štev. 48. V Ljubljani, v sredo 2Q. novembra T9I6. Leto III. Cesar Franc Jožef I. in njegova doba. Sredi vojnega viharja je cesar Franc Jožef po kratki bolezni dne 21. novembra 1916 ob 9. uri zvečer umrl. Veliki napredek monarhije za vladanja cesarja Franca Jožefa je največje zadoščenje, ki ga je dalo življertje pokojnemu cesarju, zakaj sicer mu usoda ni prizanašala. V tragičnih razmerah je izgubil sina in soprogo, tragično so končali brat in netjak, tragično je bilo, da je sredi bojnega groma cesar Franc Jožef zasedel prestol svojih dedov in da je izdihnil ob grmenju topov, sredi največje vojne, kar jih je videl svet. Vzlic velikim dogodkom, ki so se primerili tekom dolgega vladanja cesarja Franca Jožefa, vzlic vojnam leta 1848. in 1859., leta 1866. in sedaj, je bilo cesarjevo vladanje vendar pravi blagoslov za avstro-ogrsko monarhijo. V tej dolgi dobi, kar je Franc Jožef nosil cesarsko krono, je monarhija postala moderna država v svoji notranji uredbi in obveljalo je demokratično načelo za zakonodajni zastop. Tudi slovenski narod žaluje po cesarju Francu Jožefu, saj se je ta narod prav pod njegovo vlado prebudil iz stoletnega mrtvila in si opomogel do samostojnega narodnega življenja. Uredbe v državi, izvršene za vladanja cesarja Franca Jožefa, so dale slovenskemu narodu možnost za narodni razvoj in je ta narod v kratkih desetletjih tako napredoval na vseh poljih in se tako razvil, da gleda brez strahu in brez skrbi v bodočnost. Cesar Franc Jožef se je rodil dne 18. avgusta 1830, na Dunaju in je torej umrl v starosti 87 let. Oče mu je bil nadvojvoda Karol, brat dobrega cesarja Ferdinanda, mati mu je bila nadvojvodinja Sofija, rojena bavarska princezinja. Vojaško vzgojo mladega nadvojvode je vodil polkovnik Hauslaub in da je bila dobra, se je pokazalo že leta 1848., ko se je tedaj še mladi prostolonaslednik ob strani maršala Radeckega udeležil vojne v Italiji. V tistem letu je doživel svoj zasluženi propad sistem kneza Metternicha. V oktobru je nastala revolucija, cesar Ferdinand se je odpovedal kroni dne 2. decembra in nadvojvoda Franc Jožef je zasedel cesarski prestol. Časi so bili burni, a mladi cesar je imel izkušene svetovalce in posrečilo se je s pomočjo in udanostjo slovanskih narodnosti pod Win-dischgraetzom, ki je ugnal Dunaj, pod Jelačičem in Stratimirovičem ter s podporo Rusije udušiti madžarsko revolucijo in premagati Pijemont. V državi je zavladal mir in odprava tlake je pridobila cesarju hvaležnost kmečkega stanu. Dne 18. februarja 1853. se je zgodil na Dunaju napad na cesarja. Krojaški pomočnik Libeny je cesarja na izprehodu napadel z nožem, a ga vsled duhaprisotnosti cesarjevega spremljevalca le prav lahko ranil. Malo mesecev po tem napadu se je cesar poročil z bavarsko princezinjo Elizabeto, hčerko vojvode Maksa bavarskega, ki m.u je povila troje otrok, nad-vojvodinjo Gizelo, prestolonaslednika Rudolfa, ki je v najlepših letih umrl nenaravne smrti v Mayerlingu pri Dunaju 1. 1889., star šele 31 let, in nadvojvodi-njo Marijo Valerijo. Ustava iz leta 1848. je bila vsled revolucijskih dogodkov razveljavljena ali vzlic temu so bile uvedene razne koristne reforme. Leta 1854. seje Avstrija udeležila francosko - angleško - turško - pijemonteške akcije proti Rusiji v toliko, da je okupirala današnjo Rumunijo. To je dalo posredno povod, da so dobili Italijani leta 1859. podporo za svoj napad na Avstrijo, vsled katerega je po krivdi Napoleona .III. Avstrija izgubila Lombardijo. Usoda je to maščevala, kajti to oslabljenje Avstrije je ojačilo Prusijo in ji omogočilo, si pridobiti prvenstvo v Nemčiji in iztrgati Franciji Alzacijo in Lotaringijo ter pognati Napolena s prestola. Nesrečna vojna leta 1859. je imela za notranje napredovanje Avstrije ugodne posledice. Padel je absolutizem, čigar nositelj je bil reakcionarni ministrski predsednik Aleksander Bach in po dolgih sporih z Madžari je izšel oktoberski diplom dne 20. oktobra 1860. Ogrska je dobila zopet svojo, vsled revolucije leta 1848 zapadlo ustavo, kronovine so dobile zopet svoje deželne zbore, za skupne zadeve pa je bil ustanovljen državni zbor, obstoječ deloma iz članov, imenovanih od cesarja, deloma