ŽELEZNA CESTA JE PRINESLA NAPREDEK Šmarje Dolg nagovor, veliko Ijudi. ,.Was Teufel, derMinistersprichi s/ovenisch?"2 pravi Sehaffer.1 Čudno, res čudno! — Temsloven-skim žurnalistom* borndal vendar malo slivovke, kadar bodo zopei povprašali. (jrosuplje Velika mnoika. Doberzajtrk. ,,Isr hier die Sprachgrenze?"5 vpraša minister. — ne vem zakaj. Grasselireče, daje ..Sprachgren-ze" lam. kjer ga bodo nemikina-govorili. Schajfer in Schrev sta slabevolje. Tavčar gledavenomer Skaline rede, Šukljetov cilinder pa se vidi vedno visoko izza mi-nistrove g/ave. Povšepripoveduje, da ga Wittek ne izpusli iz rok: menda hoče vedeli genealogijo vsakegajunca, kisepaseobprogi. Ko bi biljaz lako učen! Čušperk Krasne deklice, krasni šopki. Pa Skalini redi so vendaršelepši. Sedaj sembiltudižepravblizumi-nistra. Vseslovensko. Mojižurna-listi postajajo zopet iejni — dajmojim slivovke! Dobrepolje Glavar Thomann je že tukaj in minister takoj vprala. so li tupač Nemci. Župnik je govor v lepu pozabil in potem samo nemški odgovarja. Moji žurnalisii so že skoro vso slivivko popili. Godba klasična. listi. ki klincgrize, spo-minja s tem na Ribnico, s svojim žarečim nosom pa na bliič Skali-nih redov. DRUGI DEL ŽELEZ-NICE Ni minilo dolgo. Že 1. junija 1984 so slavnostno odprii tudi progo od Grosupljega do Novega mesta in Straže. Tudi to pot so bile o ttm dogodku polne strani našib lakratnih časnikov. Eden najle-pših prispevkov, ki nam slikovito prikazuje čas in pokrajino, je potopis FrancaRazličniJia vpoto-pisu »Železnica Ljubljana — Novo mesto" objavljenem v reviji Dom in svet.7 Zapišimo nekaj ..domačih" odlomkov. Iz tega prispevka so tudi fotografije, ki kažejo kakšni so bili naši krajiob prelomu stoletja. Nova vozna cesta se dviga polagoma vdveh velikihserpen-tinah in ide na vrh poleg vasiMa-li vrh. Stara vozna cesta,pokate-ri so še vozili pred 30 leti, drži od vasi Tlak n?i'avnost gori k cer-kvici sv. Krii. Kratek je bil sicer ta klanec, a hud. Kakor ljudje pripovedujejo, dogodilo se je tu marsikaj nesreč, dokler niso ceste prestavili. Železnacestapa dosežeistovišavovzpenjajočsev dveh predorih (tunelih) katerih prvi meri okoli 280 m, drugi ok-oli 240 m dolžine, ter pride iz zemlje pod cerkvijo sv. Križa, blizu katere stoji kapelica žalostne M. B. s tremi križi, gre skozi vas Razdrto in pride v Šmarije. Nov svet se odpre potniku. Prijazno, dolino zapifajo na levi strani VrhovkaingorasveteMag-dalene, nadesni pa rlastagorasv. Ahacija in drugi Turjaški hribi na katerih se blesle tu in tam lepe cerkvice. Vmes pa ieži lepa šma-njska planjava, ki se razteza tje do višenskih hribov, po sredi se ^a zvija žekzna cesta kakor kača velikanka. Planjava je sicerjako rodovitna, kaže pa tu in tam kra-ški značaj. Voda,kise obdeževju nabere, skriva se namreč v po-dzemske jame, kakršne so pri Šmarju* še v večji meri pa pri Ra-čni v Kopanjski župniji. Ob začetku šmarijskega polja stoji vasŠmarije. Železnica jo deli na dva dela. Znamenita v tej vasi je župnijska in dekanijska cerkev, ki je bila prvotno romanska bazi-lika s trerni ladjami, pozneje pa so jo predelali v gotskem slogu. Stoji v sredi pokopališča. Ob času turškihnapadovjebiltukaj tabor, od katerega pa je ohranjen samo jeden stolp, ki je sedaj stanovanje gg. kapelanov. Ka-kor se tiče zgodovine, ome-njamo, da stare listine imenujejo že leta 1228 prvega duhovnega pastirja. L. 1497 je bila župnija vtelešcna zatiškemu samostanu. Ko je pa ta samostan leta 1784., kakor mnogo drugih za Josipa 11. zadela netnila usoda, postala je takrat župnija samostojna in tri leta pozneje je bila z njo zd-ružena tudi dekanija. Okoli Šmarija leže na rodovitnem poljute-levasi: Velikivrh,Podgo-rica, Paradišče, Sap in Sela. Med gorami je najznamenitejša gora