gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tećaj XIII. Ljubljani saboto oktobra 1855. List Kako posebno lepo zelje si zrediti. Med zeljem in zeljem se vé da je velik razloček Lepe, uwuv p» j— oullj IVC ^ UI Uic/j AdVCljd Jclt; lllldZd K gospodinje, pa tudi veselje vsake kuharice in tistega, kvica ne smé čez perst globoko pod debele pa terde glave so veselje gospodarj lih prostorih posejalo, naj se Ie malega travna na spomlad opravi, zakaj klice bukvić v jeseni poseja in tolikanj ob 9 ni h čutlj zgodaj na spomlad prebodej brez avetja jele mraza konec jemati Bu ki ga vziva kodravec, kdo mara za tako zelje će pa je glava le mehak in pernat mlj priti in T Lepšega zelja (kapusa), kakor ga vidimo zel nikih v fari Marije Divice v Polji in posebno v rahla mora parst biti na nji, drugači klice premehke jeseni posejana bu , po spomladanski ne zamogle iz zemlje bosti kvica zgodaj na spomlad prebode ga menda ni na svetu in vendar emlj tega posetvi pa v do tednov. Le malo bo moc bu Polj ni debela in mastna, marvec pesena Kaj nek počenjajo tukajšni gospodarj rejajo tako lepo z-nju, m juu , pride kakošna posebna uima čez-nj, privabi lep dobiček? Neki prijatel nam jepovedal, kako ravnajo ž njim, in ker bi bilo dobro, da bi se povsod ravnalo tako elj da si iz ki jim tudi vsako leto, če ne kov ja po golih prostorih zarediti; preobčutljiva je v mladosti, hoče biti v zavetji pod semenščakom svojim ali med drugim drevjem. Bukva tudi za k logo dobra ni; prezgodaj porobki ostaraj 5 povémo kar smo zvedili natanko in ozeleniti obnemagajo. Medvhrastjem že odraščenim jo bomo nar laglej zaredili. Če vendar kaka vas želi tudi bukovja po spašnikih si zarediti, naj drugo drevje Zelnik glestaj po adi, kakor drugod; navo zijo gnoja, ga raztrosijo po njivi in jo izorjejo in ob delaj vmes zaseje vzame naj vega, in 9 da bo mladim bukvicam avetje delalo polovnika bukvice, 20 verćev brezo vercev borovega sernena na oral Al Kadar pride čas saditi sajenice (flance), skopljejo kmali naj se borovje izseka, kakor hitro da nekaj , f. . - . . i ... -j i • k zraste in bukovo mladje lahko brez njegovega zavetja po poldrugi čevelj saksebi jamice, kakih 4 alio per- ostane; breza pane bo delala zabave. Tudi okoli nizkih logov zamoremo ob kraji nekaj bukvice pose iati, da si zale bukove prihranjence za dober roko delni les pridelamo. ; * a ^ stov globoke in za dlan si roke; v te jame pomecejo iz blata iz sekreta, in ko potem na-nj pogrebej jam i zkopano parst, ne vsadé sajenice v to jamo ali v gnoj ? ampak ko tikom zraven v mlj jamic Korenine vsih sajenic (flanc) Gab posetev pa, preden jih sadé, še pomočij sekretnim blatom napolnj v lonec ? ki je s opraví malo načeta, da sterne do gole kake majhine, na j sme biti rahla zemlja, zadosti je le en emlj pride travo Lejte ? to je vsa skrivnost, ktera delà tište lepe zelnike ktere vsak občuduje, kdor jih le vidi, in kteri UCllliivt;, rwivi^ »o««* "Mvuuuju , donašajo enemu samemu gospodarj po 100 ali zernjovcem prerascene tla se morajo pred okopati kaj pa da, potem pa naj se vležejo ali naj se poho in se di z živino. tako vležano zemljo naredi plitve več dobička na leto iz prodanega zelja. Da ima cio veško blato prečudno rodovitno moc v sebi, je vsa kemu znano, — da si zamore te žonte vsak gospodar toliko pri svojem domu napraviti, kolikor je za zelnik potřebuje, je menda tudi gotovo. Vsak ima tedaj