iz članov, izvoljenih od deželnih zborov. Toda ta ustava se ni obnesla in je Schmer-ling izdelal novo ustavo, ki je bila uveljav- Ijena v februarju 1861. S to ustavo je postala Avstrija konstitucijonalna država, a konstitu-cija je bila namenoma po Schmerlingu tako prikrojena, da je večino prebivalstva preme-nila v manjšino. Iz tega so nastali dolgoletni še danes ne popolnoma dognani politični boji, ki so zadrževali razvoj države. Ti boji so bili še v prvem stadiju — Madžari, Hrvatje in Benečani niso hoteli priznati novega državnega zbora — ko so nastale nove zunanje-politične komplikacije. Nastala je avstrijsko-pruska vojna. V decem- bru leta 1863. sta avstrijska in pruska armada začeli svoje operacije, premagali Dansko in jo prisilili, da se je uklonila in odstopivši Šlezvik - Holstein sklenila mir. Toda iz te skupne akcije je nastal razpor med Avstrijo in Prusijo. Bismarck, ki mu je bilo arondira-nje Prusije cilj političnega delovanja, je zahteval zavojevani deželi Šlezvik in Holstein za Prusijo, dočim je Avstrija stala na stališču, da naj bota ti dve provinci last nemške državne zveze. To nasprotje se je hitro poostrilo. Bismarck je pridobil na svojo stran Italijo in nastala je vojna leta 1866. Italijanska armada je bila poražena pri Kustoci, italijansko brodovje je bilo razbito pri Visu, toda pri Kraljevem gradcu je bila vojna sreča na strani Prusije. Avstrija je bila izločena iz Nemčije in je prepustila Benečijo francoskemu cesarju Napoleonu, ki jo je potem daroval Italiji. Vojna leta 1866. je dala povod za pre-osnovo notranjih razmer v Avstriji. Preobvla-dalo je spoznanje, da treba v notranji uredbi dohiteti druge zapadne države. Belcredi je hotel državo federalistično preurediti, toda temu nasprotujoči vplivi so bili močnejši od njega. Oktobra meseca 1866. je prišel na krmilo iz Saksonske poklicani grof Beust, ki se je pogodil z Madžari in ustvaril dualizem, ki je monarhijo razdelil na dve državi, kateri imata pač skupno dinastijo, skupno armado in še nekaj skupnih zadev, ki pa sta v svojih notranjih stvareh popolnoma samostojni. Dne 8. junija 1867. se je dal cesar v Budimpešti kronati za ogrskega kralja, malo poprej, 21. maja se je bil sešel prvi državni zbor za cislitvanska kraljestva in dežele, januarja 1868. pa sta se prvič sešli delegaciji — ustvarjeno je bilo, kar velja od tedaj do naših dni. Odločilno besedo v novem državnem zboru so imele nemške stranke. Te so si pa nakopale nasprotje drugih strank tako, da je postalo nemško liberalno gospodstvo polagoma nemogoče. Sporazumljenja med narodi je cesar vedno želel, zato je poklical na krmilo kranjskega rojaka grofa Hohenwarta. Ta je poskusil ustvariti nove razmere in Stran 646. TEDENSKE SLIKE. 48. štev. Slovenski begunci izgnanci počivajo z otroki in živino. zlasti .zadovoljiti Čehe. Tudi za nas Slovence je imel namen, nekaj storiti. Toda svojih namenov vsled raznih odporov ni mogel doseči nego je moral odstopiti. Na krmilo je zopet prišla nemško - liberalna vlada, Slovanom neprijazna. V tem času se je vnela nemško-francoska \ojna. Avstrija je ostala nevtralna. Toda ko je bilo ustanovljeno nemško cesarstvo, so okolščine zahtevale, da se je moralumakniti Bismarckov nasprotnik grof Beust in ministrstvo zunanjih del je prevzel grof Julij Andrassy, ki se je trudil poravnati med Avstrijo in Prusijo obstoječa nasprotja in dati avstrijski zunanji politiki novo smer. Po veliki gospodarski krizi, ki je leta 1873. zadela Avstrijo, je nastal vsled rusko-turške vojne nov položaj. Pred to vojno si je Rusija zagotovila nevtralnost Avstro-Ogrske, po tej vojni pa je Avstrija dobila na bero-linskem kongresu naročilo in pooblastilo, da okupira Bosno in Hercegovino. Okupaciji so se najbolj upirale nemške stranke, kar je povzročilo, da je prišlo na krmilo ministrstvo grofa Taaffe letp 1879. in se ž njim začela slovanskim narodom nekoliko prijaznejša smer v notranji politiki. Po izvršeni okupaciji je postalo v zunanjepolitičnem oziru razmerje med Avstrijo in Nemčijo Jako ozko ter se je razvila alijanca, ki se je v sedanji vojni sijajno obnesla, v notranji politiki pa so se razmere preminjale in se v narodnostnem oziru niso