Leto XI.
V.b.b.
Dunaf, dne 14. oktobra 1931
St. 41
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Klagenfurt. Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. In gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodffgttfo in prosveto
izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25'—; celoletno: Din. 100'—.
Tvoja zemlja, kmetiški rod, kliče in prosi! Saj je postala, tolikrat v tvojem potu in trudu preorana, posejana in požeta, kos tvoje zdrave duše. Kolikrat jo je premeril tvoj korak v brazdi, ko si upognjen uravnaval svoj plug, kolikrat je božal tvoj pogled njeno rast! Zemlja, ta tvoja neizmerna delavnica, je dajala tebi in tvojim življenje. Tako si vzrastel v njo, spoznal vso njeno skrivnost in dobroto, s spoštovanjem si govoril o svojem polju, travniku, gozdu in na lastni grudi rastel v nenavadno samozavest in osebnost.
Tisoč let ti je služila kot tvoja pokorna dekla in ti jo danes izdajaš in zavračaš njeno ljubezen. Izdajaš in zavračaš, ker izgubljaš svojo stanovsko zavest, svoj ponos!
Stanovska zavest ni nikaka domišljija m še manj demagogija. Moderna postava dovoljuje ljudstvu, da sme prodajati svojo zemljo, jo deliti m razkosati na dele in drobce. Dobro je vedel postavodajalec, zakaj je ohranil veleposestvom, grajščakom pravico, da nihče ne sme razdeljevati in obremenjevati njihove zemlje. Po tisočletju so ti plemiški rodovi še vedno močni in kostenica državi in razdediniti jih more le višja sila. Kmetiška zemlja pa lahko menjava svoje posestnike in ti spreminjajo njen obraz po lastni volji. Morda je zahtevala postava od kmetiškega rodu preveč, ker trpi zemlja danes baš na tej svobodi. Kolika mora biti v rodu zavest, da ga druži isti košček božje zemlje bolj od imena in sorodne krvi s prejšnjimi in bodočimi rodovi! Kako močne osebnosti morajo biti gospodarji, če hočejo ostati dobri upravitelji vsega, kar je rodilo življenje na kmetiji v dolgem tisočletju! Saj ima vsaka kmetija svojo posebno postavo v gospodarstvu in življenju in jo razgrne le onemu gospodarju, ki hoče na njej delati in ne špekulirati. Nekoč so ponudili kmetu, ki si je prištedil nekaj gotovine, grajščino-veleposestvo v nakup. Brez vsega bi bil zmogel ta kmet kupno svoto, a odklonil je ponudbo z besedami: potem bi ne bil več kmet. To je tista zdrava zavest, da ljubi svoje in noče tuje obleke in navlake. Iz take zavesti se narodi v mirnem stalnem razvoju rod, življensko resničen, trezen in zmožen žrtve.
Glejte dokaz resničnosti naše trditve v sedanji dobi: Odkod se čujejo danes obupni klici in tožbe? Li ne odtam, kjer gospodarijo „Oekonomierati“ in ekonomi, ki se sicer tikajo z gospodo in razpravljajo z načelniki in predsedniki o gospodarstvu? Li ne odtam, kjer se je ugnezdila moderna misel, ki je zavrgla s starim orodjem vred tudi staro kmetiško skromnost, ki mu je ohranjevala mir in zadovoljnost tudi v težkih dnevih? Najmanj poguma za delo in najmanj upanja v nadaljni obstoj pa je na onih kmetijah, ki so zavrgle s starim gospodarstvom tudi starega Boga, staro značajnost in poštenje. — Nad takimi kmetijami visi danes strašno prokletstvo, ki razdira družino, ruši domove, goni otroke v tujino in tira nesrečni rod raz rodne grude v uboštvo in sramoto! Brezobzirno iztirjava mati-zemlja svoj zapadli dolg in se nad izdajalci kruto maščuje.
Res je, da to ubogo ljudstvo ne nosi samo vso težo krivde, da se nahaja danes v tako žalostnem položaju. Gospodje okoli Jungland-bunda, Landbunda, Landmannschafti in Lan-deskulturrata, vi ki hočete širiti med našim ljudstvom gospodarsko prosveto, vam li še nikdar ni prišlo na misel, da je vse vaše — de-
loma morda celo dobrohotno — delo zidano na pesek in da prinaša le gorje, ker ga nočete podpirati obenem z delom za ohranitev zdrave stanovske zavesti, z delom za ohranitev starega Boga, za ohranitev starega poštenja in značajnosti!? Škoda za ves vaš trud in potrošeni denar! Popolnoma pravilno nadaljuje vaše delo celovški Heimatbund, ki odganja našega kmeta raz njegove grude in mirnodušno naseljuje kmeta tuje vere in tujega pokoljenja na ! tej naši zemlji. Naših zavednih slovenskih kmetov Heimatbund ne more prodajati, ker niso na prodaj, prodaja pa kmetije naših nezavednih bratov! V teh dneh zaznamuje njegova statistika 520 posestev, ki gredo v kratkem na boben. In Berlin dobro financira njegovo delo, plačuje
Volitev je bila 9. oktobra. — Kanclerjeva in predsednikova beseda.
Nekam dolgo se je puščal narod v nejasnosti glede volitev zveznega predsednika. Končno so pristale vse s Tanke na to, da se letos ljudstvo še ne pokliče,, da samo voli prvega državljana republike, marveč da se ga voli še po starem načinu v združenem narodnem in zveznem svetu, a pa se mu priznajo vse v novi postavi zapopadene dalekosežne pravice. Novi predsednik je najvišji poveljnik vojske, nastavlja in odstavlja vlado, more razpustiti narodni svet in sme v gotovih slučajih izdajati odredbe brez parlamenta. Odgovoren je v svojem delu vsemu avstrijskemu ljudstvu.
Narodni svet in zvezni svet sta se po sprejetem sklepu sestala v petek, dne 9. oktobra in v tajni volitvi volila novega zveznega predsednika. Pri volitvi je dobil dosedanji zvezni predsednik Miklas 109 glasov, dočim je bilo za dr. Rennerja samo 93 glasov. Heimatblock se volitve ni udeležil. S tem je bil Miklas vnovič izvoljen za predsednika avstrijske republike in sicer za dobo štirih let.
Po volitvi je podal novoizvoljeni zvezni predsednik po predpisu ustavnega zakona svojo zaprisego.