la hak prípomoček pri rokah. Le to, zares umno rav nanje si je zapomniti, da se ne sadi nobena sajenica v gnoj, ozke jarčiče alijamke z grabljami, gabrovega semena va-nje posuj, zapargaj ga rahlo rahlo zopet z grabljami ali kakim ternjevim šopom, da čez pol pavca pod emljo ne pride. To tudi stori, če gaber med hrastj ali drugo drevje poseješ, namreč potem, ko je želod ali drugo težko seme že posejano, prereni goveda i ê V V 1 % it il * r « t/ _ setvisce ali pa pusti tla ene dní vležati se, in potlej ker bi ji bil prehud, ampak tikoma zraven se 5 sej gaber, kakor si slišal Kj je emlja za ob kraj gnojne jame, iz ktere se rodoviti bližnja zem lja počasí, da se nježne koreninice napivajo malo po malém tistega izlečka, ki tako čudovito pospešuje rast berhkega zelja. Kakor naše pridne Krakovčanke znajo rodovititi svoje gredice, tako so kmetovavci okoli Kašlja in hrast preplitva in prepeščena, bomo nizke logove z gabrom in brezo zaredili, nekaj javorja in maklena vmes dosti bo 4 polovnike izmancanih šopkov ali pa 16 ver V • 1 « 1 » v •• J V 1 10 vercev bre ostraši se če kmali gabrovih klicev ne cev cistega gabra na oral, in z njim zovega in toliko javorovega semena. vijdiš, oklij 5 okolici ti res pervi mojstri za delo elje; ne gnjusi se jim iz kterega rastejo goldinarji. ^ ^ ^ Že spet se kaže, da gnoj pa le gnoj je tista „co v ktero bi mogli vsi kmetovavci od konca v jeseni posejano, sejano pa cez leto se cez e namrec zernje poldrugo leto, spomladi Lom ali brest bodeš nar priložnejše sejal kmali pernija", do kraja terdno verovati. Naj pridni gospodarji in gospodinje prihodnje leto ne pozabijo svoj zelnik po kašeljsko obdelati! ko seme dozori AU Ol/Ulli tlUíiUI X , tO JO, pUlÇI bodo rastičice do jeseni že in dovolj okrepčane zimo prenesti zamôgle. logovih med hrastjem ali gabrom bomo brestje zase jali in vzeli za pobrazdino ali poverstično setvo 8 ver čev semena na plug, ali še kaj • v i • k • 1 • ft aft V poleti mesca rožnika ali 9 tako pavcov zrastle, nizkih Od setve gojzdnega drevja h anj Ne sme se clo Od oprav pri setvi gojzdnega semena. (Dalje.) Bukvico je tudi nar boljše na jesen sejati nie s parstjo zakriti, in priložno bo ob poletji zasejati ga na prostorih že v jeseni z drugo drevnino obde ker 5 zemlja bo že dobro vležana in le enmalo se z lanih gr abl j ami i z p e rgá. tihem vremenu in pohlevnem se tudi ne dá lahko hraniti. Kar se je pa po go- dezji se mora posejati, da se kmali zemlje prime. Hi * 318 tro oklije. Tla morajo biti srednje-vlažne za-nj m skega Thusund Kaj govori o tem priličevavna slov take lastnosti, da se poleti ne osušé, drugac brestova nica indoeuropejskih jezikov? Dr. Rapp piše v svojih bu- Grundriss einer Grammatik der indoearopâischen setev nič ne velj a, in le saditi se mora v suhotni zemlji in pa pogostoma zalivati. 55 Javor je dobro v jeseni kmali ko je seme zrelo, v indiškem beseda s ah kvah Sprachen" zv. I. str. 160, da se za število 1000 nahaja boljše pa spomladi sejati ? zato 5 da klićje zgodaj menskem h h v perziskem h i in k tem se vzame se izraščeno od spomladanskega mraza ne pogine. Pose- zar. Lahko se tukaj vidi jal se bo za pomesenje nizkih logov, in za tobosku- ženo sprednico korenika h slovenska j da v zalo ali VJ IJU Vk7 V I1J V A JI A *A U 111 11/ ^ U T ^ IU CiU WV M ^ verčev semena. Posetev se opravi 5 ka i kor gabrova, namreč ne v rahlo, temuč le v na- h nica a spreide v e, in tihoica s Indiskem je za odvcr- v perziskem se glas- tedaj ostane omeći v z 5 > z manjso spremembo je v menskem hh > 5 in v kem pa namesti čerke h nastopi « J četo ali pa pred okopano pa dosti vlezano zemljo seme se pol pavca visoko s parstjo zagerne. Zelenje se v 6 tednih prikaže, in zabavlja mu sonca prepekva .u«uVu,UFCJOaa, anu uauaja mm * . in spomladanski mraz; treba je brezo vmes posejati, ezer, je morebiti ravno nasprot iz slovensky« .