VRENJE - TISK - TAMPO TISK KAPE, MAJICE, 8UNDE POSLOVNA DARILA, KOLEDARJI čelan r.celansitotisk.i Markovci • Cene vrtca povišali za tri odstotke O Stran 5 Po mestni občini Ptuj • Se bo svetniški glas slišal tudi do Ljubljane? :r_ Ptuj, torek, 20. oktobra 2009 letnik LXII • št. 82 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Glave igralcev Drave zapolnjujejo vse mogoče misli O Stran 11 Ptuj • Odprtje razstave o rodbini Lesiie Sprehod skozi čas z rodbino Leslie Slavnostna dvorana ptujskega gradu je v soboto pokala po šivih, toliko ljudi si je želelo ogledati odprtje najnovejše razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je sprehod skozi čas, ki ga je v tem okolju zaznamovala škotska plemiška družine Leslie od 1656 do 1802. Rokomet • Prva zmaga Jeruzalema O Stran 12 Ptujčanom in drugim gostom so se v tem slavnostnem trenutku pridružili tudi člani Društva škotsko-slovenskega prijateljstva in tudi štirje Škotje, ki živijo v okolici Ptuja in Maribora. Prišla pa sta tudi poslanca državnega zbora Dejan Le-vanič in Breda Pečan. Z odprtjem razstave o rodbini Leslie, ki so si v nekdanjem Svetem rimskem cesarstvu ustvarili izjemno vojaško in diplomatsko kariero, v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož javnosti odstirajo zgodovino ptujskega gradu, ki je kot pravljica, polna presenečenj, ugank in neznank. Ptuj tudi s to razstavo postaja vedno bolj obrušen biser, ki se bo v bodoče še bolj svetil, in je dokaz več, da je bil že od nekaj slovenska in evropska kulturna prestolnica. MG Foto: Črtomir Goznik Podravje • Z izredne seje KGZ Zdravniki koncesionarji opozarjajo Nogomet • Slovenja v dodatnih kvali- 'v ■ ■ ■ ■ W ^ J. J. ■ J. ■ fikacijah z Rusijo Deli, da spreš, in vladaj ... V četrtek stavka O Stran 15 Potem ko je kmetijsko ministrstvo pred časom objavilo, da bo za pridelovalce pšenice in mleka izplačalo po dva milijona evrov izredne pomoči, torej skupaj štiri milijone, je pred kratkim sledila še odredba s kriteriji, kdo (in kje) je do te pomoči upravičen. In zgodila se je ena najbolj krivičnih razdelitev denarja doslej, saj so kriteriji postavljeni tako, da praktično nihče od podravskih pridelovalcev žit ne bo dobil niti ficka. Šok za praktično čiste vse podravske pridelovalce žit (razen nekaj izjem, ki jih je moč prešteti na prste ene roke) je bil upravičen, saj so na ministrstvu kot osnovni kriterij za dodelitev pomoči (gre za 115 evrov na hektar posejane pšenice) vzeli območja oz. površine, kjer je količina padavin med 15. junijem in 15. julijem letos presegla 50 odstotkov večletnega povprečja. S takšnim kriterijem so bili v sekundi izločeni s seznama za dodelitev pomoči kmetje iz celotnega Podravja. Še najbolje je takšno situacijo opisal kar direktor ptujskega KGZ Slavko Janžekovič, ki je dejal, da meja med tistimi, ki pomoč dobijo,in onimi, ki je ne, teče kar po železniški progi proti Prekmurju - podravski kmetje na eni strani proge ne dobijo nič, na drugi pa: „Kot da je dež padal le na eni strani proge, na drugi pa ne več." Čeprav gre za karikirano primerjavo, pa je, na žalost, hudo točna. O Stran 7 Zdravniki-koncesionarji so se na petkovem srečanju na Ptuju, organizirala ga je Zdravniška zadruga Ptuj, pridružili pa so se jim tudi zdravniki in zobozdravniki ter specialisti z območja severovzhodne Slovenije (Prekmurja, Ormoža in Maribora), odločili, da bodo svoje ambulante v četrtek, 22. oktobra, med 13. in 15. uro protestno zaprli. K protestu jih je prisilila odločitev vlade, da se jim sredstva za nazaj (akontacije) za že opravljeno delo od januarja do septembra znižajo za 8,5 odstotka, o čemer so jih obvestili septembra. V Združenju zasebnih zdravnikov Slovenije so se nemudoma pri odvetniški stroki zanimali, ali takšna odločitev pravno sploh vzdrži, oziroma ali jo je sploh mogoče realizirati. Kot pravi predsednik Zdravniške zadruge Ptuj Branko Jerko-vič, s tem želijo opozoriti na to nerazumljivo odločitev, ki je v težak položaj spravila vse koncesionarje in zdravstvene domove. Četrtkovo protestno zaprtje ambulant je prva aktivnost, ki jo bodo izvedli, načrtujejo jih še več, če se odgovorni ne bodo odzvali in jim vrnili denarja za že opravljeno delo. Po vsej verjetnosti se bo protest razširil na celo Slovenijo. O Stran 2 Slovenija • Hrvati se še niso odločili za podpis sporazuma Pahor: Ce ne bo podpisa arbitražnega sporazuma, bodo »nepredvidljive posledice« Slovenski premier Borut Pahor je minuli teden po seji vlade opozoril, da če bosta Slovenija in Hrvaška »zamudili priložnost« za podpis arbitražnega sporazuma o reševanju meje, se bo zelo verjetno »začel čas nepredvidljivih posledic«, ki bo vplival na poslabšanje položaja v celotni regiji. Na njegove besede so se že odzvali v SLS, kjer ga obtožujejo umetnega ustvarjanja izrednih razmer Pahor je povedal, da sam že ima mandat za podpis arbitražnega sporazuma o načinu določanja slovensko-hrvaške meje, medtem ko ga njegova hrvaška kolegica Jadranka Ko-sor še nima, saj v Zagrebu še niso stekli vsi postopki za to. Slovenija se sicer ne želi mešati v zadeve Hrvaške, kljub temu pa si želi, da bi do podpisa sporazuma prišlo čim prej, je dejal Pahor. »Čim prej, tem bolje,« je dodal. Ponovno je izpostavil, da je predlagani sporazum dober za Slovenijo in pravzaprav za obe državi. Če pa bosta Slovenija in Hrvaška zamudili priložnost za podpis tega sporazuma, bo sledilo dolgo obdobje, v katerem bo prišlo do novih incidentov, novega poslabšanja odnosov in poslabšanja situacije v celotni regiji, je opozoril Pahor. Zato se po njegovih besedah »velja potruditi, da pride do tega podpisa«. Uvodnik Razumljivo je, da so kritike na obeh straneh, je še dejal Pahor. A sporazum je dober, tako kot je sedaj pripravljen, je še poudaril. Spomnil je, da je v Sloveniji možen tudi referendum glede tega vprašanja, v obeh državah pa je v nekem trenutku potrebna dvotretjinska večina v parlamentu - na Hrvaškem že za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, v Sloveniji pa za vstop Hrvaške v EU. »Če želita državi urediti to vprašanje, morata pokazati vso privrženost njegovemu reševanju,« je še dejal Pahor. »Zdaj imamo to priložnost,« je še ponovil. Žerjav: Pahor zastrašuje ljudi Na besede Pahorja so se že odzvali v SLS. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, odločno nasprotujejo retoriki ustvar- In ko bo luknjic na pasu zmanjkalo? Kljub pričakovanemu padcu življenjskega standarda, ki ga nekateri pripisujejo zgolj posledicam krize, me je oni dan, ob opevanju svetovnega dneva boja proti revščini, zbodel v oči podatek, da je ob porastu socialno ogroženih Slovencev na dobrih 12 odstotkov zaslužek nekaterih novopečenih domačih kapitalistov prek 700.000 evrov letno. Ali še bolj okrutno, da je razmerje najnižje in najvišje slovenske plače kar 1 proti 100. Pomeni, da v času, ko se dobra desetina Slovencev bojuje z revščino in komaj preživlja iz meseca v mesec, nekdo zlahka zasluži kar stokrat več kot tisti z najnižjo plačo. Nedopustno in nesprejemljivo, česa takega si ne more privoščiti še tako bogata in sodobna družba. Le pri nas smo tako demokratični, da si nekateri to zlahka dovolijo. Država se očitno (še) ne odziva, saj jih nihče ne udari po očitno predlogih prstih. Če je bil javno objavljen podatek, da se je mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo lani v Sloveniji zvišal s 495 na 545 evrov, oziroma da je morala štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, imeti mesečno vsaj 1144 evrov razpoložljivega dohodka, potem je na dlani, da so tisti, ki so prag revščine dosegli ali celo presegli, vse redkejši. Še slabše bi bilo, če med dohodke ne bi šteli socialnih transferjev, torej raznih družinskih ali socialnih prejemkov, saj bi se stopnja tveganja skoraj podvojila in bi jih bilo na pragu revščine kar 23 odstotkov, pri starejših celo 32 odstotkov. Ne morem sprejeti dejstva, da so socialni dodatki v Sloveniji eden pomembnejših dejavnikov za zniževanje revščine. To je metanje peska v oči, saj se povprečna plača v državi še naprej znižuje, delež brezposelnih pa strmo raste, tako da naj bi jih po nekaterih napovedih ob koncu leta bilo na cesti že skoraj 100.000. Sindikati, ki so za 28. november že napovedali opozorilno stavko proti predlagani pokojninski reformi (ne vem sicer, zakaj je v soboto in ne sredi tedna), bodo očitno imeli še veliko dela. In tako bomo prisiljeni zategovati svoje pasove še naprej, dokler nam ne bo zmanjkalo luknjic. Kaj pa potem? Da o drugih nečednostih, kot sta patria in falcon, raje sploh ne govorimo. Martin Ozmec Predsednik Danilo Türk noče niti razmišljati, kaj bo, če podpisa ne bo ... janja izrednih razmer s strani predsednika vlade, ob tem pa ga pozivajo, naj javnosti nemudoma pojasni vse argumente za takšne neodgovorne izjave. »Če predsednik vlade Borut Pahor zastrašuje ljudi, mora nemudoma pojasniti, kakšne so te škodljive posledice za Slovenijo in njene državljane: kdo v ozadju grozi predsedniku vlade osebno in državi Sloveniji, na kakšni osnovi in zakaj naj bi bila Slovenija in njeni ljudje ogroženi v primeru nepodpisa arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, ki je za Slovenijo dokazano škodljiv in s katerim bo izgubila del slovenskega ozemlja in morja ter teritorialni stik z mednarodnimi vodami,« meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Žerjav je ob tem opozoril, da je podpis ali nepodpis arbitražnega sporazuma suverena pravica Slovenije, ki ji je ne more vzeti nihče, niti je ne more sankcionirati zaradi ene ali druge odločitve. Predsednik SLS je slovenskega premiera ob tem pozval, naj nemudoma skliče sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank, na katerem bi pojasnil, kaj stoji za predlogom arbitražnega sporazuma in kaj je razlog za današnje Pahorjeve besede, so še sporočili iz SLS. Türk v bran Pahorju in upa na podpis v nekaj tednih Predsednik republike Danilo Türk je predlog arbitražnega sporazuma o reševanju meje s Hrvaško znova ocenil kot dober, ki ustvarja možnost pravične rešitve vpraša- nja meje v korist obeh držav. Glede dinamike sprejemanja sporazuma je predsednik ocenil, da »včasih predolga odlašanja pomenijo odmikanje«, in izrazil upanje na podpis v nekaj tednih. Kot je poudaril Türk, je bil arbitražni sporazum, o katerem govorimo, pripravljen že junija in ga je on sam že takrat ocenil kot dobrega. Pri tej oceni vztraja tudi danes in ne deli mnenja staroste slovenske politike Franceta Bučarja, ki je nedavno ocenil, da je predlagani sporazum zelo slab in tudi škodljiv za Slovenijo. Kot je sicer opozoril predsednik Türk, postopek v zvezi z arbitražnim sporazumom še poteka tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, kjer pa še ni doseženo pooblastilo za podpis sporazuma. V tem trenutku še ni jasno, ali na Hrvaškem obstaja dovolj politične volje za podpis, je opozoril predsednik in hkrati ocenil, da »bi bilo prav, da se v kratkem razjasni, ali je podpis tega sporazuma možen«. Predsednik je tudi izposta- vil, da sam podpis še nikakor ne pomeni konca procesa, saj bo nato potrebna še ustrezna verifikacije sporazuma, ki bo prišla na vrsto po samem podpisu. Gre za pomemben politični sporazum, ki terja verifikacijo v državnem zboru, sicer pa se zdi predsedniku sprejemljiva tudi ideja o razpisu referenduma na to temo. »Včasih predolga odlašanja pomenijo odmikanje in ver-amem da je to tisto, na kar e mislil predsednik vlade,« e menil Türk o opozorilu premiera Boruta Pahorja Hrvaški, da bi morebitnemu nepodpisu arbitražnega sporazuma o reševanju meje zelo verjetno sledile »nepredvidljive posledice«, ki bi poslabšale položaj v celotni regiji. Glede vprašanja o posledicah morebitnega padca arbitražnega sporazuma predsednik ni želel razmišljati. Do zapletov tako v odnosih med državama kot tudi širše bi zagotovo prišlo, je dejal, a o tem ne želi ugibati. STA (pripravlja: SM) Ptuj • Zasebni koncesionarji opozarjajo na kritične razmere V četrtek protestno zaprtje ambulant Zdravniki-koncesionarji so se na petkovem srečanju na Ptuju, organizirala ga je Zdravniška zadruga Ptuj, pridružili pa so se jim tudi zdravniki in zobozdravniki ter specialisti z območja severovzhodne Slovenije (Pre-kmurja, Ormoža in Maribora), odločili, da bodo svoje ambulante v četrtek, 22. oktobra, med 13. in 15. uro protestno zaprli. Sestanka se je udeležilo več deset zdravnikov s tega območja, ki se bodo vključili tudi v Zdravniško zadrugo Ptuj, ustanovljeno pred desetimi leti zaradi enotnega zastopanja interesov zdravnikov zasebnikov. K protestu jih je prisilila odločitev vlade, da se jim sredstva za nazaj (akontacije) za že opravljeno delo od januarja do septembra znižajo za 8,5 odstotka, o čemer so jih obvestili septembra. V Združenju zasebnih zdravnikov Slovenije so se nemudoma pri odvetniški stroki zanimali, ali takšna odločitev pravno sploh vzdrži, oziroma ali jo je sploh mogoče realizirati. Kot pravi zdravnik, specialist splošne medicine, in predsednik Zdravniške zadruge Ptuj Branko Jerkovic, s tem želijo opozoriti na to nerazumljivo odločitev, ki je v težak položaj spravila vse koncesionarje in zdravstvene domove. Bolni- šnice imajo nekoga, ki zanje skrbi, vlada s svojimi potezami to dokazuje, da je za stanje v bolnišnicah zelo zainteresirana, saj jim bo pokrila izgube za preteklo leto, ne pa tudi za primarno raven zdravstvenega varstva, čeprav se v osnovnem zdravstvu opravi 80 odstotkov storitev. Zdravstveni domovi imajo svoje ustanovitelje, občine, zasebni zdravniki in zobozdravniki pa se bodo morali znajti sami. Zasebni zdravniki, ki delajo na periferiji, so zaradi znižanja sredstev v izjemnih težavah, nekateri so že jasno deli vedeti, da tako ne gre naprej, zdravnica v Lovrencu na Pohorju se je že odločila, da bo vrnila koncesijo, čeprav je ne more takoj vrniti, po pogodbi mora delati še šest mesecev in še naprej ustvarjati izgubo, zdravnik v Juršincih pa je protestno zaprl ambulanto. Vse to je znak, da se sistem, ki je dober, pravi Branko Jerkovic, ki je omogočil bolj- šo dostopnost do zdravnika na periferiji po celi Sloveniji, poskuša na nek način uničiti. Zdravniki koncesionarji, vseh je v Sloveniji 1800, skrbijo za 600 tisoč Slovenk in Slovencev, kar ni malo. Denar, ki so jim ga sedaj odtegnili, bodo dobili, o tem so prepričani, medtem pa bo vrata zaprla še kakšna ambulanta konce- sionarja. Četrtkovo protestno zaprtje ambulant je prva aktivnost, ki jo bodo izvedli, načrtujejo jih še več, če se odgovorni ne bodo odzvali in jim vrnili denarja za že opravljeno delo. Po vsej verjetnosti se bo protest razširil na celo Slovenijo. MG Foto: Črtomir Goznik Branko Jerkovic, predsednik Zdravniške zadruge Ptuj: »V četrtek, 22. oktobra, bomo naše ambulante protestno zaprli za dve uri, med 13. in 15. uro.« Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Žetale • Z osrednje proslave ob 10-letnici občine Naziv častnega občana v prave roke Letošnja jubilejna občinska proslava ob desetletnici obstoja Žetal je postregla z nekaj prijetnimi presenečenji; prvo je bil govor župana Antona Butolena, ki tokrat ni našteval zadnjih občinskih pridobitev, kot drugo odlično in več kot upravičeno imenovanje drugega častnega člana občine, kot zadnje, ampak nikakor ne najmanj pomembno presenečenje, pa je bila sama dolžina uradnega dela prireditve, ki se je končala v dobri uri in četrt. Osrednja prireditev pod šotorom se je začela s himno, nato pa je na oder stopil župan Butolen kot osrednji govornik. Namesto klasičnega naštevanja številnih občinskih pridobitev, zlasti na področju infrastrukture, je tokrat izpostavil nekaj drugega: „V vsej zgodovini Žetal ni bilo obdobja, ko bi se naredilo toliko, kot se je v času obstoja samostojne občine. Uspešno delo in napredek pa sta v prvi vrsti rezultat poenotenih pogledov na prioritetne razvojne cilje. Zato se danes želim posebej zahvaliti vsem svetnikom iz vseh treh mandatov, vsem našim podjetnikom in sploh vsem občanom, ki so največ pripomogli k skupnemu uspehu. In če bo tudi v prihodnje tako, ni dvoma, da nam bo uspevalo še naprej, čeprav je slišati ponovne dileme, ali so takšne majhne občine sploh smiselne. Še enkrat hvala vsem in iskrene čestitke ob desetem prazniku!" Za domačim županom Bu-tolen je na govorniški oder najprej stopil župan sosednje hrvaške občine Djurma-nec Branko Horvat, seveda prav tako s čestitkami za dosežene uspehe, povedal pa je še, da se tudi v Hrvaški razvijajo težnje po ukinitvi manjših občin. Zbrane na proslavi je v imenu županov pozdravila tudi majšperška županja Darinka Fakin, nato pa sta sledila precej gromovita in nekoliko predvolilno politično nastrojena poslanca Franc Pukšič in Milan Gu-mzar. Prvi je udaril čez delo vladne ekipe v Ljubljani: „Če bi v Ljubljani delali tako dobro kot vi tukaj v Žetalah, potem danes država ne bi bila v taki krizi. Tudi odnos vlade do lokalnih skupnosti je slab; še vedno ni izdan peti razpis RRP, čeprav ni nobenih lo- O I HIM JL V MIVIMIW 7. IN 18. OKTOBRA Zupan Anton Butolen je po tradiciji ob občinskem prazniku posebej čestital mladim diplomantom iz Žetal; letos so bili trije: Darko Medved, Hermina Bukšek in Mihaela Gaiser. gičnih razlogov, zakaj ga ni, prav tako ni jasno, zakaj bo sredstev iz tega naslova za 20 odstotkov manj, kot je bilo dogovorjeno in predvideno. In da ne omenjam posebej državnega sporazuma glede meje s Hrvaško; bolj pošten sporazum za obe državi bi gotovo znala narediti Buto-len in Horvat ... " Takoj ko je Pukšič zaključil s čestitkami Žetalčanom in Žetalčankam, je nič manj glasno zagrmel še Gumzar, ki je Pukšiču vrnil z besedami, da proslava ni ravno mesto in čas za same kritike in da če se vsi politiki, prejšnji, sedanji in bodoči, upajo pogledati v ogledalo, je jasno, da imajo prav vsi napake. Strinjal pa se je v pogledu ohranjanja samostojnosti malih občin: „Šele ko bomo vsi enaki, ko bodo tudi v Žetalah taki pločniki, ceste, šole in vse ostalo, kot je v Ljubljani, naše male občine morda res ne bodo več smiselne in se bomo lahko pogovarjali in povezovali na druge načine." Osrednji del sobotne po-znopopoldanske proslave pa je bil seveda namenjen podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Teh je bilo kar osem; priznanji župana sta prejeli Marija Horvat in Irena Pulko, tri priznanja občine so šla v roke Janeza Potočnika za izjemne dosežke v razvoju kmetije, Antona Beleta za aktivno delo v društvu upokojencev in Franca Voduška za aktivno delo v krajevni skupnosti in zasluge pri izgradnji prvega vodovoda ter modernizacij cest. Zlato plaketo občine je župan podelil Veroniki in Viktorju Furmanu za odlično vodenje in razvoj velike kmetije ter uspehe na državnem tekmovanju v se-kaštvu (Veronika je letošnja državna prvakinja), druga Letošnji prejemniki občinskih priznanj in plaket skupaj z županom Antonom Butolenom (v sredini) ter častnim občanom Štefanom Zverom (ob županu). zlata plaketa pa je šla v roke Milka Veka za dolgoletno uspešno in aktivno delo v gasilskem društvu, kjer je, med ostalim, v različnih akcijah nabral preko 6200 prostovoljnih delovnih ur. Po skupni odločitvi občinskega sveta so letos v Žetalah izbrali tudi drugega častnega občana; najvišji naziv je letos pripadel domačemu župniku Štefanu Zveru za dobrih 48 let dela v tamkajšnji župniji! Da je naziv resnično šel v prave roke, je dokazalo kar nekaj spontanih aplavzov publike, sicer pa si je Zver priznanje gotovo zaslužil ne samo zaradi svoje zagnanosti pri obnovi cerkvenih objektov v občini, ampak s svojo vsestransko pomočjo župljanom ter izjemno skromnostjo. Kljub temu da je bil Zver dvakrat pozvan, naj nekaj pove, se je temu gladko odrekel s pojasnilom, da je v 48 letih v svojih številnih pridigah povedal več kot dovolj (skromnosti besedovanja in pridiganja na občinskih prireditvah pa bo Zver očitno moral še priučiti svojega naslednika, mladega župnika Cirila Čuša). Posebna priznanja so dobili tudi trije letošnji mladi diplomanti iz Žetal: Darko Medved, Hermina Bukšek in Mihaela Gaiser. Za kulturno noto proslave ob desetletnici obstoja občine Žetale so z ubranim petjem poskrbeli pevci moškega pevskega zbora ter pevke ženskega pevskega zbora in učenci domače OŠ, sicer člani mladinskega pevskega zbora, dramskega krožka in ansambelske igre. Foto: SM Foto: SM Od tod in tam Ptuj • Lidiji Majnik Čopova diploma Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 16. oktobra v Mestni hiši pripravil sprejem za Lidijo Majnik, dobitnico Čopove diplome, najvišjega priznanja za življenjsko delo na področju bibliotekarstva, ki ga podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za izjemne dosežke na tem področju. Če Lidija Majnik ne bi bila tako vztrajna, zagotovo ptujska knjižnica ne bi dobila novih prostorov v malem gradu, ki jo uvrščajo med šest najlepših knjižnic na svetu, je poudaril ptujski župan. Lidija Majnik seje zahvalila za sprejem in poudarila, da je Čopova diploma priznanje pozitivne trme, ki jo deli skupaj z vsemi, ki so delali na projektu nove knjižnice. Vseskozi je bila prepričana, da si Ptuj s svojim bogastvom in zgodovino