Nato je sprejel člane sedanje vlade. Kancler dr. Buresch ga je v imenu vlade nagovoril in med drugimi dejal: Nenavaden slučaj je, da se je avstrijski narodni svet odločil za spremembo pred kratkim sprejetega ustavnega zakona o volitvi zveznega predsednika in da je določil za tokratne volitve še stari način volilnega postopanja. Nikakor bi ne bilo umestno, da bi se bil z novim volilnim bojem, ki bi povzročil visoke stroške in podčrtal politična na-sprotstva, ogrožal celotni naš položaj. Iz teh vidikov se je velika večina narodnega sveta izjavila za tozadevno tokratno spremembo ustavnega zakona, ki govori o volitvi zveznega predsednika.
Zvezni predsednik Miklas je v svojem odgovoru izrazil kanclerju zaupanje v njegovo nadaljno delo, ker visoko ceni njegovo politično zmožnost in poznanje avstrijske uprave. To svojo zmožnost in poznanje da je kancler najbolj dokazal v zadnjih tednih, ko se je nahajala država v tako težkem položaju. Nadalje je predsednik izjavil, da bo vršil svoje delo kot predsednik avstrijske republike pravično, objektivno in nadstrankarsko in da bo visoko spoštoval in ščitil ustavo avstrijske republike
! naseljencem celo mesečne plače in posoja kapital, seveda v misli, da rešuje ogroženo nemško zemljo. Kaka ironija je, da je Landsmann-schaft v zvezi z deželnim kulturnim svetom izdajala celo diplome za stopetdesetletno bivanje enega rodu na isti zemlji. Gospodje, napravite raje diplomo, kako se drobi in kruši zemlja iz rok domačega rodu v naročje rajhov-cem-protestantom!
Koroško ljudstvo slovenske govorice! Vedi eno: Kdor prihaja k tebi in ne nosi s seboj spoštovanja pred tvojo v jedru zdravo vero v tvojega Boga in pred tisočletnim bogastvom domačega življenja, ni tvoj prijatelj! Bolje bo, da ga odsloviš ti, če ne, bo njegovo delo izgnalo j tebe raz tvoje zemlje.
Klic zemlje v naši dobi Je: Daj zemlji, kar | je njenega! Če se ji izneveriš, zavrže ona tebe. 1 In težko je danes brezdomovincem!
v zavesti, da zavisi od spoštovanja ustave medsebojno razumevanje v narodu in mir v državi. V tem težkem času je nujno potrebno složno in mirno delo vseh in sicer ne samo političnih strank in njihovih zastopstev v parlamentarnih zborih marveč delo vseh bogatih v avstrijskem ljudstvu skritih sil. V tem duhu pozdravljam vlado in ves avstrijski narod v skrbi za srečo in blagostanje Avstrije.
Izredna pooblastila naše vlade. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki jo pooblašča, da sme za dobo poostrene gospodarske krize sporazumno z glavnim parlamentarnim odborom izdajati odredbe o izpremembi zakonov v svrho zaščite gospodarstva. Po tem zakonskem načrtu ima vlada pravico izdajati uredbe o denarstvu in predpisovati kazni za prekršitve vladnih predpisov. Zakonski načrt je potrdil narodni svet prejšnji četrtek in sicer soglasno z določbo, da. ostane v veljavi do 31. marca 1932. Ko je odobril načrt tudi zvezni svet, je načrt kot zakon takoj stopil v veljavo.
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska zbornica na Dunaju. Na Dunaju je bila pred tednom ustanovljena avstrijsko-jugoslovanska zbornica. Ustanovitev se je izvršila v poslopju jugoslovanskega poslaništva na Dunaju. Za častna predsednika zbornice sta bila izvoljena naš trgovinski minister Heinl in jugoslovanski trgovinski minister dr. Kosta Komanudi. Dejanski predsednik je princ Edvard Lichtenstein, podpredsednika pa eden Jugoslovan in drugi Avstrijec.
Pri obolenjih vsled prehlada, revmatičnih,
skrninastih in živčnih bolečinah so Togal-tablete neprckosljive. Toga! izloča scalnično kislino in deluje vsled tega direktno na koren bolezni. V vseh lekarnah. Cena S 2,40.	5/2
Iz življenja nemške manjšine v Jugoslaviji.
Nemško učiteljišče v Novem Sadu je zaključilo sprejemno dobo kandidatov. Število sprejetih učencev je izredno visoko. Pouk se prične sredi oktobra. Nemški šolski sklad beleži z 26. avgustom lepo svoto 3,079.405 dinarjev. — Sredi avgusta so zborovali nemški akademiki iz Jugoslavije v Novem Sadu. Zbralo se jih je okoli 300 in so se bavili s prosvetnimi vprašanji. — Nova jugoslovanska postava jim dovoljuje zasebne šole. Enotna državna lista za novemberske volitve jim je preprečila ustanovitev samostojne nemške stranke. S svojo izjavo za državno listo pa pričakujejo še na-daljne naklonjenosti vlade napram svoji manjšini.
Tvoja zemlja kliče!
Miklas vnovič zvezni predsednik.
Jugoslovanski Nemci in volitve. Kot smo
že poročali, se vršijo v Jugoslaviji 8. novembra volitve v narodno skupščino. Volitve se vršijo v misli skupnega sodelovanja vseh narodnih sil, da se omili in olajša gospodarska kriza, na kateri trpi ves svet. Napram tem volitvam sta morali zavzeti jasno stališče tudi nemška in ogrska manjšina v Jugoslaviji. Bivši nemški narodni poslanec dr. Kraft je očrtal stališče nemške narodne manjšine takole: „Mi smo Jugoslavijo takoj vzljubili in vidimo svojo bodočnost le v njej. Politično in gospodarsko se solidariziramo z državo in narodom. Sodelovati hočemo z njima na ustaljenju in izboljšanju življenskih razmer. V nas boste imeli iskrene in zveste državljane, ki žele svojemu kralju in jugoslovanskemu narodu dobro iz vsega srca.“ V enakem smislu se je izjavil zastopnik madžarske manjšine v Jugoslaviji: pripadniki madžarske narodne manjšine žele tudi v bodoče iskrenega sodelovanja s kraljevsko vlado in prijatelskega sožitja z jugoslovanskimi državljani.
Hindenburg in Briining vladata Nemčijo.