^^v«, da javorovo mladje med njo kaj sence in zavetja ima. ako ni tudi čud ski m jezikom lastna; ako pa gosp. Bile je Po takem dokazu se mora razameti, da beseda jezar doeuropejska; ako se nahaja tudi v madžarskom vzeta Jesen le kmali kmali, kadar seme dozori, sej, več let v zemlji leží in ne kali. Zemljo • * pise množico da beseda „jezar a Notrajoskem pomenja sploh vecjo mora to tako veljati, kakor sploh govorimo drugaci HH^^^H kakor za hrast in bukvo dobro obdelaj, in seme v na- krat" ali „tavžentkrat" namesti „prav velikokrat" rejene plitve jarčiče posejano pol pavca s parstjo za 55 sto grebi. Kadar bo ze hrast v zemlji Drug 5 se do ver korenika za število 1000 se med indoeuropej skimi jeziki nahaja ne samo v gotiškem Thusu n d , v nem ćev jesenovega semena na oral poseje in pograblja. skem Tausend, temuč tudi v litvanskem tukstant Korišten in verli bo jesen v nizkih logovih zapasen, k tem se vzame še staroslověnská beseda t 9 dober za mnogo porabo in za hrodelj, rad in lepo iz tisj slovenska t Tudi to pricuje i č a, ruska da beseda je indoeuropejska, in ne le po gotiski posneta porobka ali šterclov ozelení in za prihranjence je prav t pripraven. Seme pa še le v drugem ali clo v tretjem bi se po litvanskem tukstantis utegnila dalje razložiti letu po setvi oklije. se deset (Dalje sledí.) Z sto; zakaj pervi del besede je tuk, lahko sorodno doeuropejsko koreniko ta kam za število 10, ktera Za poduk in kratek čas Domaći svetovavci. po diško glasi d asa n, po ger ško padek » drugi del besede stant se snida z indiskim tam. z latin skim y turn, s slovenskim t Vf je nedavno neki podar soseda svojega ch Se tretja korenika za število 1000 je v gerskem v latinském m in v arbanaskem mij 55 Ljub moj 5 kaj oek počenjate, da gospodarstvo vaše gré tako dobro spod rok in vendar ne vidimo • V posebnega pri vas í 2 Saj mi dragi delamo tudi in se trudimo noć in dan ; Ondi ; P® versti se namreč čerka k ali ch prestopa v p (primeri : latinski kado in slovenski pad em), in čerka je ch gerške besede polagama omečen v m latinske smo skerbni pa varčni, kolikor moremo, vendar opomagati si ne moremo nikoli". Sosed mu odgovori: „Ne vem, kako je to 5 meoda da se dalje meči v m (primeri: lat. paulus in slov. mali). Arba naški jezik se sicer ne šteje med indoearopejake, veudar se z njimi snida v nekterih korenikah ; takaj je beseda so moji troji dom hvaliti za vse. kar imam" t kterim se imam za mije podobna latinski, ker se je čerka premenila v (Konec sledí.) 55 55 Vaši domaći svetovavci? ki so pa ti?