dale ustvariti razmere, ki bi bile zadovoljile vse narode. Cesar je vedno želel mir med narodi in imenovanje ministrstev grofa Hohenwarta, ¦ grofa Badenija in kneza Thuna bo vedno priča, da je hotel cesar Franc Jožef, naj tudi slovanski narodi habsburške monarhije žive svobodno svoje narodno življenje in naj država pospešuje njih narodni in kulturni, gospodarski in socijalni položaj. Kar so avstrijski Slovani dosegli pod cesarjem Francem Jožefom, to ostane neizbrisno zapisano v njihovih srcih. Skoro 68 let je cesar Franc Jožef vladal .A.vstro-Ogrsko. Mnogo je bilo vojskovanja za časa vladanja cesarja Franca Jožefa, a nikdar ni bila Avstrija kriva krvoprelitja, vedno ji je bila vojna usiljena. Ob - krsti^ umrlega, vladarja^ se spominjajo vsi narodi monarhije hvaležnega srca vsega, kar je pokojni cesar storil zanje in za skupno domovino. Novi cesar Karel. Kot zmagoviti vojskovodja je zasedel dne 21. t. m. cesar Karel staroslavni habsburški prestol. Novi cesar je prevzel od svojega velikega prednika veliko historično nalogo, biti državi narodov pravičen in interese vseh narodnosti vpoštevajoč vladar. Mladi cesar je kot vojskovodja na bojišču sam preizkusil njih zvestobo in njih vdanost, videl je s kako navdušenostjo krvavijo vsi narodi za ono Avstrijo, ki jim je vsem pravična, kateri so vsi enakovredni sinovi. Naš novi cesar se je rodil kot nadvojvoda Karel Franc Jožef dne 17. avgusta 1887 kot sin nadvojvode Otona, umrlega dne 1. novembra 1906, in nadvojvodinje Marije Jožefe, saške princezinje. Pokojni cesar mu je bil praujec, ker je bil nadvojvoda Oton sin njegovega drugega brata Karia Ludvika. Stev. 48. TEDENSKE SLIKE, stran 647. Iz Gorice: Nune pred poškodovanim uršulinskem samostanom. Rumunski princ Miicea (-}-), šesto dete rumunskega kralja, je štiri leta star umrl baje za tifuzom; na levi njegov starejši bratec. Generalni polkovnik pl. Konrad Hotzendorfski pregleduje neki polk. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je obiskoval in dovršil gimnazijo v Škotih na Dunaju, potem pa je vstopil v vojaško službo. Najpjej je bil pri lovskem bataljonu v Bilinu na Češkem; potem je bil prestavljen h konjenici in je avanziral za nadporočnika, potem za ritmojstra in kot major je bil prestavljen k pehoti. Vmes se je pa pri praških vseučiliških profesorjih učil prava in naučil popolnoma češkega jezika Ob izbruhu vojne je hitel prestolonaslednik na bojišče, kjer je pred nekaj tedni kot vrhovni poveljnik naše sedmograške fronte postal generaloberst. Po nesrečni smrti cesarjeviča Rudolfa dne 30. januarja 1889. leta, je prešlo prestolonasledništvo na cesarjevega nečaka Franca Ferdinanda, ki je dne 28. junija 1914 na tako strašen način izgubil svoje življenje. Ker Franc Ferdinandovi otroci nimajo pravice do prestola, je prestolonasled-stvo pripadlo njegovemu nečaku Karlu Frari^cu Jožefu. To pot se v avstrijskem prestolonasledstvu že tretjič zaporedoma ponavlja slučaj, da prestolonasledstvo ne prehaja od očeta ha sina, marveč od strica na ne- čaka. Leta 1848. je cesar Ferdinand, ki ni imel otrok, odstopil prestol svojemu nečaku sedanjemu cesarju Francu Jožefu I. Dne 21. oktobra 1911 se je nadvojvoda Kari Franc Jožef poročil s princezinjo Cito Farmsko, rojeno dne 9. maja 1892 v vili Pianore na Laškem. S trenotkom, ko je izdihnil cesar Franc Jožef svojo dušo, je postal dosedanji prestolonaslednik Karel Franc Jožef cesar avstrijski in ogrski kralj. Vsa prava kot vladarja najvišjega vojnega gospoda in načelnika cesarske hiše so prešla na njegovo osebo, ne da bi bilo treba zato potrebnih konstitutivnih dr-žavnopravnih činov. Zato ostanejo v veljavi tudi vsi zakoni in drugi ustavopravni akti njegovega prednika, v kolikor jih novi vladar ne spremeni zakonitim potom po predpisih ustave. Cesarski patent z leta 1804., s katerim je proglasil cesar Franc I. cesarsko krono kot dedno krono, pravi, da se bodo določbe za slavnost kronanja izdale pozneje. To se ni zgodilo in niti Franc I., niti njegova naslednika Ferdinand II. in Franc Jožef I. nista bila nikdar kronana s cesarsko krono. Že iz tega sledi, da nima kronanje pri nas nobenega državnopravnega pomena. Drugače je na Ogrskem. Tam