Kancler Briining je pretekli teden podal ostavko svoje vlade. Sestavo nove vlade je predsednik Hindenburg poveril zopet njemu in sestavil je kabinet, v katerem je sam prevzel zunanje ministrstvo in izročil notranje ministrstvo dosedanjemu vojnemu ministru Groener-ju; v ostalem ne kaže nova vlada bistvenih političnih sprememb. Briining, katerega Nemci imenujejo drugega Bismarcka, se opira na Hindenburga in generala Groenerja oziroma njegovo vojaštvo in upa tako vzdržati v državi red in mir, četudi se zna pozimi celotni položaj močno poslabšati. Vlada zahteva od državnega zbora dolgoročna pooblastila in namerava na njihovi podlagi izvesti obširen gospodarski program. Dejansko pomeni nova vlada diktaturo treh oseb. — Senzacija tedna je bil poset Hitlerja pri Hindenburgu. Hindenburg je opozarjal Hitlerja na težki zunanji in notranji politični položaj Nemčije in si dal poročati o ciljih narodno-socialističnega pokreta.
Volitve na Angleškem. Angleška poslanska zbornica je bila razpuščena in razpisane so nove volitve za 28. t. m. Angleška želi, da bi nove volitve doprinesle k izboljšanju težkega finančnega in gospodarskega položaja. Kljub volilnemu sporazumu se je pričel oster boj. Vseh kandidatov je okoli 2000. Borba je izrazito gospodarskega značaja. V ospredju se gospodarska vprašanja. Macdonald je nosilec lastne liste, ki je postavila 51 kandidatov.
Evropa ima preveč ljudi. Bivši ministrski predsednik Caillaux je govoril nedavno o svetovnem gospodarskem položaju, da ni izključeno, da utegne zadeti kriza, ki tako močno pritiska na druge države, tudi Francijo. Evropa ima 100 milijonov ljudi preveč. Teh sto milijonov ljudi je težko prehraniti. Edino, če se Evropa priključi Afriki, bo našla zopet deželo, kamor lahko oddaja svoje proizvode. — Nekoliko huda trditev, če pomislimo, da se v moderni dobi proizvaja stotera količina blaga kot pred sto leti. Morda ni preveč ljudi marveč premalo takih, ki lahko razpolagajo z blagom.
Amerika hoče sanirati Evropo. Predsednik Hoover je povabil v Ameriko francoskega ministrskega predsednika Lavala. Govori se, da bo predlagal splošni moratorij (odlog) za vse dolgove med državami za dobo dveh let. Četudi celotni namen pogovora še ni povsem jasen, vendar si ves svet od tega sestanka voditeljev najmočnejših dveh držav mnogo pričakuje. Kako je sprejela Francija Hooverjev predlog za odlog vojnih dolgov, je še nejasno. Jasno je samo eno. da bo Francija pristala na predlog le, če se bodo različne države predvsem v Evropi obvezale, da ne bodo spremenile sedanjega političnega stanja v Evropi. Sicer pa bi bilo pred sestankom obeh državnikov pre-uranjeno govoriti že o sklepih.
Med Kitajsko in Japonsko ie še vedno napeto. Položaj na dalnjem vzhodu se je še bolj poostril. Kitajska je izvedla popolen bojkot ja-. ponskega blaga, proti japonskim potnikom se vršijo na Kitajskem močni izgredi. Ta bojkot velja Japonce težke denarje, ker ga Kitajci sistematično izvajajo. Japonci držijo Mandžurijo še vedno zasedeno in si prizadevajo, da bi ustanovili neodvisno Mandžurijo in Mongolijo, ker bi ti državi brezdvomno stali pod njihovim
vplivom. Dočim je uspeh protiukrepa Društva narodov le jalov, je pričela Amerika močno akcijo v svrho poravnave japonsko-kitajskega prepira. Tudi Rusijo prepir vedno bolj zanima. Japonci so poslali Kitajski ultimatum zaradi bojkota in bati se je, da jim bo nepovoljna njegova rešitev povod za vojno napoved.
Dr. Karel Renner, »narodnjak iz kmetske redovine." Ne smete misliti, dragi bralci, da je ta naslov kaka tiskovna napaka marveč čedna jezikovna cvetka iz slovenskega polja naših socialdemokratov. Povabili so kandidata za predsednika avstrijske republike dr. Rennerja v Borovlje, da jim je govoril ause. In ker so mislili, da je treba obvlestiti o njdgovem prihodu tudi Slovence, so posuli celo okolico s slovenskimi letaki, v katerih vabijo Slovence k govoru »narodnjaka iz kmetske redovine“. Njegov predgovornik je vrlo taktično hitro omenil, da je bil dr. Renner tisti, ki je rešil Avstrijo pred meščansko vojno, in da se imamo njemu zahvaliti, da Koroška ni pripadla Srbiji. Dr. Renner pa se je v svojem govoru bavil v prvi vrsti s krščansko-socialci oziroma njihovimi kozli. Grajal je njihovo trdovratnost pri volitvah predsednika republike in_ omenil daleko-sežne nove njegove pravice. Če postane predsednik krščansko-socialec, potem je računati s tem, da se zopet upostavi stara habsburška monarhija. Omenil je tudi dobo svojega vladanja a najbrž pozabil navesti, kako so se izvajala načela bratstva in enakopravnosti baš v njegovi dobi 1. 1919 najbolj med interniranci v Liclhofu. Končal je s pozivom, naj volimo njega. Predsednik zborovanja je zaključil in izrazil nado, da bo oznanjeval 18. oktobra radio celemu svetu, da ima Avstrija socialdemokra-škega predsednika. — Škoda, da nista počakala z izjavami še par dni, ker so med tem ostali že drugače sklenili glede predsednika avstrijske republike.
Nazaj v narod!
Tolikrat govorimo o narodu in toliko malo nam je predstave o njem. Narod ni nikakor število volilcev kake politične stranke, narod ni nobena svota slučajno danes živečih in skupen jezik govorečih ljudi. Narod tudi ni samo pojav desetletja in stoletja. Saj bi ne bilo nobene zgodovine in nobene možnosti duševnega življenja v človeštvu, če bi bili narodi le svote in življenje stoletja.
Narod — tudi naš slovenski — je mnogo več. Narod je skrivnostno, duhovno telo, ki ima začetek svojega življenja v najstarejši dobi človeške zgodovine in mu je njegova zgodovina rast in izpolnjevanje in njegova bodočnost pot v zrelost moške dobe in starost. Narod je eno samo večtisočletno življenje. A narod je obenem skrivnosten organizem, ki raste iz zdravega podeželskega ljudstva v narodno-kulturnega delavca, umetnika, znanstvenika, duhovnika, ali drugače: v poduhovljeni svet narodove osebnosti. Tako je podoben živi verigi, v kateri veže eden člen drugega, eden rod drugega; tako obenem sliči bitju, ki do-rašča iz otroških let v moško dobo in starost. Podoben je narod večnemu valovanju morja, vedno se v novo poraja, raste in dopolnjuje in umira. Narod je živ organizem.
