščina pnporoča družbenopolttičnim organi-zacijam občine in mesta Ljubljane, da čimprej obliku-jejo izhodišča in določijo roke za organiziranost samo-upravnih interesnih skupnosti na področju komunalnih dejavnosti. 3. Vsi predlogi, pripombe in stališča, ki so bile obli-kovane na seji, se posredujejo komunalni skupnosti občine Ljubljana Center. Stališča komisije za družbenoekonomske odnose skupščine občine Ljubljana Center: - Komisija ugotavlja, da bi plani in programi komu-nalnih storitev na vseh področjih komunalnega gospo-darstva na območju mesta Ljubljane morali biti uskla-jeni tako, da bi kljub temu, da so sinteza planov posa-meznih krajevnih skupnosti in občin, območje mesta Ljubljane bilo obravnavano in urejeno enovito; - Komisija tudi priporoča komunalni skupnosti ob-čine Ljubljana Center, da večjo skrb posveti nadzoru nad delom izvajalcev komunalnih storitev zlasti s stali-šča boljše in usklajene organizacije del in boljšega izkoristka delovnega časa, še zlasti na področju vzdr-ževanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe; - Komisija ugotavlja, da je v poročilu premalo prika-zano delo strokovne službe komunalne skupnosti ob-čine Ljubljana Center in da je akcijski načrt stabilizacij-skih ukrepov komunalne skupnosti občine Ljubljana Center za leto 1980 preveč deklarativen in da ne daje garancije za izvedbo planiranih nalog AD5 AD6 OBRAVNAVA ANALIZE ZAKUUČNIH RAČUNOV ORGANIZACU ZDRUŽENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA ZA LET01979 OBRAVNAVAINFORMACIJE OIZGUBAH V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA GOSPODARSTVA PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA LETO1979 Uvodno obrazložitev je podal Vekoslav Potočnik. podpredsednik izvršnega sveta Razpravljali so Miloš Gabnjel, delegat KS Tabor, • Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, Tone Kerč, delegat KS Ajdovščma, Vinko Beguš, delegat KS Kolodvor in - Jefto Lukač, delegat KS Tabor Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se analiza zaključnih računov organiza-cij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 in mformacija o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva po zaključnih računih za leto 1979 2. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta glede sanacije razmer v organizacijah združenega dela, v katerih se pojavljajo motnje v poslovanju 3. Pnpombe in predlogi ter stališča delegatov se posredujejo IS skupščine občine LjubljanaCenter in IS skupščine mesta Ljubljane AD7 OBRAVNAVA DOGOVORA O USTANOVITVI ZAVODA ZA IZGRADNJO UUBUANE Uvodno obrazložitev je podal Bogdan Opresnik član IS Razpravljal |e Emil Bukovec, delegat KS Ajdpvščina Po razpravi je zbor s 4 vzdržanimi glasovi sprejel naslednja SKLEPA: 1. Skupščina sprejema dogovor o ustanovitvi za-voda za izgradnjo Ljubljane. 2. Za sklenitev dogovora se pooblašča izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center AD8 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LET01979 Uvodno obrazložitev je podala Dragica Dekleva, čla-nica IS Razpravljala sta: - Emil Bukovac, delegat KS Ajdovščina in - VekoslavPotočnik, podpredsedniklS. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine LjubljanaCenterza leto 1979 v predlaganem besedilu. AD9 OBRAVNAVA POROČILA O PREGLEDU DAVČNEGA ZAKUUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1979 k Uvodno obrazložitev je podala Ljerka Jager, članifca komisije za pregled davčnega zaključnega računa Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor potrjuje davčni zaključni račun za leto 1979 AD 10 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O USTANOVITVI, NALOGAH, SESTAVIIN NAČINU DELA KOMISIJE ZA SPREMUANJE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član IS Brez razprave je zbor sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načmu dela komisije za spremljanje uresni-čevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-nju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin AD11 VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za spremljanje izvajanja družbe-nega dogovora o kadrovski politiki na območju Ijub-Ijanskih občin skupščine občine Ljubljana Center se imenujejo - predsednik Vladimir Tkalec namestnik predsednika Bojan Burnik - člani Ljubo Butinar, Lucijan Fattori, Tone Ferenc, Anton Hočevar, Lučka Lambergar, Marjana Lubej, Ro-nald Malej, Nuša Minatti, Mara Pelc, Gena Pirc, Franc Rutar, Ivan Sušnik, Emil Troha Sklep o razrešitvi oz izvolitvi novih članov statutarno pravne komisije skupščine občine Lj Center SKLEP: 1. Funkcije člana se razrešijo Helena Breznik Jelka Mesoiedec-Ladiha, Aleksander Pasternjak 2. Za nove člane se izvolijo: Meta Bernot, Andrej Horvat, Breda Kalabič. Razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta SO Lj. Center Predlog je podal Zdenko Mali, predsednik IS. SKLEP: 1. Bogdan Opresnik s razreši funkcije člana izvrš-nega sveta in dolžnosti predstojnika oddelka za grad-bene in komunalne zadeve. 2. Martin Zorec se izvoli za člana IS in imenuje za predstojnika oddelka za gradbene in komunalne za-deve. AD12 OBRAVNAVA GRADIVAIN DOLOčll JV DELEGATOV ZA 2& SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A) OBRAVNAVA GRADIVA Razpravljali so: - Vekoslav PotoCnik, podpredsednik izvršnega sveta, - BogiJan Opresnik, član IS, - Vid štempihar, delegat KS Gradišče in - Nikopogačar. Zbor je obravnaval celotno gradivo za 28. sejo zbora občin SML in sprejel naslednje pripombe, predloge in stališča: KtočW3: »ANALIZA DRUŽBENEGA RAZVOJA UUBUANE V LETU 1979 Z URESNIČEVANJEM SMERNIC V I. TRI-MESEČJU 1980 IN PREDLOGI UKREPOV IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE MESTA UUBUANE« Zbor KS ugotavlja, da so bile značilnosti razvoja mesta Ljubljane praviloma enake kot značilnosti ra-zvoja občine Ljubljana Center v letu 1979 Pri tem moramo seveda upoštevati nekatere bistvene razlike med strukturo gospodarstva v občini Center in struk-turo gospodarstva v mestnem merilu. Iz poglavja »Splošni gospodarski in družbeni tokovi ter izpolnjeva-nje materialnih okvirov razvoja Ljubljane v letu 1979« izhaja, da se je družbeni proizvod razvijal počasneje kot je bilo pričakovano, da je bila še vedno močno prisotna težnja po ekstenzivnem zaposlovanju m v zvezi s tem je bila tudi očitno nižja rast produktivnosti dela kot je bila načrtovana. Tako kot rezultate občme Ljubljana Center je potrebno tudi rezultate na nivoju mesta v zvezi s celotnim prihodkom in dohodkom jemati z določeno rezervo, ker so v letu 1979 nastopile strukturalne spremembe pri formiranju celotnega pri-hodka in ker imamo opraviti s pospešeno stopnjo infla-cije. V razvcju uveljavljanja socialističnih samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov, ki so opisani v dru-gem poglavju, je ugotovljeno počasnejše uveljavljanje kot je bilo predvideno s smernicami Iz poglavja tri »Strateško pomembne naloge in po-membnejše aktivnosti« je moč ugotoviti, da razen del pri izgradnji Kulturnega doma Ivana Cankarja, ni bila realizirana nobena strateško pomembna naloga v ce-toti in da je povsod opaziti zaostajapje za planom Slično je možno ugotoviti tudi za uresničevanje usme-ritev in nalog na posameznih gospodarskih področjih, pri čemer je zlasti zaskrbljajoče prepočasno izvajanje zastavljenih programov s področja agroživilstva in pre-skrbe prebivalstva. Za področje družbenih dejavnosti zbor KS ugotavlja, da je gradivo pomanjkljivo ter ponekod v nasprotju z gradivom »Uresničevanje srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 - uveljavljanje svobodne menjave dela«, ki je prav tako objavljeno v istem delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane. Pomankljivost je zlasti v tem, da ni opredeljeno kaj je bilo narejenega in kakšni so rezultati ter česa so ni uresničilo, zakaj ne, in kdo je odgovoren za neizvršene načrtovane naloge. Konkretne pripombe za področje družbenih dejavnosti so podobne kot pri gradivu »Ure-sničevanje srednjeročnih programov samoupravnih in-teresnih skupnosti družbenih dejavnosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 - uveljavljanje svobodne menjave dela«. Zbor KS ugotavlja, da pri analizi uresničevanja smer-nic o politiki izvajanja družbenega plana 1976-1980 za leto 1979 manjka, v dnevnem redu napovedana, ocena uresnifievanja smernic v I. trimesečju 1980 in predlogi ukrepov izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane K točki 4: »URESNIČEVANJE SREDNJEROČNIH PROGRA-MOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V UUBUANI ZA OB-DOBJE 1976 - 1979 - UVEUAVUANJE SVOBODNE MENJAVE DELA« Zbor KS meni, da bi pri oceni uresničevanja izhodišč, skupnih vsem družbenim dejavnostim, bilo potrebno podat! oceno o: - samoupravni organiziranosti in vsebinskem delo-vanju samoupravnih interesnih skupnosti; - uresničevanju svobodne menjave dela in - družbenem planiranju. Pri samoupravnem organiziranju in dejanskem vse-binskem delovanju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bi potrebovali temeljito oceno že zaradi naslednjih problemov - vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti se otepajo z večnim problemom same for-malne sklepčnosti sej skupščin, tako zborov uporabni-kov kot zborov izvajalcev; - delegati prihajajo na seje skupščin brez stališč svoje delegatske baze (velikokrat zaradi prekratkega roka od sprejema gradiv, dodatnih gradiv razdeljenih pred sejo ali celo med sejo); - delegatska gradiva so preobsežna, neraizumljiva, preobremenjena s številnimi podatki, tabelami in m-deksi zaradi česar so možnosti za odločanje zelo maj-hne; - dvosmerni informacijski sistem še zdaleč ne de-luje niti tako kot pri skupščinah družbenopolitičnih skupnosti; ne-povezanost samoupravnih organov temeljnih samoupravnih skupnosti z delegacijan.i za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skup-nosti. Zato je potrebno vzporedno s pripravami planov za naslednje sredjeročno obdobje opredeliti že v letu 1980 konkretne naloge za odpravfjanje slabosti in uve-Ijavljanje vsebinskega delovanja samoupravnih intere-snih skupnosti Ocena uresničevanja svobodne menjave dela je pre-več načelna v prvem in v drugem delu. Pripombe k posameznim področjem glede uresni-čevanja planskih nalog: 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok: - Vprašljiva je opredelitev glede organizacije popol-danskega varstva otrok, saj vemo, da sta dve vzgojno-varstveni organizaciji v občini Ljubljana Center (VVO Dr France Prešeren in VVO Klinični center) že imeli organizirano celotedensko pcpoldansko varstvo otrok. kar pa so morali ukiniti, saj je od prijavljenih nekaj otrok obiskovalo to varstvo le eden do trije otroci: - Glede premajhne aktivnosti vzgojnovarstvenih or-ganizacij pri pridobivanju varstvenih družin, pripomi-njamo, da za to obliko varstva med občani ni interesa zaradi nizkih cen storitev in prevelikih materialnosani-tarnih zahtev. 2. Izobraževanje: - V občini Ljubljana Center smo presegli planske cilje glede vključevanja otrok v celodnevno osnovno šolo na račun zmanjšanja vključitve otrok v podaljšano bivanje. V osnovnih šolah v občini je bila že pred tem srednjeročnim planskim obdobjem zaradi danih pogo-jev največja vključitev učencev v te oddelke; - Organizacija združenega dela in drugi subjekti planiranja so se premalo vključevali v planiranje ka-drov glede na dejanske možnosti zadovoljevanja po-treb zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in izobraže-vanja vključno s štipendiranjem. 3. Kultura: - V gradivu ni zajeta prostorska problematika in program reševanja le te za potrebe lutkovnega gledali-šča. Prav tako sta v gradivu in smernicah izpuščeni založniška in knjižničarska dejavnost. 4. Socialno varstvo: - Iz poročila izhaja, da mestna skupnost socialnega varstva nima jasnega koncepta glede vsebine in oblik svojega delovanja. Zaradi tega prihaja do nerazumeva-nja pri razreševanju posameznih problemov. Priprava samoupravnega sporazuma o skupnih kriterijih za do-deljevanje družbeno denarnih pomoči je ena nerealizi-ranih nalog socialnega skrbstva. 5. Socialno skrbstvo: - Na tem področju bi bilo potrebno omeniti, da še vedno ni pripravljen enotni koncept organizacije raz-nih oblik dejavnosti za starejše občane, ki ne živijo v domovih upokojencev K točki 5: »POROČILO O URESNIČEVANJU SREDNJEROČ-NEGA PLANA STANOVANJSKE IZGRADNJE IN OCENA ZA LETO 1980« Zbor KS ocenjuje, da ugotovitve in stališča izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane k tej informaciji v zgoščeni obliki podajajo celovito problematiko o sta-novanjski izgradnji v Ljubljani. Zbor KS v celoti podpira predloge izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, smatra pa, da bi bilo po-trebno še posebej izpostaviti odgovornost izvajalcev v stanovanjski izgradnji, ki ne malokrat zaradi ozkih ko-mercialnih interesov zavlačujejo dograditev ali predajo objekta. ZborKSugotavljatudi.dajeizvršnisvetSMLprisvojih ugotovitvah, stališčih in predlogih ni navedel, kakšni bodo ustrezni ukrepi za povzročitelje kasnitve stano-vanjske graditve ¦ K točki 6: »POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ORGANIZA-CIJ ZA UREJANJE ZEMUIŠČ V UUBUANI« Zbor KS ugotavlja, da ]e iz poročila o delu in poslova-nju organizaci) za ureianje zemljišč v Ljubljani po-novno razvidno, da tako različna organiziranost ško-duje pripravi in urejanju stavbnih zemljišč v mestu, zato je nujno, da pospešimo - organiziranje stavbno - zemljiških skupnosti v ob-činah in v mestu in - ustanovitev Zavoda za izgradnjo Ljubljane, ki bo poenotil tudi strbkovno delo na tem področju Ob tem pa zbor KS posebej opozarja, da z dokumenti o bodoči organiziranosti te dejavnosti v Ljubljani ne zagotavljamo enotne politike pridobivanja in urejanja zemljišč v Ljubljani. V planih urejanja stavbnega zemljišča za leto 1980 se v posameznih občinah pojavlja toliko poslovne grad-nje, da v letošnjih restrikčijskih pogojih resno dvo-mimo, da je opravičena. Ktočk) 11: »OSNUTEK ODLOKA O NAJVIŠJI NAJEMNINI ZA POSLOVNE STAVBE IN POSLOVNE PROSTORE NA OBMOCJU LJUBLJANSKIH OBČIN« 1. Zbor KS opozarja, da predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stav-bah in poslovnih prostorih s tezami za osnutek zakpna ne predvideva, da bi najvišje najemnine za poslovne prostore določali z odlokom občinske skupščine tem-več z merili, ki se ugradijo v samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti v občini ozi-roma z odločitvijo upravnega organa na osnovi istih meril. Zato zbor KS meni, da sprejem predlaganega odloka ni potreben. 2. V kolikor se bo predlagani odlok v Ljubljani vseeno sprejel ima zbor KS na osnutek odloka nasled-nje pripombe: - V drugem členu naj se ponovno preverijo nazivi dejavnosti (uporablja naj se terminologija v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu) in razporeditev po dejavnostih, saj bo to osnova za merila in kriterije, ki jih bomo sprejeli drugo leto s samoupravnim sporazu-mom; - Prva skupina drugega člena naj se dopolni z na-slednjim: domovi za učence in študente, šolska druš-tva, telesnokulturna društva, zdravstveni domovi in nji-hove enote; - Iz druge skupine drugega člena naj se izločijo trgovine s tehničnim blagom in trgovine s tobakom. Prav tako naj se presodi ali je naziv restavracije ustre-zen. Enako naj se preveri naziv zavodi (ali se enako obravnavajo humanitarni, upravni indrugi pridobitveni zavodi); - V četrti skupini drugega člena naj se ponovno preveri ali naj se pri vseh bankah, bifejih in pisarnah uveljavljajo olajšave. Zbor KS meni, da je zaradi boljše razumljivosti od-loka potrebna nekoliko širša obrazložitev iz katere naj bo tudi razvidno, da so poleg navedenih dejavnosti v drugem členu pri katerih se uveljavljajo olajšave tudi dejavnosti, ki pri določanju najemnin ne bodo imele olajšav. K ostalim točkam dnevnega reda delegati niso imeli pripomb. Po končani razpravi za 28. sejo zbora občin SML je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Vsa stališča, predloge in pripombe k gradivu za 28. sejo zbora občin SML se posredujejo na seji zbora občin. B) DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Na 28. sejo zbora občin SML delegirajo - 2 delegata zbor združenega dela, - 2 delegata družbenopolitični zbor, - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti. 2. Zbor krajevnih skupnosti delegira na 28. sejo zbora občin naslednja delegata: 1 Franc Rok, delegat KS Ajdovščina in 2. Marija Marodič, delegatka KS Stara Ljubljana AD 13 :: OBRAVNAVA OSNUTKA ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Razpravljali so Niko Pogačar, predsednik zbora, Angelca Zupančič, delegatka KS Kolodvor in Vid Štempihar, delegat KS Gradišče. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe, stališča in predloge k osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu se posredujejo Občinski konferenci SZDL, ki je nosilec razprave o osnutku zakona AD14 VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila zaključena ob 19.45. SEKRETAR ZBORA KS: PREDSEDNIK ZBORA KS: Marfan Kavčnik, I. r.Niko Pogačar, I .r. ZAPISNIK 25. »o|e družbenopolitičnega zbora skupičin« ob-Ona LJublJana Center, ki je bila dne 27/5-1980, ob 17.00 uri v banketnl dvorani na Magistratu, Mestnl trg Sejo je vodil Franci Završnik, predsednik zbora, zapi-snik pa Janez Grad, sekretar zbora. PRISOTNI: 1. BERTONCEU Marjan 2. DESTOVNIK Karel 3. DOVGAN Ljuba 4. DRAKSLER Miha 5. DROFENIK Franček 6. FURLAN-LIPOVEC Marjeta 7. GRADIŠAR Milena 8. JUGOVIČ Ljubica 9. KAUČIČAnica 10. KORBAR Slavko 11. KRAIGHER ŠENK Dragana 12. MIRKOVIČ Milena 13. MLINARAndrej 14. OBŠTETAR Zmaga 15. ROZMANJaka 16. SAMARDŽIJA Miro 17. SIKIRIČ Edo - 18. SUŠNIK Ivan 19. SUŠNIK Viljem 20. SrOPAJNIK Marjetka 21. ŠAGER Jože 22. ŠENK Vladimir 23. TROHA Josip 24. VALENTINČIČ Vesna 25. ZAVRŠNIK Franci 26. ŽAVBI Rudi OPRAVIČENO ODSOTNI: 1. GASPARI Milan 2. KOZJEK Franci 3. KOGOVŠEK Katja 4. MAKOVEC Igor 5. NEREDJože 6. RUPENA-OSOLNIK Mara 7. SAMECTatjana 8. STUDEN Slobodan Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 24 seje zbora 2. Obravnava poročila o delu in problemih komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Center 3. Obravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 4. Obravnava informacije o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodar=tva po zaključ-nih računih za leto 1979 5. Obravnava dogovora o ustanovitvi Zavoda za iz-gradnjo Ljubljane 6. Obravnava predloga odloka o postopku ustanav-Ijanja novih krajevnih skupnosti 7. Obravnava sklepa zbora združenega dela skup-ščine SRS v zvezi z nekaterimi negativnimi pojavi na področju zaposlovania 8. Obravnava programa ukrepov za učmkovitejše zbiranje, sortiranje in uporabo odpadkov na območju občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga sklepa o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela komisije za spremljanje uresni-čevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-nju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 10. Volitve in imenovanja 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 28 sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava osnutka zakona o stanovanjskem go-spodarstvu 13. Vprašanja delegatov AD 1 POTRDITEV ZAPISNIKA 24. SEJE ZBORA SKLEP: Potrdi se zapisnik 24. seje zbora. AD2 OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Jože Petrič, predse-dnik skupščine komunalne skupnosti. Stališča IS je podal Dušan Kompare, predsednik izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Ivan Sušnik, Slavko Korbar, Vladimir Šenk, Dragana Kraigher Šenk, Dušan Kom-pare, Marjan Bertoncelj, Milena Mirkovič, Karel De-stovnik in Miha Draksler. Na podlagi razprave in na predlog odbora za družbe-nopolitični sistem in komisije za družbenoekonomske odnose je zbor soglasno sprejel naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGE: 1. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu m problemih komunalne skupnosti občine Ljubljana Center 2. Družbenopolitični zbor pozitivno ocenjuje priza-devanja pri ratvijanju in poglabljanju družbenoeko-nomskih in sainoupravnih odnosov in ugotavlja, da poročilo, ki ga je pripravil izvršni odbor skupnosti vsebuje vrsto dilem in nerešenih vprašanj, za katere komunalna skupnost ni našla ustreznih rešitev 3. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da poročilo vse-buje pretežno probleme izvajalcev komunalnih stori-tev, premalo paso izpostavljeni mteresi vseh uporabni-kov 4. Samoupravna komunalna skupnost je v tem krat-kem času svojega delovanja opra\/ičila svoj obstoj. Očitno pa še ni dovolj razvita. da bi lahko bolj učinko-vito opravljala zahtevne in zapletene naloge svobodne menjave dela in usklajevanja interesov med izvajalci in uporabniki komunalnih storitev Poročilo izvršnega odbora o teh in podobnih proble-mih je preskopo, da bi ustvarilo celovitejšoslikostanja družbenoekonomskih odnosov in omogočilo opredeli-tev do nakazanih dilem bodočega urejanja komunal-nega gospodarstva. 5. Družbenopolitični zbor smatra, da tudi predlogi za reorganizacijo sedanje samoupravne organizirano-sti niso utemeljeni z analizo in oceno dosedanje prakse Odbor se ni opredelil do predloga, ker smatra, da samo reorgariizacija ne zagotavlja interesnega in funkcionalnega povezovanja uporabrtikov in izvajal-cev 6. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da bi plani in programi komunalnih storitev na vseh področjih ko-munalnega gospodarstva na območju mesta Ljubljane morali biti usklajeni tako, da bi kljub temu, da so sinteza planov ppsameznih krajevnih skupnosti m ob-čin, območje mesta Ljubljane biio obravnavano in ure-jeno enovito 7. Družbenopolitični zbor priporoča komunalni skupnosti občine Ljubljana Center, da večjo skrb po-sveti nadzoru nad deiom izvajalcev komunalnih s*ori-tev ztasti s stališča boljše m usklajene orgamzacije del in boljšega izkoristka delovnega časa, še zlasti na področju vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe. 8. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da je v poročilu premalo prikazano delo strokovne službe komunalne skupnosti občine Ljubljana Center in da je akcijski načrt stabilizacijskih ukrepov komunalne skupnosti občine Ljubljana Center za leto 1980 preveč deklarati-ven in da ne daje garancije za izvedbo planiranih na-log. 9. Družbenopolitični zbor predlaga družbenopolitič-nim organizacijam občine in mesta Ljubljane, da čim-prej oblikujejo izhodišča in določijo rokeza organizira-nost samoupravnih interesnih skupnosti na področju komunalnih dejavnosti in organiziranost komunalnega gospodarstva v Ljubljani. AD 3 in 4 OBRAVNAVA ANALIZE ZAKUUČNIH RAČUNOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA ZA LET01979 OBRAVNAVAINFORMACIJE O IZGUBAH V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA GOSPODARSTVA PO ZAKUUČNIH RAČUNIH ZA LETO1979 Uvodno obraziožitev je podal Zdenko Mali, predse-dnik IS, V razpravi so sodelovali: Karel Destovnik, Franček Drofenik, Ljubica Jugovič, Dušan Kompare, Rudi Žavbi, Zdenko Mali, Slavko Korbar in Vladimir Senk. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se analiza zaključnih računov organiza-cij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 in informacija o izgubah v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva pozaključnih računih za leto 1979. 2. Družbenopolitični zbor podpira akcijsko usrneri-tev izvršnega sveta glede sanacije razmer v organizaci-jah združenega dela, v katerih se pojavljajo motnje v poslovanju. 3. Družbenopolitični zbor poziva delegate organiza-cij združenega dela in delovnih skupnosti, da se ak-tivno vključijo v spremljanje rezultatov poslovanja v organizacijah združenega dela in izvajanje ukrepov za stabilizacijo. 4. Družbenopolitični zbor priporoča, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti obravnavajo analizo zaključnih računov organi-zacij združenega dela iz družbenih dejavnosti za leto 1979 in I. trimesečje 1980, ter da se z analizo seznani družbenopolitični zbor AD5 ' OBRAVNAVA DOGOVORA O USTANOVITVI ZAVODA ZA IZGRADNJO LJUBLJANE Uvodno obrazložitev ]e podal Dušan Kompare, pod-predsednik IS. V razpravi sta sodelovala Milena Gradišar in Vladi-mir Šenk, Zbor ]e soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Skupščina sprejema dogovora o ustanovitvi Za-voda za izgradnjo Ljubljane 2. Za sklenitev dogovora se pooblašča izvršni svet AD6 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POSTOPKU USTANAVUANJA NOVIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o postopku ustanavljanja novih krajevnih skupnosti v predlaganem besedilu. AD7 OBRAVNAVA SKLEPA ZBORA 2DRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS V ZVEZIZ NEKATERIMI NEGATIVNIMI POJAVI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare. V razpravi sta sodelovala Marjan Bertoncelj in Franček Drofenik. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Delavci v organizacijah združenega dela morajo prek sarnoupravnih organov, predvsem samoupravne delavske kontrole, odgovornih poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij preprečiti sklepanje na-videznih" kooperantskih pogodb, ugotoviti odgovor-nost dosedanje kršitve na tem področju in ustrezno ukrepati. 2. Organizacije združenega dela in občinska skup-nost za zaposlovanje morajo ugotoviti tako zaposlova-nje delavcev iz drugih republik, ki bo v skladu s politiko zaposlovanja, opredeljeno v planih oziroma v smerni-cah ter v skladu z zakonom in medrepubliškim spora-zumom o zaposlovanju. 3. Organizacije združenega dela morajo pospešiti sklenitev samoupravnih sporazumov o minimalnih štandardih za življenjske in kulturne razmere pri zapo-slovanju delavcev in zagotoviti njihovo izvajanje. Ob-činska skupnost za zaposlovanje mora do konca maja pripraviti informacijo o stanju in problemih na tem področju. 4. Inšpekcija dela je dolžna dosledno nadzirati izva-janje predpisov o delovnih razmerjih in o zaposlovanju ter ugotavljanju življenjskih pogojev delavcev in o svo-jih ugotovitvah poročati izvršnemu svetu najkasneje do konca septembra. 5. Izvršni svet naj spremlja izvajanje predpisov o zaposlovanju, organizacije združenega dela pa morajo o svojih ukrepih obvestiti izvršni svet. Izvršni svet naj o svojih ugotovitvah sproti obvešča zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. 6. Samostojnim obrtnikom, ki protipravno pridobi-vajo dohodek naj se v skladu z obrtnim zakonom odv-zame obrtno dovoljenje. 7. O sklepu zbora združenega dela skupščine socia-listične republike Slovenije v zvezi z informacijo o nekaterih negativnih pojavih napodročjuzaposlovanja ter o^klepih družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana-Center je potrebno obvestiti skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje, občinski svet zveze sindikatov Ljubljana-Center, osnovne organiza-cije sindikata in druge prizadete dejavnike AD8 OBRAVNAVA PROGRAMA UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠEZBIRANJE, SORTIRANJE IN UPORABO ODPADKOV NA OBMOCJU OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev poda Dušan Kompare, pod-predsednik IS V razpravi je sodeloval Teodor Kranjc, predstavnik Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Javna higiena. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor podpira program ukrepov IS za učinkovitejše zbiranje, sortiranje in upo-rabo odpadkov na območju občine Ljubljana Center. AD9 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O USTANOVITVI, NALOGAH, SESTAVIIN NAČINU DELA KOMISIJEZA SPREMUANJE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU UUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Franci Završnik, pred-sednik zbora. V razpravi so sodelovali: Franček Drofenik, Rudi 2avbi, Miha Draksler in Dušan Kompare. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela komisije za spremljanje uresni-čevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-nju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin v predlaganem besedilu. AD 10 VOLITVE IN IMENOVANJA 1. Imenovanje predsednika, namestnika predse-dnika in članov komisije skupščine občine Ljubljana Center za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju Ijubljanskih občin ¦ SKLEP: V komisijo se imenujejo: 1. Vladimir Tkalec, za predsednika 2. Bojan Burnik, za namestnika predsednika 3. Ljubo Butinar, za člana 4. Lucijan Fattori, za člana 5. Tone Ferenc, za člana 6. Anton Hočevar, za člana 7. Lučka Lambergar, za člana 8. Marjana Lubej, za člana 9. Ronald Malej, za člana 10. Nuša Minatti, za člana 11. Mara Pelc, za člana 12. Gena Pirc, za člana ' 13. Franc Rutar, za člana 14 Ivan Sušnik, za člana 15. Emil Troha, za člana 2. Razrešitev oziroma izvolitev novih članov statu-tarno-pravne komisije skupščine občine Ljubfjana Center SKLEP: 1. Funkcije člana se razrešijo: Helena Breznik, Jelka Mesojedec-Ladiha, Aleksander Pasternjak 2. Za nove člane se izvolijo Meta Bernot, Andrej Horvat in Breda Kalabič. S. Razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta SO Ljubljana Center Predlog je podal Zdenko Mali, predsednik IS Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Bogdan Opresnik se razreši funkcije člana IS in dolžnosti predstojnika oddelka za gradbene in komu-nalne zadeve 2. Martin Zorec se izvoli za člana IS IN IMENUJE ZA PREDSTOJNIKA ODDELKA za gradbene in komunalne zadeve AD11 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 28. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE K 3. točkJ: Analiza družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979 z uresničevanjem smernic v I. trime3ečju 1980 in predlogi IS SML Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Analiza družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979 se sprejme na znanje. 2. Zbor sprejema pripombe IS k analizi družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979. 3. Pripombe IS se posredujejo IS SML. K 4. točki: Uresničevanje srednjeročnih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 - uveljavljanje svobodne menjave dela. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Uresničevanje srednjeročnih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za obdobje 1976-1979 se sprejme na znanje. 2. Zbor sprejema pripombe IS k uresničevanju sred-njeročnih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljub-Ijani v obdobju 1976-1979. 3. Pripombe IS se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. K 5. točki: Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje in ocena za leto 1980 Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o uresničevanju srednjeroč-nega plana stanovanjske izgradnje in ocena za leto 1980. 2. Zbor sprejme pripombe IS k poročilu 3. Pripombe IS se posredujejo SML. K 6. točki: Poročilo o delu in poslovanju organizacij za urejanje zemljišč v Ljubljani. V razpravi sta sodelovala Rudi Žavbi in Zdenko Mali. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o delu in poslovanju organi-zacij za urejanje zemljišč v Ljubljani. 2. Zbor sprejme pripombe IS k poročilu. 3. Pripombe IS se posredujejo SML. K 7. točM: Ohranjevanje in razvijanje vrednot NOV Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor k predlogu stališč in ugotovitev nima pripomb in podpira predlagani delovni načrt IS SML. DOLOCITEV DELEGATOV Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Na 28. sejo zbora občin SML delegirajc - 2 delegata družbenopolitični zbor - 2 delegata zbor združenega dela 2 delegata zbor krajevnih skupnosti 2. Družbenopolitični zbor delegira na 26. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane naslednja delegata: 1 Sikirič Edc 2 Valentinčič Vesna O poteku 25. seje zbora občin SML je poročal Marjan Bertoncelj Zbor poročilo sprejme na znanje AD 12 OBRAVNAVA OSNUTKA ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V razpravi je sodeloval Andrej Mlinar • SKLEP: Družbenopolitični zbor k osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu rnma pripomb AD13 VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila zaključena ob 19.15. SEKRETAR DPZ: Janez Grad l.r. PREDSEDNIK DPZ: Franci Završnik, l.r. Izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanaja v prvem trimesečju 1980 V mesecu novembru 1979 so zbori občinške skup-ščine obravnavali »Analizo izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letih 1976-1979«, v kateri smo na osnovi devetmesečnih rezultatov poslovanja in drugih poročil nosilcev planiranja ocenili izvajanje nalog in uresniče-vanje planskih ciljev v letu 1979 in ob upoštevanju prejšnjih analiz tudi v celotnem pretečenem štiriletnem obdobju tega srednjeročnega planskega obdobja. Ta-krat je bilo ugotovljeno, da doseženi kvantitativni re-zultati osnovnih kazalcev razvoja kažejo na razmeroma ugodno doseganje gospodarske rasti, da pa glede na predvideno dinamiko izvajanja planskih nalog zaosta-jamo pri realizaciji nekaterih nalog. Ta ocena je bila skupaj s konkretno navedbo nerealiziranih nalog spre-jeta kot osnova za opredelitev aktivnosti v smernicah za izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Predloženo gradivo je aktualizacija novembrske ana-lize izvajanja srednjeročnega družbenega plana za ob-dobje 1976-1980 na osnovi končnih podatkov za leto 1979 in ocena izvajanja nalog iz smernic za leto 1980 v prvem trimesečju letošnjega leta. 1. Uresničevan|e dinamlke globalnlh kazalcev razvoja In temeljnih razvojnih nalog na področju gospodarstva Po obravnavi Analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 in ostalih razpoloiljivih podatkov za leto 1979 lahko novembr3ko oqeno realizacije osnovnih kazalcev razvoja v letu 1979 dopolnimo, in sicer: - realne «topn|« nsO v % ELLMENTI Smernice 1979 planlr. reallL Ouibent proizvod 6.0 6.0 Industrijska proizvodnja 6,5 7.0 Zaposlenost 1,2 1,1 Produktivnost dela 4,7 5.0 Irvoz 18.0 14.2* Uvoz 8.0 20.0' Realrn OO na zaposlenega 3.2 3,8 Sploina poraba (obč pror) 5,0 najv 0.5 ' Skupna poraba (obč SIS) 6,0 rtajv 6,0 " po vrednosti Realna rast družbenega proizvoda, ki jo ocenjujemo \z doseženega bruto dohodka, je v letu 1979 dosegla 6 %, s čimer je bila realizirana predvidena stopnja rasti v letu 1979. Industrijska proizvodnfa se je v primerjavi s predho-dnim letom povečala za 7 % in s tem porastom prese-gla predvideno dinamiko za leto 1979. To velja pred-vsem za kovinsko, papirno in grafično industrijo, med-tem ko je proizvodnja v ostalih dveh panogah - tek-stilni in živilski industriji -ostala na ravni predhodnega leta. Dinamika zaposlovanja se je kljub nekaterim pred-hodnim ocenam o nadaljevanju visoke stopnje zapo- slovanja, v letu 1979 umirila; skupno število zaposlenih v občini se je povečaio za 1,1 % in tako zaostaja za planirano stopnjo rasti. V okviai te stopnje rasti zapo-slovanja je nekoliko hitreje naraslo številozaposlenih v negospodarskih dejavnostih - za 1,8 %, v gospodar-stvu pa je bil dosežen porast le za 0,8 %. Umirjanje rasti zaposlovanja in realizacija predvi-dene stopnje rasti družbenega proizvoda kaže na pre-mik v gibanju produktivnosti, ki se je povečala za 5 % v primerjavi s predhodnim letom. S tem je predvidena 4,7 % rast v letu 1979 presežena. Primerjava rasti poprečnih izplaČanih čistih osebnih dohodkov delavcev in povečanja življenjskih stroškov kaže, da so bili realnl osebni dohodki delavcev v letu 1979 višji za 3,8 %, s tem pa je bila presežena tudi predvidena 3,2 % rast. V globalu gibanje osebnih do-hodkov delavcev ustreza rasti produktivnosti dela v zdru*enem delu. V zunan|etrgovtnskl menjavt so bila gibanja v letu 1979 zelo neugodna, kar se je odrazilo tudi v doseženih rezultatih koncem leta. Izvoz blaga in storitev je z doseženo 14,2 % stopnjo rasti močno zaostal za planirano 18 % stopnjo rasti, porast uvoza za 20 % pa je ob tem ponovno poslabšal stopnjo pokrivanja uvoza z izvozom, ki se je od 52,6 % v letu 1978 zrflžala na 50,0 %. Reaina rast sploine porabe (občinski proračun) je z 0,5-odstotno stopnjo rasti občutno nižjaod predvidene rasti, ki je bila 5 %, s tem pa se uresničuje tudi usmeri-tev o zaostajanju rasti splošne porabe za rastjo družbe-nega proizvoda. Ne glede na to, da je gibanje skupne porabe v Ljubljani smiselneje ugotavljati, predvideti in sprem-Ijati na ravni mesta, ocenjujemo, da se porast dohod-kov občinskih samoupravnlh interesnih skupnosti v občini Ljubljana Center giblje vzporedno z rastjo druž-benega proizvoda in dosega v letu 1979 stopnjo 6 %, kar je na zgornji meji planiranega porasta za to leto. Povzetek iz analizezaključnih računovgospodarstva za leto 1979 dopolnjuje navedene globalne podatke z naslednjimi ugotovitvami: - sorazmerno visok porast celotnega prihodka -25% in dohodka - 30% v primerjavi s predhodnim letom je bil dosežen ob visoki rasti cen, ki so presegle planirano raven; - razporeditev dohodka je bila ob počasnejši rastl dela za skupno in splošno porabo - kar je v skladu s planiranimi razmerji - izvedena v korist sredstev za akumulacijo, saj se je sorazmerno zmanjšal del za osebne dohodke in skupno porabo v okviru organizacij združenega dela; - velik delež obveznosti za odplačila dolgoročnih kreditov in druge obveznosti zmanjšujejo prosta sred-stva akumulacije; kljub absolutnemu porastu le teh je gospodarstvu za pokrivanje samoupravno dogovorje-nih obveznosti iz dohodka in za nove naložbe ter obno-vitev odpisanih ali zastarelih osnovnih sredstev ostalo od dohodka v letu 1979 le 908.553.000 din ali 6,6%; - še vedno nezadostne lastne vire poslovnih sredstev gospodarstvo nadomešča s posojili in naraščanjem medsebojne zadolženosti gospodarskih organizacij združenega dela; - rastoč delež skupnega prihodka v strukturi celot-nega prihodka gospodarstva, ki je v letu 1979 dosegel 12,4%, kaže na premike pri sklepanju in izvajanju sa-moupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelo-vanju pri pridobivanju skupnega prihodka, vendar pa sorazmerno nizek delež skupnega prihodka v celotnem prihodku trgovine tudi pove, da poteka ta proces med trgovino in proizvodnjo prepočasi. Podobna gibanja v celotnem gospodarstvu SFRJ zla-sti pa naraščajoče neskladje med uvozom in izvozom ter ustvarjeno vrednostjo in njeno porabo so privedla do nujnih ukrepov z ustalitev gospodarstva tako na področju mednarodne menjave dela in sredstev kakor tudi pri uporabi novoustvarjene vrednosti. Ti ukrepi, ki jih začrtujejo zvezna in republiška resolucijaterobčin-ske smernice za Izvajanje srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1976-1980, ustrezni posebni zakoni trajnejšega stabilizacijskega in sistemskega pomena ter dogovor o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1980, so skupaj s frontno zasnovano akcijo vseh subjektivnih sil pripomogli, da je prišlo do pričetka izvajanja načrtovane spremembe v delitvi novoustvarjene vrednosti in pospešene orienta-cije gospodarstva k izvozu blaga in storitev. Gibanja gospodarstva v prvem trimesečju tekočega leta lahko prikazujemo le z nekaterimi kazalci, ki ka-žejo, da je: - vrednost industrijske proizvodnje v I. trimesečju letos bila večja od proizvodnje v enakem lanskem ob-dobju za 35,5%; - vrednost opravijenih gradbenih del presega lansko v enakem obdobju za 19.9%; - promet v trgovini na drobno na območju občine porasel za 34,6% v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta; - izvoz blaga in storitev, ki ga posredujejo organiza-cije združenega dela s sedežem v občini Ljubljana Center, večji za 38,1%, medtem ko je uvoz porasel za 22,4%; pokrivanje uvoza z izvozom se je tako izboljšalo za 12,8% in dosega 52,7%; - kljub povečanemu številu nočitev za 4% izkorišče-nost prenočitvenih kapacitet z vključitvijo novega ho-tela padla za 7,3%. Istočasno je iztržek porasel za 32,4% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem; - dinamika zaposlovanja v okviru predvidevanj. Opa-ziti je premik - negospodarstvo zaposluje znatno poča-sneje kot v preteklem letu; - rast poprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v občini odraz ustalitvenih prizadevanj na področju deli-tve novoustvarjene vrednosti skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980. Prvi prehodni podatki \z periodičnih obračunov o poslovnem uspehy gospodarskih organizacij združe-nega dela v letošnjem prvem trimesečju kažejo v pri-merjavi z lanskim I trimesečjem naslednjo dinamikcr ELEMENT OZ. KAZALEC indeks I-III/80 ____________________________________I-III/79 Celotni prihodek 127,0 Porabljena sredstva 126,0 Dohodek 130,0 Poprečnoštev zaposlemn 100,7 Ekonomičnost 100,0 Rentabilnost 100,0 Stopnjaakumulacijskesposobnosti 108,0 Stopnja reprodukcijske sposobnosti 105,0 Dohodek na delavca 128.0 čisti izplačani OD na delavca 123,0 Primerjava dosežkov gospodarstva v I. trimesečju tega leta s predvidevanji v smernicah za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1980 - ki je glede na kratko obravnavano obdobje in velik sezonski vpliv na gospodarska gibanja lahko le zelo okvirna - kaže na to, da: - vrednost industrijske proizvodnje narašča nomi-nalno hitreje kot je bilo predvideno. Celotni prihodek industrije pa zaostaja za rastjo same proizvodnje za-radi izrazito sezonskega značaja proizvodov. Nadaljnja rast proizvodnje in izvršitev letnih planskih obvez je odvisna zlasti od možnosti pravočasne nabave repro-dukcijskega materiala; - prvi podatki o gibanju izvoza in uvoza kažejo, da sta izvoz in uvoz presegla predvideno nominalno rast 16 % oz. 14 %, pri tem pa je bilo razmerje izvoz : uvoz ugodnejše v korist izvoza; - zaposlovanje in produktivnost se gibljeta v mejah začrtanega; - realni osebni dohodki delavcev se v letošnjem prvem trimesečju ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov niso povečaH, kar kaže na upoštevanje ustali-tvenih usmeritev. Ugotavljamo, da je potrebno pri oceni gospodarskih gibanj po predhodnih podatkih za I. trimesečje 1980 upoštevati tudi gibanje cen in strukturalne spremembe v okviru oblikovanja celotnega prihodka. Ob upošteva-nju tega pa predstavljajo rezultati prvega trimesečja skromnejši napredek ot. v nekaterih kazalcih stagna-cijo saj sta ostali tako ekonomičnost kakor tudi renta-bilnost na enakem nivoju. Izvajanje nalog na področju investiranja je v letoi-njem letu še posebej pogojeno z razpoložljivimi sred-stvi. Zaradi omejene investicijske sposobnosti organi-zacij združenega dela in strogo omejenega kreditnega potenciala bank, je prišlo do sklenitve družbenega dogovora o osnovah in kriterijih za presojo investicij v letu 1980, ki ga je sprejel tudi izvršni svet skupščine Ljubljana Center z namenom, da se izvedejo samo tiste investicije, ki povsem odgovarjajo zapisanim načelom vzpodbujanja višje produktivnosti in omejevanja pre-komernega neproduktivnega zaposlovanja. Iz investi-cijskih usmeritev gospodarstva občine Ljubljana Cen-ter je razvidna težnja trgovinskih organizacij združe-nega dela k povezovanju z drugimi organizacijami združenega dela izven meja občine na osnovi združe-vanja dela in sredstev. Izvajanje integracijskih in dolgoročnih poslovnih po-vezav kot osnove za družbeno smotrnejšo samou-pravno organiziranost in poslovanje organizacij zdru-ženega dela, se je v preteklem