so stanovi leta 1790/91 uzakonili sklep, ki pravi, da ima zakonodajno oblast le zakonito kronani kralj skupno z zakonito zbranimi stanovi. Da mora biti ogrski kralj kronan, je izrečeno tudi v II. ogrskem zakonu iz leta 1867., ki predpisuje nadalje prisego kronanega kralja na ogrsko ustavo. Hrvatski zakon iz leta 1868. izreka nadalje, da se vrši kronanje s krono sv. Štefana tudi za hrvatsko kraljevino in da je diplomo o kronanju s prisego novega vladarja izdati istočasno v madžarskem in hrvatskem originalu. Novi cesar je izdal manifest na svoje narode. V tem manifestu obeta nadaljevati in dovršiti delo pokojnega cesarja, pospeševati razvoj države, njeno prenovljenje in pomlajenje in dovesti monarhijo v dobo pro-cvita, prospeha in okrepitve. Narodom hoče biti pravičen in ljubeznjiv knez, spoštovati njih ustavne svoboščine in druge pravice ter skrbno varovati enakopravnost za vse. Pospeševal bo naravni in duševni blagor narodov, stran 648. TEDENSKE SLIKE. Stev. 48 Iz poljskega kraljestva: Zgoraj, prva seja varšavskega občinskega sveta, na desni deputacija poljske legije pri proklamaciji bodoče poljske svobode.— V 2. vrsti: Poljski legijonarji. V sredi poljska cerkev v Radmu. Na desni častniki poljskih legijonarjev. — V 3. vrsti: cerkev v Baranovičih, Grodno. ščitil svobodo in red v državi ter zavaroval vsem delavnim članom družbe sadove poštenega dela. Krasne, vzvišene obljube! Bog pomozi, da se izvrše vse v slavo novega vladarja 1 Cesarica Cita. Cesarica Cita Parma-Bourbonska se je poročila z nadvojvodo Karlom Francem Jožefom 21. oktobra 19n. Rodbina Parma je laško-francoska, ki je bila vsled vojne 1859. prisiljena zapustiti Vojvodino Parmo, ki se je združila 1860. z državami kralja Viktorja Emanuela II. iz Sardinije. Vojvodinja - vladarica je protestirala takrat v imenu svojega sina Roberta proti tej združitvi. Iz zakona voj\ode Roberta z vojvodinjo Antonijo, rojeno infantinjo Portugalsko, se je rodila princezinja Cita. Ima obilo bratov in sester. Ona je bila rojena dne 9. maja 1892 v vili Pianore na Laškem iz drugega zakona kot peti otrok. Vojvoda Robert je umrl leta 1907. Ko je bila princezinja stara 10 let, so jo oddali v konvikt Salezi-jank v Zangbergu na Gornjem Bavarskem, kjer se je vzgajalo tudi obilo avstrijskih plemiških, otrok. Jeseni 1903. je prišla k Be-nediktinkam v opatiji St. Cecile na otoku Wightu. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je spoznal svojo nevesto leta 1909. povodom obiska v Francovih varih pri nadvojvodinji Mariji Anuncijati. Dne 14. junija 1911 se je v Villa reale delle Pianore vršila zaroka in že 21. oktobra leta 19U. je bila poroka v gradu Sch\varzau, prestolici parmske vojvodske hiše, ob številni udeležbi zunanjih vladarjev in knežjih osebnosti. Navzoča sta bila pri poroki razen cesarja Franca Jožefa med drugim tudi kralj saški in nadvojvoda Franc Ferdinand. Poročal je monsignore Bisletti, papežev majordomus ki je takoj nato postal kardinal. Cesar je za mlada zakonca priredil grad Hetzendorf. Iz tega zakona so bili doslej rojeni: Nadvojvoda Franc Jožef Oto, sedanji prestolonaslednik, rojen v vili Wartholz pri Reichenau dne 20. novembra 1912; nadvojvodinja Adelajda, rojena v Hetzendorfu dne 3, januarja 1914; nadvojvoda Robert Kari štev. 48. TEDENSKE SLIKE Stran 649. Iz poljskega kraljestva: Lodž. Magistrat, na desni pogled na mesto. — V 2. vrsti: Cerkev v Sjeradzu. Na desni Lubartov. — V 3. vrsti: Novi Grodek: glavni trg, na desni ruska cerkev. Ludvik, rojen v Schonbrunnu dne 8. februarja 1915 in nadvojvoda Feliks Friderik Avgust Marija, rojen v Schonbrunnu 31. maja 1916. S soprogo cesarja Karla smo dobili avstro-ogrski narodi zopet svojo lepo, zelo ljubeznjivo in izredno simpatično, ter jako skromno cesarico in kraljico, katere mesto je bilo izza smrti cesarice Elizabete osirotelo. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungerford. ¦ V. ¦ v petek je sledil toplemu, solnčnemu dnevu lep, miren večer. Geoffrey je prišel precej zgodaj na farmo Mangle ter je šel z Mono na dvorišče. Tam sta ležala dva psa, priklenjena na Verigo. Bili sta krasni živali. Pri njunem prihodu sta dvignili svoji orjaški glavi ter otlo zalajali, kar naj bi veljalo kot dobrodošlica. »Kako krasni živali!