Ptuj, petek, 8. julija 2005
letnik LVIII • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
športna dvorana Center, 8. julij 2005 ob 19.30
Aktualno Ptuj • Življenjske zgodbe: Ko si star in sam
Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Verjamejo, da bo Ptuj sedež regije
Stran 9
Sport
Judo • Lei Murko nova zlata medalja z velikih tekmovanj
Stran 15
9770040197060
Uvodnik
Iz političnih ali drugih razlogov

V zadnjem času buri duhove nepotr-jevanje ravnateljev šol s strani ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Minister svojih odločitev ne komentira, javnost pa se sprašuje, ali gre zapolitič-ne ali strokovne odločitve. Vzadnjih primerih bi težko rekli, da gre za strokovne pomanjkljivosti, saj gre za ljudi, ki so pred tem že kar nekaj časa vodili šolske kolektive, in to očitno kar uspešno. Torej gre za politično odločitev, kot je pri politikih pač običaj. Pri tem ni nobena politična opcija izvzeta. Pri vseh so najpomembnejši stranka in interesi stranke, ki mora ob ugodnem volilnem izidu nagraditi svoje člane oziroma svoje pristaše. Nagrajuje pa se jih z dobrimi službami; če takih ni, se jih da tudi izmisliti in na novo ustanoviti. Kaj pa državo stane, če ima kakšnega državnega ministra ali državnega sekretarja več ali manj! Tako pač to je in tako bolj ali manj delajo politične stranke, ko pridejo na oblast. Drugo vprašanje pa je, koliko je v državni administraciji vendarle stroke, ki je potrebna za ustrezno delovanje države. Nedvomno je veliko dobrih strokovnjakov, dovolj pa vendarle ne, saj bi sicer lahko dobili več denarja iz evropskih skladov, če bi znali ustrezno strokovno in pravočasno pripraviti načrte za črpanje teh sredstev. To ne velja zgolj za državni nivo, ampak tudi za občinskega, ker očitno razvojne organizacije pripeljejo bore malo evropskih sredstev v naše občine.
Zaradi političnih in ne strokovnih odločitev nas čes-tokrat boli glava, kot bo vse poletje bolela prebivalce ob cesti Maribor-Ptuj, ko se bodo dušili v prometu, ker naši politični strokovnjaki že kar predolgo razmišljajo o novi cestni povezavi. Tudi ob novi regionalni razdelitvi Slovenije bo nekoga bolela glava; ptujskega župana očitno že kaj kmalu, koga drugega pa čez nekaj let. Pa kaj, v politiki se da vedno vse opravičiti; tisti, kije na oblasti, nikoli ni nič kriv, oni drugi so krivi, vse so zaj^
Franc Lačen
Videm • Kanalizacija je še v igri
Razkrižje • Ob občinskem prazniku
Podelili občinska priznanja
Na osrednji prireditvi ob sedmem prazniku občine Razkrižje, ki je potekala v novem kulturno-športnem centru pri Ivanovem izviru na Razkrižju, je župan Stanko Ivanušič podelil občinska in županova priznanja.
Občinski priznanji sta prejela Danica Smolkovič iz Ša-farskega za več kot desetletno aktivno delovanje v dramski skupini tamkajšnjega kulturnega društva ter Vilijem Budna iz Ljutomera kot pomemben organizator kulturnega življenja in vodja dramske skupine v nekdanji krajevni skupnosti Razkrižje, županovi priznanji pa sta dobila dijak tretjega letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Marko Žižek iz Šafarskega za osvojitev zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz znanja nemškega jezika in Kristjan Rob iz Veščice za aktivno delovanje v klubu malega nogometa Marinci Veščica.
Na prireditvi je župan Iva-nušič obiskovalcem predstavil
Z veliko lastnega denarja tudi do evropskega
»Za Videm smo končno dobili konkreten odgovor ministrstva glede vprašanja možnosti evropskega kohezij-skega sofinanciranja kanalizacijske mreže v tej občini,« pravi koordinator medobčinskega projekta Zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja Jernej Šomen.