Narodu — organizmu — je dana duša, ki ga oživlja in mu daje pečat svojstvenosti in posebnosti. Tako polna zdravega otroštva je narodova duša v zdravem kmetiškem ljudstvu, v njegovem neosebnem in naravnem gledanju življenja v in okoli sebe. V narodni duši preprostega ljudstva sniva vsa veličina njene bodoče rasti: saj doraste v zrelost v narodnem delavcu— duhovniku, umetniku, znanstveniku — in dokazuje v njihovih delih najgloblje spoznanje in dojetje svojih — narodnih — ciljev: lepote in resnice. V narodnih delavcih dobivajo nejasne otroške narodove poteze jasen in določen izraz: neosebna narodna duša kmetiškega ljudstva se narodi v delu izobra-ženstva, ki je v službi naroda, v zrelost in možatost.
Družina je košček paradiža, ki ga je prihranil On ubogemu ljudstvu, da najde v njej vsaj neznaten odsev najvišje sreče in največjega miru.
Druga večja družina pa je narod, ki druži ljudstvo v novo, še večjo celoto. Kaj je družina in kaj družinska sreča? Dajanje in spre-
jemanje, izpopoljnjevanje in doraščanje. Oče in mati rasteta v medsebojni žrtvi in v tej žrtvi dorašča otrok. Tako je tudi v narodni družini zdravo, združujoče življenje možno edino le v vednem dajanju in sprejemanju, v izpopolnjevanju in doraščanju. Le v tej žrtvi dorašča narodni naraščaj!
Nazaj v družino! Ohraniti moramo mali košček raja, kjer se bo počil možu nemirni njegov korak, kjer bo rastla žena v ljubezni in žrtvi in bo mlado otroško življenje v vsej svoji lepoti in nedolžnosti učilo pozabljenja ter dajalo vsej družini globoko, zdravo vsebino. V taki vsebini se mora roditi družinski idealizem.
Nazaj v narod! Ne v vsoto tisočih in sto-tisočih, marveč v narodni organizem! Le tako bo tebi, narodni delavce, lahka in zavestna tvoja očetovska in materina služba, ki jo imaš vršiti. V hotenju in življenju zdravega kmetiškega ljudstva, v njuni naravni lepoti boš pozabljal vso težo in bolest vsakdanje borbe za kruhom, ki naj ga služiš narodni družini.
Tudi svetišče narodne družine oskrunja mrzli svet, če trga narod v drobce in ubija zavest družinske skupnosti. Danes krvavi narodni organizem iz nešteto ran, ki jih je zadala hudobna roka.
Hočemo, da bi vršil naš rod svoje poslanstvo v zboru narodov, ki mu je poveril On, zato naš današnji klic: Nazaj v narodno dru-žino!
fll DOMAČE NOVICE ~~1
»tieimatlreiie" privandranega Nemca.
Zloba in zadoščenje.
Št. Jakob v Rožu, dne 10. okt. 1931.
Našim bralcem je gotovo še v spominu turneja šentjakobskih igralcev »Miklove Zale“ po Sloveniji. Igra, ki je kos naše koroške zgodovine, je s svojo prisrčno domačo vsebino za-divila naše rojake: nadvse laskavo so se izražali o lepem nastopu Šentjakobčanov. Krasni sprejem v slovenskih mestih in veliki kulturni uspeh celotne turneje pa ni bil nikakor povšeči nekaterim nemškim priseljencem šentjakobske župnije in še najmanj celovškemu Heimatbundu. Po vrnitvi igralcev iz Slovenije se je dogodil slučaj, ki je na vsak način imeniten prispevek nemških sosedov in njihovih hlapcev k ednajstletnici glasovanja. Na kolodvoru v Podroščici je napadel neki Gilbert Gollob, penzijoniran železničar in rodom Ne-korošec, enega naših domačih fantov, ki se je udeležil turneje, s psovkami: Falot, Gauner, Landesverrater, Čuš. A ni mu bilo s psovanjem dovolj: s svojim letanjem in prigovarjanjem je nato dosegel, da ga je socialdemo-kraško konzumno društvo, kjer je bil fant nastavljen v trgovini, takoj odpustilo. Konzum odpusta sploh natančneje ni utemeljil. A še ni bilo dovolj vrlemu Nemcu, da je vzel Slovencu kruh, začel je gonjo tudi proti njegovemu očetu, ki izvršuje pekarsko obrt: letal je od odjemalca do odjemalca in jih nagovarjal, naj od takega očeta ne jemljejo več kruha. Resnici na ljubo bodi rečeno, da je našel tudi pri marsikaterem Nemcu tozadevno pravi nemški odgovor. Proti čednemu „golobu“ je vložil nato prizadeti tožbo zaradi razžaljenja časti. Pri prvi obravnavi je toženi tajil, da je rabil te izraze, za očitek „Landesverrater“ pa je nastopil dokaz resnice. (!) Prosil je sodišče za tritedenski rok, da prinese dokazilih materijah Do druge obravnave Gollob dokazilnega mate-rijala seveda ni poslal, ker ga tudi ni mogel. Sodnik v Rožeku je predlagal poravnavo med strankama. Ker je Gollob videl, da bo v tem procesu brezpogojno izgubil, se je takoj odločil, da nosi vse stroške procesa in povrne toži-telju njegove stroške: obenem je podal pred sodiščem častno izjavo. Preklical je svoje-časne obtežitve na kolodvoru in obžaloval svoj tedanji izgred. Ker je tožitelj iskal v procesu le povrnitev svoje osebne časti, je na to poravnavo pristal. — Sedaj ostane le še vprašanje, kako hoče Gollob plačevati nastale stroške, zakar se je obvezal. Morda bi mu hotel „Heimatbund“ priskočiti na pomoč!? Saj pri vsej zadevi ni čisto nedolžen! r— Proces P^ ima še posebno zanimivo stran, ki kaže tudi naše socialdemokrate v nekoliko čudni luči:^e tekom procesa se je tožiteljev zagovornik
obrnil na vodstvo konzumnega društva s prošnjo, naj vzame njegovega klijenta v staro službo. Vodstvo je našlo nenavaden izgovor: imenovanega nastavljenca ni odpustilo vsled njegove narodnosti marveč vsled gospodarske krize. Zato je moralo zmanjšati osobje v trgovini in odpustiti Slovenca. (Dasiravno je stal v njegovi službi osem let in je še dolga vrsta pozneje sprejetih v konzumu! Op. ured.) Kot Priča pa je ravnatelj konzuma izjavil, da je odpustil nastavljenca le pod pritiskom odjemalcev — železničarjev in uradnikov —, ki so bili strnjeni proti slovenskemu nastavljenem (Pozabil pa je očividno povedati, da je medtem nastavil že zopet novega, ki pa seveda ni več Slovenec. Op. ured.)