« je vzkliknil Geof-frev, ki je bil strasten prijatelj psov. Ko je spustila Mona psa z verige, sta stekla k Geoffreyu, odprla sta svoja velika gobca in sta dobrohotno zazdehala; postavila sta se na zadnji nogi, položila svoje šape na njegove prsi in drgala svoji glavi prijateljsko ob njegov obraz. »Sedaj sta za vedno vaša prijatelja,« je dejala Mona z veselim glasom. »Sporočila sta vama na svoj način, da ste našli milost v njunih očeh. Nato si lahko kaj domišljujete. Ni mnogo ljudi, ki bi jima ugajali. »Razume sL, da smatram to za veliko odliko,« je pripomnil Rodney, medtem ko je gladil lepi živali. »Odkod imate ta psa?« Preko njenega obraza je šinil poreden nasmeh, ko je odgovorila: »Od gospoda Stran 650. TEDENSKE SLIKE. stev. -48 .__. "1 - '-r— ki Iz poljskega kraljestva, ki je dobilo zagotovilo svobode po vojni. Zgoraj Saški trg v Varšavi; na desni ogromno poljsko gledišče v Varšavi. — V drugi vrsti: Letni gradič poljskega kralja Jana Sobieskega v Varšavi, na desni Sobieskega most in Sobieskega spomenik v Varšavi. — V tretji vrsti: Poljsko gledišče v Kališu po požaru. Na desni poljsko mesto Kališ. NaroČite in razširjajte „Teclen-ske Slike!" Pridobivajte novih na-naročnikov! Čim več bo naročnikov tem bolji bo list. Zrno do do zrna.., kamen do kamna... General Wiliam Kubert Robertson, šef angleškega generalnega štaba in naslednik Kitchenerja. Mooreja. Ampak bodite prepričani, da ni to nikak dar ljubezni,« je nadaljevala smeje se. »Podaril mi ju je, ko sta bila še prav majhna, in sem ju sama vzredila. Ali nista lepa? Imenovala sem ju Zevs in Juno.« »Imeni sta jako primerni za te veličastni živali,« je odgovoril Geoffrey pohvalna. »Ali greva sedaj?« je vprašala Mona in zaklicala s svojim zdravim krepkim glasom; »Micky, Micky!« Mickj^ ki je bil na posestvu nekak ^ sluga za vse, se je prikazal izza nekega ogla in je izjavil, da je takoj pripravljen spremljati gospodično Mono, dovoli naj mu samo, da se nekoliko osnaži. Ni trajalo dolgo in Micky se je pojavil izza ozadja. Bil je velik, krepak mladenič gostih las, dobrovoljnih lic, sivih, veselih oči in tako pegastega obraza kakor vranje jajce. »Sedaj sem gotov, gospodična, če ste vi tudi?« »Da, popolnoma gotova sem,« je odgovorila Mona nekoliko v zadregi. Sla je z mladim Angležem skozi velika dvoriščna vrata; spremljala sta ju oba psa in njen uslužni kavalir, ki je zaključil izprevod. Pel je po poti pesem, ki je javljala poslušajočim zvezdam skozi tiho noč vest, da se imenuje dekle, ki jo ljubi Nora Creana in je najlepša mladenka na svetu. Geoffrey in Mona sta stopala naprej, serenadni pevec pa vedno za njima. Zavila sta na desno, zlezla preko nekega zidu, pre- hoditi sta imela več polj, predno sta prišla vrh gore, odkoder je bil najlepši razgled na zaliv. Zrak je bil popolnoma miren. Nič se ni ganilo, nikjer ni bilo ničesar slišati razun njunega naglega dihanja in utripajočih src, napolnjenih strastnega občudovanja lepote, ki se je razširjala pod njunimi nogami. Od viška, kjer sta stala, so se razprostirale strme skale doli do vodne gladine, ki je ležala mirno dremajoča pod njima. Jasna luna je počasi lezla izpod zastora oblakov. Mona je zrla sanjavo v svetlo oblo; njene velike, modre oči so žarele v mesečini. Sedla je na klop in sklenila roke preko kolen; njej ob vsaki strani sta sedela psa, pazno motreča vse na okrog, kakor da hočeta varovati svojo gospodarico kake opasnosti. Dasi je lepota okolice globoko vplivala na Geoffreya, vendar ni mogel odvrniti svojega pogleda od Moninega obraza in njunih čuvarjev. Ni se upal govoriti, da bi ne razdrl čara, ki je navdajal to sliko. »Ali ni pretresujoče lepo?« je vprašala naposled, medtem ko se je povesil njen pogled od jasnega neba na še lepšo zemljo. »Še mnogo lepše je kot sem si predstavljal,« je odgovoril s tako odkritim glasom, da je razveselil in ganil srce male rodoljubke. Zadovoljno se je smehljala ter opazovala zaliv, katerega najmanjša točka je bila vidna. Poslanec Filip Scheideman, voditelj socijalnih demokratov v nemškem parlamentu, Njej ni bilo na vsem tem nič nov ega ali znamenitega. Pohajala je v mesečini pogostokrat s svojima zvestima psoma semkaj, da presanjari tu uro najčistejše radosti ter uživa milo dražest, ki jo razgrinja narava preko lepih krajin. Z Angležem pa je bilo to drugače. Zanj je bila ta ura polna nepopisnega čara, in želel je bolj kot kdaj prej, da bi se pojasnilo razmerje z Mono. »Na tem mestu mi prihajajo na misel vedno besede drugih,« je izpregovorila Mima. »Jaz namreč jako ljubim poezijo. Ali vi ne tudi?« »O, da,« je odgovoril začuden. »Kateri pesnik pa vam je posebno drag?« »Longfellow. Ko sem opazovala nebo, sem se spomnila njegovih besed. Ali vam je znano, kako govori v vzhodu lune, o bledem jezeru in o srebrno lesketajoči se rosi travnikov'« »Da, spominjam se ter se tudi spominjam, kdo je vse to opazoval. Ali veste kdo-?« je vprašal ter jo ostro motril. »Da, Gabrijel, ubogi Gabrijel in Evan-gelina.« je odgovorila živo. Bil je nekoliko razočaran, ker je bila tako naivna. »Da, misliti sem moral nanju, na zaljubljenca,« je dejal. »Bog vedi, ali je bil njun večer tudi tako lep kakor najin?« Mona ni odgovorila. »Ali ste čitali Shelleya?« je vprašal Geoffrey nekoliko ozlovoljen zaradi njenega nedostopnega vedenja. »Nekatere stvari. Kaj pravi o luni?« Na njeno zahtevo je citiral neko pesem o gospej Luni, ki se je je baš spomnil. Ko je končal in je pogledal Mono, je opazil na >tev. 48. TEDENSKE SLIKE. stran 651. Utrjena laška postojanka po padcu v naše roke. Čreda goveje živine za fronto na Tirolskem, namenjena za prehrano vojakov. svoje začudenje in na svojo jezo, da se, smehlja, ne, da se je njen obraz od pridrže-vanega smeha skoraj spačil. »Kaj pa vam^ dela toliko veselje?« je vprašal užaljen. »Če človek deklamira, pravzaprav ne hrepeni po uspehu, da bi bil zasmehovan.« »Zadnja vrsta,« je odgovorila Mona osramočena, toda nesposobna prikrivati svojo veselost, »me tako zelo spominja govorov v društvu treznosti, kjer imenujejo čaj pijačo, ki oživlja, a ne upijani. Rekli ste o luni, da sveti, a ne greje; med tema dvema primerama je vendar velika podobnost, ali se vam ne zdi?« Ni se mu zdelo. »Pa vendar niste hudi?« je vprašala Mona preplašena. »Ne morem zato, ampak podobnost je pa vendarle.« »Hud, ne,« je odgovoril takoj potolažen, ko je opazil kesanje v njenih očeh. »In sedaj priznajte, da je bila res podobnost,« je dejala Mona proseče. »Kakor med dvema kapljicama vode,« je odgovoril smeje se. To jo je veselilo, ker jej je bilo dokaz, da se več ne jezi; in ker je čutila, da mu je dolžna nekako odškodnino, ga je povabila k sebi na klop. Odzval se je rad temu pozivu in sedeL takoj nato poleg nje. Toda ta uredba, sicer popolnoma na mestu, je bila Mickyu prav neljuba. Njegov ideal lepega razgleda je bil namreč ogenj na kuhinjskem ognjišču. -Brigal se ni za zalive, skale, mesečino in druge take finosti. Po njegovem mnenju so sinji razburkani morski valovi daleko zaostajali za vodo, ki vre v čajnem kotličku in kateri primešamo par žganih kapljic. Zato pač ni bilo čudno, da Micky nikakor ni bil zadovoljen, ko je izpre-videl, da namerava gospod Rodney še dalje časa ostati vrh gore. Potrpljenje ima svoje meje, in Mickyevo potrpljenje je kmalu doseglo te meje. Ko je minilo pet minut in ni bilo videti na mladih izletnikih še nikakih znakov, da nameravata oditi, tedaj je njun varih spoštljivo, toda prav razločno zakašljal. Čakal je radoveden na uspeh tega poziva, ali nihče se ni brigal zanj. Mona in Geoffrey sta bila gluha napram temu opominu. Obup ga je napravil smelega. Vstal je in dejal: »Ali ne pojdemo kmalu domu, gospodična?« >Prav kmalu, Micky,« je odvrnila Mona, da bi okrenila glavo. Polaganje telefonske žice v Bosni. Besede so bile tolažilne, njih zvok pa nikakor ne. Glasila se je iz njih neka negotovost, po kateri ni bilo možno sklepati, da bi jim sledilo takojšnje dejanje. Micky ni zaupal besedam. »Bil nisem nič pri žrebetu, preden sem odšel z vami, gospodična,« je lagal Micky, ne da bi zardel. »Saj je še zelo zgodaj, Micky, kaj ne!« »Jako zgodaj,« je potrdil Geoffrey. »Da, to je že res, gospodična, vem, vem, gospod; ampak če pride stari gospod v hlev in vidi, da žrebetu nisem nasul zobi, tedaj bo strašno hud.