*" » k Dom V • p y dom V • pet in domaća Ogled po domačii «55 55 Kaj se norca delate ?"" Po pravici govorim; lejte, domaći pes laja, kader , gospo- prikrade se kak sovražnik; to me opominja: pazi 5 dar pôje 9 kaj se po hiši in okoli nje godi. Domaći petelin ko dan se zaznava; to me opominja: na noge 5 delaj ! pa Domaća mačka se liže in čedi, ko bliža se ljub gost, in to spet me opominja: „pogerni mizo in postreži mu!" vem, ljubi sosed, kaj hočete s tem reci. Kaj „„Vem, ne 5 da tri stvari so potrebne, da se gospodarstvu pripo maga: skerbljivost nad vsem, kar bi utegnilo nam sko« dovati, — delavnost v vsem. kar zamore nam koristiti ■ > Eno noč pri sv. Joštu na Gorenskem (Dalje in konec.) Druga pozornost naša naj bo mali kapelici Marije Device, ki stoji malo proč na desno od cerkve. Ker sem v pri sv. Joštu praviti slišal, sem misiil, da je morebiti poleg te kapelice nekdaj stanoval, preden je bila še prava božja pot osnovana; pa pravilo se mi je, da prebival je res, vendar že novejši čas neki člověk v belkasti hali, ki so ga za pu-ščavnika imeli in klicali, v neki mali izbici v desnem stolpa mladih letih mnogo od nekega puscavnika pa prijaznost do vsih, ki nam dobro hočejo in dobro store"". Če ste me razumeli zaverne sosed — mi je drago; jez hvalim domaće svoje svetovavce, da me opominjajo vselej, kaj naj storim; lahko bi brez njih kaj pozabil. J.Š. cerkve, kjer ni zvonov. Bil je nek od zgornje strani domá, al je pa tu umerl ali kam je zginil, ne vém povedati Je pa tudi še neka druga zapuščena hiša tam proti Selcam, piclo uro od cerkve na lepem sončnem kraji, se pu šava imenuje. Al je ta hiša v kaki zvezi z omenje Jezikoslovne řečí Besedi „ jezar u in „tisuč u in še druge števila. Da naše jezikoslovje ne bo ostajalo enostransko ali nim puščavnikom, ne vém; morebiti je tudi tam kdaj kter drug prebival. < Tretje poslopje na gori je farovž. Bil je nekdaj samostan, kjer je po 7 duhovnikov pod nadzornostjo svojega vodja stanovalo in božjo službo opravljalo. Eden vodjev, kteri je nek tudi dovoljenje za sv. stopnice pridobil in jih zahajalo v pomote, bo potrebno pogled tudi na druge in- osnoval, leží zakopau v cerkvi na desno, ko se skoz ve-doeuropejske jezike obraćati, in sicer ne samo na san- like vrata pride, in ima naslednji kamnitni spominek: HIC skritskega, temuc tudi na druge sorodnike. Dober izgled za to potřebnost ste besedi jezar in tisuč. Gosp. Metelko slovensko besedo jezar ali jezero izpeljuje iz madžarskega ezer, besedo tisuč pa iz goti- Jez sem svoje dní vidil tistega „puscavnika u pri sv. Joštu, ki je bival v zvoniku pa k mežnarju pozimi menda spat hodil. Mo gel menda za gostaca pri mežnarji veljati, sicer bi gosposka ne bila pripustila, da bi se bil potikoval po zvoniku Vred 319 LATET INGESTVS SlMoN DIRECTOR IN VRNA. slišal tacega petja Ime gosp. Si mna, spomina med starimi Ijadmi. Tadi tega, kdaj se je sa- ki je umerl 1765, pa je se v dobrem ali ravno cerkvene pevkinje Bile so neke dekleta iz Kraj čem 9 ne vem mostan ustanovil in zopet opustil, nisem mogel zvediti fajmošter ; gosp Cemažar so mi na moje vprasanje sporoćili to pa vém in reda popevale so, da je bilo veselje. Ko iz cerkve stopim, je bilo že precej kasno, vendar ni me se mikalo nič k spanju, zakaj kmalo ee drugo petje na griču oglasi da tudi o tem ne morejo vkljub skerbnega preiskanja po Slišali so se tudi tu prav krepki glasovi bile dekleta pisnikih nič nat8ncnega najti Dandauasoje je to po- od Lok elopj gosp fajmostru v stanovanje in tadi za prenočišče v samostansko izbico Cez dolgo sem ee le sel za svojimi prijatli romarjem in se dosti dovolj v redu Poslednje in tam kaki pevski kjer so se tudi se po samostanu tu glasi čuli. Zjutraj zgodaj nas zbudí posiopja so mežnarija, kjer se tudi romarjem po