opravljeno delo od lanskega praznika do danes in načrte. "Moderniziranih je bilo kar nekaj cestnih odsekov, ki prebivalcem sedaj omogočajo vožnjo do svojih hiš po slovenski strani, odprli smo zdravstveno postajo za potrebe zobozdravstva, uredili prostor za knjižnico, čitalnico in mladino, sprejeli pa smo tudi prostorski plan, ki med drugim zajema 21 gradbenih parcel. V bližnji prihodnosti bomo pričeli skupaj z republiškim stanovanjskim skladom graditi enega od predvidenih treh stanovanjskih blokov, modernizirali bomo nekatere občinske ceste, v planu pa imamo tudi javno razsvetljavo in pločnike," je dejal Ivanušič, ki je z županom Velikih Lašč Antonom Zakrajškom podpisal sporazum o sodelovanju, podpisana pa je bila tudi listina o sodelovanju med Turistično narodopisnim društvom Raz-križje in Društvom podeželskih žena Velike Lašče.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Stanko Ivanušič je priznanje podelil tudi Danici Smolkovič.
Na ministrstvu za okolje in prostor so v dopisu zapisali, da »v zvezi z uvrstitvijo občine Videm v drugo fazo projekta Zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja sporočamo, da so upravičeni do sofinanciranja dveh primarnih kanalov in čistilne naprave (3100 PE) pod pogojem, da istočasno, to pomeni do leta 2010, zagotovijo izvedbo - izključno z lastnimi sredstvi - toliko ostale kanalizacijske mreže, da bo čistilna naprava leta 2010 obremenjena 70-odstotno.«
Na podlagi takšnega odgovora ministrstva so odgovorni za projekt že pripravili okvirni predračun in pregled stanja, kaj bi bilo potrebno narediti v Vidmu, da bi lahko kandidiral za evropska sredstva skupaj s še ostalimi šestimi občinami.
»V teh dneh pričakujemo načelni odgovor s strani občine Videm, ali so sploh pripravljeni za takšno investicijo ali ne. Če bo odgovor pozitiven, bo sledila priprava vse ostale potrebne dokumentacije. Časa pa ni prav veliko, saj načelni odgovor pričakujemo v teh dneh; temu bo namreč sledila še seja občinskega sveta, do katere moramo pripraviti vse dokumente in potem bodo o tem odločali svetniki. Njihov sklep je potreben za nadaljnjo proceduro, ki pa mora biti dokončana do konca julija, ko predvidevamo oddati dokumentacijo za drugo fazo izvedbe kanalizacijskega omrežja s pomočjo kohezije po vključenih občinah.«
Kaj bi sofinancirala kohezija v Vidmu?
»Poudariti moram, da se še vedno pogovarjamo zgolj o okvirnih številkah, saj bodo točne znane šele po prejetju dokončne odločbe iz Bruslja. Konkretno v Vidmu, če se bodo odločili za kandidaturo, lahko pridobijo sredstva za izgradnjo primarnega kanala v Pobrežju in deloma na nižinskem območju pod Dravinjskim Vrhom preko Dra-vinje ter seveda za čistilno napravo. Izgradnja vseh treh omenjenih zadev je ocenjena na dobrih 440 milijonov tolarjev. Pri tem je izgradnja obeh omenjenih primarnih kanalov vredna okoli 183 milijonov, čistilna naprava pa 139 milijonov. Kanala, ki bi se lahko gradila s kohezijskimi sredstvi, sta vredna okoli 183 milijonov - gre za Pobrežje.
Občina Videm pri izgradnji kanalizacijskega sistema lahko še računa na evropsko sofinanciranje, če bo poprej sama zgradila za najmanj 700 milijonov tolarjev omrežja.
K temu se potem prištejejo še davek in vsi ostali stroški, tako da ta naložba skupaj nanese slabe pol milijarde tolarjev. Ta del bi torej lahko bil sofinanciran s strani Evrope, občinski delež pa bi znašal med 10 in 20 odstotki,« pojasnjuje Šomen.