zasluži takšno knjižnico, kot jo ima danes. S150 tisoč obiskovalci-bralci letno k temu zagotovo prispeva ob vseh drugih prispevkih za duhovno rast tega okolja. MG Ptuj • Razstava Srdana Mohoriča Foto: Črtomir Goznik V dnevnem centru Društva upokojencev Ptuj na Potrčevi cesti so 14. oktobra odprli razstavo fotografij Srdana Mohoriča iz zbirke Planet Aluminij. O fotogra-fovem ustvarjanju, ki je v motivu - naj bo to aluminij ali narava - vedno iskal lepoto, je govoril mojster fotografije Stojan Kerbler. Njegove fotografije pripovedujejo zgodbo od normalne do abstraktne fotografije. Na nek način nas uči, da je svet na zunaj grd, obenem pa je tudi lep, če se mu le dovolj približamo. V razstavišču dnevnega centra DU Ptuj si želijo, da bi bili takšni dogodki pogostejši, da bi center zaživel tudi kot pravi hram kulture in povezovanja različnih ljudi in generacij. V DU Ptuj so prisluhnili potrebam članov ptujske podružnice Društva za multiplo sklerozo Slovenije, da se bodo poslej lahko srečevali pri njih, obenem pa načrtovali skupne kulturne in druge dogodke. Za to gesto se je ob avtorju fotografij Mohoriču zahvalila tudi predsednica Jolanda Šoštarič. MG Ptuj • Humana gesta društva Invalid Kidričevo Foto: Črtomir Goznik V prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je bila 15. oktobra krajša slovesnost. Na njej sta predsednik društva gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Invalid Kidričevo Silvester Skok in podpredsednik Anton Steinekerpredala braillovo vrstico in osebni računalnik s programsko opremo predsedniku medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Antonu Žeraku (na fotografiji). Gre za dragocen pripomoček, ki slepim in slabovidnim zagotavlja normalno komunikacijo s svetom, dostopnost do javnih občil in literature. Veliko članov si ga zaradi slabega socialnega stanja ne more privoščiti, a bi ga nujno potrebovali, je povedal predsednik Anton Žerak. S to donacijo so na najlepši način proslavili svetovni dan bele palice -15. oktober. Sveta Ana • S 16. redne seje Načrtujejo gradnjo čistilne naprave in kanalizacije Občinski svet Svete Ane je imel tokrat na dnevnem redu rebalans proračuna za letošnje leto in tudi prvo obravnavo proračuna za leto 2010. Slednji naj bi znašal 3.750.000 evrov, približno dve tretjini ga nameravajo nameniti investicijam. Najpomembnejši bosta izgradnji čistilne naprave in kanalizacije v Lokavcu ter komunalne infrastrukture v centru Svete Ane. Največ časa so se svetniki zadržali pri razpravljanju o rebalansu proračuna za letošnje leto, ki znaša 4.155.000 evrov in je v veliki meri namenjen za različne investicije. Največji delež denarja so tako na občini porabili za športno dvorano, ki je še v gradnji, novi vrtec, ki je začel delovati s prvim septembrom, pa tudi za izgradnje športnih igrišč pod šolo, vodovodov, cest in kultur-no-turističnega centra, ki so ga letos zaključili tudi s pomočjo evropskih sredstev. »Zelo sem zadovoljen, ker smo uspeli realizirati več prihodkov, saj bomo na tak način lahko realizirali tudi več odhodkov. Zadovoljen sem tudi, da je glavnina namenjena investicijam, saj menim, da je to seveda želja naših občanov in da se s projekti, ki jih trenutno izvajamo, tudi identificirajo,« je povedal Silvo Slaček, župan občine Sveta Ana. Pri tej točki so se svetniki sicer tudi najdlje zadržali, saj je svetnika Marjana Kramber-gerja zanimalo, zakaj ni občina v letošnjem proračunu nič sredstev namenila razpisom za kmetijstvo. »Tega res ni bilo, vendar je treba razumeti, da je glavnina sredstev, ki so namenjena pospeševanju kmetijstva, našim kmetom, kmetijam itd., razpisana preko državnih pro- vega iz leta 2007, ki ga je prav tako sprejemal ta občinski svet, v teh letih podvojili. Ta podatek je zgovoren sam po sebi,« je še dodal Slaček. Foto pa-Sveta Ana Svetniki so glavnino tokratne seje namenili proračunoma. računov. Gre za zelo okrnjene možnosti pomoči občine, saj določene subvencije, ki so bile v preteklosti dovoljene, sedaj z evropskimi direktivami več niso. Temu se prilagajamo na tak način, da vsem, ki izrazijo določeno zaskrbljenost, poskušamo pomagati na drug način - posamezniku pa tako verjetno ni pomembno, od kod se mu nudi določena pomoč,« je pojasnil župan. Dve tretjini novega proračuna za investicije Pomembnejša točka seje je bila tudi prva obravnava proračuna občine Sveta Ana za leto 2010, ki naj bi znašal 3.750.000 evrov, približno dve tretjini ga nameravajo nameniti investicijam. »Med pomembnejšimi bosta izgradnji čistilne naprave in kanalizacije v Lokavcu ter komunalne infrastrukture v centru Svete Ane. Z obema projektoma načrtujemo kandidiranje za evropska sredstva in sklepamo, da bomo uspešni. Večji zneski so nato namenjeni še seveda dokončanju športne dvorane ter določenim vodovodom in cestam.« V proračunu za leto 2010 so namreč prav tako predvideni približno štirje kilometri občinskih cest. Med letošnjim in naslednjim proračunom ni bistvenih razlik. »Sem pa zelo zadovoljen, ker smo proračun glede na pr- Tudi pri Sveti Ani načrtujejo redarsko službo Svetniki so sprejeli še odlok o ustanovitvi medobčinskega redarstva in tako postali enajsta občina Podravja izmed 18, ki je to že storila. Po županovih besedah načrtujejo, da bodo tako dosegli izboljšanje predvsem na področjih varnosti v cestnem prometu ter javnega reda in miru, saj se tudi pri njih pojavlja problematika vanda-lizma: »Zaenkrat sodelujemo z manjšim deležem - redarji naj bi bili namreč v naši občini prisotni 16 ur na mesec, vendar bomo budno spremljali organiziranje in delo te službe. Če se bo pokazala potreba, bomo v prihodnje te ure nadgradili z večjim številom.« Redarska služba naj bi sicer začela delovati, ko bodo odlok o njeni ustanovitvi potrdile vse občine, vendar še ni natančno znano, kdaj bo do tega prišlo. »Načrtovano je bilo, da naj bi se to zgodilo še v tem letu, služba pa bi zaživela s 1. 1. 2010,« je še zaključil sogovornik. Polona Ambrožič Ljutomer • Prvi oktobrski praznik vina Prireditev bo tradicionalna Društvo KAEMDE iz Slamnjaka pri Ljutomeru postaja vse bolj prepoznavno. Zelo uspešno ga vodi Sebastijan Rudolf, mladenič, ki je sicer na začasnem delu v glavnem mestu Irske. V Prlekijo prihaja vsaj štirikrat letno z namenom, da skupaj s člani društva v ljutomerskem mestnem središču pripravi odmevno zabavno glasbeno prireditev, namenjeno širši množici obiskovalcev. »Prenovljeni Glavni trg je namenjen dogodkom, ki bodo privabili ljudi, željni družabnih srečanj in zabave,« pravi Rudolf. In v svojih namerah kar dobro uspeva. Odlično se je prijela letos že tretjič pripravljena Poletna noč, za njim sta dva uspela filmska Grossmannova festivala, kakor tudi lansko martinovanje in silvestrovanje. Tudi letošnja zasnova prvega praznika vina se je konec minulega tedna uresničila po Sebastijanovih zamislih. »Prireditveni šotor je bil postavljen na prostorih nekdanje tržnice, ne v mestnem središču. Lokacija sicer ni najbolj udarna, je pa bolj prostorna. Z obiskom smo lahko več kot zadovoljni,« je po vinski prireditvi v osrčju Konečnik iz Slovenj Gradca. Seveda je bila celotna prireditev več ali manj namenjena vinarskim dogodkom. Z degustacijo vin je sodelovalo sedem znanih in priznanih vinogradnikov; da so se mnogi seznanili s kakovostjo žlahtne kapljice, so bile še zlasti zaslužne vinske kraljice. Niko Šoštarič Sebastijan Rudolf Prlekije povedal Rudolf. V dveh dneh je bilo zabave na pretek. Ob nastopih glasbenih skupin Hertzinfarkt iz Gornje Radgone in Mi 2 iz Rogatca je številne obiskovalce navduševal Boštjan Nazdravile so tudi slovenske vinske kraljice. Od tod in tam Trnovska vas • Gradbena dela se nadaljujejo Foto: pa-trnovska parkirišče Občina Trnovska vas je v torek podpisala pogodbo za izgradnjo novih parkirnih mest in širitev ceste pri pokopališču, ki naj bi bili končani v letu 2010. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj, d. d., ki je dalo najugodnejšo ponudbo za izgradnjo investicije, vredne 83.292 evrov. Stroške bo krila občina sama, investicija pa med drugim zajema približno 35 novih parkirnih mest na parkirišču pri pokopališču, odvodnjavanje parkirišča in širitev ceste do pokopališča. Druga faza se bo nadaljevala v letih 2010 in 2011 z gradnjo nove ograje okrog pokopališča in žarnega zidu. Polona Ambrožič Ptuj • Mlekomat na tržnici Foto: Črtomir Goznik Ptujska tržnica je od sobote, 17. oktobra, bogatejša za ponudbo svežega mleka iz mlekomata kmetije Zupanič iz Drstelje. Potrošniki so s tem dobilo možnost oskrbe s kvalitetnim mlekom, kmet pa mo-žnostpoštenega plačila. »Za postavitev mlekomata na ptujski tržnici sem se odločil, ker bi rad potrošnikom ponudil kar se da najboljše mleko, dnevno sveže na-molzeno in ohlajeno. Vsak potrošnik se lahko na zaslonu mlekomata o tem tudi sam prepriča, prikazana sta datum in ura dostave mleka. Zmogljivost je 300 litrov, možno pa je dobiti tudi plastenke. Mleko bo na voljo 24 ur dnevno, sedem dni v tednu. Prvi dan smo ga točili brezplačno, želeli smo, da ljudje spoznajo naše mleko in se prepričajo, da se iz njega da veliko narediti - kislo mleko, smetana, sir..,« je povedal Ivan Zupanič. MG Slovenija • Teden, posvečen novi gripi Kako se zavarujemo pred pandemsko gripo? „ Vedenje je naša najbolj učinkovita obramba. sJpj-UJeP.e 5.. rci jn 'ueiejAsi '9|B>js 'OBM 'SBA BiOB"| '9PB9J0 'S^IIS 'SU!||0Q 'S|!N 'l!|BLj 'OUJ9W!0 'iais 'owo|s 'oqjB9 '!U||Bp3 'UOI3U!|JBQ 'B^SjSBJ 'OJS 'Bqg>j '9isjdpgjd 'JSBO -||9A 'UjUVI 'BOZOy 'WBU9N 'BWB|S :ouabjopoa :a>|uezjj)| a) A3)jS3n íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV Govori se ... ... da so v življenju nekega mesta pomembne tudi zvezdice. Ko smo imeli v Poetovi-oni le trizvezdični hotel, so hodili k nam le tranzitni turisti in domači popoldanski počitkarji; odkar pa imamo štirizvezdičnega prvaka, pa se dogajajo tudi znanstveni in zdravniški simpoziji. ... da nekateri najodgovornejši v stari Poetov ioni zagovarjajo turizem bolj na papirju kot zares. Kako si sicer razlagati dejstvo, da je po okoliških krajih turistom in domačinom te dni na voljo tudi pečen kostanj, v najstarejšem slovenskem mestu, okrog katerega mrgoli kostanjevih dreves, pa ga zaradi strogih predpisov ni možno dobiti, ...da so nekateri vrli, s SOKOM prežeti Holermužani, veseli dejstva, da so neko pregrešno radijsko oddajo enostavno ukinili. Tisti, ki jim bolj kot SOKpri srcu rdeče vino, pa so baje z vsemi štirimi proti. ... da tudi vinotok ni več, kar je bil njega dni: človek bi pričakoval, da bi v domovini dobrega vina kdo spomnil in odprl vinomat, pa jih je prehitel mlekoljubec in odprl mlekomat. ... da za nedavno izgubo modrih žogobrcarjev ni kriva le športna, ampak tudi poslovna nesreča, ki je baje posledica dejstva, da že štiri mesece niso prejeli plač in da so nekateri morali zapustiti klubska stanovanja. Vidi se ... . da imajo v neki lepi holermoški pršetinski vasi sicer dovolj denarja za sodobnejšo cesto, za sodobnejši prevoz pa jim ga je očitno zmanjkalo. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo KNJIGO PODARJA Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si SKRGSS Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 23. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Žiga Brglez, Partizanska ulica 38/a, 2310 SLOVENSKA BISTRICA. Foto: Vesna Bel Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Vesna Bel z Laporja se nam je želela pohvaliti z nabranimi gobami. Žal nam je poslala samo fotografijo (gobe pa so najbrž že zdavnaj končale na domačem krožniku). Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 6 9 5 6 3 7 8 4 3 6 1 5 9 8 7 8 1 5 6 3 4 9 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€ OO Bit vv ©©© €€€ O Dvojčka ¥»¥ ©© € OOO Rai V ©©© € O Lev vv © €€€ OO Devica VVV ©© € O Tehtnica VV © €€ OOO Škorpijon VVV ©©© € OO Strelec VVV ©© €€€ O Kozorog V © €€ OOO Vodnar VV ©© € OO Ribi VVV ©©© €€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 20 oktobra do 26. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Anekdote slavnih Francoski dramatik in pisatelj AlfredJarry ni zajtrkoval, če ni prej pognal po grlu nekaj litrov vina in tri janževce. Pri kosilu je poleg hrane dodatno pil alkoholne pijače, nazadnje pa zvrnil kavico z žganjem. Pred večerjo je posrkal nekaj različnih aperitivov in preden je odšel v posteljo, sije za slajši spanec namešal svojevrsten koktajl, ki ga je sam iznašel: dozo janževca je zmešal s kisom in za povrh dodal kapljo črnila. Kljub ogromnim količinam alkohola, ki ga je spil vsak dan, pa ga ni nikoli nihče videl pijanega. Že, ampak ko je umrl, je imel štiriintrideset let. *** Francoski pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar Theophile Gautier je bil oboževalec slikarja Gustava Doreja. Nekoč je med ogledom njegovih slik dejal: »Rad bi imel Do-rejevo domišljijo. Vem, da bi potem na temo 'Vpliv bolh na žensko čustvenost' ustvaril vsaj 150 sijajnih ilustracij.« *** Avstrijskemu skladatelju Antonu Brucknerju je dejal neki občudovalec:"Gotovo imate vzvišene trenutke, ko vas razsvetli božanski navdih!" "Kje neki! Zadnjič sem šel na sprehod, sedel na kamen, pojedel kruh s sirom - pa sem ga že imel!" *** Ameriški filmski producent Darryl Zanuck se je dobro zavedal moči reklame, brez katere si ni predstavljal uspeha svojih filmov. Rekel je: "Kdor se ukvarja s kakšnim podjetjem in ne dela reklame za svoje izdelke, je tak kot moški, ki v temi mežika dekletu." *** Italijanski operni skladatelj Giacomo Puccini je imel navado, da je vsako leto za božič poslal prijateljem tradicionalni kolač. Nekoč ga je pomotoma poslal tudi dirigentu Toscaniniju, s katerim sta bila skregana. Takoj mu je poslal sporočilo: "Kolač sem poslal pomotoma." Kmalu je prišel odgovor: "Kolač sem pomotoma pojedel." Ptuj • Visoko postavljeni turistični cilji Ključ do uspeha - povezava javnega in zasebnega Te dni se je končala tri mesece trajajoča akcija trženja Ptuja s Spodnjim Podravjem, ki se je začela avgusta in za katero so javni in zasebni turistični ponudniki, združeni v projektu, , pridobili 83.400 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celoten projekt je bil ocenjen na 139 tisoč evrov, pri čemer je 38.600 tisoč evrov prispevalo ptujsko javno podjetje Javne službe, 17 tisoč evrov pa so zbrali zasebniki, vključeni v projekt. S to akcijo naj bi v letošnjem letu kljub gospodarski recesiji in finančni krizi zagotovili pozitiven turistični izid. Foto: Črtomir Goznik Ptuj z okolico se želi umestiti kot eden izmed petih ključnih turističnih ciljev v Sloveniji. Ključni zasebni turistični ponudniki, predstavniki javnega sektorja in pokrajinske turistične zveze so v začetku leta 2009 združili moči v neformalno turistično destinacijsko organizacijo za Ptuj in Spodnje Po-dravje, da bi se jasno umestili in tržili turistično ponudbo regije ob hkratnem aktivnejšem sodelovanju pri oblikovanju kvalitetne in bogate turistične ponudbe. Skupaj želijo umestiti Ptuj s Spodnjim Podravjem kot zanimiv turistično cilj, ki bo v nekaj letih uvrščen med pet ključnih turističnih območij v Sloveniji. To sicer ni nov cilj ptujskega turizma, to si je najstarejše mesto že zapisalo v svojo turistično strategijo, saj stavi na razvoj turizma. Kot poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, si slovenska in evropska zakladnica tisočletij, ki se v tej trženjski akciji pojavlja s sloganom Odkrijte Ptuj - mesto kulture in stoterih zakladov, Uživajte Ptuj - mesto romantike in stoterih dobrot in Začutite Ptuj - mesto zdravja in dobrega počutja, želi resno zastaviti turistični razvoj, da bo postal resni gospodarski partner, brez velikih vlaganj vanj. Trenutno pa je tako, da še nobena prireditev, če javni sektor ni prisoten, ne živi. Ptuj se želi oblikovati in uspeti kot širša destinacija, po- udarja mag. Janko Širec iz podjetja Javne službe, d. o. o. Ta akcija zagotovo ni zadnja, ki jo bodo izpeljali skupaj, je prepričan direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, največjega turističnega podjetja v tem prostoru, ki je tudi prepričan, da bo Ptuj postal velik turistični igralec in da bo ta doslej največja marke-tinška akcija ptujskega turističnega gospodarstva, ki je bila izpeljana z veliko podporo MO Ptuj, dala tisti potreben zagon, da bodo zdajšnjo akcijo, ki jo ocenjujejo kot uspešno, lahko nadgradili z novimi, predvsem pa jesenskimi in zimskim programi, pri čemer še posebej stavijo na martinovanje v začetku novembra in na 50. jubilejno kurentovanje v letu 2010. S pomočjo te marketinške akcije naj bi letošnje leto ptujsko turistično gospodarstvo izšlo s pozitivnim izidom. Število gostov in nočitev se je v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečalo, število domačih gostov je bilo v poletni sezoni večje za štiri odstotke. Na dobre rezultate pa računajo tudi v jesenski oziroma zimski sezoni, na nek način je ta marketinška akcija prišla ob pravem času, saj je po poletju že bilo čutiti manjšo stagnacijo obiska. V turizmu Spodnjega Podravja je trenutno zaposlenih okrog 500 ljudi, število turističnih ležišč pa je preseglo tisoč in trenutno znaša 1068, od tega 35 odstotkov v hotelih. To pa so že osnove za resno umeščanje turistične destinacije, poudarja Peter Vesenjak iz podjetja Hosting. Javno-zasebno partnerstvo pa je ključ do uspeha. Ptuj ima vse možnosti, da bo s svojo ponudbo pritegnil zgornji srednji sloj turistov, ne pa tudi t. i. prestižnih gostov. Gre za goste, ki jih zanimajo zgodovinska in kulturna ponudba, odkrivanje tradicij in življenjskih užitkov na zdrav način. Na novinarski konferenci v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 14. oktobra predstavili tudi nov turistični katalog turistične destinacije Ptuj z okolico. MG Ptuj • Za manj hrupa v starem mestnem jedru Prinašajo sožitje drugačne dejavnosti? Ptujski župan je 14. oktobra v Mestno hišo povabil nekatere stanovalce starega mestnega jedra in lastnike gostinskih lokalov na tem območju, poleg njih pa še predsednika ČS Center Borisa Miočinoviča in Območno obrtno-podjetniško zbornico, ki pa zastopa samo tiste gostince, ki so organizirani kot d. o. o. Bolj ali manj smo slišali iste zgodbe, vsako stran s svojim prav oziroma interesom. Stanovalci bi radi mirno spali, ne nasprotujejo gostinski dejavnosti čez dan, moti jih hrup, ki se ustvarja ob koncu tedna, ko nekateri lokali poslujejo v podaljšanem obratovalnem času, ki ima za posledico hrup, ki jim ne da spati. Gostinci pa si želijo tržiti tudi v podaljša- nem času, ker bo sicer mesto še bolj mrtvo, če oni ne bodo obratovali v tem času in da zaradi tega ne bo turizma, pa tudi krivi niso za ves hrup, ki se ob koncu tedna dogaja na ptujskih ulicah in trgih. Nekaj ga je prinesla tudi prepoved kajenja v lokalih. Tudi poklicani niso, da bi delali red. Ptujski župan, ki je kot prvi mož odgovoren, da se v tem mestu najde sožitje Foto: Črtomir Goznik Branko Eržen, stanuje tik nad študentskim lokalom, naj bi kmalu lažje spal, ker bodo hrup omilili, tudi z menjavo pohištva in zaprtjem hodnika. Ptujski župan pa pričakuje, da se bodo v kratkem dogovorili, kdaj bodo zmanjšali tudi jakost glasbe v lokalih, ki so v petek in soboto odprti dlje časa. med vsemi, je tudi tokrat povedal, da ga ni območja na Ptuju, v katerem ne bi imeli takšnih ali drugačnih težav zaradi obratovanja gostinskih lokalov, eldorada za lokacije hrupne dejavnosti v mestu pa ne vidi. V Mestno hišo je vse povabil, da bi dosegli neki dogovor. Predsednik ČS Center Boris Miočinovič je prepričan, da je hrup, ki prihaja iz lokalov v starem mestnem jedru, neke vrste mučenje, in da je rešitev v tem, da se v mesto naselijo mirnejše dejavnosti, hrupne pa preselijo na drugo lokacijo. V tem trenutku je Ptuj ob koncu tedna zabavišče za SV Slovenijo. Lokalov s podaljšanim obratovalnim časom v tem času nimajo v Lenartu, Radgoni, Radencih, Ljutomeru, Ormožu, Rogatcu, Ptuj je edini, ki jih ima. Po dobri uri in pol razprave se je nekako le izluščilo, da bo z vidika zapiralnega časa nekaj le potrebno narediti, določiti uro, ko se bo v lokalih ugasnila glasba, za nekaj tehničnih rešitev glede zmanjšanja hrupa pa so se dogovorili pri študentskem lokalu na Slovenskem trgu. Resno pa se bo potrebno dogovoriti tudi glede skupnega produkta v starem mestnem jedru, ki bo omočil, da bodo gostinci preživeli v normalnem delovniku, od osme ure zjutraj do desete ure zvečer. O tem se bodo morali skupaj dogovoriti gostinci in trgovci, ob asistenci mestne oblasti. Določene poteze je pričakovati tudi s strani policije, ki bo skupaj z revija za sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo 8 prilogo V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v oktobrski številki med ostalim preberete o vzgojni rezi ameriških borovnic, o novi blagovni znamki jabolk cameo ter o tem, kaj vse postorimo v vinogradu in kleti, v prilogi Vrtnine pa o zimski pridelavi zelenjave ter o okoljevarstvenih vidikih pridelave zelenjave. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. inšpekcijo pogosteje nadzorovala spoštovanje obratovalnega časa, točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam kot tudi zadrževanje teh oseb v lokalih v nočnih urah, ko bi že morali spati. Pereč problem je tudi ptujska tržnica, ki je postala mesto nočnega pijančevanja mladine ob petkih in sobotah, potem ko so se tja preselili iz Mestnega parka. Zbirališče nočnih veseljakov je postal tudi prostor pri Mestnem gledališču, kjer je tako kot na tržnici prisotna samooskrba z alkoholom. MG Prireditvenik Torek, 20. oktober 9.00 Ormož, kulturni dom, prireditev z Glavo na zabavo za osnovnošolce zadnje triade 18.00 Majšperk, Tovarna umetnosti družbe Albin promotion, odprtje razstave Govori z mano, razstavljali bodo Dušan Fišer, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Igor Molin in Silvester Plotajs-Sicoe 18.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, potopisno predavanje Naokrog po Avstraliji, zanimivo pripoved ob slikovni projekciji bo predstavil Čuto Matičič Sharp 18.30 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole, javni nastop učencev Glasbene šole Slovenska Bistrica - Moški pevki zbor Jezero začenja novo obdobje z novim programom, v svoje vrste vabi nove pevce, odrasle moške vseh starosti, prijave sprejema predsednik na telefon 031 842 695 - Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine - Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupino delo z osnovnošolci - Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Utrinki iz sanj, avtorja Klasa Belriča Sreda, 21. oktober - Slovenska Bistrica, Transmisijska meditacija, informacije na telefon 031 881 946, Darja www.radio-tednik.si SVET ZAVODA OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let, ki začne teči 1. 2. 2010. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja zavoda, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku - s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču - izven kraja prebivališča - zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ BORISA KIDRIČA, Kajuhova 10, 2325 KIDRIČEVO, z oznako Prijava za razpis za ravnatelja. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke. Zaposlimo: ASISTENT VELEPRODAJE Pričakujemo: • izobrazbo najmanj VI. stopnje ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, • aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, • poznavanje dela z računalnikom, • izpit B kategorije, • fleksibilnost, pozitivna naravnanost, komunikativnost. Zagotavljamo vam dinamično delo, možnost osebnega razvoja in napredovanja ter redno in pošteno plačilo. Svoj življenjepis z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Apollo d.o.o., Slomškova 3, 2250 Ptuj ali na info@apollo.si, najkasneje do 28. 10. 2009. Zaposlitev bo sklenjena za določen čas - nadomeščanje porodniškega dopusta. Mali oglasi STORITVE FASADE, NOVOGRADNJE, ometi polaganje robnikov in tlakovcev zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 040 847 006. PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170. PRODAM več brejih telic simentalk, trosilec umetnega gnojila, 600 kg, vikon. Telefon 040 657 751. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, raznih sort, možnost lastnega obiranja. Sadjarstvo Herga, Gabrnik 17. Tel. 041 798 790. JABOLKA za ozimnico različnih sort vam nudi sadjarstvo-drevesn-ica Holc, Zagorci 61, Juršinci. Tel. 758 08 91 ali 041 732 323. PRODAM teličko simentalko, staro dva meseca. Tel. 031 401 629. PRODAM smrekove deske, 130 €/ m3, ladijski pod, 3,30 €/m2, bruna in razni žagan les ter hrastova drva. Tel. 041 833 781. LES za ostrešje,deske, 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580. HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje Muta, 150 l, in pecljalnik z elektro pogonom, zelo dobro ohranjeno, prodam, cena ugodna. Tel. 041 436 496. PRODAM bukova drva in kupim večjo njivo ali gozd na področju Podlehnika. Tel. 031 406 235. NEPREMIČNINE PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo: balkon, KTV, telefon, klet. Inf. na tel. 031 244 748. PRODAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, Panonska ulica 5. Telefon 031 711 644. DOM-STANOVANJE V NAJEM damo neopremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 041 764 395. BELA TEHNIKA PRODAM pralni in sušilni stroj, hladilnik in zamrzovalno omaro. Tel. 031 575 627. MOTORNA VOZILA HONDA civic 2,2 i, CTDi sport, letnik 08, v tovarniški garanciji, črne barve. Inf. 031 711 644. RAZNO NUJNO potrebujem 300 €, za kratek rok. Obresti po vaši želji. Tel. 031 416 438, po 19. uri. (Rradioptuj \^89,8» 98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si MLEKOMAT Vsak dan sveže mleko »iz vasi v mesto« iz mlekomata na ptujski tržnici, 24 ur na dan. Nudi kmetija Zupanič. KOTIČEK manikure mojStil v Supermestu vas do 25. 10. vabi na BREZPLAČNO lakiranje nohtov. Zagotovite si svoj termin na 030 350 091 še DANES, saj je dnevno prostih pet terminov. KMETIJSTVO Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Dušan Kokol IZ BODKOVCEV 31 5. 10. 1989 - 19. 10. 2008 Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših ti živiš. Ni dneva, ne noči, v srcih z nami si, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča. Brez tebe, dragi Dušan, je srčni lom in prazen je naš dom. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate bele sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo pre-ranem grobu. Žalujoči: mama, ata, brat Boris z ženo Marto, nečak Domen in mati Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečine ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš! V SLOVO dragemu možu in atiju Antonu Strelcu IZ GRAJENE 14 A Od njega se bomo poslovili v sredo, 21. oktobra, ob 15. uri na novem rogozniškem pokopališču. Žalujoči: žena Anica, hčerki Iris z Jernejem in Evelin s Sašem Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI A t K POSKOČNIH 1. Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje 2. Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti 3. Ans. KOLOVRAT - Ne obračaj se v slovo 4. Ans. BRATOV AVBREHT - Svet brez solz 5. ŠTAJERSKI BARONI - Hvala mama za pesem 6. Ans. ČEPON - Horjulke so za žurke 7. Ans. ZDOMARJI - Miss vasi ŠOPEK POSKOČNIH Glasujem za: _ Ime in priimek: POP 7 TOP 1. BOŠTJAN KONEČNIK - Tota naša vinska klet 2. TANJA ŽAGAR-Rada bi 3. KORADO & BRENDI - Med in mleko 4. DOMEN KUMER - Marička Štajerka 5. RUDI ŠANTL-Vejnec skuznath rouž 6. Ans. ŠTRK - Kajžica na Stari gori 7. MALIBU IN JOŽE KRAJNC - Mezinček POP 7 TOP Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice po91Jlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja! Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade! Zaveč in informacij pokličite 080 22 66 ali obiščite www.petrol.si/primakurilnoolje PETROL Promocijska akcijatraja od 12.10. do 31.10.2009. Ptuj • V Pokrajinskem muzeju že vrsto let opozarjajo na težave Se bo svetniški glas slišal tudi do Ljubljane? Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ima vrsto nerešenih problemov, s katerimi želi ponovno seznaniti tudi lokalno oblast - mestni svet, zato želijo, da naj bi o tem svetniki razpravljal na eni prihodnjih sej. V večini gre za že leta znane probleme. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pričakujejo, da bo katera od sej mestnega sveta ali vsaj en del potekal v slavnostni dvorani ptujskega gradu, svetnike pa želijo povabiti tudi na ogled nekaterih novih zbirk. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je še vedno najbolje obiskan pokrajinski muzej v državi, v zadnjem času pa je pripravil vrsto odmevnih projektov. Od vseh nerešenih problemov direktor Aleš Arih na prvo mesto postavlja še vedno nerešeno vprašanje lastništva in upravljanja med Mestno občino Ptuj in državo, kar pomeni, da Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sploh nima uradnega pooblastila za upravljanje državnega premoženja. Ker razmerja o tem, kdo za kaj odgovarja in komu kaj pripada, niso dokončno rešena, ostaja odprto tudi vprašanje vzdrževanja. Ministrstvo za kulturo je pred leti sicer opravilo popis svojega celotnega premoženja, vključno z grajskim hribom in posameznimi parcelami, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je ministrstvo nekatere parcele izločilo in jih pustilo MO Ptuj. Vse to ima za posledico, da muzej opravlja tudi komunalno dejavnost, kar pomeni, da skrbi za cesto, za vzdrževanje grajskega hriba, skrbi za parkirišča in celo za zaklonišča v grajske hribu, kar je popoln nesmisel. V muzeju so prepričani, da bi to že zdavnaj bilo rešeno, če bi tudi MO Ptuj pokazala več zavzetosti za to, morala bi odločneje zahtevati, da se to reši, ker gre za kompleks, ki leži na njenem območju, zato bi morala biti še kako zainteresirana, da je urejen. MO Ptuj bi morala dosledno odigrati svojo ustanoviteljsko vlogo in odločneje pomagati reševati vse nakopičene probleme. Doslej se je v zvezi s tem nabralo že za cel fasci-kel nekih dokumentov. Zaradi tega je imel muzej tudi težave pri pridobivanju sredstev, ker če jih želiš dobiti, moraš biti lastnik ali imeti najmanj na pa- Grajska restavracija še vedno sameva. Ker objekt ni dokončan, propada, že nekajkrat pa so ga »obiskali« tudi vandali. pirju rešeno upravljavstvo. Vse papirje, ki so jih doslej potrebovali za to, da so prišli do denarja za posamezne projekte, so si morali pridobivati sproti, saj se ne glede na to nerešeno vprašanje obnašajo kot pravi upravljavci, če ne že lastniki. Bo moralo priti do katastrofe? Že devet let pa direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih opozarja tudi na požarno ogroženost ptujskega gradu. V zvezi s tem se je MO Ptuj že pred leti obvezala, da bo za zmanjšanje požarne nevarnosti zgradila hidrant na gradu, a po toliko letih še vedno ni nič narejeno. Na tem območju namreč ni dovolj velikega vodnega pritiska, da bi vodo pripeljali na grad, pa se projekt za prečrpališče dela že dve leti in »požarne vode« še vedno ni. Tretji nerešen problem je nekdanja grajska konjušnica. To je tudi edini projekt, ki teče direktno preko Ministrstva za kulturo. Pred dvema letoma je bil pripeljan do tretje gradbene faze, potem se je zaustavil - in stoji še danes. Stavbno pohištvo propada, dogajajo se kraje, pokradli so že celotno dosegljivo bakreno žlebovje. Prve stroške je muzej kot dober gospodar pokril, čeprav s tem nima nič, pa vloženega ni dobil nazaj. Za nova popravila denarja nima. Objekt še naprej propada, doslej je propadlo tudi že več razpisov za najemnika. Nujno bi bilo, da konjušnico uredijo do četrte gradbene faze, če želijo Osebna kronika Rodile so: Valerija Arnuš, Paci-nje 32, Dornava - Kajo; Anita Beranič, Pongrce 3, Cirkovce -deklico; Irena Vaupotič, Bukovci 85, Markovci - Elo; Stanka Petek, Drstelja 16, Destrnik - dečka; Melita Flakus, Zlatoli-čje 110, Starše - Nušo; Darja Lipovšek, Senik 25, Sveti Tomaž - Laro; Milenca Križanec, Spodnje Sečovo 92/a, Rogaška Slatina - Roka; Aleksandra Šegula, Lackova cesta 41/f, Maribor - dečka; Anica Bezjak, Majšperk 85 - Saro; Rebeka Rogelj, Prečna pot 18, Ptuj -Aleksa; Doroteja Podvršek, Ul. Borisa Kraigherja 1, Kidričevo - Tjaža; Nataša Skledar, Sto-govci 11, Ptujska Gora - Lano; Suzana Krajnc, Savci 20/a, Sveti Tomaž - Viktorijo; Željka Bartolic Martinez, Cirkulane 28 - Lucijo; Alenka Korpar, Skolibrova ul. 4, Ormož - Vida; Aleksandra Šentak, Stogovci 53, Ptujska Gora - Zojo. Umrli so: Olga Božičko, rojena Simenčič, Dravinjski Vrh 12/b, rojena 1942 - umrla 5. oktobra 2009; Alojz Anderlič, Mi-hovci pri Veliki Nedelji 77, rojen 1934 - umrl 7. oktobra 2009; Anton Zvonko Kretič, Frankovci 10, rojen 1933 - umrl 9. oktobra 2009; Ana Korenjak, rojena Zavec, Dolane 33 - umrla 10. oktobra 2009; Justina Kramberger, rojena Vogrin, Čr-mlja 18, rojena 1922 - umrla 9. oktobra 2009; Marija Mo-horič, rojena Družovič, Gomilci 14, rojena 1927 - umrla 12. oktobra 2009. Poroka - Ptuj: Andrej Leskovar in Katja Smolej, Majšperk 59. Foto: Črtomir Goznik dobiti najemnika. Mestne občina se premalo angažira Tudi pri tem projektu bi se morala MO Ptuj bolj angažirati, pritisniti na Ministrstvo za kulturo, da se tudi ta projekt enkrat dokonča in da grajski hrib končno dobi gostinski lokal, kot pritiče takšnemu objektu. V tem trenutku ni nobenih znakov, ki bi kazali, da se bodo v letu 2010 vendarle nadaljevala dela na tem objektu, čeprav so bile dane obljube, da se bo finalizacija objekta pričela izvajati v tem letu in tudi uredila ploščad. MO Ptuj pa je po teh dogovorih dolžna urediti vso komunalno infrastrukturo. Dokler objekt ne bo dobil končne podobe in potrebnih inštalacij, ne bo mogoče dobiti najemnika. Vsi dosedanji potencialni vlagatelji so si namreč že izračunali, da se vlaganja v nedokončani objekt ne splačajo. Na to so Ministrstvo za kulturo opozarjali od vsega začetka, že od prvega razpisa, s katerim so iskali najemnika, pa jim niso verjeli. Zdaj čakajo, da ministrstvo obljubo izpolni in dokonča urejanje objekta, da bodo lahko v muzeju skupaj z MO Ptuj poiskali primernega najemnika. Mestni svet je organ, ki bi s svojimi sklepi lahko pomembno prispeval, da bi se devet let stari problemi končno razrešili v prid muzeja oziroma mesta, so prepričani v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Gradivo za točko dnevnega reda o problematiki muzeja bodo pripravili sami. Pri tej točki bodo dodali tudi načrte, s katerimi se bo pokrajinski muzej vključil v projekt Evropske prestolnice kulture 2012. MG Napoved vremena Kakršno vreme Urša (21.) prinese, 11/-2 tako se rada jesen in zima obnese. Foto: Črtomir Goznik Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: »Pri reševanju muzejskih problemov pričakujemo odločnejšo podporo Mestne občine Ptuj.« Danes bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Zapihal bo jugozahodnik, na zahodu se bo popoldne pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C. V sredo bo pretežno oblačno, le na vzhodu bo še delno jasno. Pihal bo jugozaho-dnik. V zahodni Sloveniji bo v noči na četrtek začelo deževati. V četrtek bo oblačno in deževno, le v vzhodni Sloveniji bo še večinoma suho.