domaće s glasni zvon, ki je oznanoval angeljsko češčenje in bližnji dan potrebno brano postreze, m pa nektere lesene koce kra manje Vode verh griča razun kapnice ni; za pijaco se , ki izvira ob stezi, ki derži nosi toraj od bistrega studenca, od Krajna. Ob sabotih in druzih shodih jo prinasajo ženske ter klical pobožne v cerkev, in res, ko iz posiopja stopim bo se bližale od vsih strani ravnine nove trume romarjev Vedno več in več ljudi se je ehajalo na grič, in ko ob 6 j 9 un zvonoví k pervi sv. masi zazvonijo, je bila kmalo cer v èkafih do cerkve in jo za kako malenkost romarjem pro- kev čez in čez napolnjena. Zdaj je sledilo več mas ena dajajo. Steže deržijo tri na goro, od Krajna, Sele in B za drugo; zadnja je bila ob 9 uri, potem pak so se začeli romarji razkropovati na vse straní. Tudi jez sem se napo-til v družbi svojih prilatlov domu, zadovoljen in vesel, da Tako sem popisal po večem vse, kar mi je o ti božji eem toliko lepega vidil in slišal. poti znanega; morebiti bi vedel kteri drugi se kaj povedati, Levičnik ker več oči več vidi. Dobro pa je, dá se domovina popisuje in spozná, veudar zvunajni Ijudje vedó, kaj se vse pri nas nahaja in vidi « m • • * Domaće stvari Da poslednjič naslovu sostavka zadostim, upam da če k sklepu teh štitim bravcem „Novic" ne bom nadležen verstic še popišem svojo letošnjo pot na goro sv. Jošta nekteri radi berejo potopisne čertíce. V spomin baronu Andrejů Čehovin-u ? 9 sai Na sv. Jakopa popoldan se podam v veseli družbi pri stotniku c. k. topništva, umerlemu 10. septembra 1855. Ko so nam te dni „Novice" prinesle žalostni glas jatlov od doma. Med da kratkočasnimi pogovori smo jo mahali je slavni rojak naš, Čeho v in, umerl, se nisem mogel urno od Zelezuikov memo Sele in potem na levo skoz stran- zderzati, da bi se ne bil vsedel in spisal sledeče verstice eko bukovško dolinico, ki veže selsko doline z unkrajnim ktere položim prezgodaj umerlemu junaku na grob njegov Borskim poljem, šmarsko in krajnsko okolico. Unkraj Bu- v prijatelski spomin. Nadjam se, da jim bode prostor v kovšice se prićne hrib in pelje precej sterma steza proti listih naših rad dovoljen. Koravdetu. Svet je tù zlo zapert in gotovo noben ptuj po- Ko je leta 1851 moj polk (regiment) določen bil iz potnik ne pričakuje tù tega, kar čez malo vidi. Ko se nam- Some poleg Milana se preseliti in nadomestiti huzarski reč na verh dospè.in se okoli nekega gricka steza okrene, polk kneza Reus-a Nr. 7, me je veselilo to, da bom vidil se na enkrat posveti vès lepi razgled na doljno stran, ki mnogo dezel in mest, ki se štejejo med naj lepše svetá, in eem ga v začetku popisal in kjer slednji popotnik o tako se osebno soznanil z mnogimi častitimi možmi, naj bolj pa urni spremembi razgleda obćudevanja stermi. Vprek hriba s svojim slavnim rojakom Čehovinom, ki je takrat nad- pelje zdaj prav lep zložen kolovoz; tam pri studencu se lajtenant pri 2. topniškem polku v Fi ore ne i bil. Ko pri- pa zopet steza loči od kolovoza, in ko se okrenemo okoli dem v krasno Fiorenco, je perva moja misel bila poiskati sv. Jošta kaj ljubeznivo posveti slavnega rojaka svojega; grem tedaj v pervo kavarnico druzega gricka, se cerkev na še precej visokem okroglem homeu. Ravno je mogoeno priterkovanje delopusta donelo sem po dolinah, ko smo do- „kafé Doné", ker sem vedil, da se snidvajo ondi oficirji in druga gospoda. Stopivsemu v kavarnico