Videm bi moral vložiti od 700 do 900 milijonov kot predpogoj
Da pa bi občina sploh lahko vstopila v evropsko sofinanciranje, mora pred tem sama zagotoviti izgradnjo precejšnjega deleža kanalizacijskega primarija in sekundarija, ki bo zagotavljal zahtevano obremenitev čistilne naprave. Glede na znane pogoje, ki veljajo tudi za vse ostale občine, mora Videm financirati izgradnjo celotne sekundarne mreže v Pobrežju ter na območju pod Dravinjskim Vrhom: »Prav tako mora zgraditi primarni vod proti Tržcu s kasnejšo navezavo Lancove vasi in Vidma ter sekundarno kanalizacijo v Vidmu in Tržcu. Potrebna bi bila torej celovita kanalizacijska mreža v Vidmu in Tržcu, kar bi skupaj po ocenah zahtevalo okrog 583 milijona tolarjev. Za izpolnjevanje zahtevane obremenitve čistilne naprave pa bi bilo potrebno dograditi še del kanalizacije, kjer sta pa možni dve varianti. Cenejša, ki je vredna približno 116 milijonov tolarjev, predvideva izgradnjo med Tržcem, Polskavo in Dravinjo. Druga,
dražja varianta, ki zajema tudi več gospodinjstev, pa stane 329 milijonov tolarjev in bi vključevala večji del Lancove vasi, Barislovce, Sela in Tržec. Katero od variant bo občina izbrala, je njena odločitev in stvar prioritete izgradnje kanalizacijskega omrežja.«
Enostavneje povedano to pomeni, da mora Videm v svoj kanalizacijski sistem vložiti najmanj 700 pa tja do dobrih 900 milijonov lastnih proračunskih tolarjev zgolj zato, da izpolni pogoje kandidature za kohezijska sredstva. Slednja bi potem lahko dobil za izgradnjo čistilne naprave in dveh primarnih vodov, kjer pa bi, kot pač velja za vse, še primaknil od 44 do 88 milijonov tolarjev.
Po drugi strani, če se vsa zadeva pogleda s pozitivne plati, pridobi pri izgradnji kanalizacije s čistilno napravo po sedanjih ocenah najmanj 360 milijonov, ki bi jih prispevali Evropa in država.
»Obe opisani možnosti, cenejša in dražja, sta, kar se tiče izpolnjevanja kohezijskih pogojev, enakovredni. Torej, ali se Videm odloči za naložbo v višini približno 700 milijonov ali drugo v višini nekaj preko 900 milijonov, z vidika sofinanciranja ni pomembno.«
Nosilec projekta v prvi fazi je Ptuj
V ostalih občinah, kar se tiče prijave na kandidaturo za kohezijska sredstva, sprememb ni. »Prva faza je praktično dokončana, dokumentacija je v Ljubljani, zdaj je od-
visno od njih, kdaj bo poslana v Bruselj. Vlada mora pred tem sprejeti še dokument pod naslovom Spremembe strateškega referenčnega okvirja, kajti šele to omogoča pošiljanje vseh dokumentov oz. projektov, ki so predvideni za kohezijsko sofinanciranje, v Bruselj. Teh projektov je seveda več, sofinancirani pa bodo pač v okviru razpoložljivih sredstev kohezije za te namene. Upajmo, da bo vlada ta dokument sprejela čimprej, saj brez tega projekti ne morejo naprej.«
Odločba iz Bruslja o sofinanciranju prve A-faze, ki v različnih občinah zajema različno velike deleže, se pričakuje do konca letošnjega leta. Šele takrat bo tudi znana točna cifra, ki jo občine lahko pričakujejo iz kohezijskega sklada.
»V zvezi s tem je pomembno še to, da je za izvedbo prve A-faze določen en sam investitor in to je po usklajevanju z župani vključenih občin zdaj mestna občina Ptuj, ki nastopa kot prijavitelj!« Kot je slišati, vsi župani, še zlasti ne gorišniški, niso bili posebej navdušeni nad odločitvijo o enem samem nosilcu projekta, ki posledično vključuje en sam razpis za ves sistem ter enega samega finančnega posrednika; v tem primeru ptujsko občino, vendar pa naj bi bil takšen način najcenejši. Ali bo obveljal tudi za drugo A-fazo, je še vprašanje, saj je eventualno možnih tudi več razpisov in s tem izbira več investitorjev po sistemih.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Zgodba nekega življenja
Življenjske zgodbe: ko si star in sam
Prihaja nemočen, opira se na bergle in išče pravico od vrat do vrat. Ko je bila še žena zdrava, sta sklenila kupno pogodbo in hkrati pogodbo za pre-užitek. Od treh otrok jima je ostala le hčerka, s katero se redko srečujejo, zato se jima je zdel preužitek dobra rešitev, da jima na stara leta ne bo več potrebno toliko delati, da bosta brez skrbi.
Celo življenje sta zelo garala, ustvarila veliko. V pogodbo je ena in druga stran marsikaj napisala, a ne dovolj natančno, težave so se začele kopičiti. Prišlo je do fizičnega in drugih oblik nasilja, večkrat je posredovala policija, pripoveduje možakar in kaže papirje. Žena je hudo zbolela, morala je v dom upokojencev, ki ga plačuje ena od bližnjih občin. Odločil se je, da bo pogodbo prekinil. Dodeljena mu je bila tudi brezplačna pravna pomoč.