letu odrazilo v nekoliko intenzivnejšem povezovanju na področju gradbeništva (Slovenija ceste-Tehnika) in delnoagroživilstva(Agro-tehnika-Gruda). V letošnjem letu se je realizirala pove-zava trgovinskih organizacij združenega dela kemijske stroke v poslovno skupnost IRIS (Kemofarmacija, Ke-moservis-Fotomaterial, Sanolabor, Salus), nadaljujejo pa se razgovori za ustrezno povezovanje v avtobranži in na področju tekstila ter med turističnimi organizaci-jami združenega dela. Ugodni premiki se kažejotudi pri sklepanju samoup-ravnih sporazumov o medsebojnem sodelovanju na področju zunanje trgovine, s katerimi se obvezujejo najpomembnejše zunanjetrgovinske organizacije sku-paj z Ljubljansko banko-Gospodarsko banko, da bodo z medsebojnim usklajevanjem dela svojih organizacij v tujini, z organizirano obdelavo tujih tržišč in s skupnim nastopom na teh tržiščih ter s skupnim načrtovanjem in koordinacijo pri velikih zunanjetrgovinskih poslih dolgoročno zagotavljale boljše izvozne rezultate. Z informacijo o dosedanjih aktivnostih pri sprejema-nju planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 v ob-čini Ljubljana Center so bili zbori občinske skupščine na seji v aprilu t. I. seznanjeni z določenim zaostaja-njem pri pripravi posameznih planskih dokumentov pri nosilcih planiranja iz z rokovnikom (terminskim pla-nom), ki ga je sprejel IS za pripravljanje planskih doku-mentov in izvajanje planskih aktivnosti v zvezi s pri-pravljanjem družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. Le s spoštovanjem rokov po tem rokovniku bo mogoče pravočasno sprejeti sred-njeročni družbeni plan za naslednje srednjeročno ob-dobje. Gospodarske organizacije združenega dela so tudi v tem obdobju nadaljevale z delom pri dograjevanju svo-jih obrambnih priprav, pri čemer je v teku medsebojno samoupravno povezovanje in dogovarjanje za zagotav-Ijanje usklajenih pogojev poslovanja v različnih razme-rah. 2. Uresničevanje usmerttev In nalog na področfu družbenih dejavnosti Dosedanji razultati kažejo, da bo na področju druž-benih dejavnosti večina planskih nalog uresničena kljub nekaterim problemom, ki spremljajo njihovo izva-janje. V letih 1979 in 1980 so bili sprejeti nekateri novi sistemski zakoni, ki so osnova za dejansko uresničeva-nje svobodne menjave dela in samoupravnih ter druž-benoekonomskih odnosov na področju družbenih de-javnosti. Pri delovanju samoupravnih interesnih skupnosti se še vedno pojavljajo problemi kot so: nesklepčnost sej skupščin, nepripravljenost in premajhna aktivnost de-legatov pri sklepanju in odločanju o pomembnih zade-vah. Vzroki za to so nepravočasna in slaba informira-nost delegatov s strani strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, nepovezanost delegacij s samoupravnimi organi v or-ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, neizdelan sistem pretoka informacij, neustrezna se-stava delegacij, migracija delegatov, neizdelan sistem usposabljanja delegatov za konkretno delo in njihova premajhna osebna odgovornost. Samoupravne intere-sne skupnosti so še vedno premalo vključene venako-pravno odločanje z zbori občinske skupščine. Prizade-vanja za uveljavitev vloge samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva niso dovolj učinkovita, ker kažejo posamezne skupnosti premajhen interes za celovito reševanje problemov, ki zadevajo socialno varnost. V letih 1979 in 1980 je ena od pomembnih nalog priprava planskih dokumentov za naslednje srednje-ročno obdobje pri čemer pa tako samoupravne intere-sne skupnosti kot organizacije združenega dela zamu-jajo roke. Smernic za pripravo srednjeročnih planov razvoja za obdobje 1981-1985 še vedno niso sprejele vse organizacije združenega dela družbenih dejavno-sti. Decembra 1979 so samoupravne interesne skupnosti poslale vsem nosilcem planiranja v občini ocene ra-zvojnih možnosti družbenih dejavnosti z elementi za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985. Zaradi slabega odziva samoupravne interesne skupnosti zamujajo s pripravo teh gradiv. Marca 1980 sta skupščina mesta Ljubljane in skup-ščina občine Ljubljana Center posJale vsem organiza-cijam združenega dela, drugim samoupravnim organi-zacijam in skupnostim v obravnavo in sprejem samo-upravni sporazum o uporabi presežkov vplačanih sred-stev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v Ljubljani v letu 1979 s predlogom, naj bi se namenila za sofinanciranje gradnje objektov družbe-nega standarda na območju Ijubljanskih občin, ki se gradijo iz sredstev samoprispevka II. Prednostne naloge na področju vzgoje in izobraže-vanjaso v večini izpolnjene. V vseh osnovnih šolah je organiziran pouk veni izmeni. Planski cilji, ki predvide-vajo 30% zajetje otrok v celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje so preseženi; v celodnevno osnovno šolo je vkijučenih 13,4%, v oddelke podaljša-nega bivanja pa 34,5% vseh učencev. Osnovne šole imajo probleme zaradi pomanjkanja ustrezno uspo-sobljenih pedagoških delavcev za izvedbo programa celodnevne oSnovne šole, neustrezni kvalifikacijski se-stav kadrov v oddelkih podaljšanega bivanja pa zavira httrejše uresničevanje organizacije in vsebine dela, kot jo tarjajo smotri celodnevne osnovne šole. Zaradi premajhne povezanosti šol in organizacij združenega dela nastopajo težave pri pridobivanju zu-nanjih sodelavcev za izvajanje interesnih dejavnosti. Povečanje interesa učencev za vključitev v glasbene šole in prostorska utesnjenost teh šol, kažeta na nuj-nost, da postanejo programi dela glasbenih šol se-stavni del programa celodnevne osnovne šole. Občinska izobraževalna skupnost se ni vključevala v razreševanje problemov usmerjenega izobraževanja, ker se posebne izobraževalne skupnosti doslej z njo niso povezovale. Na področju otroškega varstva se naloge izvajajo v dogovorjenem obsegu. V letih 1976-79 je bilo s sredstvi samoprispevka I in II, skupnosti otroškega varstva in delovnih organizacij pridobljenih 721 novih mest v WO. Tako je po podat-kih iz marca 1980 vključenih v vzgojnovarstvene orga-nizacije na območju občine 2672 otrok; od tega 60% iz občine Ljubljana Center, 38% iz drugih Ijubljanskih občin in 2% iz občin izven Ljubljane. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je v VVO zajetih le 53% vseh predšolskih otrok iz občine Ljubljana Center. V letošnjem letu je bil delno dopolnjen pravilnik o kriterijih in merilih za sprejem otro1* v VVO. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva združuje sredstva v mestu za izgradnjo novih vzgojno-varstvenih zmogljivosti in za izgradnjo in opremljanje novih igrišč. Ni paše pripravljen dogovoro upravljanju, vzdrževanju in nadzoru nad obstoječimi otroškimi igri-šči med komunalno skupnostjo, krajevnimi skup-nostmi, hišnimi sveti in društvi prijateljev mladine. Se vedno ni realiziran dogovor o skupni uporabi počitni-ških baz med skupnostmi otroškega varstva v Ljubljani. Osnova kvalitetnega premika na področju kulture v občini je opredelitev sodelovanja med občinsko kul-turno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij občine Ljubljana Center. Eno od pomembnih nalog, ki so jo opravile komisije pri občinski Zvezi kulturnih organizacij, je izvršena ocena programov društev in skupin. V skladu s spreje-timi usmeritvami je bilo v zadnjem času v občini na novo ustanovljenih 20 kulturnoumetniških društev, od tega 12 na osnovnih in srednjih šolah Ostaja pa nera-zrešen problem zagotavljanja finančnih sredstev za delovanja teh društev, kar lahko povzroči njihovo raz-pustitev in razvrednoti prizadevanja na tem področju. V skladu z zastavljenim planom za leto 1980 se pri-pravlja tehnična dokumentacija in finančna konstruk-cija prenove Mestnega doma za razrešitev prostorske problematike Lutkovnega gledališča. Na področju telesne kulture se prizadevanja za ra-zvoj množičnosti in športne rekreacije počasi uresni-čujejo. Dejavnost telesne kulture se je razširila le v WO in šolskih športnih društvih v osnovnih in srednjih šolah. Zveza telesno kulturnih organizacij občine Ljubljana Center si prizadeva, dabi delovala društva kot nosilci strokovnega in organizacijskega dela na področju športne rekreacije v krajevnih skupnostih ter razvija sodelovanje med izvajalci telesne kulture, kar pa je dolgotrajnejša naloga. V občini Ljubljana Center je občutno pomanjkanje telesno-kulturnih površin, kar delno vpliva na uresničevanje razvoja množičnih tele-snokulturnih dejavnosti za odrasle. Konec leta 1979 je bil pripravljen predlog investicij-skih vlaganj za povečanje športno-rekreativnih površin v občini Ljubljana Center za obdobje 10 let, ki je v razpravi v krajevnih skupnostih. Gradnja rekreacij-skega centra se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prelaga v program za naslednje srednjeročno obdobje. Dejavnost socialnega skrbstva je skozi vse srednje-ročno obdobje usmerjeno v zagotavljanje družbene skrbi za otroke in mladostnike, družino, starejše Ijudi in občane, ki so potrebni te skrbi. Z uvedbo predzakonskega in zakonskega svetovanja v letu 1979, se je povečal obseg strokovnega dela Centra za socialno delo. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva zagotavlja občanom različne oblike pomoči. Poseben problem socialnega skrbstva je področje družbeno-denarnih pomoči, ki jih ni mogoče sproti usklajevati s porastom življenjskih stroškov. Doslej je ostala nerealizirana priprava sporazuma o skupnih kriterijih za dodeljevanje družbeno-denarnih pomoči V Ljubljani iri enotnega koncepta organizacije raznih oblik dejavnosti za starejše občane, ki ne živijo v domovih upokojencev. Pri uresničevanju prednostnih nalog na področju zdravstva so doseženi vidnejši uspehi pri zdravstve-nem varstvu otrok in mladine, žensk v zvezi z noseč-nostjo in porodom ter borcev NOV. Še vedno pa zao-staja preventivno zdravstveno varstvo aktivnega prebi-valstva. Funkcionalno povezovanje med osnovno, speciali-stično in bolnišnično zdravstveno službo se kaže edino pri nujni medicinski pomoči za odrasle občane in otroke. V letu 1979 je bil ob sodelovanju občinskih zdrav-stvenih skupnosti pripravljen predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami, v letošnjem letu pa je v razpravi pred-log za novo organizacijo strokovnih služb v občini, mestu in regiji. Nov zakon o zdravstvenem varstvu je odprl vprašanje domicilnega principa združevanja sredstev v zdravstveno varstvo V letu 1980 bo izvršena adaptacija prostorov zobo-zdravstvene službe v Nebotičniku, za kar so načrti že pripravljeni Po programu se gradi zdravstveni dom Ljubljana-Center iz sredstev samoprispevka II. Samoupravna interesna skupnost za raziskovalno dejavnost občine Ljubljana Center je v letu 1979 sode- lovala pri dogovarjanju o razvojnih programih znan-stveno-razrskovalnih organizacij in raziskovalnih pro-gramih organizacij združenega dela ter organizirala in vzpodbujala inovacijsko dejavnost. Zagotovila je fi-nančna sredstva za pričetek dela na dveh raziskovalnih nalogah (Metodologija ugotavljanja raziskovalnih po-treb OZD, KS in SIS; toovacijski proces v združenem delu,), ki ju izvaja Inštitut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja. Kljub umirjanju rasti zaposlovanja v letu 1979, je preseganje zaposlovanja delavcev nad načrtovanimi pjanskimi izhodišči za celotno pretečeno obdobje na-rekovalo ustanovitev koordinacijskega odbora pri IS skupščine občine Ljubljana-Center za usmerjanje in spremljanje zaposlovanja v občini. Delo tega odbora je v določeni meri zavrlo pojav prekomernega zaposlova-nja. V letošnjem letu je bil sprejet samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za živijenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju Ijubljanskih občin. V zadnjem času je posvečena posebna skrb poklic-nemu usmerjanju in svetovanju ter usklajevanju ka-drovskih in izobraževalnih potreb. Večja skrb je name-njena tudi zaposlovanju invalidnih oseb. Ošnovni problem na področju zaposlovanja je pre-počasno spreminjanje kvalitete dela na osnovi večje uporabe znanja. Prav tako se kadrovska politika prepo-časi uveljavlja kot sestavni del družbeno-ekonomskega razvoja. Varstvo borcev in invalldov NOV se uresničuje v skladu s sprejetimi usmeritvami za razreševanje zdrav-stveno-socialnega in ekonomskega statusa borcev NOV in drugih vojn in njihovih družinskih članov 3. Uresničevanje usmeritev in nalog na podrodju prostorskega razvoja Ugoden trend izvajanja nalog s področja urbanizma se je nadaljeval tudi v letu 1979. Sprejeli smo večino programiranih zazidalnih načrtov, ki bodo v nasled-njem srednjeročnem obdobju omogočili intenzivnejšo stanovanjsko izgradnjo na območju občine ter tudi tistih proizvodnih in servisnih dejavnosti, ki so za mestno središče sprejemljive in potrebne. Pfanirane naloge izgradnje poslovnih in stanovanjskih objektov so bile realizirane razen pričetka izgradnje stanovanj-sko poslovnega objekta Rog ob Trubarjevi cesti in rekreacijskega centra Tivoli, ker je bila zaradi usklaje-varrja v zamudi izdelava projektne dokumentacije. V zamudi so tudi pripravljalna dela za pričetek gradnje stanovanjske sošeske CS 6, Gasilskega doma občine Ljubljana-Center, parkirno garažne hiše v KS Gradišče in manjšega stanovanjskega objekta ob Igriški ulici, ker dogovarjanje s prizadetimi še ni zaključeno. Izvršni svet SR Slovenije pa je odstopil od izgradnje prizidka ob Erjavčevi cesti. Na področju stanovanjskega gospodarstva smo uspešno izpeljali nalogo podružbljanja v stanovanj-skem gospodarstvu, katere rezultat je sprejet akcijski program za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Zaključili smo izgradnjo stanovanjskega ob-jekta Bi na Vodmatu ter kljub težavam s programom prenove nadaljevali dela na prenovi stanovanjskih hiš v Stari Ljubljani. Dosledno smo izvajali tudi sklep, da ne spreminjamo namembnosti obstoječih poslovnih povr-šin gospodarstva za negospodarske dejavnosti ter zmanjšali na minimum prekvalifikacijo stanovanj v po-slovne prostore . V-,,v - '¦¦-" ^V Nova samoupravna organiziranost na ppdroč|u ko-munalnega gospodarstva je dosegla bistven kvalite-ten premik šele v letu 1979, še posebno nafpodročju kolektivne komunale. Sistemsko urejeno financiranje je omogočilo mnogo intenzivnejše vzdrževanje cest-nih, zelenih in drugih površin. Prizadet je bil samo tivolski park zaradi izgradnje Ceste VII. korpusa. Zmanjšuje se tudi zaostajanje na področju individualne komunale, saj smo pričeli s plinifikacijo Prul in dela Stare Ljubljane, z izgradnjo črpalne postaje za daljin-sko ogrevanje in pristopili k bistvenemu povečevanju kapacitet avtomatske telefonske centrale v kulturnem domu Ivana Cankarja. Z ustanovitvijo komunalne skupnosti občine in in-tenzivnim delom odborov za čisto in zeleno Ljubljano se kažejo tudi rezultati pri izboljševanju bivalnega in delovnega okol|a v mestu. Vedno večja ekološka osveščenost delovnih Ijudi in občanov vpliva tudi na bolj premlšljene posege v pro-stor, kar nam dokazuje skoraj za polovico zmanjšana gostota prebivalcev na hektar v projektih za bodoče stanovanjsko naselje Nove Poljane. Mnogo premalo pa smo naredili na področju pro-meta, ki veflno očitneje postaja eden bistvenih motilnih elementov v razvoju ožjega mestnega središča. Aktiv-nejše vključevanje vseh delovnih Ijudi in občanov v razprave in odločanja o boljši prometni ureditvi mora postati temelj bodoči prometni ureditvi, ki jo moramo vključiti v nove srednjeročne planske dokumente tako v občini kot v mostu. Prvo četrtletje v letu 1980 nam obeta, da bomo ve-čino nalog iz srednjeročnega obdobja 1976-80 v zad-njem planskem letu realizirali. Pričeli smo z izgradnjo stanovanjsko poslovnega objekta Rog ob Trubarjevi cesti, uspešneje potekajo razgovori s predstavniki JLA za pridobitev zemljišča za stanovanjsko sosesko Nove Poljane, obravnavali smo že prvi del celovitega pro-grama prenove starega mestnega jedra, pričenjamo z dolgo odlagano izdelavo registra spomeniško varova-nih objektov, pa tudi investicije na komunalnem po-dročju se uspešno realizirajo. Do večjega zaostajanja prihaja pri realizaciji programa 10-letne izgradnje cest na območju občine Center, vendar na račun intenziv-nejše izgradnje zahodne in južne obvoznice, kar pa bo " zmanjšalo tranzitni promet skozi mestno središče. V zaključni fazi je gradnja stanovanjske stolpnice v Roškem naselju; ugodno poteka gradnja stanovanj-skega objekta na Vodmatu, nekoliko počasneje pa potekajo dela sanacije Gradu. Razgrnili smo zazidalne načrte za tri zazidalne otoke na Prulah in ob Hradeckega cesti, pripravili program prenove objektov in dejavnosti na Copovi ulici ter pri-čeli s pripravo programa prenove Petkovškovega in Gallusovega nabrežja. 4. Uresničevanje ostalih pomembnejših usmerttev In nalog Kadrovska polltlka Kadrovska politika se v tekočern srednjeročnem ob-dobju izvaja v skladu z dogovorjenimi nalogami. Aktiv-nost vseh nosilcev je usmerjena v oblikovanje naju-streznejših sistemov in oblik delitve dohodka po dose-ženih rezultatih dela, preverjanje kadrovskih progra-mov z razvojnimi načrti in možnostmi v organizacijah združenega dela, usklajevanje programov izobraževal-nih ustanov s potrebami združenega dela po posamez-nih vrstah, stopnjah in profilih kadrov. Ob tem še vedno ugotavljamo nejasno izražene potrebe organlzacij združenega dela. Vedno več pozornosti pa organiza- cije združenega dela posvečajo dodatnemu usposab-Ijanju obstoječih kadrov. V preteklem letu je bila aktivnost na podrofiju ka-drovske politike usmerjena v oblikovanje in sprejem ' novega družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju Ijubljanskih občin, v letošnjem letu pa je posebna skrb posvečena uskladitvi samoupravnih ak-tov v OZD z določili družbenega dogovora, ki morajo biti usklajeni v 6 mesecih po sprejemu. štipendijsko politiko smo v preteklem letu opredelili v novem družbenem dogovoru, ki mu bo v kratkem sledil samoupravni sporazum. V pretečenem obdobju je opazno upadanje štipendij iz združenih sredstev, število kadrovskih štipendij pa se iz leta v leto izr^dno veča. L|udska obramba Splošna Ijudska obramba se v občini razvijavskladu s srednjeročnim družbenim planom in smernicami za njegovo uresničevanje v letu 1980. S procesom po-družbljanja obrambe in zaščite postajajo obrambne priprave vse bolj del redne dejavnosti družbenih sub-jektov na vseh ravneh in v vseh sredinah. Osnovno naravnanost k celovitosti in usklajenosti obrambnih priprav odražajo vedno boljši obrambni na-črti. Do izraza prihaja realnejše ocenjevanje potreb in mcžnosti različnih gospodarskih in družbenih dejav-nosti v vojni, čeprav so še mnoge, toda ne nepremag-Ijive pomanjkljivosti v izpeljavi sistema samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med različnimi nosilci obrambnih priprav v skladu z novo metodologijo obrambnega načrtovanja. Obrambne priprave teritorialne obrambe se razvijajo v smeri povečanja mobilizacijske in bojne pripravljeno- • sti štabov in enot, materialnega razvoja, ustrezne stro-kovne usposobljenosti ter idejnopolitičnega osvešča-nja vseh njenih pripadnikov. V ospredju je bilo izvaja-nje predvsem naslednjih nalog: - idejnopolitično in strokovno usposabljanje v skladu s kadrovskimi potrebami; - nabava orožja in opreme za enote in štabe v skladu z načrti, ki upoštevajo razpoložljiva finančna sredstva in možnosti nabav; - večji vpliv pripadnikov teritorialne obrambe v sre-dinah, kjer živijo in delajo ter tako njihova večja vključi-tev v politično, varnostno in obrambno delo med delov-nimi Ijudmi in občani. Vojaška mobilizacija se v skaldu z zasnovo sistema izpopolnjuje tako v okviru organov občinske skupščine kot v krajevnih skupnostih. Pomembnejši premiki so bili doseženi tudi v pogledu podružbljanja nabornih zadev. Civilna zaščita se krepi tako v kadrovskem kot mate-rialnem pogledu v skladu z načrtom njenega razvoja. Počasnejši je razvoj ustanavljanja splošnih enot hiSne civilne zaščite v stanovanjskih stavbah in njihovo uspo-sabljanje in opremljanje, pričakovani rezultati pa niso doseženi pri izvedbi akcije za nabavo osebnih sredstev za zaščito občanov v vojni. Financiranje obrambnih priprav v občini poteka v skladu z načrti njihovega razvoja v občini. Družbena samozaščlta Obdobje tekočega srednjeročnega planskega ob-dobja je za področje družbene samozaščite obdobje njenega skokovitega razvoja. Družbena samozaščita je opredeljena v samoupravnih aktih sleherne organiza-cije združenega dela, sprejetih je vrsta pravilnikov, ki podrobneje opredeljujejo posamezna področja druž-bene samozaščite. Zelo uspešno so bili opravljeni seminarji za načel-nike narodne zaščite v OZD in KS, ki so nato usposab-Ijali pripadnike narodne zaščite v svoji OZD oziroma krajevni skupnosti. Narodna zaščita je v tem obdobju sodelovala na vseh posameznih družbenopolitičnih ak-cijah in drugih priložnostih. Vsako leto preverjamo kako v organizacijah združe-nega dela izvajajo določila zakona o družbeni samoza-ščiti, varnosti in notranjih zadevah. Ugotavljamo, da v večini OZD letno vsaj enkrat opravijo oceno varnostnih razmer in dopolnijo načrte varnostnih ukrepov. Nedo-slednosti ugotavljamo le v manjših OZD. Krajevne skupnosti Na letošnjem referendumu za samoupravno prostor-sko preobrazbo v krajevnih skupnostih Stara Ljubljana, Kolodvor, Tabor in Poljane so krajani teh krajevnih skupnosti glasovali za nadaljnje globje uresničevanje ustavnih določil, za odprto samoupravno posebno in-teresno skupnost delovnih Ijudi in občanov, t. j. za večjo možnost vsestranskega uveljavljanja »vloge de-lovnih Ijudi in občanov v krajevni samoupravi. Opravila pri konstituiranju novih krajevnih skupnosti tečejo za vse krajevne skupnosti koordinirano po rokovniku, ki so ga sprejele v marcu mesecu. Vse krajevne skupnosti so sprejele letne programe za tekoče leto, v skladu z rokovnikom pa pripravljajo tudi srednjeročne plane zaobdobje 1981-1985. Pripra-vile so elemente za samoupravno sporazumevanje, ki so v fazi usklajevanja. Sodelovanje s samoupravno stanovanjsko skup-nostjo pri izvajanju prenove stanovanj VI. in VII. kate-gorije se uspešno nadaljuje. V krajevni skupnosti Ta-bor so stanovarra teh kategorij odpravljena. Krajevna skupnost Kolodvor se je zavzela za preurejanje pod-streh v stanovanja. Vse krajevne skupnosti delujejo pri razvijanju hišne samouprave. Komisije za socialno varstvo v krajevnih skupnostih skupno s strokovno službo socialnega varstva rešujejo ključne probleme natem področju. Pomagajo pri dom-ski oskrbi ostarelih, organizirajo socialno pomoč so-cialno šibkim družinam ter uvajajo sosedsko pomoč krajanov. Potrošniški sveti si prizadevajo, da bi s svojim delo-vanjem izboljšali predvsem preskrbovanje z osnovnimi proizvodi vsakodnevne potrošnje na območju krajevne skupnosti in vplivali na boljšo kvaliteto in zadovoljiv obseg ostalih dejavnosti. Krajevna skupnost Ajdovščina, Tabor, Gradišče in Stara Ljubljana so s pomočjo sredstev prispevka delav-cev temeljnih organizacij združenega dela uredile do-datne prostore za potrebe krajevnih skupnosti. Obtem je krajevna skupnost Gradišče uredila tudi tehnični center, v krajevni skupnosti Poljane pa je bil odprt kulturni center. Krajevna skupnost Stara Ljubljana je začela z gradnjo otroškega športnega igrišča na graj-skem pobočju. Oštale naloge v zvezi z urejanjem otro-ških igrišč, peš poti in podobne potekajo v vseh krajev-nih skupnostih po načrtu. Z obravnavanjem in predlaganjem ustreznih rešitev se krajevne skupnosti vključujejo v priprave in spreje-manje prostorskih in urbanističnih rešitev posameznih zazidalnih otokov ter v urejanje prometnega režima. Delovanje pri razvoju družbene samozaščite in orga-niziranju narodne zaščite v krajevnih skupnostih uspešno poteka, izvaja se tudi vzgoja in urjenje civilne zaščite. Posebej je pri pregledu delovanja krajevnih skupno-sti potrebno poudariti razvito in uspešno medsebojno sodelovanje s pobratenimi krajevnimi skupnostimi Izvrini svet je predloženo gradivo pripravil skladno s stalno nalogo spremljanja uresničevanja s srednje-ročnim družbenim planom občine za tekoče obdobje sprejetih nalog. Izvršnl svet ob obravnavl predloženega gradlva posebej opozarja na sledeča dejstva: - pri obravnavanju rezultatov za I. trlmesečje 1980, ki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta dokaj ugodni, je potrebno posebej poudariti zača-snost teh dosežkov, na katere sta potnembneje vpli-vala vlsok porast cen (Indeks cen na drobno je 125,6) in povečan promet v trgovini, kl je najmočnejie go-spodarsko področje v občini. Zasledtti pa )e že možno prve znake umirjanja povpraševanja v vseh treh pa-nogah trgovfne, kar se bo odrazilo v polletnih peiio-dičnih obračunlh; - v istem obdobju ]e prišlo tudl do stagnacije dveh pomembnih kazalcev uspešnosti gospodarjenja, to |e ekonomičnost In rentabilnost, kl ostajata na ravni lanskega leta, kar nujno zahteva dosledno izvajanje v letošnjem letu sprejetih ustalltvenih ukrepov pri vseh uporabnlklh družbenlh sredstev; - v letu 1979 je poslovalo 13% vseh organizacij združenega dela s področja gospodarstva na meji rentabilnosti, to |e na listi meji donosnosti poslovanja pod katero ni mogoče zagotovlti normalnega poslo-vanja v prihodnosti v enakem obsegu kot doslej, oziroma se tollko manj zagotoviti raziirjen razvoj po-slovanja; Upofttevajoč rezuttate poslovanja organizacije združenega dela s področja gospodarstva v letu 1979, zvezno in republiško resolucijo ter občinske smernice za leto 1980, je Izvršni svet sprejel akcijski program z namenom, da bi se gospodarska ustali-tvena glbanja v združenem delu čim bolj uspešno Izvajala. Rezultate ustalitvenih prizadevanj ni mo-goče piičakovati v celoti čez noč, temveč bodo in morajo biti sprotnl odraz trajnih prizadevanj vseh dejavnikov v združenem delu, o čemer bo Izvršni svet tekoče poročal. Skladno z akcijskim programom je Izvršni svet po-zval vse organizaclje združenega dela, da svoja plan-ska prizadevanja in načrte za leto 1980 uskladijo z resoludjskiml usmerttvatnl. Glede na zmanjSano In-vesticljsko sposobnost združenega dela in omejenih razpolo2l|lvih bančnlh kredltnlh potencialov bančnih organlzacij združenega dela, je izvrsni svet skladno s sprejetlm družbenim dogovorom o osnovah in krtteri-jfh za presojo investicij na območju Ijubljansklh občln v letu 1980 - h kateremu je pristopil - opravil druž-beno presojo vseh prijavljenih nameravanlh investi-cijskih naložb z udeležbo bančnlh kreditov v l«tu 1980. Da bi zavrl pretirano zaposlovanje, zlasti admlni-stratlvnega kadra v nasf občini, je izvršni svet aktivno sodeloval v koordinacijskem odboru pri SIS za zapo-slovanje občine LJubljana Center katerega naloga je, da presodi upravičenost načrtovanega dodatnega zaposlovan|a v organlzacljah združenega dela in da uskladi dodatno zaposlovanje na nivoju planskih pre-dvidevanj. Ker je eden izmed bistvenih elementov ustalltvenlh prizadevanj tudi uravnano In od gospodarjenja odvi-sno gibanje osebnlh dohodkov je Izvrsnl svet skladno z nalogami, ki izhajajo iz družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritvo razporeda do-hodka v letu 1980 spremljal izvajanje tega dogovora v organizacijah združenega dela in od kriiteljev zahte-val, da pojasnijo vzroke kršitve ter za eno organiza- cljo predlagal tudl uvedbo ukrepov družbenega var-stva v skladu z določili zakona o združenem delu. Da bi zagotovil izvajanje planskih usmeritev in od-pravo slabosti, ki so se pokazale v obravnavanem obdobju bo izvrini svet: - organiziral in vodil sestanke z organizacijami združenega dela s področja gospodarstva, ki so po-slovale na meji rentabilnosti z namenom, da bo sku-paj z njimi ugotovil vzroke za nastanke slabega go-spodatjen|a in da skupno z njimi poišče način za odpravo posledic vzrokov in vzroke same; - predlagal zborom občinske skupščine skladno z določili o združenem delu ukrepe družbenega varstva za vse tiste organizacije združenega dela s področja gospodarstva, kl že dlje časa poslvfejo na robu renta-bilnosti oziroma z Izgubo in pri katerih bo izvršni svet ugotovfl, da ni realnih Izgledov, da bi same zmogle v doglednem času odpraviti posledice in vzroke sla-bega poslovanja; - v okviru svojih aktivnosti usmerjal organizacije združenega dela v združevanju dela in sredstev pov-sod, kjer meni, da za to obstajajo upravičeni druž- beno elconomskl razlogi. Tako bo pospeševal samou-pravno dogovarjanje na področju tekstila, kemije, av-tobranže in trgovine v smeri specializacije. Prav tako bo izvršni svet podpiral povezovalna prizadevanja v turizmu. Pri tem pa bo izvršni svet vztrajal na izvršitvi pričetega združevanja trgovine iz panoge kmetijstva; - posvetil posebno pozornost vprašanju drobnega gospodarstva in njegove usmeritve razvoja ter opra-vil ustrezne naloge glede na to, da se reševanje tega problema na mestnem nivoju prepočasi odvija in - zahteval od organizacij združenega dela, ki so Izkazale izgubo, da ob predlozitvi periodičnega obra-čuna za drugo trimesečje 1980 predložijo tudi poro-čilo o odstranitvi vzrokov izgub. Izvršni svet predlaga skupščini, da predloženo gra-divo »Izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 za leto 1979 z oceno izvajanja v prvem trimesečju 1980« ter »Informacijo o organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo v prvem trimesečju 1980« obrav-nava in sprejme. Ljubljana, maja 198O IZVRŠNISVET Informacija o organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo v prvem trimesečju 1980 V prvem trimesečju letošnjega leta je v gospodarstvu na območju občine Ljubljana Center izkazalo izgubo 21 organizacij združenega dela, v katerih združuje delo skupno 3.660 delavcev. Izguba je bila izkazana v višini 52.946.499 din. Njena struktura po vsebini pa je bila naslednja: - porabljena sredstva, ki niso bila nadomeščena iz ceiotnega prihodka 280.759 din ali 0,5 %; - nekrite obveznosti iz dohodka 4.450.242 din ali 8,4 %; - izplačane akontacije osebnih dohodkov in druges čistim dohodkom nekrite obveznosti 48.215.498 din ali 91,1 % celotne izkazane izgube gospodarstva. V primerjavi z izgubo, ki so jo izkazale gospodarske organizacije v lanskem prvem trimesečju, je letošnja izguba za 8,9 % višja, organizacij, ki so poslovale z izgubo pa je bilo letos manj in sicer 21, medtem ko jih je bilo lani 27. V organizacijah z izgubo je bilo v letošnjem prvem trimesečju zaposlenih 3.660 delavcev, kar je za 8 % več kot v organizacijah, ki so izkazale izgubo v enakem tanskem obdobju. Udeležba posameznih gospodarskih področij se je v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta spreme-nila in sicer tudi letos odpade največji delež na orgarri-zacije v gos instvu in turizmu in sicer 45 % (lani 46,8 %), bistveno pa se je povečal delež trgovine - od 4,9 % na 21,4 % - v gradbeništvu pa se je zmanjšal detež organizacij od 26,6 % lani, na 17,2 % letos. V lanskem prvem trimesečju ni izkazala izgube nobena industrij-ska organizacija združenega dela, letos pa so z izgubo poslovale tri industrijske organizacije, niihov delež v skupni višini izgube je bil 9,8 %. V ostalih področjih gospodarstva se je zmanjšalo tako število organizacij z izgubo, kakor tudi višina izgube. Višino izgube in strukturo po posameznlh področjlh gospodarstva prikazuje tabela 1. 5 področja gostinstva in turizma, ki je v skupni višini izgube gospodarstva udeleženo z največjim deležem, je v letošnjem prvem trimesečju izkazalo izgubo osem organizacij združenega dela. Izguba v tej dejavnosti je izključno posledica sezonskega značaja poslovanja. Vložena sredstva in delo turističnih agencij prinaša dohodek šele v drugi polovici leta. Na višino izgube turističnih organizacij pa je negativno vplivala tudi visoka neplačana realizacija in to predvsem deviznega porekla. V letošnjem letu je bila močnazimskasezona, ki bo prinesla rezultat šele v drugem trimesečju Izgube v turističnih organizacijah združenega dela prlkazuje tabela 2. V gradbeništvu je neuspešno poslovala organizacija združenega dela SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje, kar je posledica sezonske dejavnosti v tej organizaciji. Višina izgube znaša 9 100 tisoč din in je bita nižja kot v enakem lanskem obdobju V prometu ima izgubo Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Mehanizacija - 831 tisoč din, ki je imela izgubo tudi lani v približno enaki višini, karje predvsem posle-dica sezonskega značaja dejavnosti v tej organizaciji. V trgovini so v prvem trimesečju izkazale izgubo naslednje organizacije združenega dela -1PK TOZD Plinama v višini 6.642 tisoč din. Od tega je 3.428 tisoč din nepokrite izgube, ki izhaja iz razlike med nabavno in prodajno ceno plina, saj se je zemelj-ski plin bistveno podražil, medtem ko se cena plina pri odjemalcih ni ekvivalentno povečala; - Volan je izkazal izgubo v višini 2.528 tisoč din. V delovni organizaciji so bili že v lanskem letu uvedeni začasni ukrepi družbenega varstva. Z izvedbo referen-dumov za združitev delovne organizacije Volan z de-lovno organizacijo Autocommerce je dana osnova za pozitivno poslovanje v okviru nove organiziranosti; - V organizaciji Emona Commerce, TOZD Globus je nastala izguba zaradi previsokih nekritih terjatev. Isto-časno pa so zaloge znatno prekoračile normalni nivo. Višina izgube znaša 2.141 tisoč din, ki bo po predvide-vanjih temeljne organizacije združenega dela z izvaja-njem sprejetih ukrepov pokrita v drugem trimesečju. V industrijl so tri organizacije zaključile prvo trime-sečje z izgubo v znesku 5.198 tisoč din. Največjo iz-gubo ima: - DES, TOZD Elektro Ljubljana mesto 2.865 tisoč din in sicer zaradi visokega porasta stroškov za nabavo elek-trične energije izven slovenskega elektroenergetskega sistema; - Pletenina, TOZD Moda je zaključila prvo trimesečje z izgubo 1.954 tisoč din zaradi proizvodnega programa, ki je vezan na sezono. Izguba je bila praktično že odpravljena s pospešeno prodajo v drugem kvartalu; - SDK - Podružnica Ljubljana je ob pregledu zak-Ijučnih računov za leto 1979 ugotovila, da je zaključni račun za leto 1979 organizacije TVT »Boris Kidrič«, TOZD Pan napačen, terzadolžilatemeljno organizacijo združenega dela, da do 15/5-1980 naredi nov zaključni rafiun za leto 1979. Vendar tega temeljna organizacija zdaiženega dela ni pravočasno opravila. Periodični obračun za prvo trimesečje je zato izdelan na napačnih osnovah in zato izkazana izguba v višini 378.192 din ni dokončna. Temeljna organizacija združenga dela bo morala poleg zaključnega računa za leto 1979 izdelati ponovno periodični obračun za prvo trimesečje tega leta in sprejeti program za odpravo vzrokov izgub in zagotovitev uspešnega poslovanja. v dejavnosti obrti je organizacija Tovarna Jože Ke-renčič, TOZD Opika zaključila prvo trimesečje z mini-malno izgubo v znesku 31.846 din. Kot vzrok izgube navaja organizacija nepravilno izračunan porabljeni reprodukcijski material. V komunalni dejavnosti je IPK, TOZD Mestni vodo-vod zaključil prvo trimesečje z izgubo 364.000 din. Poglavitni vzroki izgube so neusklajene cene vode s proizvodnimi in distribucijskimi stroški. Na področju flnančno-tehničnlh in poslovnih stori-tev so imele izgubo tri organizacije v skupni višini 2.262 tisoč din. V tej dejavnosti ima največjo izgubo - Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Živilski trg in sicer 1.012 tisoč din. Kot vzrok izgube navajajo •mrtvo« sezono na parkiriščih ter visoke stroške vzdr-ževalnih del - odvoz snega, krpanje asfalta. Ne glede na težji gmotni položaj, pa so si delavci izplačevali 20% osebnega dohodka, kar ni v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji Izgubo imata še organizaciji združenega deia - Arching - Arhitektonski biro v višini 935 tisoč din Vzroki izgube so tuje storitve (delo statikov, ker imajo sami premajhne kapacitete za tak obseg dela) in ne-krite terjatve. - Studio agencija zaekonomiko in propagando, ima izgubo v vrednosti 314 tisoč din. Izguba je delno posle-dica nekritih terjatev, ki jih organizacija združenega dela zaradi velike konkurence sorodnih organizacij ne izterjuje v normalnih rokih, delno pa v nesorazmernem porastu stroškov (avtorski honorarji), ki so naraščali mnogo hitreje od celotnega prihodka. Na obseg dejav-nosti ekonomske propagande v letošnjem letu v vefiki meri vplivajo ukrepi za zmanjšanje sredstev za te na-mene v organizacijah druženega dela. V zaključku povzemamo osnovne ugotovitve o vzro-kih izgub v gospodarskih organizacijah združenega dela. 1. V večini organizacij združenega dela je vzrok iz-gube sezonski značaj dejavnosti. Pri teh organizacijah je pričakovati najkasneje ob koncu devetmesečnega obdobja pozitivne poslovne rezultate, seveda ob dosle-dnemjzvajanju ukrepov za ustalitev gospodarskih gi-banj v letošnjem letu. 2. V organizacijah, kjer je vzrok izgub nesorazmeren porast ppslovnih stroškov, ki pa sicer ni odraz sezon-skega značaja, bo mogoče odpraviti vzroke izgube s temeljito analizo stroškov in ukrepi za njihovo relativno znižanje. 3. Dokaj pogost navajani vzrok izgube so nekrite terjatve, kar kaže na nujnost zaostritve finančne disci-pline v organizacijah združenega dela ter nujnost sprotne presoje sposobnosti plačevanja poslovnih partnerjev pri sklepanju poslov ter zaostritve osebne cxjgovornosti vseh udeležencev v procesu družberie reprodukcije. Ne glede na določila 58. čiena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki or-ganizacijam združenega dela z izgubo v prvem trime-sečju ne nalaga obveznosti predložitve programov ukrepov za cxlpravo vzrokov izgub, ugotavljamo, da je večina organizacij analizirala vzroke izgub in sprejela tudi ustrezne ukrepe za njihovo odpravo Ne glede na določila 58. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki or-ganizacijam združenega dela z izgubo v prvem trime-sečju ne nalaga obveznosti predložitve programov ukrepov za odpravo vzrokov izgub, izvršni svet ugotav-ija, da je večina organizacij analizirala vzroke izgub in sprejela tudi ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Organizacije združenega dela, katere so izkazale iz-gubo naj o predložitvi periodičnega obračuna za II. trimesečje, predložijo tudi poročilo o odstranitvi vzro-kov izgub. Ljubljana, maja 1980 IZVRŠNI SVET TftBELA 1: IZGUBA PO PODROČJIH OOSPODARSTVO Skupaj izguba v gospodarstvu Žtev.OZD štev. 55 vcnvrf-TF np-ravMrfiTT 1 višina v 000 din " z izgubo delavcev 1-3/80 PODRDCJE DE3AVN0STI 1-3 1-3 ^^ 1-3 StofcbuEa ^3^ ^^ ^^ ^^ -5^73- 3 y 1980 1-3/80 1979 1-3/80 1-3/79 Inc3ustrija - 5.198 - - 9,8 - 3 - 818 Gradbeništvo 12.959 9.101 70,2 26,6 17,2 3 1 1.061 856 80 Pramet 816 * 831 101,3 1,7 1,6 1 1 130 138 106,2 Trgovina 2.399 11.312 471,5 4,9 21,4 3 3 215 568 ?64,2 Gostinstvo in turizan 22.739 23.845 104,9 46,8 45,0 10 8 1.010 885 87,6 Cbrt 714 32 4,5 1,5 0,1 3 1 141 18 12,8 Konunala 3.750 365 51,1 7,1 0,6 3 1 372 270 72,6 Fln.teh.in posl. storitve 5.241 2.262 43,2 10,8 4,3 4 3 467 107 22,9 SKUPAJ 48.618 52.946 108,9 100,0 100,0 27 21 3.396 3.660 108 popodatklh iz periodičnih cbračunov za I. trimesečje 1979 "mBETA 2: Izqube v turističnih OZD H*3 -- Pcprečno IND Pcpreč.čisti L•«¦^«8«, i-3/79 !¦*» L$| JtjJJ«- lj/80 ° "^gg ^1* 1-3/79 1-3/80 ^3'80 1-3/80 ___________________________________________________________________________________1^3779 1. Počitniški donovi PTT Slovenije 70.917 303.108 427 12 14 116,7 7.366 138 2. Rcnpas TOZD inoz.turizem 9.968.187 16.542.533 . 165,9 265 302 114,0 8.939 123 3. Karpas TOZD domači turizem 3.836.263 1.976.964 51,5 191 196 102,6 8.562 122 4. BronaGlcbtour 1.741.155 3.037.049 174,5 143 169 118,2 9.664 150 5. SAP Viator TOZD turizem in rent a car 373.899 284.131 76,0 85 77 90,6 6.984 108 6. Putnik TOZD Putnik Slovenija 1.424.393 142.214 10 74 73 98,6 8.620 125 . 7. SOZD Alpetour <3o Turistična agencija Lj. - 752.619 - 24 26 108,3 8.698 112 8. Intereosport TOZD Inex potovalm agencija 1.263.432 306,437 63,8 24 28 116,7 8.480 107 TABETA 3: IZGUBE V ORGANIZACUAH ZDRUŽENBGA DELA V CBČINI LJUBIJANA, CENTER PO PERIODJČ-__________NIH OBRAČUNIH ZA I. TRIMESEČ3E 1980 *________________________________________ I~~ ORnANT7ArTTF TnmffEMFKA- I2GUBR (v din) Popreč.št.zaposlenih Zap. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEm i-m/79 I=m/8o - indeks l-IIl/8o - indeks St. UtAJ\ I-III/8O I-III/8O ________ I-III/79_________I-III/79 . 1. DES TOZD ELEKTRO LJ.MESTO - 2.865.644 - 375 lol,4 2. TVT,BC«IS KIDKEČ TOZD PAN - 378.192 - 25 92,6 3. PLCTENIN&, TOZD M0DA 825.194 1.954.752 236,9 418 95,2 4. SGP SKJV.CESTE-TEHNIKA TOZD GRADNJE 11.2o5.15o 9,lcx3.9o7 81,2 856 Io8,l 5. CESTNO PCBJETJE LJUBLJANA, TOZD MEHANIZACIJA 815.8o2 831.198 lol,9 138 Io6,2 6. IPK KJ. TOZD PLINARNA. - 6.642.233 - 177 loo,6 7. VOIAN 6O3.332 2.528.585 419,1 194 75,8 8. EMONA COMERCE TOZD GLOBUS - 2.141.O67 - 197 97,5 9. POČITNIŠKI DCM0VI PTT SLOVENIJE 7o.917 3o3.1o8 427,4 14 116,7 10. RGMPAS TOZD INOZEMSKI TOR. 9.968.187 16.542.533 165,9 3o2 114,O 11. KCMPAS TOZD DCMAČI TURIZEM 3.836.263 1.976.964 51,5 196 Io2,6 12. EMCNA GtXBTOUR 1.741.155 3.o37.o49 174,5 169 118,2 13. SAP VIATCR 1OZD IUKEZEM IN KENT A CAR 373.899 284.131 7b,o 77 9o,6 14. PUTNIK 1DZD POTNIK SLOVENIJA 1.424.393 142.214 9,9 73 98,6 15. SOZD ALPETOUR DO TURISTIČNA AGETCIJA LJTJBL3ANA - 752.619 - 26 Io8,3 16. INIEREXPORT TOZD INEX POTOVALNA AGENCIJA 1.263.432 8o6.437 63,8 28 116,7 17. TOVARNA J.KERENČIČ 1OZD OPTIKA - 31.846 - 18 loo,O 18. IPK TOZD MESTNI VODOVOD - 364,586 - 27o Io7fl 19. KOMLJNALNO PCQJ.LJ.TOZD ŽIVILSKI TRGI - 1.O12.631 - 74 lol,4 20. STODIO AGENCIJA ZA EKD- . . ¦• NOMSKO PROPAGANDO - 314.196 - 9 l0O,O 21. ARCHING - ARHTIEKraBKI BIR0___________________________238.606_______935.6o7 392,1 24_______Io4,3 SKUPAJ_______________________32.366.33o 52.946,499 163,6 3.660 Io2,l ¦* Predhodni podatki po stanju 13/5-198o . t PREDLOG ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NALOGAH, SESTAVI IN NAČINU DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE LJUBLJANA CENTER Na podlagi 125. in 172. člena statuta občine LJub-l|ana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupičina občine Ljubljana Center na . . . seji zbora združenega dela dne . . . na seji . . . zbora krajevnih skupnosti dne . . . in na . . . seji družbenopolitičnega zbora dne . . . »preieia OOLOK o •premcmbi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine LJubljana Center 1. člen V odloku o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljub-Ijana Center (Ur. I. SRS, št. 12/78) se spremeni besedilo 3. člena tako, da glasi: Pri delu sveta sodelujejo občinska skupščina ter organi in organizacije občine katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno dejavnost v cest-nem promfetu in sicer: Postaja prometne milice mesta Ljubljana, Postaja milice Ljubljana Center, Komunalno podjetje Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav, Po djetje za PTT promet Ljubljana, Zelezniško gospodar-stvo LjubJjana, časopisno podjetje Delo, RTV Ljub-Ijana, pristojni organ za prometne zadeve, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, Občinski odbor RKS Ljubljana Center, Avtomoto touring klub, Združe-nje šoferjev in avtomehanikov, vodja prometnega kabi-neta, osnovne šole, vzgojnovarstveni zavodi in kra-jevne skupnosti v občini. 2. člen Za 3. členom odloka se vnese novi 4. člen, ki glasi: Udeleženci pri delu sveta določijo za delo v svetu delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu 8eje sveta, na način določen v njihovih aktih. 3. člon Svet ima 16 članov. Predsednika izvoli svet na podlagi dogovora udele-žencev pri delu sveta. 4. člen Čteni od 5 do 10 se spremenijo v člene od 6 do 11 5. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Jtov: Predsednik Datum: Miroslav Samardiija OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Center je na sejah zbo-rov 23. maja 1978 sprejela odlok o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center. Odlok določa, da predsednika in člane sveta imenuje občinska skup-ščina izmed delegatov vseh zborov, delegatov orga-nov in organizacij v občini, katerih dejavnost je pomembna za preventivo in vzgojno delovanje v cestnem prometu in izmed atrokovnjakov s področja cestnega prometa. Prl obravnavi poročila o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so zbori občinske skup-ščine na sejah dne 25. marca 1980 sprejeli sklep, s kaUrim so zadolžili izvršni svet, da pripravi odlok o spremembah in dopoJnitvah odioka o nalogah, se-stavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v katerem naj predvtdl, da so čiani sveta samoupravne organizacije in skupnosti y ob-čini, ki v svet delegirajo svoje delegate. Izvršni svet je pripravll predlog odloka o spre-membi In dopolnitvl odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center in ga predlaga zbo-rom občinske skupščine v sprejem. 4. člen odloka se spremeni v 5. člen tako, da glasi: LJubljana,29.5.1980 lzvršni svet POROČILO O DELU POSTAJE MILICE LJUBLJANA CENTER KADROVSKO OROANIZACUSKA VPRAŠANJA V letu 1979 je postaja milice Ljubljana Center izvajala naloge na podlagi zakona o družbeni samozaščiti, var-nosti in notranjih zadevah in drugih predpisov ter na programski usmeritvi UJV Ljubljana in postaje milice Ljubljana Center. Postaja milice Ljubljana Center je v letu 1979 opra- vila naloge s povprečno kadrovsko zasedbo 64,45%, kar je za 6,25% manj kot leto poprej. Postaja se kadrov-sko nenehno pomlajuje, kar zahteva dodatno usmeri-tev in mentorstvo. Pri tem pa se postaja milice kadrov-sko ne krepi, ampak je v upadanju. Delavci postaje milice Ljubljana Center so v prete-klem letu opravili za 10,92% manj delovnih ur kot v letu 1978. Od tega so opravili v podaljšanem času kar za 42,17% več ur kot l^to poprej. Večino ur, ki so bile opravljene v podaljšanem delovnem času smo kom-penzirali s prostimi dnevi. Velika večina miličnikov je opravila več nadurnega dela kot je statistično prika-zano, vendar zanj niso zahtevali nobenega nadome-stila. Obravnavali smo 15 pritožb na postopek miličnikov. To so bile v bistvu pritožbe na izveden ukrep, ne pa na sam postopek miličnika. Pri opravljanju službenih nalog so miličniki uporabili prisilna sredstva, ki so bila v vseh primehh upravičeno uporabljena. V treh primerih so bili miličniki fizično napadeni in v vseh treh primerih lažje poškodovani. Ker je trenutno povprečna starost miličnikov 23 let, ter je od tega še precej miličnikov pripravnikov, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, se porajajo pro-blfemi vzvezi z izobraževanjem. Zato smo izdelali ustre-zen program izobraževanja. Postaja milice Ljubljana Center je trenutno dokaj dobro tehnično opremljena. Za ažurno operativno izva-janje nalog pa bi bilo potrebno čimprej preiti na termi-nalski sistem. V letu 1979 smo v celoti realizirali pro gram tehnične in ostale opreme. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Glede na razsežnosti zakonskih določil o družbeni samozaščiti je le-ta dobila svoje mesto in vlogo tako v OZD kot krajevnih skupnostih ter pri slehernem ob-čanu. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da je delovanje narodne zaščite kot konkretne oblike družbene samo-zaščite uspešnejše v tistih OZD in krajevnih skupno-stih, kjer so naloge konkretno določene na podlagi dejanskih elaboratov varnostnih razmer. Na podlagi tega je bila opravljena vrsta nalog DPO v občini oz. mestu, da bi družbena samozaščita oziroma narodna zaščita dobila vsebinski pomen. Vendar pa v posamez-nih OZD in krajevnih skupnostih še vedno ugotavljamo, da so v fazi vsebinskega organiziranja ne glede na to, da so že sprejeli in uskladili samoupravne akte. Kljub dejstvu, da je v razpravi predlog osnutka zakona o Ijudski obrambi indružbeni samozaščiti menimo, dase mora delo na tem področju nadaljevati predvsem pri izobraževanju članov narodne zaščite. Sodelovanje postaje milice, vodij varnostnih okolišev in drugih subjektov na območju občine Ljubljana Cen-ter se je v letu 1979 nadaljevalo in krepilo. Pri tem je imel pomembno vlogo vodja varnostnega okoliša kot temeljni nosilec varnostnih razmer v krajevni skupno-sti. Prav obilica nalog, ki jih je opravljal neposredno sam ali njegov pomočnik je pripomogla k podružblja-nju funkcije milice. GIBANJE KRIMINALITETE Gospodarska kriminaliteta predstavlja poseben pro-blem predvsem zaradi specifičnosti dela milice. Glede kadrovske zasedbe organov za notranje zadeve nam še vedno ni uspelo usposobiti delavca za našo postajo mitice, ki bi se posebej ukvarjal z raziskavo tovrstnih kaznivih dejanj, saj je potrebno poznati predpise o blagovnem in finančnem poslovanju, blagovni menjavi med posameznimi OZD za uspešno raziskavo. Zato je večino ovadb s področja gospodarske kriminalitete odstopala pristojnemu javnemu tožilstvu skupina za zatiranje gospodarske kriminalitete pri UJV Ljubljana. Postaja milice je o tovrstni problematiki podala le po-ročilo službi, ki se poklicno ukvarja na tem področju. Pristojnemu javnemu tožilstvu pa smo odstopili ovadbe poneverb, nevestnega gospodarjenja in neu-pravičene uporabe. Skupaj z oddelkom za zatiranje kriminalitete je bilo obravnavanih 101 kaznivih dejanj, kar je za 9 kaznivih dejanj manj kot v preteklem letu. V OZD nekatere zadeve s področja gospodarske kri-minalitete obravnavajo v lastni pristojnosti, posamez-nikom izrekajo disciplinske kazni in od njih zahtevajo povračilo škode. V takih primerih smo zadeve odstopili javnemu tožilstvu. Ugotavljamo, da je klasična kriminaliteta na našem postajnem območju tudi v letu 1979 upadla. V tem letu smo obravnavali 2628 kaznivih dejanj, kar je 12,67% manj kot v letu 1978. Takšen padec je posledica tega, ker je javno tožilstvo uporabilo inštitut neznatne druž-bene nevarnosti in to za premoženjske delikte, pri katerih je bila pridobljena premoženjska korist do 100 din. Pri tem tudi niso upoštevane tatvine, ki so jih storili otroci in smo poročila otovrstni delinkvenci odstopali pristojnim centrom za socialno delo. Ta dejanja so v porastu. Uspešnost raziskav kaznivih dejanj je v pri-merjavi z letom 1978 boljša za 7,3%. Delavci postaje milice so v tem letu odkrili 720 osum-Ijencev, kar je za 16,5% več kot leto poprej. Opaziti je, da je bilo v tem letu odkritih več povratnikov kaznivih dejanj. Porast kaznivih dejanj je na vseh varnostnih okoliših, razen na Gradišču manjši kot leto poprej. Največji porast kriminalitete je na varnostnem okolišu Kolo-dvor, Ajdovščina in Stara Ljubljana. V letu 1979 smo obravnavali 77 primerov, ob katerih smo ugotovili, da zanje niso podani vsi znaki kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžno-sti. To so bili predvsem fnanjši premoženjski delikti v škodo zasebnega premoženja. Mladoletno prestopništvo je bilo tudi v letu 1979 v izrednem porastu saj smo skupaj s skupino za mlado-letno prestopništvo pri UJV Ljubljana obravnavali 629 mladoletnikov, leto poprej pa 510. Večina mladoletni-kov je bila prijeta na tatvinah v veleblagovnicah in samopostrežnih trgovinah. Med njimi so bili tudi mla-doletniki, ki so vlamljali v avtomobile in naklepno po-škodovali tuje stvari. V vseh primerih smo porofiila, kjor so bili storilci kaznivih dejanj otroci, posredovali cen-trom za socialno delo. V prehodni mladinski dom Jarše je bilo oddanih 61 mladoletnikov ali 3 manj kot prejšnje leto. Miličniki so prijeli oz. izsledili 51 oseb, iskanih s tiralico, obravnavali 14 samomorov in 7 poskusov sa-momora. Opravili so oglede 23 požarov, 7 delovnih nezgod ali 12 primerov manj kot leto poprej. Še vedno ugotavljamo, da so posamezniki vse pre-malo obveščeni o samozaščiti glede na varnost in zaščito družbenega premoženja. Na vamostnem okolišu Vodmat nastopa precej pro-blemov, zlasti v območju Kliničnega centra. Pojavljajo se predvsem tatvine, v okolici pa vlomi v avtomobile, predvsem v času obiskov. Tovrstna kazniva dejanja so se nekoliko zmanjšala, saj smo v času obiskov organi-zirali stalno opazovalno in operativno varnostno službo. Takega organiziranja smo se posluževali tudi na avtobusnih postajališčih, živilskem trgu, v okotici pošte in daigod. Omenjeno preventivno delo smo naj-večkrat organizirali skupaj z oddelkom za zatiranje khminalitete pri UJV Ljubljana. JAVNI RED IN MIR V letu 1979 je postaja milice Ljubljana Center skupaj s postajo železniške milice v Ljubljani, ki teritorialno spada v območje občine Ljubljana Center, podala 1728 predlogov sodniku za prekrške. število kršitev javnega reda in miru v letu 1979 je v primerjavi z letom 1978 v porastu in sicerza 17%. V letu 1977 je bilo 1411 kršitev, v letu 1978 1473 in v letu 1979 1728. Tako v preteklih letih kot v letu 1979 je bilo največ kršitev javnega reda in miru na območju varnostnega okoliša Kolodvor, kjer je avtobusna in železniška postaja. Statistični podatki kažejo na to, da so v porastu vse hujše kršitve javnega reda in miru, kot so pretepi, drzno vedenje in motenje nočnega reda in miru. Prav tako so v porastu kršitve nedostojnega vedenja do miličnikov na njihovem službenem mestu. Teh je bilo v letu 1979 170, kar predstavlja 31,77% povečanje. Prav tako so v porastu kršitve točenja alkoholnih pijač vinje-nim osebem, mladoletnikom in skupinam, kjer so vi-njene osebe. Ta porast znaša 23,29%. Podatki za leto 1979 kažejo na to, da je nad 80% ugotovljenih kršitev storjenih pod učinkom alkohola, kljub povečani represivni dejavnosti zoper gostinske delavce. Ti podatki so zaskrbljujoči predvsem zaradi naraščanja alkoholiziranosti.kršitev in drugih deviacij. Zato bi..morala prav na tem področju biti organizirana družbena akcija. Tudi v letu 1979 je bilo največ kršitev v starosti nad 25 let, sledijo kršitelji v starosti od 21 do 25 let. Ravno število teh kršiteljev je v izrednem porastu, prav tako narašča število kršiteljev v starosti med 18.in 21. letom. V naraščanju pa so tudi kršitelji v starosti do 18 let. Postaja milice Ljubljana Center je zaradi kršitev do-ločb zakona o prekrških zoper javni red in mir interve-nirala v 1126 primerih. V teh intervencijah so miličniki odredili pridržanje po zakonu o prekrških v 811 prime-rih in po zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah v 35 pfimerih. Število pridržanih oseb je v zadnjih letih v upadanju in sicer: v letu 1976 je bilo pridržanih 605 osem, v letu 1977 540, v letu 1978 409 in v letu 1979 403. V osmih primerih smo zaradi storitve kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja zo-per osumljence podali kazensko ovadbo pristojnemu temeljnemu javnemu tožilstvu. V letu 1979 smo zaradi stohtve kaznivih dejanj s političnim obeležjem in ravno takih prekrškov obravna-vali 11 oseb. Zoper 9 oseb smo podali predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka, zoper dva pa smo podali kazensko ovadbo. Zaradi kršitev določil zakona o orožju smo v letu 1979 pri opravljanju nalog javne varnosti zasegli pre-cejšnje število orožja, za katerega lastniki oziroma imetniki niso imeli dovoljenja ali priglasitve. V primer-javi z letom 1978 smo zasegli neprimerno več orožja, prav tako pa smo podal) 13 predlogov več kot v tetu 1978. V letu 1979 smo podali zoper kršitelje predpisov predloge za uvedbo upravno kazenskega postopka za prek/ške v 360 primerih. Upravnim in sodnim organom, sodnikom za prekrške ter drugim smo nudili pomoč kar v 1.010 primerih. Reševali smo 157 prisilnih privedb, 147 privedb sodi-šču, sodniku za prekrške ter drugim upravnim orga-nom. V 17 primerih smo sodelovali pri prisilnih izseli-tvah iz nezakonito vseljenih stanovanj. Poleg vseh opisanih nalog smo opravili tudi druge posebne naloge iz področja javnega reda in mtru, dolo-čene z zakonom. PROMETNA VARNOST Prometne razmere, predvsem mirujoči promet, so na območju strogega centra še vedno nezadovoljive. V preteklem letu se je stanje na ozkih grlih oziroma vpadnicah v samem mestu nekoliko izboljšalo. še ve-dno je preobremenjena vpadnica iz štajdrske, saj po-teka ves tranzitni promet po Masarykovi in Resljevi cesti proti Dolenjski oziroma Primorski. Narašča tudi število vozil in prometnih udeležencev. Ob tem se po-javljajo v prometu zastoji, predvsem v času turistične sezone ter ob koncu tedna. Glede na pomembnost prometne problematike smo koordinirali delo predvsem s postajo prometne milice mesta Ljubljane. Vsakodnevno smo zasedli križišča in druge pomembne cestne površine, kjer je bila prisot-nost miličnika nujno potrebna. Stalno smo sodelovali s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter osnovnimi šolami, katerim smo nudili strokovno po-moč pri vzgoji otrok o prometni vamosti. V začetku šolskega leta 1979 smo dali pobudo krajevnim skupno stim za organiziranje narodne zaščite, ki naj bi poma-gala osnovnošolcem ob prihodu in odhodu iz šole na najbolj nevamih mestih. Nadalje smo sodelovali pri organizaciji kolesarskih izpitov, prometnih kvizih ter O6talih prireditvah. Že v začetku leta smo izdelali akcij-ski program ob mednarodnem letu otroka. Na področju prometa moramo sodelovati z vsemi subjekti, tako v mestnem, občinskem kot krajevnem merilu. Predvsem moramo opozoriti na to, da*je vse manj parkirnih površin. Smatramo, da je potrebno gra-diti nove parkirne prostore glede na to, da vedno več ulic namenjamo samo pešcem. Ostane nam še ena ugotovitev, da parkirne ure le stojijo, prav tako modre cone, vendar nihče nič ne ukrepa. Pri urejanju mirujočega prometa so se delavci milice v najbolj drastičnih primerih posluževali specialnega vozila »pajka«. Skupaj z delavci postaje prometne mi-lice mesta Ljubljane je bilo odpeljanih 728 nepravilno parkiranih vozil, predvsem iz Miklošičeve, Dalmati-nove, čopove, Nazorjeve, Čufarjeve, Moša Pijadejeve in Cankarjeve ulice ter živilskega trga z okolico. Ker je neprimerna hitrost skoraj najpogostejši vzrok , prometnih nezgod, smo na območju občine Ljubljana Center izvedli vefi kontrol hitrosti z radarjem in ugoto-vili, da je neprimerna hitrost predvsem na vpadnicah v mestu. Pri teh kontrolah smo zoper 892 voznikov re-presivrto ukrepali. Na omočju občine Ljubljana Center se je v preteklem tetu zgodilo 539 prometnih nezgod, ki smo jih obravna-vali skupaj s postajo prometne milice Ljubljana. Obrav-navali smo za 0,93% več nezgod kot leto poprej, čeprav tudi tokrat nismo obravnavali prometnih nezgod, pri katerih materialna škoda na oškodovančevem premo-ženju ne presega 20.000,00 din. Pri prometnih nezgodah, ki sta jih obravnavali obe postaji milice je nastalo 6.985.100,00 din škode, kar je za 33,96% manj kot leto prej. Ukrepi zoper voznike motornih vozil in kolesarje, ki so bili zaloteni pri cestnem prometnem prekršku zaradi vinjenosti so precej v porastu. V tem letu se je povečalo število ukrepov zoper kršitelje v cestnem prometu in sicer: predlogov po cestnoprometnih predpisov je bilo za 20,63%, plačilnih nalogov za 30% in število denarnih kazni za 33% več kot v letu 1978. Kar 33 851 udeležencev v prometu pa je bilo le opozorjenih ali preventivno zabeleženih. Ome-niti moramo še, da je večina voznikov upoštevala ome-jitve pri uporabi vožnje osebnih vozil in drugih motor-nih vozil v sktadu z zakonom Kljub temu pa smo zasledili posameznike, ki so kršili določbe zakona. Statistično smo registrirali 237 voznikov, ki niso upo-Stevali določb navedenega zakona. Zoper 143 voznikov smo podali plačilni nalog, 42 voznikov smo kaznovali na kraju prekrška, 52 voznikov pa smo glede na objek-tivne razloge !e opozorili. Zaključimo lahko, da so tudi cestno prometni prekr-ški v porastu. Zaskrbljujoči so predvsem prekrški, ki so jih storili občani pod vplivom alkohola. Takih promet-nih nezgod je bilo za 3,18% več kot v letu 1978. Pri tem niso upoštevani vozniki, ki so pod učinkom alkohola storili le prekršek. Vse leto smo izvajali nadzor nad vozniki, katertm je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oz. omejena pravica voziti motorna vozila. Teh voznikov je bilo 445, kar je za 15% vefi kot v preteklem letu. Na prepovedani vožnji smo dobili 29 voznikov, kar je za 27,59% več kot v letu 1978. OSTALE DEJAVNOSTI V okviru postaje milice Ljubljana Center aktivno de-lujejo osnovne organizacije ZKS, ZSMS, osnovna orga-nizacija sindikata, družbenopolitične organizacije ter drugi samoupravni organi. MuMlana, rnaja 1980 KOMANDIR POSTAJEIMUCE Drago Krupnik, l. r. PREDLOG Sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja Skupščina občine LJubljana Center je na podtagi 176. člena zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS, št. 21/74) in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) na . . . seji zbora združenega dela dne ... na ... seji zbora krajevnih skupno-sti dne . . . in na . . . seji družbenopolitičnega zbora dne . . . sprejela SKLEP OIMENOVANJU KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER ZA UGOTAVUANJEIZVORA PREMOŽENJA V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja skup-ščine občine Ljubljana Center se imenujejo: za predsednika: DEBELJAK Ivanka, roj. 1945, stan. Ljubljana, Polje c. XII/4 za namestnika: LULIK-PETERNELJ Marija, roj. 1915, stan, Ljubljana, Cigaletova 8 za člana: KOPRIVNIK Jože, roj. 1929, stan. Ljubljana, Streliška 1 za namestnika: POPOVIČ Daniel, roj. 1935, stan. Ljubljana, Hradeckega 46 za člana: ZORC Tončka, roj. 1934, stan. Ljubljana, Prijateljeva 14 za namestnika: MIKEC Marija, roj. 1946, stan. Ljub-Ijana, Hrenova 19 za člana: JUGOVIČ Bogdan, roj. 1956, stan. Ljub-Ijana, Gregorčičeva 8 za namestnika: PURKART Dušan, roj. 1925, stan. Ljubljana, Metelkova 1 za člana: DOLNIČAR Matej, roj. 1908, stan. Ljubljana, Kidričeva 6 za namestnika: JAGER Ljerka, roj. 1928, stan. Ljub-tjana, Grablovičeva 32 SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER $t*vilka: 020-12/74 Oatunru PREDSEDNIK SKUPSČINE Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV: Po zakonu o davkih občanov (Ur. I. SRS, it. 7/72), imajo občinske skupščine komisije za ugotavfjanje izvora premoienja z naslednjimi nalogami: — sprmnliani« in proučevanje pojavov nttsora-zmernega pridobivanja premoženja in trošanja srodstev, - opozarjanje pristojnih organov na pojave, kjer so znafci, da fe Mlo premozenje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi deja-nji in drugimi krsttvami predpisov, — opozarfanje samoupravnih in druglh orga-nov na pofav« twtvar|an|a premoženia in prtdo-bivan|a dohodka, ki ne izvira iz dela in Ja v na-sprotju z moralnimi načafi samoupravne sociali-stične družfo«, - uvadba In vodanja possbnega postopka za odmero davka od n«napov«dane9a dohodka. Skupičina občine LJubljana CMiter je imeno-vala komisijo za ugotavl|anje izvora premoienja leta 1972 *m dvolatno mandatno obdobj*, leta 1974 pa za itiritotno mandatno obdobj«. Lata 1978 občinski skupsLini ni bil pradloien predlog za ponovno imenovanl« članov komisij«, kor je bil v pripravi zakon o u«otavljan)u neupravlčano pridoMJanih dohodkov, Id naj bi spr«menil pri* stofnosti komisl}« gled« odvzema dohodka. Ta zakon pa zaradi nausklajenih staliič med socia-listlčnimi rapuMlkaml in avtonomnima pokrafi-nama ni bil sprefet- V razpravi )• predlog medrvpubllskega dogo-vora o temeljnlh vpraianjih polozaja, organiza-ci)e in delovanja upravnlh organov za druibeno prihodke. Dogovor obvezuje podpisnic«, da bodo vodanlo postopka za Uflotavtlani* Izvora pr«moienia s posabnim zakonom pr«n«*la na občinske upravne organe za druibene prihodke. Komisija za ugotavllani* izvora premoienja skupsčin* občlne LJuMJana Center J« v prete-klem mandatnem obdobju opraviia pradvMm Komisifa )• pr»i«ia 108 pobud za uv«dbo po» s«bn*fla postopka ma ugotavljani« izvora pre-moienja. Komisija )e pragtodala 1200 obvestll o premo-žanjskam stan|u občanov. V 90 primerih |e ko> misila odločlla, da zahteva od občanov dodatn* podatke, kar so okolličlne kazal« na nesora* zmarja mad prikazanimi dohodki In prfdobljeniin premoženiem. Na podlagi predhodnih ugotovltev |e komisija uvedla posatosn postopalr v 15 prim*rUi. V 4 prfanerih )• Ml postopek ustavljmi, k*r »o občanl dokazall, da pridobljano premoiani« tameip nm zakonitlh virih. V 3 primarih so bili podatki od-stop4j*ni davčni upravi v odmero davfca, ker se ni potefcal zastarani rok za odmero davfca. V 4 prfmvrih Je bil z odločbo komisij« odmerfen da-vk od n*napovedan*ga dohodka v skupni vislni 567.000 dinari*v. V vs*h itirih primarth so Mle zopmr odmtfo davfca vtoimie prttožbe . V 2 pri-marih ao bil« tožb« zavmjene, v 2 pa j« bilo prltoibani ugmtono, ponovni postopek pa ie ni končan. V 4 primerih pa ]• postopek o«tal.nodo končan. Ql*d* nm navdtio obstoja 6 priimrov, ko |« bll postopok za ugotavtjanfe Izvora pramoženja uradno uvadrni no pa tucU končan. Ker pozitivna zakonodaja določa, da Jo za uvadbo, vodenje in odločanje o posabnih postopkih za ugotavljanj« izvora premoženja pristojna komisija, ki jo ime-nuje občinska skupsčina, predlagamo, da skup-sčina občine Ljubljana Centar ponovno imenuje komisijo za ugotavljanje izvora promoženja. O sestavi komisije so razpravljali koordinacij-skJ odbori za kadrovska vprašanja v krafevnih skupnosUh in pri občinski konferenci SZDL. Ko-misija za volitve in imenovanja predlaga, da skupsčina občine Ljubljana Center imonuje ko-misijo za ugotavijanje izvora premoženja v pred-laganem sestavu. LJuMiana, 23.5.1980 Komisija za volitve in imenovanja PREDLOG SKLEP O UVEDBI REDNE LIKVIDACIJE POSLOVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA EKONOMSKO, FINANČNO IN PRAVNO KONZULTANTSVO PRI DOLGOROČNIH ARANŽMAJIH S TUJINO Skupičina občine Ljubljana Center je na pbdlagi 342. čtona zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, it 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, it. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne . . . in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne . . . sprejela SKLEP 1 Uvede se postopek redne likvidacije »Poslovne interesne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino« Ljubljana, Titova 36/XIV. 2. Postopek redne likvidacije bo opravilo Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, gospodarski od-delek. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v so-dobni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani. OBRAZLOŽITEV: Potlovna interesna skupnost za ekonomsko, fl-nančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih ¦ranžmajih s tujino je bila ustanovljena dne 17/10-1975 in je vpisana v sodni register Temeljnega so-dilša v Ljubljani, Enote v Ljubl|ani pod št. Srg 1782/75. Poslovna skupnost je bila ustanovljena z namenom razširiti in krepiti viije, dolgoročnejše oblike gospo-darskega sodelovanja s tujino, kot so: skupna vlaga-nja, industrijska in tehnoloika kooperacija ter drugl dolgoročni poslovni aranžmaji. Zakon o združenem delu v 660. členu določa, da morajo obstoječe poslovne skupnosti prilagoditi svojo organJzacijo in uskladiti samoupravne spora-zume o zdruievanju, druge samoupravne sporazume, statute In druge samoupravne sploine akte s tem zakonom najkasneje v dv«h letlh od njegove uveljavl-tve. Imenovana potlovna skupnostte zakonsko nalo-žene obveznotti ni izpolnila in tako že od konca leta 1978 dalje posluje v nasprotju z zakonom. Določba 388. člona zakona o združenem delu nada-!}• opredaljuje vsebino razmerij med članicami po- slovne skupnostl. Ta je predvsem v tem, da članice delijo delo, vzajemno izboljiujejo pogoje za delo in poslovanje, prouču|e|o trg, usklajujejo proizvodnjo določenega blaga, skupaj nastopajo na domačem in zunanjem trgu tor so pri uresničevanju svojih dejav-nosti in razvoja proizvodno, delovno ali poslovno po-vezane. Cilj take oblike združevanja je torej pred-vsem uresničevanje skupnih interesov. V danen pri-meru pa ni razloga, kl bi opravičeval nadaljnji obstoj take skupnosti. V obdobju od maja 1979 do marca 1980 se je osem podpisnic od skupno devetih izreklo za izstop iz skupnosti z utemeljitvijo, da v tem času njenih storitSv niso potrebovali oziroma da nimajo več interesa za tovrstno poslovanje. Končno je podan razlog za uvedbo redne likvidacije tudi v tem, da poslovna skupnost ne izpolnjuje več dejanskih pogojev za poslovanje, ker nima potreb-nega števila delavcev. V delovni skupnosti poslovne skupnostl redno združuje delo ena delavka, ki je ta čas odsotna, ostali delavcl pa so zaposleni na pod-lagi pogodb o delu. Poslovna skupnost nima niti orga-nov upravljanja nitl individualnega poslovodnega or-gana, vršilcu dolžnostl direktorja poslovne skupnost) pa )e doba, v katerl je mogoče to funkcijo opravljati, potekla marca 1980. Ker zakon o zdruienem delu določa samo pogoje za prenohanje temeljne organizacije združenega dela, se njegove določbe analogno uporabljajo tudi za prenehanje drugih oblik združevanja dela in sred-stev, v konkretnem primeru te poslovne skupnosti. Materialne obveznosti so s članicami, ki so izsto-pile iz poslovne skupnosti v celoti por*vnane. Po-slovna skupnost razpolaga še z določenim aktlvnim premoženjem. Iz vsega navedenega izhaja, da poslovna interesna skupnost za ekonomsko, flnančno in pravno konzul-tantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino nima pogojev za nadaljnji obstoj, zato je bilo odločiti kot jo navedeno v izreku tega sklepa. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od vročitve tega sklepa pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubijani. SKUP&ČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER fttevfHca: 025-3/8O. 4/HZ PREDSEDNIK SKUPtČIME DatuitK28/5-1980 Miroslav SAMARDŽIJA POROČILO K PREDLOGU SKLEPA O UVEDBI REDNE UKVIDACIJE POSLOVNEINTERESNE SKUPNOSTl ZA EKONOMSKO, FINANČNOIN PRAVNO KONZULTANTSTVO PRI DOLGOROČNIH ARANŽMAJIH S TUJINO, UUBUANA, TITOVA 36 Poslovna interesna skupnost za ekonomsko, fi-nančno -in pravno konzultatnstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino je bila ustanovljena na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti dne 17/10-1979. Podpisnice tega sporazuma so bile naslednje organizacije združenega dela. SLOVENSKE ŽELEZARNE, Ljubljana. AGROTEHNIKA, Ljubljana, ELEKTROKOVirJA, Maribor, KRKA, Novo mesto, LESO-NIT, llirska Bistrica, NOVOLES, Novo mesto, SAVINJA. Celje, TOMOS, Koper in SIGMA, Ruj. Poslovna skupnost nima usklajenih svojih samou-pravnih splošnih aktov z določbami zakona o združe-nem delu, čeprav je bil skrajni rok za prilagoditev organizacije in aktov že leta 1978. Koncem leta 1979 je bil usklajen predlog novega samoupravnega spora-žuma o ustanovitvi poslovne skupnosti in predložen članicam za sprejem. Medtem je interes za članstvo očitno že upadel in so pričele članice postopoma izsto-pati tako, da je trenutno včlanjena samo še ena. Vsem članicam, ki so izstopile, so bila vrnjena nji-hova združena sredstva, vključno z vsakoletnim pribit-kom, nastalem iz udeležbe na ustvarjenem dohodku delovne skupnosti. Vse materiaJne obveznosti so torej s članicami, ki so izstopile, v celoti poravnane. Oprav-Ijen je bil tudi vpis njihovega izpisa iz poslovne skup-nosti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Poslovna inte-resna skupnost nima nikakršnih neporavnanih obvez-nosti ali dolgov, pač pa še nekaj terjatev. Poslovna skupnost nima več organov upravljanja nlti individualnega poslovodnega organa. šestmesečni rok, v katerem je bil imenovan vršilec dolžnosti, je že potekel v marcu 1980. V delovni skupnosti rednozdru-žuje deio le ena delavka, ostali sodelavci pa delajo na podlagi pogodb.o delu. Cilj poslovne skupnosti kot posebne oblike združe-vanja dela in sredstev je predvsem uresničevanje posa-meznih dOločenih interesov. Ker so se vse članice, razen ene odločile za izstop iz te skupnosti in torej nimajo več interesa za nadaljnje skupno poslovanje, poslovna skupnost tako nima več pogojev za obstoj. UpošteVaje navedena dejstva oddelka za splošneza-deve predlaga skupščini občine Ljubljana Center predlog sklepa o uvedbi postopka redne likvidacije v sprejem. NAČELNIK Hugon Zaplotnik dipl. iur. DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, Ljubljana, 6. 6. 1980_______________________