po uniformi in spěli na ta kraj. Zdaj pelje steza skozi neko sedlo proti redu Marije Terezije, ki se na persih le malokterega vo-levi, kjer se na uni strani polagoma odpre razgled proti jaka lesketa, ni bilo težko spoznati Čeh o vin a; stopim zgornji gorenski strani. V picli uri se le 8mo dospěli na tedaj do njega in ga pozdravim v slovenskem jeziku 9 goro, ker pot se še precej deleč vleče prot verhu sem in on vesel, da ne morem popisati, skoči izza mize, in s tako e. Dospěvši na goro smo se podali po stari slovenski na- glasno besedo se v domaćem jeziku pogovarjava, da obilo vadi nar poprej nekoliko v cerkev, potem pak smo pregle- gospodov (Francozov, Angležev in druzih), ki so blizo naji dovali lepo okolico na vse strani, tako da nam je skoraj stali in nikdar niso čuli našega jezika, radovedno popra- še časa primanjkovalo. Po vsih stezah so ee bližali romarji šojejo in ugibujejo: kakošen jezik da je to. Ravno taka ee griču; zdaj so ee vidili, zdaj jih je zopet prikrivala zelena mi je godila, ko eem v Fiorenci v cerkvi Maria Novella goščava. Proti večeru nae zopet zvonovi kličejo v cerkev, o poetu evojim vojakom mnogoveretnih kardel elovensko pri- ker je bila pridiga in potem večernice. Ko iz cerkve eto- digoval (kar ee pred morebiti še nikoli zgodilo ni in se pi mo zemljo. polnila, da je bilo komaj kam sesti, se nam je postregio z 9 je bila noc že razgernila svoje tamne peruti čez morebiti tudi ne bo) tudi tù ni bilo ne konca ne kraja V mežnarii, ki se je kmalo z ljudmi tako na- vpraeanj zaetran jezika, ki eo ga pervikrat elišali iz mo jih ust. dobro vecerjo in prav kratkocasno je bilo. Ljubko zavi Čehovinom ee kmali tako eoznaniva, da eva bila ianje jezika raznih gorenskih krajev mi je kakor mila har- sercna prijatla, in ker je blizo neke kosarne stanoval, v monija donelo prijetno na uho, in res od Krajna gori do Podbrezij, Radoljce in Bleda Ijudje govorijo tako ljubeznjivo kteri eem imel jez večkrat opraviti, eem ga toliko lože obiekaval. Skoda le, da je bil kmalo na Dunaj preetavljen. in lepo, da bi jih le poelušal Po večerji gremo še ne- Marsikrat sva kramljala skupaj prav po domaće, in ker sem koliko vén na grič. Luna je že svetila, vreme je bilo dru- jez njemu in on meni rad serce odkrival, mi je med dru gač prijetno in zrak topel, in vse živo je bilo ljudi po gim tuđi enkrat pravil, da ee mu ponuja mnozih prav gričku. Čez celi široki svet pa je vladal nekak svet tih bogatih žen, al rekel je, da na take ponudbe veelej ta- mir, le daljno eumenje mogočne S je nekoliko motilo kole odgovarja: „ne morem verjeti, da ee mi nevesta iz nočno tihoto. Ko eem še pregledoval hřibe v mesečnem Ijubezni ponuja ; dnarja imam sam dosti". (Sreberna in zlata medalja junaštva zraven časti tudi nesete v dnarji). Ko je od mene slovó vzel, mi je podal svoj biljet, na kte drugo lepoto 9 mi svitu, ki eo v noci imeli neko svojo vso vdarijo na ušesa mili pevski glasi, ki so se iz cerkve raz- legali. Stopim noter, in merem reci: zdavnej ga že nisem rem je njegov gerb izrisan takole: nad krono je čelada 9 na 320 kteri lev derží goli meč, dva viteza deržita ščit, ščita plan zemljiš, na kterih se koplje šota in premog, zamorejo kot je višnjeve barve, v kterem se vidi zidovje neke terdnjave, deležniki stopiti v to dražbo. Tako pise „Presse". okoli leže topovne kugle, bela golobíca pa z oliko v kljunu leti proti cerkvenem