Brezdvomno bo ta zanimivi slučaj doprinesel svoje k načinu sožitja koroških Slovencev z nemškimi sosedi.
3. novembra še prične gospodinjska šola šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu. Šola traja nepretrgoma do maja. Dekleta, ki bi rade postale gojenke, naj se javijo v najkrajšem času. V zavodu je tudi šivalna šola, v katero se sprejemajo dekleta vsak čas. Na željo se dekleta Poučuje tudi v glasbi.
Tej Številki je priložen prospekt dobro znanega čistilnega sredstva „ATA“, ki ga naj gospodinje preči-tajo s posebno pozornostjo.
Železna Kapla. (Slovo.) Tiho. kot je prišel, se je 7. oktobra naš č. kaplan po ednajstih mesecih pastirovanja kot novoimenovani župnik v Kneži zopet od nas poslovil. Bil je delaven in zvest dušni pastir. Rabila je Železna Kapla Posebno v zadnji strogi zimi zdravega moža in dolžnosti si svestega duhovnika in ga je našla v g. župniku Repniku. Povsod, v cejkvi in šoli , je popolnoma izpolnil svoj poklic. Župnik Repnik je eden onih zaželjenih mož, ki se ne izgubljajo v zunanjostih in igračkanju, ampak vršijo svojo nalogo v ponižnosti in polni duše. Ni mu bilo za čast in ni hotel solz ob slovesu, pa našel je čast pri Njem, kateremu služi, in spoštovanje pri vsem dobrem ljudstvu. Gospodu župniku se še enkrat iskreno zahvaljujemo za ves njegov trud z nami in mu želimo obilo sreče in blagoslova tudi v novi župniji.
J. S.
Št. Janž v Rožu. Za praznik Kristusa Kralja, ki bo v nedeljo 25. oktobra, se pripravljamo. Opravili bomo tridnevnico in na Praznik bo skupno sv. obhajilo vseh stanov. Popoldne pa bo večja prireditev, na kateri bodo nastopili vsi stanovi in bosta sodelovala Proški in otroški zbor s petjem. Uprizorila se bo obenem igra „Misijonar“. Okolico, ki ne bo imela svoje prireditve, iskreno vabimo.
Radiše. (Shod.) Nepričakovano lepo je bil obiskan shod političnega društva v nedeljo, dne U. oktobra. Naš poslanec g. Starc nam je govoril o težkem gospodarskem položaju, o njegovih vzrokih in sodobnih poizkusih, kako preboleti težko dobo. Ne kapital in ne komunizem Prnpak dvatisočletna preizkušena krščanska Oačela morejo prinesti tudi gospodarstvu rešitev. Nadalje je govoril o naših narodnih težko-čah. Kako globoko so segle njegove besede o ljubezni do doma, do domačega, o voljnem trpljenju za dom, o lepem razmerju otroka do starišev, o dolžnosti prave šole! Da, gospod Poslanec, dokler bodo stariši ljubili svoje otroke, tako dolgo se bomo borili za pametno šolo. M.i vztrajamo!
Hodiše. Vedno bolj se kaže, kako vpliva Pa ljudi vzgoja Heimatschutza. Komaj so preboleli svoj ponesrečeni puč in videli, da se voditeljem ničesar ne zgodi, so pri nas zopet zadeli s svojim rogoviljenjem. V nedeljo, 27. septembra so trije člani Heimatschutza gonili in bili domačina in mu izbili dva zoba: njegovo Vpitje se je slišalo po celi vasi. K sreči so prišli na pomoč fantje iz Ribnice, da so ga oteli. Ali bodo pretepači kaznovani? Na predvečer 10. oktobra in na večer dneva je Heimatschutz oblekel uniformo, da je mogel bolj korajžno Vpiti. V sprevodu z muziko in bakljami smo Videli vse tiste, ki so morali biti zraven, če bočejo dobiti drva iz Eggerjevega gozda v Do-bajni. Vse drugo se je že streznilo. Da so vpili: bloruck iiber den Loibl, Heil Pfarrer Starc itd. se razume. Veseli nas, da se naš gospod žup-Pik ne zmeni za take reči. Slišimo, ko ravno
sedaj pomaga Hodišanarjem ne glede na politično mišljenje, da pridejo do električne luči, kar bo brezdvomno velikega pomena.
Kožentavra-Kapla. Zadeva našega občinskega lova je povzročila zadnji čas v naših sicer mirnih vaseh precej govora. Stvar je sledeča: Vsled spojitve podljubeljske in boroveljske občine bi se moral po postavi združiti tudi njun občinski lov. Letos koncem meseca junija je potekla najemniška doba podljubelskega lova in okr. glavarstvo je odredilo, da ima istega prevzeti lovska družba v Borovljah, katera je tudi najemnica boroveljskega. Najemnina podljubelskega lova je znašala do sedaj S 800.— letno, po pariteti z borovelskim pa bi dobili v naprej samo S 560.— Pod vodstvom nekega občinskega odbornika iz Kožentavre so posestniki napravili protest na okr. glavarstvo in dež. vlado. Zadnja je nato izdala odlok, da se ima lov prejšne občine Podljubelj oddati na dražbi in dohodki naj se razdelijo izrečno samo na posestnike te občine. Toda račun se je napravil brez krčmarja. Dne 3. okt. se je vršila dražba in lov je licitirala boroveljska lovska družba za S 400.— letno. Tako smo doživeli vsi, najbolj pa tisti, ki so nam obetali, koliko bomo dobili za lov, veliko blamažo.
T5°/o gospodinj za Kathreiner-ja»
V zadnjem času priobčene statistike kažejo, da uporablja dandanes Kathreiner 75% avstrijskih gospodinj. To je krasen dokaz za kakovost tega avstrijskega izdelka; ker gotovo bi teh 75% vseh avstrijskih gospodinj ne uporabljalo Kathreiner, če bi obstojala še boljša sladna kava.	139
Od Žile. (Razno.) Na kvatrno nedeljo je priredilo zahomško izobr. društvo igro „Za-klad“ s prav dobrim uspehom. — 5. oktobra je podjetje „UFA“ tonfilmovalo zilski „žegen“ v Čačah. Sodelovalo je okoli 80 deklet in 50 fantov in mož v zilskih narodnih nošah. Kakih štirikrat so zaplesali pod lipo in zraven zapeli lepe slovenske pesmi — koroška slovenska pesem je menda prvokrat v tonfilmu! Vreme je bilo zelo ugodno. Trajalo je, s kratkim odmorom opoldan, od 9. ure zjutraj do 5. zvečer. Solnce nam sije lepo, da bi nam le prisijali tudi lepši časi!
Globasnica. (Igra.) Na rozarsko žegnanje se Globašani-igralci kaj radi posebno potrudijo. da nudijo občinstvu na svojem odru kaj posebnega. Zato je prireditev na to nedeljo znana širom okoli. Tudi letos je bil obisk izredno velik. Podajali so igro „Lumpacij-Vagabund“. V tej igri — ki je ena najtežjih za naše odre — nas je zadivil glavni list šaljive troperesne deteljice: mojster Šivanka. Podal je svojo vlogo tako mojstersko, da bi se brez skrbi lahko meril z gledališkim poklicnim komikom. Vse njegove kretnje in besede je spremljal prisrčen smeh občinstva. Nekoliko bolj bi se morala uži-veti v komiko igre Lim in Kneftra. Seveda mora biti dobršen kos šaljivosti prirojen. Med novinci v manjših vlogah je bilo opaziti več dobrih talentov. Prireditev je ugajala, lahko pa bi bila še boljša. Upamo, da se Globašani kmalu pokažejo zopet na stari višini.
Hodiše. (Ogenj.) V nedeljo 11. t. m. opoldne je pogorelo pri Pulharju v Prtičah vse. Šele letos je umrl mladi gospodar, zapustil svoji ženi 5 malih otrok. Sedaj pa še ta nesreča. Zažgal je menda eden otrok, ko se je igral z ognjem pri skednju medtem, ko je imela mati polne roke dela s krmljenjem in kuho. Rešilo se je samo življenje in živina razun ene svinje, ki je zgorela. Uboga vdova se smili vsem in upamo, da ji bodo vsi sosedje radi šli na roko, da dobita hiša in hlev pred zimo vsaj streho.
Zakaj? Na podlagi primerne sestave in izbornih uspehov, ki so jih dosegli znameniti zdravniki in mnoge klinike in bolnišnice s Togalom, si je pridobil Togal v kratkem času splošno priznanje. Vse sodbe soglašajo v tem, da predstavlja Togal takoj učinkujoče in bolečine lajšajoče sredstvo, ki je neprekosljivo pri protinskih, revmatičnih in živčnih bolečinah, pri bolečinah v sklepih in členkih, pri živčnem zobobolu in tudi pri glavobolu.
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, zemljo in dom, ki si ga prejel od očeta in matere!
ZADRUŽNI VESTNIK
Sodobna naloga zadružništva.
V dobi svobode živimo, nad seboj nočemo nikogar priznavati, za bližnjega nam je toliko mari kot za Boga. “V španoviji še pes pogine" je naše geslo in zato si hoče biti vsak sam najbližji. V našem socialnem življenju velja le še pravica pesti in sile. Tej naši svobodi je le eden cilj: lastna udobnost, lastni dobiček, lastna korist.
Kdo se drzne potem vreči kamen na one, ki v tej svobodi kopičijo ogromna imetja v eni roki, ali na one, ki se združujejo v kartelih in drugih sličnih družbah, da morejo še boljše izrabljati položaj v svoje svrhe? Seveda, mi smo v tej svobodi siromaki, delavci imajo le še bori kruh in pridno roko, govorimo o stanovanjski bedi, o zapostavljanju kmetijstva za industrijo in trgovino. Nimamo pa pravice do očitkov onim, ki jim gre dobro, dokler se ne iztrgamo sami iz te proklete misli namišljene svobode. Ne smemo niti tožiti, če se je v naše gospodarstvo naselila neka nestalnost, če padamo s svojim gospodarstvom iz rasti v vedno hujšo krizo. Hoteli smo ja svobode. Svobode zase!
..Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! „To je novi nauk v gospodarstvu, ki si hoče opomoči, ki hoče v novo rast. Naj bo končno med nami jasna misel, da je vsa rešitev naše socialne krize edino le v podu-hovljenju, v sanaciji človeka, ljudstva, naroda. Vse ostalo je surogat in ne zdravilo! Kako globoko smo še danes v stari misli: naša vas je svota poedinih posestev in družin. Naša vas ne šteje več sosedov marveč mejaše, ki se prepirajo in pravdajo za meje, ki škodoželjno gledajo na bližnjega. Skupnost naše družine je razjedena. Seveda trga danes država in dežela s svojimi zakoni vas in družino v drobce in sicer slabotne in neznatne drobce:	naše
dedno pravo, naše pogodbe izročevanja posestev, ta boj za visoke dote in še toliko drugega, vse kakor nož, ki reže naš življenski organizem. Toda kje je narod, ki bi diktiral državi — republiki — zdravo misel celitve?
Pa krik bolnega ljudstva postaja vedno močnejši. Že vstaja v naših srcih nova misel, ki hoče razmaha in rasti. Kmalu postane močna, da izbruhne v vsej svoji sili v dejanje. Tudi v gospodarstvo posega nova misel, ker noče v njem dosedanjega poganstva, ki ščiti le korist poedinca. „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe“, je geslo novega gospodarja.
Kod je pot? Tako piše urednik prvega zadružnega lista na Angleškem: ..Zadružništvo je nova pot za izpolnjevanje božje zapovedi ljubezni do bližnjega."
Najčistejša oblika zadružne- misli pa so posojilnice. Saj sodelujejo posojilničarji radi ljubezni do sosedov, če jamčijo s celim svojim premoženjem za posojilnično delo in ne zahtevajo zato nikakih nagrad in dobičkov. Svoje delo v načelstvu in nadzorstvu vršijo brezplačno iz prave zadružne misli. Ljubezen do sosedov vršijo končno tudi vlagatelji, ki ne vlagajo pri bankah marveč v domačih zavodih, četudi po nižji obrestni meri.
To je idealna slika naših posojilnic in zahteva naše dobe je, da dokažejo naše posojilnice danes s svojim res pravim zadružnim delom edino mogočo pot k novemu prospehu in procvitu vsega gospodarstva.