V Centru za socialno delo primer dobro poznajo, kakršnakoli zgodba že je, ima vedno dve strani. Zaradi občutljivosti primera se vanjo nismo poglobili, ker bi zadevo lahko po nepotrebnem zapletli. Dejstvo pa je, da naj bo zgodba v poduk vsem, ki sklepajo ali bodo še sklenili pogodbe o preužitku, da naj bodo te jasno in nedvoumno zapisane. Pa tudi pomoč je na voljo, da se morebitne napake ne bi več ponavljale.
Tožbo je vložil lani, doslej se ni nič zgodilo. Samo nekaj popisujejo, nič pa ne ukrepajo, poudarja. »Ne morem se zadovoljiti s tem, kar mi
govorijo. Priznam, da sem za to, kar se mi je zgodilo, kriv sam, ker nisem bil dovolj pazljiv. Zakaj oblasti, vsaj sodne, ne ukrepajo, če me že policija ne more zaščititi, da bi lahko mirno živel v dodeljenem mi prostoru? Dokler bom mogel, bom vztrajal, da se mi posestvo vrne. Potem bom tudi sam odšel v dom. Zdaj sem sam, ker mi je pred dnevi umrla tudi žena. Skupaj sva bila 57 let. Domače sem 'skusil', mislil sem, da bodo 'ljudski' boljši. Uštel sem se. Čisto sem obupan, jokam in jokam, pomagajte!«
Nasilja nad starejšimi vedno več
O tem in drugih tovrstnih primerih smo se pogovarjali z direktorjem Centra za socialno delo Ptuj mag. Miranom Kerinom. Nasilja nad starejšimi občani je vedno več, čeprav si družba še zatiska oči pred tem problemom. Pričakovati pa je, da se bo občutljivost tudi za to problematiko povečala, kot se je za druge oblike nasilja, spolne zlorabe,
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj: "O nasilju nad starejšimi še ne govorimo na glas.«
problematiko narkomanov. Ko se bo to zgodilo, bodo zadeve hitreje postale "javne", lažje in hitreje bodo lahko ukrepale nekatere službe, če bo do težav prišlo.
" Pri svojem delu se srečujemo z vedno večjim številom ostarelih ljudi, ki se potožijo na takšen ali drugačen način. V večini primerov pa je tako, da ne želijo, da bi se naša služba že takoj vpletla.
Poznamo dve vrsti nasilja nad starejšimi, eno je znotraj štirih zidov, znotraj lastne družine, drugo se pojavlja pri tistih ostarelih, ki so sklenili kakšno pogodbo o preživljanju. Neizvrševanje določb, določenih v teh pogodbah, povzroča tako na eni kot na drugi strani drugačno razumevanje, prihaja do konfliktov, ki se lahko končajo s fizičnim nasiljem. V zadnjem letu smo imeli več kot deset primerov ostarelih, ki so se potožili, da imajo probleme pri izvrševanju določb preužitkarske pogodbe. Center ima javna pooblastila, da zaščiti tiste, ki so slabotnejši, otroke in ostarele. S svojim strokovnim delom se vključujemo v razreševanje tovrstnih problemov. Vključili bi se lahko tudi pred podpisom takšne pogodbe, če bi to kdo želel. V okviru prve socialne pomoči bi ljudi lahko poučili, na kaj morajo biti še posebej pozorni, ker so se s takšnim težavami srečali že drugi pred njimi. Na notarski zapis pa seveda nimamo vpliva.
Ko pride do konfliktov, se prizadeti lahko zatečejo na Center za socialno delo. Po najboljših močeh se v okviru svetovalnega dela vključimo v razreševanje težav, prizadete obiščemo na domu, preverimo ene in druge podatke. Nekaj primerov smo relativno uspešno rešili, da sta si preužitkar in tisti, ki zagotavlja preužitek, zadeve vsaj približno razjasnila in jih poskušala zgladiti. Natančnih podatkov o tem, koliko je tožb zaradi prekinitve pogod-
be o preužitku, nimamo.
Pogodbe o preužitku premalo natančne
Osnovni problem teh pogodb je po mojem v tem, ker v njih običajno ni dovolj natančno določena količina nečesa (drv, premoga ...) in v kakšnem obdobju se zagotavlja. To, vidim, je osnovni problem. Pri svojem terenskem delu naše službe lahko ugotavljajo, ali ima starejša oseba toplo, čisto, ko jo obiščemo nenajavljeno, ali koristi prostor, ki je v pogodbi naveden. V tem primeru bi lahko posredovali z dokazovanjem, prepričevanjem nasprotne stranke. Nemočni pa smo vedno, če piše samo, da se preužitkarju zagotavlja tri kubike drv, vprašanje pa je, v kakšnem časovnem razdobju: gre za količine v enem mesecu, pol leta, letu? Ker to ni določeno, se pojavijo zapleti, ker eden trdi eno, drugi drugo. Trditve tistega, ki je dolžan izpolnjevati pogodbo o preužitku, se ponavadi razlikujejo od trditev koristnika preužitka. Vsak ima v glavi svojo sliko tistega, kar sta se ob sklenitvi pogodbe dogovorila, ker zadeve niso zapisane enoznačno. V takšnih primerih je tožba neizogibna, " je o težavah pri tistih, ki so sklenili pogodbo o preužitku, povedal mag. Miran Kerin.
Štirje zidovi marsikaj skrijejo
Tudi s starostniki, ki preživljajo jesen življenja doma, v krogu ožje družine, se dogaja marsikaj, a povečini ostaja skrito očem. Starejši
se ponavadi ne želijo potožiti nad sinom, hčerko, ožjo družino; lahko da imajo samo njo, drugih sorodnikov pa ne. Rajši potrpijo, nočejo pa tudi v dom upokojencev, kar bi bila rešitev, vendar bi lahko s tem dodatno obremenili ožjo družino, kar bi lahko bil vzrok za še večje nasilje. Tuin-tam se kdo potoži, telefonira, kmalu zatem pa zgodbo ponavadi spremeni in reče, da ni bilo tako hudo.
Pri izvajanju storitve pomoči na domu gospodinje Centra za socialno delo opazijo marsikaj. Če zaslutijo, da gre za nasilje ali na starostnikih opazijo modrice, o tem seznanjajo strokovne delavce. Vendar tudi modrice niso razlog, da bi bili starostniki v svojih pritožbah konkretnejši. Najbolje gre seveda tistim, ki imajo dovolj denarja in tudi srečo, da se v domovih za upokojence zanje najde prostor. V teh primerih ne gre za nobeno vpletanje družbe, niti Centra za socialno delo, niti občine.
Poraba denarja še vedno stvar posameznika
Center za socialno delo se kot institucija z javnimi pooblastili vplete vedno, ko nekdo ne more v celoti plačati oskrbnine v domu upokojencev. Uredba o oprostitvi plačevanja socialnovarstvenih storitev natančno določa, kdo je še tisti zavezanec za doplačilo; v prvi vrsti so to otroci in zakonec, če je po obračunu to še premalo, se za preostanek obremeni občino. Če je nekdo popolnoma sam, brez otrok, zakonca, ima pa majhno posestvo, se lahko v sodelovanju s Cen-
Foto: Martin Ozmec
trom za socialno delo z občino dogovori, da bo posestvo predal. V skupnem dogovoru se določi, da mu je dosmrtno zagotovljena oskrba v domu. To je seveda mogoče, poudarja mag. Miran Kerin. Niso pa redki primeri, da je nekdo, ki je še imel nekaj posestva, tega prodal, denar v kratkem času porabil, zatem pa hudo zbolel ali mu je bilo iz drugih vzrokov potrebno zagotoviti 24-urno varstvo in oskrbo. V teh primerih je rešitev lahko le dom upokojencev. Občine se takih primerov branijo, ker gre dejansko za zlorabo oziroma oškodovanje davkoplačevalcev, ker je taisti človek imel denar oziroma premoženje in ga je zapravil. Ker je ostal brez vsega, je postal občinsko breme. To je sicer nevzdržno, vendar je po sedaj še veljavni zakonodaji tako, da če nekomu ni vzeta opravilna sposobnost, lahko s svojim premoženjem dela, kar hoče. Nikomur pa ne moreš zaukazati, kaj naj naredi s svojim premoženjem, če ga ima in bi lahko poskrbel za varno in kvalitetno starost.