stolpu. Podal mi je v spominek tudi listek na kterega i je lastnoročno napisal sledeče: Greif ich tief in meines Herzens Falten Kann das Blatt Ein Wort allein enthalten: Ein Dankes-Wort wolil Gott vor Allen Nach Gott dem Kaiser soil's erschallen. Den warmsten Dank den braven Kampfgefâhrten, Die meine That mit ihrem Lobe ehrten! Florenz am 18. Mai 1851. And. !Veih. v. Zhehovini m. p., Artillerie-Oberlieutenant. Novičar iz raznih krajev Z 29. doevom preteklega mesca septembra je nasto pila nova doba za politično in sodnisko upravo austrijanskega cesarstva: od tega doeva namreč opravljajo v vsih deželah našega cesarstva (zunaj vojaške granice) enako vredjene cesarske gosposke po e na ci h postavah deržavne opravila. V kratkem se pričakuje za vse dežele na šega cesarstva enaka postava: kdaj se ima gospodarjem za stanovanje odrajtovati,in kdaj je čas se prese- činž Neki imeniten gospod v Fiorenci mi je enkrat, ko sva se od Ceh ovi na pogovarjala, sledeče rekel: „Lejte! to je tisti les, iz kterega se delajo generali, ako je armadom zmage treba". Cehovin je bil mož skoz in skoz žlahnega, pa tadi pobožnega serca, ker resnicno je, da brez žive vere in pobožnosti ni pravega junaka. Gotovo tedaj smem upati, da žlahna duša njegova je, kakor na gerbu bela golobičica proti cerkvenem stolpu, iz cerkvenega stolpa v Badnu, kjer je umerl, naravoost letela v večni raj. Jez pa sem si za dolžnost spoznal na gomilo, ktero bojo venčale zcamke junaštva, položiti tudi pohlevno cvetlico serčnega prijatelstva. K. Iiueber. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Vélikega Beckereka v Banatu 28. sept. ¥ Zita se ne vozi toliko skupaj kakor bi smeli pričakovati ta čas; posebno malo pa pride teške pšenice. V Temešvaru velja zdaj kiblja (2 vagana") naj lepše pšenice 12 y srednje 10 fl. do 10 fl. 48 kr., slabe po 8 fl., ječme na po 4 do 5 fl., ovsa po 2 fl. in pol do 3 fl., stare ko ru ze po 5 po G in pol, ooršice po 6 fl. do 7 fl., rčží in pol do 7 24 kr. 9 tukaj pri nas postav ljamo ceno za kibljo pšenice naj lepše po 11 po 8 do 9 » slabe 6 in pol do 7 do 7 po 3 24 kr. do 4 stare koruze po 5 24 kr., ovsa po 2 . do 5 in pol srednje , soršice po 6 36 kr., prosa ječmena po 3 Iz Zagreba 1 okt rifo za mesa; slabejega 7 kr, Sedaj imamo tudi pri nas t funt boljega govejega mesó velja 9 kr svinsko meso je po 10 do 16 krajc i kakor funt loj a velja 22 kr., moka je za krajca pred. i > dražj cej škode Krompirjeva in tertna bolezen ste nam naredile pre V Iz Piseka na Českem pišejo „Praž Nov « 9 da je 1 je vati. — Na neko vprašanje: ali bi ee, glede na posebne rodovinske okoljšine, ne smel terpež kazni, ako po postavi ne preseže 5 let, okrajšati in s kakim po oj stre nj em nadomestiti? je naj višja sodnija določila, da je pripu- šeno sodnikom to storiti, ako to za dostojno spoznaio Da ce Judov v našem cesarstvu je okoli milijona. dalje več se vsako leto smodk (cigar) pokadi v našem cesarstvu, kažejo zapisniki, iz kterih zvémo, daleka 1841 se je spečalo 28 milijonov smodk, leta 1853 pa ze 800 milijonov in lani še več. To se pač nič ne vjerna z mislijo tistega premodrega možá, kteri terdi, da krompir- jeva bolezen izvira od pometanih cigarnih končkov, ker po tem takem bi mogla krompirjeva bolezen čedalje h uja biti namesto da čedalje bolj pojenjuje Pervi kupcevavec z vinom v Berolinu je poslal svojega opravnika na Oger s ko: naj nakupi ondi 