Premila
500.000 šilingov
dne 7. oktobra 1931
s Prokoppovo srečko Zad.ta<
K skoraj pričeti
26. avstrijski razredni loteriji
srečke, in sicer osminka à S 6 —, četrtinka à S 12 — pri poslovalnici
U. Prohopp, Baden, fl.-0.
Žrebanje 17. novembra 1931	7
Stroge odredbe za devizni promet. Narodni svet je sprejel pretekli teden izredno stroge odredbe v deviznem prometu: Odredbe prepovedujejo vsako trgovanje z devizami: pod devizami razume odredba vse v inozemstvu in
v inozemski valuti plačljive menice, šeke, nakaznice. Trgovanje — to je prodaja in nakup, menjava, izposojevanje z in brez poroštva — je dovoljeno edino narodni banki in osebam, katere taista v to poveri. Narodna banka izdaja inozemski denar in devize le v slučaju potrebe. Narodna banka določuje ceno inozemskih deviz in inozemskega denarja in jo bo priobčevala v dunajskem uradnem listu. Plačevanje v tuzemskem in inozemskem denarju v inozemstvo je dovoljeno le s pismenim potrdilom narodne banke. V obmejnem prometu je prostih 500 šil. Vložne knjižice se smejo nesti v inozemstvo le z izrecnim pismenim dovoljenjem narodne banke. Vse fizične in juridične osebe, ki se nahajajo v državi, morajo tekom osmih dni narodni banki prijaviti vsa inozemska plačevalna sredstva in inozemski denar, če ga posedujejo nad 1000 šil. Tudi poznejši nakup inozemskega denarja in deviz nad 5000 šil. je prijaviti narodni banki. Kdor izvaža po železnici ali pošti v inozemstvo blago v vrednosti nad 200 šil., mora to javiti narodni banki. Banka lahko zahteva, da se ji ima oddati svota v valuti, v kateri se je izplačal račun. Posojila inozem-cem dovoljuje narodna banka pismenim potom. Taista sme zahtevati predložitev tozadevnih trgovskih knjig, korespondence, potrdil in jih ne sme javiti davkariji. Kdor zavestno prestopi te odredbe, bo kaznovan s strogim zaporom od enega meseca do enega leta ali do 250.000 šil. V tem slučaju zaseže država celo svoto in odvzame v slučaju, da se je prestopek izvršil v podjetju, pravico nadaljnega izvrševanja obrti. Kaznuje se tudi vsak poizkus.
Nakazila v inozemstvo so prepovedena. Vlada je odredila, da poštni uradi ne smejo sprejemati nakaznic, naslovljenih na inozemstvo. Poštni uradi sprejemajo sedaj samo še nakaznice na tuzemstvo. Odredba je posledica dolgega zavlačevanja pogajanj za sanacijo državnega proračuna. Ker do zadnjega uspeh ni bil jasen, so začeli nekateri svoje vloge dvi-gavati in jih pošiljati v Švico. Nato je sledila ta odredba.
II GOSPODARSKI VESTNIKI
Zanimiva številka.
Moderni in stari račun na kmetiji.
Deželni kulturni svet ima poseben oddelek, kateremu je dodeljena naloga, da zasleduje vse kmetijsko gospodarstvo v številkah in beleži vsako njegovo spremembo. Ta oddelek vodi torej nekako knjigovodstvo kmetije in izračunava gospodarsko bilanco po načinu trgovskih in industrijskih podjetij. Čitatelje našega lista bo zanimalo, kako izgleda naša gospodarska kriza v glavnih številkih.
Računi dež. kult. sveta so sestavljeni na podlagi lanskoletnega knjigovodstva tridesetih gorskih kmetij — 18 kmetij na Korici planini, ena v celovški okolici in 11 na Zgornjem Koroškem — in kažejo sledečo sliko našega položaja:
Če se vključi v gospodarstvo teh kmetij tudi gozdarstvo in izračuni povprečno obresto-vanje v kmetiji naloženega premoženja, kaže račun, da dela kmetija z izgubo. Če ima gospodar 50 šil. dohodkov, mu narastejo stroški na skoro 100 šil. Svoje izdatke ima torej gospodar krite komaj za polovico z dohodki. Še slabši pa je račun, če se izloči dohodek iz gozdarstva — kar so sicer poskrbele letos s poostreno krizo lesne trgovine današnje razmere same — tedaj ostane samo še četrtinsko kritje izdatkov po dohodkih. Ni potem čudno, če so narastli tudi dolgovi na teh tridesetih kmetijah povprečno za 13 odstotkov samo v enem letu.
Kaj govorijo te številke: Kljub skromnemu življenju in trdemu delu gospodari vsak gospodar — in bodisi še tako dober — samo z izgubo, če vodi enak gospodarski račun, kot je udomačen v modernih gospodarskih podjetjih. Kajti namesto gospodarskega uspeha mora izračuniti samo neuspeh. Drugo vprašanje je namreč, v koliko* je moderni gospodarski račun sploh prikladen za kmetijsko gospodarstvo, ko vendar obstoja med podjetjem in kmetijo bistvena razlika. Li more izračuniti kmet-gospodaf vse svoje izdatke in dohodke
v denarju in jih li sme? Na to vprašanje do danes še ni enotnega odgovora. Govori se o veliki žrtvi kmetiškega stanu, ki kljub slabemu času in stalni izgubi ostaja na svoji zemlji in dela naprej. Mi pa smo mnenja, da to za pravega kmeta ni nikaka žrtev in je on sam tudi kot take ne ceni. Zdravo kmetiško pojmovanje gospodarstva, stroškov in dohodkov, izgube in dobička, se načelno razlikuje od podjetnikovega pojmovanja.
Kaj torej govorijo te številke: Gospodar, ostatni vsaj v tej krizi pri svojem starem računu, ker le ta te bo držal na tvoji zemlji in pri tvojem delu. Po modernem računu si že iz-gospodaril.	_____
O jesenskem oranju. Globoko jesensko oranje je za polje izredne važnosti: črez zimo se v zrahljani zemlji gnoj spremeni ali razkroji v rastlinam dostopne snovi, katere potem hranijo spomladi mlado rastlino. Nikakor pa ne smemo pri jesenskem oranju gnoja pregloboko podorati, ker bi tako šel naravnost v izgubo. Žito o jesenskem gnojenju nikdar ne poleže tako, kot pri pomladanskem. V jeseni smemo orati tudi pri deževnem vremenu na mokrih njivah, česar spomladi ne smemo, ker bi s tem povzročili le močno zatlačenje zemlje in bi plevel rastel še bujneje. Jesensko oranje pa uničuje plevelne korenine, ker jih na površju preorane zemlje večina pozebe. Zmrzlina pre-rahlja jeseni orano zemljo, kar ugodno vpliva na pretvorbo spodnjih plasti in posebej mrtvice, ki se zrahljana po mrazu in pomladanskem tajanju pretvori v rodovitno zemljo. Jesensko globoko oranje je torej, če njive ne gnojimo, na vsak način koristno, razun, ako je spodnja plast peščena ali kamenita.
166 milijonov šilingov ima država še iztirjati zaostalih davkov. Primanjkljaj plačila direktnih davkov za 1930 znaša 166 mil. šilingov. Največji del — 116 milijonov — dolguje Dunaj. Nižja Avstrijska dolguje 20, Zgornja 93A, Štejerska 8, Solnograška 3%, Koroška 3, Gradiščanska iVe in Predarlska 1 milijon šilingov. Tam kjer država iztirjava tudi deželne davke — na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, Štajerskem in Predarskem — ima primanjkljaja na deželnih realnih davkih 21V2 milijonov šilingov.
Železnica zvišala s 15. oktobrom. Železnica je zvišala vozne cene za 1. in 3. razred osebnih vlakov za 20% in enako za vse razrede brzovlakov. Za drugi razred osebnih vlakov je zvišala za 6.7%. Zvišajo se obenem cene za returne vozovnice. Tedenske vozovnice za uradnike in delavce se zvišajo v manjši meri. Šolarske mesečne vozovnice veljajo kot doslej polovično ceno tedenske vozovnice. Zvišajo se za 50% prispevki za tehtanje in ležarina. Vožnja mleka se podraži za 39 grošev pri litru in za kruh V2 groša pri hlebu. Zvišane cene bodo močno pospešile tekmovanje avtobusov z železnico dotlej, da tudi ne zvišajo tarife.
Velikovški trg. Biki 80 gr — 1 šil.; pitani voli 1.20—1.30, vprežni voli 1.10—1.20, mladi voli 0.90—1.—, molzne krave —.80—1.20, klavne krave 0.50—0.80, teleta 1.40—1.50, plemenski prašiči 1.20—1.40, ovce 0.60—0.70, jajca
15, sirovo maslo 4.---4.80, stare kokoši 3.—,
mlade 2.50, pšenica 26, rž 28, oves 18, proso 18, lan 40, ječmen 20, nova ajda 23, krompir 7, sadje za prešanje 3—7 grošev za kg, namizno sadje 20—60, apno 5.50—7.— šil. za 100 kg.
1 RAZNE VESTI j
Amerika se pripravlja za zimo. Nedavno se je vršil vseameriški gospodarski kongres, na katerem se je govorilo o načinu prepriprav za zimo. Kongres je izrazil željo, da bi se našla sredstva, ki bi Ameriko očuvala pred usodo Evrope. Opazarjalo se je na nevarnost brezposelnosti in da se bo moralo računati z izgredi obupancev, ako ne bodo mogle družine, ki so že sedaj zašle v bedo zaradi brezposelnosti, v prihodnji zimi računati na podporo ali zaslužek. Zedinjene države bodo prisiljene, da uvedejo državno podpiranje brezposelnih, če bodo napori zasebnih organizacij nezadostni.
Strupene ptice. Neki holandski oficir, ki se je nedavno vrnil z Nove Gvineje, otoka pri Avstraliji, pripoveduje o strašnem dogodku, ki
se je odigral ob neki tamošnji reki. Domačini, ki so lovili ribe, so postali žrtev napada tako-zvanih smrtnih ptic. Trem ribičem se je posrečilo pravočasno ubežati, ostalih pet pa so zlokobne ptice napadle in jih usmrtile. Najprej so jim izkljuvale oči, da so oslepeli. Nesrečniki so umrli v strašnih mukah, preden jim je prišlo na pomoč vojaštvo. Vojakom se je posrečilo nekaj ptic ubiti. Niso večje od golobov, pa so vendar zelo opasne. Te ptice se hranijo z mrhovino. V bližino ljudi pridejo le, če jim zmanjka hrane. Domačini jih imenujejo smrtne ptice, ker je vsak človek, ki ga je kljunila ta ptica obsojen v strašno smrt zastrupljenja, četudi mu takoj odrežejo ud, ki mu ga je ranila ptica. Kadar se pojavijo v naselbinah, jih domačini takoj po-love, ker letijo ptice po zraku zelo nerodno, in jih ubijejo.
Spomenik prvemu kadilcu. Leta 1492 je odplul z ladjo „Santa Maria" mornar Rodrigez de Jeres iz mesta Ayamonte v južni Španiji na širno morje. Po dolgi vožnji v Novo Indijo —; sedanjo Ameriko — se je vrnil k svojcem, ki so ostrmeli, ko so videli, da se mu kadi iz ust in nosa dim. Mislili so, da ga je obsedel hudič. Obvestili so domačega župnika in oblast. Rod-rigeza so vtaknili v ječo in sedel je tako dolgo, da so se vrnili domov drugi mornarji, ki so se bili naučili od Indijancev kaditi tobak. Šele tedaj se je zadeva pojasnila in Rodrigeza so izpustili iz ječe. Temu mornarju, ki je bil prvi kadilec v Evropi, bo postavilo mesto Ayamonte spomenik. Osnutek je že izdelan in odobren in tudi denar že zbirajo. Znaten prispevek je obljubila španska tobačna režija, ki ima od kadilcev milijonske dohodke. Morda se obrne mesto tudi na tobačne režije ostalih evropskih držav, ki ne bodo mogle utajiti velikanskih do-; bičkov, ki jih jim prinašajo kadilci, Rodrigezovi nasledniki.
Zvesti Peter. L e n e j: Tebe ne maram za moža. Si prestrahopeten. Moj mož bo moral iti celo v ogenj zame, če bo treba! Peter: To pa tudi jaz lahko storim. Še danes se prijavim k fajerberu.__________________________________
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na Koroškem!
Izšla je Blasnikova
Velika Pratika
sa prestopno leto 1932,
ki ima 366 dni.
.VELIKA PRATIKA" je najetarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših piadedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V .Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevninjj znamenji : — sdlnčne t» lunine mrke; — lunine.spremembe ; — postne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem. Prekmurju, Medžiinurju inv Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
.VELIKA PRATIKA* se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku;
tiskarni J. Blasnika nasi. d. d. v Ljubljani.
___________ 138
Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6,
tovarna harmonijev, glasovirjev in orgel
Uglašuje in popravlja cerkvene orgle, izdeluje harmonij« od Din. 2100'— naprej. Zahtevajte cenik! i#
VINCENC KRENOS
izprašani podkovni in kovaški mojster za vozove, trgovanje s stroji,
LOGA VAS, POŠTA VELDEN AM WtìRTHERSEE
». X
Prodaja najbolj znanih bencinskih motorjev „Rax“ po originalnih tovarniških cenah. Strokovni nasveti in pojasnila zastonj.
______108
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9* Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7