sv. Magdalene, dviga se 499 m nad morjem.znjenega vrha jelep razgled daleč na okoli. Gora je obrasena večinoma z bukovim drevjem. v gozdu pa so stari grobovi, ki je gospod Pcčnik9 izkopal že marsikaj lepega in za starinarstvo važnega. Kosogra-dili železnico in so tla razkopali, zadelisotudisemtertjenarimske grobove ali pa na rimsko cesto, ki je držala iz Emone v Neviodu-num, v obče gre železnica od Šmarija do Grusuplja večinoma po starorimski cesti — Na desni strani zagleda potnik cerkev sv. Nikolaja na tabru, ki je jedna izmed najstarejših cerkva na Kranjskem. Cerkevjepodružni-ca župnije Šenčurske. Visoki zid in močna ut rdba tega tabora seše vidi. Grosuplje bodeodslejjako va-žna postaja, od Ljubljane je od- in danes (Foto: M. CfeHč) daljenoštiri urc hoda.Namestu, kjer stoji sedaj vasica, stala je prazgodovinska naselbina in kraj, na katerem stoji kolodvor, bil je pokopališčc. Tukaj na Gro-supljem se odceplja stranska proga, ki pelje skozi kopanjsko in dobrepoljsko v ribniško in kočevsko dolino. Glavna proga pa je narejena skozi Žalino v Višnjo goro. Na tem mestu nam je omeniti še dveh gradov, katera vidi po- . tnik železnice. Blizu tam, kjer se progi ločita, stoji grad BoStanj, last grofov Ursini—Blagajev. Grad stoji na prijaznem griču, ki je obrasen deloma s smrcčjem, deloma pa z raznim sadnim drevjem. Pod gričem stoji lepa cerkvica sv. Martina, ki je bila nekdaj grajska cerkev, zdajjepa podružnica žalinske župnije. — Na levi pomikovi strani prav blizu vozne ceste stoji grad Prapreče, komaj fetrt ure od Grosuplja oddaljen. Grad je bil nekdaj last grofov Lichtenber-gov, sedaj je močno zanemarjen. Predno se ločiva od lepe šma-rijske okolice. ozriva se še jedenkrat na znamenito goro svete Magdalene, o kateri se je mnogo pisalo v novejšem času. Prav lahko jo zapaziš z železnice, ¦od Šmarija stoji proti severo-vshodu in ima prijaznocerkvico. Gorajevisoka499m,poraste-na z bujnim gozdom in na st-raneh dokaj strma. Krasen razgled je od tu na vse slrani: vi-diš razkosane in strme Kara-vankeinjulskealpesTriglavom, . dajjni Snežnik, kočevske in rib-QiSke hribe fn tudi daljne dorjance. Še važnejši pa kakor za pri-jatelja lepe prirode, je ta hrib za prijatelja starinarstva. Po vsem Kranjskem so zasledili prazgo-dovinska selišča, večja ali ma-njša, doslej je bilo grobišče na Vačah ob Savi prvo, zato slovi že po vsemučenemsvetu.Todavse kaže, da bo naša gora že ime- nitnejša od Vač glede na mn-ožino in posebnost izkopanih predmcto v. S koro kjer kdo hoče, najde na gori stare grobove z deioma jakobogatimi priložki. Staro gradišče se proslira ekscentrično okoli cerkve proti jugovshodu. Trojni visoki in po večjemdobroohranjeninasipijo obkrožujejo. Stegujesevrazlični širiniblizujeden kilometerdaleč proti vasi Hrastje. V prvem okrožku okoli cerkve in v drugem so bila stanišča, v tretjem, največjem, pa so bile to-pilnice in kovačnice za železo, karspričujeobilažlindra. Uprav oni kraji v naših deželah kjer so topili železno rudo, imajonajbo-gatejša gradišča. Tako je tudi tu. Težko si je prav misliti življenje onih, ki so živeli tu pred skoro tri tisoč leti, vendar pa nam bogate izkopine grobov kažejo in do-kazujejo, da je živel tedanji rod tukaj v boljših razmerah, nego živi sedanji. Označil bodem tu ob kratkem gradišče in grobišče na tej gori ter navede! nekaj najznačilnejših prazgodovinskih izkopin, katere jeizkopalgosp. Pečniktuvpold-rugemletu. MIMO MAGDALEN-SKEGORE Grobišče se nahaja deloma na zahodnem pobočju nad cer-kvijo, deloma na jugovshodnem vznožju pri vasi Hrastje, potem pa na bljižni ravnini proti severu. Mrliči so pokapani v gomilah, od 3 do 7 m nasutih, okroglih ali podolgasto okroglih, te so do 35 mdolge in lOrnširoke, kerpaso na nevarnem svetu, vidijo se ne-katere še višje. Posamezni grobovi so na ravnem. V gomi-lah so položeni nesežgani mrliči v različni daljavi drug od druge-ga in po trije do petih drug vrh drugega. Grobovi na ravnem imajo deloma sežgana, deloma nesežgana trupla. Pravega reda ni bilo. Nesežgana trupla so pol-ožiliv 1 l/2do3 tnglobokejame, od sežganih pa so kcsti pobrali v lončeno žaro terjodejalialikarv izkopano jamo, nekoliko večjo od žare ali pa v četverovoglat, iz plošč ali lomljenjga kamna ses-tavljenzaboj.Tegrobesopokriii brez izjeme z jedno ploščo ali tu-di z več ploščam i. Ploščeso večk-rat nad meter dolge in široke, po 15 do 20 cm debele. Prinašali ali dovažalisojihoddaleč, kerdotri ure na okrog ne najdeš jednakih. Vsak mdič itna več ali manj priložkov, kateri se pa ločijo seveda po spolu, starosti in bo-gastvu pokojnikovem. Pri žen-skihje večinoma lišp, primožkih orožje, pri otrocih so se našle ig-rače, vsakemu so pa dali vsaj jedno če ne več posod v grob. Te so različne po velikosti, največ preprosto izdelane, mnogo pa je tudi okrašenih ali z različno bar-vanimi pasovi aii z okraski. njač (fibul) nekatere teh izredne velikosti, večinoma kaj lepe oblike, potem ^ronaste uhane, nekatere teh pozlačene, in zala-snice. Prav pogosto so se našle steklene in jantarjeve koralde, mnogokrat izredne velikosti in prve tudi mnogobarvno ok-rašene. Koralde so bile ali kot zavratnica ali pa našite pooble-ki. Pri ženskih se nahajajo tudi predilna vretenca. Otrokom so dajali za igrače bronaste ropo-tulje, zaponke s konjički itd. in ^punčike", vse se niso ohranile. Posebno lepa je kot oreh velika steklena ter v prirodnih barvah slikana glavice take punčike". Pri nesežganih truplih so taki priložki položeni tje, kjer so jih nosili v življenju, pri sežganih pa so jih dejali ali v žaro na koščice alipolagžare. Kerseprisežganih nahaja primeroma manj lepoti-čja, a nekatere teh vendar prav lepa,soditismemo,dasodeloma lepotičje že s t ruplom sežgali, ne-kaj pa položiii na pepel. Snuij^Sap pnd 90 leti..... pogosto v okusni obliki. Delane so pa vse na roko. Navadno so položene na konec nog. Moškim so devali v grob zlasti bojne se-kire.sulicein nože izželeza. Vsak mrličimadve,čeneveč,tehrečij. Na nogah in rokah imajo obroče in na prsih ali blizu rame bro naste zapenjače. Pogosto se na-hajajo tudi bronasti a!i železni ostanki pasov. Našli so tudi ne-kaj bronastih ploščevin alipasov spodobamialiokraski.Polegte-gasejenašlopet bronastihčelad zjednimalidvemagrebenamain več brusnih kamenov. Izmed moških sta znamenita posebno dva. Pri jednem so se našli bronasto in železni ostanki brzde, imel je gotovo konja pri sebi pri drugem pa se je našel konjev kostenjak z jezdno opravo, bogato z bronom ok-rašeno. Konj je bil položen vrh mrlifa. Ženskim so dajali^a lišp bro-naste zapestnice,- nanožnice, zavratnice.jednoalipovečzape- 2 J.& vraga, minister je govoril slovensko?" J Kerenik navaja številna imena ta- kratnih poslancev. med njimi kasnejšega Ijubljanskega župana Ivana Tavčarja. Večinoma so bili nemškutarji. * Novinarjem. 5 »Jetu jezikovnameja?"Stemjeme-nil mejo medSlovenci in kočevskimi Nemci. * Rodoslovje 7 Potopis je izhajal v nadaljevanjih v Dom in svetu v letu 1894 na straneh 315—317, 344—349 in 375—381. " To in še nekatera druga imena (Žali-na—Žalna, Zatičina — Stična itd.) so napisana tako kot v ohginalu, torej v starinskem jeziku. * Jernej Pečnik, arheolog amater, kj je vilo izkopaval ob prelomu stoletja in najdene predmete prodajal muzejem in zasebnim zbiralcem. Kljub marsikaieremupodatku, kiga je ohranil pa je z nesistematiinimi in nenatančno zabeleženimi izkopava-nji (predvsem na Dolenjskem) po-vzroŽil tudi nekaj škode. Na Mag-dalenskigorijenekajletzanjimizko-pavala tudi grofica MecklenburSka. (Se nadaljuje)