« »Nocoj ga ne bo več v hlev,« je mirila Mona. »Mogoče je vendarle, gospodična. Dostikrat pride naokoli, ko ga človek najmanje pričakuje. In kar zdi se mi, kakor da je prav sedajle v hlevu ter mi obeta zaviti vrat.« »Meni se pa zdi, da je legel mirno v svojo postelj,« se je šalila Mona. stran 652. TEDENSKE SLIKE. Stev. 48 4000 metrov dolgi most čez Savo pri Belemgradu. Iz Skadra: Pred glavnim vhodom v mešito (turško svetišče). Toda Mickya ni bilo možno tako lahko ugnati. >In potem so še prašiči,« je začel iznova. »Kaj pa je z njimi,« je vprašala Mona nestrpno. »Zvečer jih še nisem nakrmil, in prašiči ne smejo biti lačni, to vendar veste, gospodična Mona,« je nadaljeval laskavo; saj ni tako daleč domov. Ali bi vas ne mogel samo to pot spremiti gospod Rodney domov?« »Da, to bi bilo mogoče,« je odgovorila Mona brez vsakega pomišljanja. Rekla je to popolnoma naravno, kakor da je docela samo ob sebi razumljivo. Bila je osem ura, in nikakor jej ni dalo da bi že sedaj obrnila hrbet prekrasnemu razgledu. »Ali smem torej iti, gospodična?« »No, da, le pojdi.« (Diilje prihodnjič.) Begunci — izgnanci. (K sliki na drugi strani.) »Prisilil nas je bojni grom, da svoj smo zapustili dom. Med Vas smo, bratje, prihiteli, od vas utehe si želeli. Predragi svoji domovini smo vedno bili zvesti sini. Pač grom topov in puškin strel nad nami je hrumel, sovražne kot peklenske sile nad nami so bile. Begunci plašni nismo mi, le sili smo se vdali vsi. Zato le čujte nas, rojaki Vi in znanci: Begunci nismo mi, mi smo — izgnanci!« Solkanski. Razne vesti. Zadnje besede cesarja Franca Jožefa. Zadnje cesarjeve besede so bile: »Truden sem!« Uradno se je dognalo, da je povzročila cesarjevo smrt slabost srca. Deseta obletnica smrti Simona Gregorčiča. 24. novembra je minilo deset let, kar je zatisnil v Gorici oči slovenski pesnik Simon Gregorčič. Dva dni nato so ga ponesli v svečanem sprevodu v goriška brda in ga položili v ljubljenem planinskem raju k večnem počitku. Dopolnila se je nad pesnikom ona usodna ura, ki je tolikokrat hrepenel po nji v bridkostih in odvratnostih življenja, ko »potihne za vsekdar sveta mu in srca vihar.« Veličastna narodna procesija je bil ta pogreb, globoka manifestacija hvaležnosti in narodne samozavesti. Saj je bil tudi Gregorčič naroden pesnik v najlepšem pomenu te besede. »Goriški slavček« so ga imenovali ljubitelji poezije. Kakor žvrgoli ljubki prirodni pevec v tihem večeru v skritem nevidnem grmiču, tako se je oglasila Gregorčičeva lira. Ponižno in priprosto so zapele strune in našle pot do vsakega, ki ima odprte srce. Karkoli občuti človek lepega in vzvišenega, vsemu je umel dati pesnik globokega izraza. Deklica s sramežljivo zastrtimi, objokanimi očmi, ljudje, ki so jih varali upi, menihi v pretesni redovni kuti, pogumni slovenski junaki z iskrečim se mečem, vsi ti hodijo mimo nas skozi vrt Gregorčičeve poezije. Opojen kot ptičji spev je tudi njegov jezik. Poln je zvočne lepote in muzikalnega blagoglasja — kot žuboreča reka vokalnih akordov. Njegova oda »Soči« ga je zopet poklicala v spomin. Preveden je že v več jezikov. Njegovo prerokovanje se je izpolnilo. Slava Simonu Gregorčiču! Junaku čast. Wolffov urad poroča: Ob Sommi je dne 11. t. m. vrgel sovražen letalec za našo črto venec in dvojno pisanje: Prvo v spomin na stotnika Bolckeja, našega hrabrega viteškega nasprotnika! Od kralje-\ ega angleškega letalskega kora pred to fronto. Upamo, da najdete ta venec, obžalujemo pa, da prihaja tako pozno. Vreme nas je oviralo, da ga nismo mogli prej poslati. Žalujemo z njegovimi svojci in prijatelji. Vsi pripoznavamo njegovo hrabrost. Pozdravite, prosim, stotnika Efnala in poročnika Longa od škadrona Morane. J. Seaman Green, poročnik. — Dotično armadno poveljstvo je poslalo ta venec in oba pisma staršem stotnika Bolckeja. Ruska linijska ladja »Imperatrica Marija« se je po poročilu ruskega admiralnega štaba ponesrečila. Dne 20. m. m. je na njej nastal požar, ki je povzročil eksplozijo. Požar je nastal v shrambi za olje in je kljub vsem naporom dosegel municijske shrambe. Ladja se je potopila. Štirje častniki in 145 mož je utonilo, 64 jih je pa vsled opeklin umrlo. Ladja leži na plitvem kraju pri Sebastopolu. Upajo, da jo rešijo. Strašna eksplozija' v Arhangelsku. Ruski časopis v Arhangelsk poroča z dne 17. t. m.: V torek zvečer se je mesto zelo prestrašilo. Po strašnem polomu se je opazil ves pristan v plamenih. Ob 7 je kakor na znamenje zletelo v zrak sedem municij-skih ladij. Eksplozija je bila tako silna, da so železni ladijni kosi do 700 metrov daleč zleteli. Pristan je bil podoben ogenj bluva-jočemu vulkanu. 37 skladišč je bilo do tal uničenih. Škoda znaša več milijonov rubljev. 48. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 653. :: Podpisujte 9. vojno posojilo!:: Današnja moda: Moder baržu-nast kostum s črnim baržunastim klobukom. Današnja moda: Obleka za popoldne in zvečer. Osra — Po poročilih ruskih mornarjev je bilo 150 mož ubitih in kakih 650 ranjenih. Francoski letalec je 17. t. m. poletel nad Monakovo na Bavarskem. Ob 8. uri zjutraj je poletel, opoldne je došel nad Monakovo, vrgel po francoskem uradnem poročilu več bomb na kolodvor v odgovor na bombardiranje neutrjenega mesta Amiens in je nato pristal v Santa Lona di Piave, 20 km severno od Benetk, ko je bil preletel Alpe. Preletel je 700 kilometrov. Nemško poročilo pravi, da je napravil le malo škode na materijalu. Glavobol je zlo, Ui se vedno povrača. Kogar se je enkrat polotii, mora računati s tem, da se bolečine v dobi psem ali štirinajst dni, treh ali štirih tednov ponove. Ponovile se bodo zato, ker je glavobol povečini živčna bolezen. Če se torej enkrat pojavijo, je mogoče njih povratek zabraniti le s krepčanjem in porairjonjem živcev. Mnogim tisočem, ki jih je mučil glavobol, je izborno služil Fellerjev blagodišeči, živce pomirjajoči, bolečine lajšajoči rastlinski esenčiii fluid z znamko »Elsa-fluid«. Pozdravi navadno takoj glavobol in zabrani njegov povratek Kdor hoče imeti na izprehodih, potovanjih in na prostem takoj učinkujoče sredstvo pri roki, naj bi vedno imel v žepu Fellerjev klinček proti migreni. Ako je glavobol posledica slabega prebavljanja ali zaprtja, naj se vzamejo Fellerjeve nalahno odvajalne rabarbarjeve kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. Predvojne cene 6 škatlic stane 4 K 40 h franko, 12 steklenic Fellerjevega »Eisa-fluid« 6 K franko, 1 klinček proti migreni zraven zavit 1 K. Naroči se naj direktno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg štev. 280 (Hrvatska). (e) Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. • Moramo si znati pomagati. Tudi v dragih časih lahko uživamo za mal denar osvežujočo, izborno do-niiičo pijačo, s tem, da si jo pripravljamo sami. 100 litrov (ananas, jabolka, grenadine, maline etc.) lahko vsakdo enostavno in z lahkoto napravi. Tvarine z natančnim navodilom stanejo samo K 8'50 poštnine prosto po povzetju pri Janu Grolichu v Brnu št. 645, Morava. Naročila se odpravljajo povratno. Naročila se odpravljajo povratno. Te domače pijače osvežijo a ne opijanijo ter ne ovirajo delazmožnosti pivca. Stran 654. TEDENSKE SLIKE. štev. 48 Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POffEČDNE SLIKE v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. NaroČila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. Darujte za „Rdeči križ!" Mačeh I Komp.. Franca Jožefa cesta šte. 3 LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE. NAROČILATUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIML. JUŽNE ŽELEZNICE. !! 10letna gjirancija.II Dober zanesljiv in lep Šivalni stroj se dobi le pri: Ze nad 3 milijone v rabi. JOSIP PETELinC-U tovarniška zaloga ,,Gritzner" in „Afrana" strojev v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo, krpajo perilo in nogavice, ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Zalogo sj vsak lahko ogleda ter posamezne stroje preizkusi v trgovini V LnJUBLnJANI, sv. Petra nasip 7,— blizu frančiškanskega mostu, za vodo, levo S.hiša. Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, janičeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8-80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija ,.Adrija". IVAN JAX IN srn Ljubljana, Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen y ^ Zahtevajte pouk v ve- ^—,A Asrr^ cenik, ki ga -zenju- 'i^3^'^Wi