20 do 25.000 veder vina, ker fran cozkega letos ne bo dovelj dobiti. Iz Krima nič no vega Iz Londona in Pariza zagotovljajo, da sedaj ni pred nobenih novic iz Krima pričakovati, dokler se ne bo spet kaj važnega ondi zgodilo, in pristavljajo, da so armade zaveznikov za terdno sklenile, rusovsko armado tako prijeti, da bo zapustila vès Krim. Tako se sedaj govoii in angležki časnik „Times" že prevdarja: kaj bo potem s Kri mom? Francozi so posadli 2 polka svoje armade v Sevastopolj, kjer stanuje v prav priložnih stanisih. V veliki cerkvi so unidan peli Francozi „zahvalno pesem" ; neko drugo cerkev pa so si izvolili Angleži. Gotovo je nek, da so zavezniki en oddelk svoje armade po ladijah poslali v Eu- patorijo. — Car rusovski je bil v Moskavi, svojem rojstnem kraji, z nepopi*ljivo slavo sprejeman. 20. dan sept. je zapustil Moskavo in v posebnem pismu na voj-nega vladarja je zahvali! zvesti svoj narod, ki daruje njemu in domovini blago in življenje. „Ceravno nas Bog zdaj hudo skuša, nam bo nazadnje vendar dodelil zmago • _____•__ i._____..A 1* tf __ vnbol je resnica, tam je tudi pomoč božja Ker je rekel car A?e ker 9 na ondašnjem polji taka sila miš fmus sylv.), da se več ksander I. in to pravim tudi jez". Tako je skleni! to pismo, gospodarjev boji ozimino sejati, zival do dobrega pozobati. Iz Vidma na Laškem. seme utegnila ta Res je rusovskemu narodu tolažbe treba, ker je gotovo da od 16. augusta do sedaj štejejo naj manj okoli 40.000 mertvih in ranjenih. Pri vsem tem piše rusovski časnik Spet letos ne ojo naši vinorejci tergali, ker ničesa tergati nimajo; rajža bo malo pozna koruza pa obeta dobro. 9 99 da Iz Tersta. Od 1 več umerl za kolero ) • do 2. tega mesca ni pri nas nihče od 2. do 3. pa spet Nord" sledeče: „Kar pa se tiče miru, je gotovo, nihče ne misli na mir, in da vsak je v svojem sercu pre le za pričan čela". da velika vojska za Rusijo se je sedaj y se 25. sept. je přišel car v Ni ko laje v; 7. dan v lz Ljubljane. God presvitlega našega cesarja je bil tertek praznovan z veliko sv. maso, ki so jo peli t. m. pa so ga pričakovali v Odesi. Angležki časnik 55 Times", naj veljavniši med vsimi angležkimi in od kterega milostljivi knezoskof ljubljanski Več dni je bila kol se ne more reči da vselej govori kakor bi rožice sadil, ze popolnoma potihnila; poslednje dní pa so spet nekteri zboleli in kake dve osebi na dan ste umerle. Je to že posebna lastnost te bolezni, da h koncu nenadoma še enmalo poro- terja z ojstro besedo: naj se od sta vi njih vojskovodja Simpson, ker on ni za to službo. „Aliveste,kaj pravijo Rusi od naše armade?" govori nadalje 55 Oni pravijo da govili 9 preden do dobrega slovó vzame ; nadjamo se, da bo popolnoma jenjala, kakor jenjuje skor po vsem našem ce angležki vojaki so levi, njih vodniki pa so osli Knez Čartoryski in znani poljski pisatelj Mickievič sarstvu pol. Cent domače letošnje s terdi velja 15 in sta došla v Carigrad. Bolni kralj sard ins ki je za cas Posestnikom t m premog se kaže nova kupcija; na Dunaji se namreč zavolj vedno večje dragine derv namerja osnovati družba, ki bo nek napravila ondi velike zaloge šote in premoga za prodaj; posestniki tacih svoje bolezni za namestnika izvolil svojega strica princa E u g e n a savojskega. Pogovori vredništva. Gosp. Rod. L. v M. P.: Ponavljamo undanjo pismeno prošnjo. Odg vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik