Avstrijiinski pridelki. *) Spisal Nadkupski. X. Glede živalatva. — Goved se šteje v cesarstvu čez H milijonov, pa jih je vendar za potrebo premalo, takd, da se jih mora vsako leto nakupiti iz bližnje Ruske in Turške za 2 milijona gold.; kar se tiče sirovega masla ali putra , se mora reči, da se z malo skerbijo pospešuje. Zadnji čas je imelo Ogersko 2,395.000 govčd, vrednih 271,564.000 gold., Galicija 1,435.000 gov., vredn. 155,422.000 gold. i. t. d. — Konjištvo se pospešuje po žrebiščili in darilib naj bolje po Ogerskcm, Erdeljskem, Gališkem, Českem in Moravskem. Šteje se po vsem cesarstvu 3,230.000 konj, 113.000 inul in oslov. Ovco so vredne kakih 33 niilij. gold., toda Kranjci jili imamo naj manj. Koza je čez 2,275.000. Svinj ali prešičev je 5,401.000. — Perutnina se nahaja v raznih verstah po veliki množici. Čbelarstvo se naj boljc obnaša na Koroškein in na spodnjcni Avstrijanskeni. Čebelnili panjev. se šteje po vsem cesarstvu 1,408.000. — Svilarstvo donaša na leto čez 43 niilij. gold. — Lov je povsod navaden. — Ribarslvo donaša dobiček po rekah, deloma tudi v inorju. — B i s c r n e m u š e 1 n e nabirajo v Votavi, Moldavi in nekterib drugili avstr. potokib. — II. Glede rastlinstva. — Od koristne zenilje v cesarstvu spada na njivc 3529'/4 avstr. ? milj, na livade in verte 1203 Q railj, na pašnike 1528'/„ [J niilj, na nograde 165!/4 Q milj in na m ej č 3524 ? milj. Pridelalo se je ž ita 46,720.000 avstr. vaganov, r e ž i 61,352.000 vag., ješprenja *) Dovolj gradiva za računske naloge.Vredn. 49,797.000 vag., o v s a 82,398.000 vag., k o r u z e ali t u r š i c e 33,458.000 vag., prosa 5,932.000 vag., to vse je vredno 1698 milijonov in 652.000 gold. — R a j ž a se naj več pridela na Laškem, znabiti kakih 900.000 centov na leto. Brez Ogerskega, Erdelja, Vojvodine, Hrovaške in Slavonije 4,104.000 vag. sadja; 242.000 vag. sladkega kostanja in 373 500 centov občnega olja. — Vinoreja donaša vsako leto do 43 milijonov veder, naj več na Ogerskem in njegovib nekdanjili deželab in to 27 niilijonov veder. Vino raste na Ogerskem , Hrovaškem, Slavonskeni, v Vojvodini, Ilirskein Primorju, na Tirolskem, v spodnji Avstrii, na Moravskem in deluma na Ceskem, Kranjskem in Stajarskeni. III. Glede rudarstva ali kopaninstva. — Kopaninstvo in rudarstvo je v avstr. cesarslvu ludi na dobri stopnji. Brez obzira na donesek koristnega kamenja iz koristne zemlje se more lanski donesek v denarjili ceniti na 63 milijonov gold., nd kterib pa spada na sol3l milijonov in 6 milij. na premog (Steinkolilen), tedaj na kovine (Metalle) 26 milijonov. Sol, železo, premog, zlato, srebro, kufer, svinec in živo srebro so naj poglavitniši pridelki iz kopaninstva v avstr. cesarstvu. Kar se tiče kovin in rud, se dobi vsako leto zlata čez 7300 niark vredno 2,640.000 gold., srebra čez 123.100 mark vredn. 2,835.000 gold., ž i v e g a srebra 3500 ct., večidel t Idrii vredn. 900.01)0 gold., kufra 56.000 cl. vredn. 3,600.000 gold., kositarja (cina) 1000 ct. vred. 53.400 gold., svinca 137.000 ct. vredn. i% niilij. gold., cinka 22.000 ct vred. 240.000 gold., galmaja 40.000 cl. v vredn. 18.000 gold., ž eleza 3,600.000 ct. vredn. 14 milij. gold. in drugc znamenite rude vredn. 200.000 gold. — S o 11, ktera se v kamenito, kubinsko in morsko razdeljuje, se pridela vsako leto več, kakor 6 milij. centov vredn. 31 milij. gold. Kamenita sol se nahaja v Galicii, na Ogerskein in Erdeljskein; kuhinska v Avstrii, Solnograškem, na Tirolskem in Stajarskem; m o r s k a se prideluje v Istrii in Ualmacii. Razun tega se mora omeniti s t i p s a (Alaun) na leto čez 36.000 ct. vredn. 350.000 gold., galice (vitriola) 61.000 ct. vredn. 160.000 gold., žvepla 29.000 ct. vredn. 164.000 gold., salitarja i. t. d. — Premoga se pridobi na leto čez 20 milij. centov vredn. 6 milij. gold.