Jesen življenja namesto, da bi bila lepa, če je človek garal celo življenje, je po spletu okoliščin lahko tudi kalvarija. Gospod z začetka zgodbe se zaveda, da ga je polomil, dodatno pa je razočaran, ker je prepričan, da so se vsi zarotili proti njemu. Rad bi prekinil pogodbo o preužitku, odšel v dom in spokojno zaživel. Zdaj, ko je sam, pred dnevi mu je umrla žena, še kako potrebuje družbo. Čeprav se z ženo zaradi njene bolezni že dolgo nista mogla več pogovarjati, je bila na nek način njegova oaza, kamor se je zatekal. Zdaj nima več kam. Pričakuje nemogoče?
Slovenija na poti v Evropsko monetarno unijo M Ptuj • New Life Lee in Nuše
Razvoj monetarne unije Vsak izdelek
Slovenija postopoma postaja vse bolj odprto narodno gospodarstvo in je danes ena izmed 25 polnopravnih držav članic Evropske unije (EU). Z vstopom v EU je prevzela obveznost, da bo postopoma in po določenem času prevzela skupno evropsko valuto evro in se s tem odpovedala lastni nacionalni valuti. Danes je Slovenija vključena v mehanizem deviznih tečajev ERM II oz. se nahaja v t. i. »čakalnici za evro«, kjer bo, vse dokler ne bodo izpolnjeni prav vsi Maastrichtski kriteriji.
Spoznajmo skupaj EMU, evro in položaj Slovenije na poti prevzemanja skupne evropske valute.
Osnutki moderne in združene Evrope so se začeli pojavljati že hitro po drugi svetovni vojni, ko je leta 1951 prišlo do ustanovitve Evropske skupnosti za premog in jeklo. Pariško pogodbo so takrat podpisale Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. S tem se je začel proces evropske gospodarske integracije, pogodba pa je bila v veljavi petdeset let, vse do leta 2001, ko je prenehala veljati. Leta 1957 je prišlo do podpisa Rimske pogodbe in s tem do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Rimska pogodba ni vsebovala določil o oblikovanju monetarne oz. denarne unije, saj je bilo obdobje po drugi svetovni vojni zaznamovano z mednarodno monetarno stabilnostjo in prevlado ameriškega dolarja. Tečaji so bili vezani na ameriški dolar. Stabilnost v razmerju do ameriškega dolarja pa je pomenila tudi medsebojno stabilnost valut držav članic EGS.
Razmere so se spremenile ob koncu šestdesetih let, ko je nastopila nestabilnost valutnih tečajev. V povezavi so se začele pojavljati ideje o večji koordinaciji ekonomskih politik držav članic in tesnejšem sode-
lovanju na področju denarnih zadev. Leta 1969 so se voditelji držav odločili, da postane oblikovanje EMU uradni cilj evropske integracije. Leta 1970 je bilo sprejeto Wernerjevo poročilo, ki je predvidevalo tristopenjski načrt oblikovanja ekonomske in monetarne unije. Vendar zaradi spremenjenih ekonomskih okoliščin ta načrt ni bil uresničen.
Leta 1971 je bil ukinjen sistem fiksnih deviznih tečajev in s tem odprava zamenljivosti ameriškega dolarja za zlato, ki je predstavljala osnovo dotedanje stabilnosti. Pojavil se je širši razpon nihanja deviznih tečajev do ameriškega dolarja, ki je pripeljal do vala nestabilnosti tečajev valut. Zaradi tega je bil projekt EMU začasno opuščen. Da bi se tedanja nestabilnost umirila, so uvedli poseben sistem imenovan »kača v tunelu«. V njem je bilo omejeno medsebojno nihanje tečajev valut držav članic znotraj določenih mej (kača), hkrati pa je bilo omejeno tudi nihanje do ameriškega dolarja (tunel). Zaradi naftnih kriz, šibkosti ameriškega dolarja in zaradi razlik v ekonomskih politikah je sistem doživel hude pritiske in večina držav članic ga je zapustila.
1. januarja 1973 so v Evropsko gospodarsko skupnost vstopile Danska, Irska in Velika Britanija, ki so dale skupnosti nov zagon. Decembra 1978 je bil oblikovan Evropski monetarni sistem (EMS), ki je temeljil na mehanizmu deviznih tečajev (ERM), skupni evropski valuti (ECU) in kreditnih mehanizmih. V okviru ERM je bilo omejeno gibanje tečajev valut, zato je lahko medsebojno nihanje tečajev valut odstopalo največ +/- 2,25 %. V ERM so bile vključene vse tedanje članice razen Velike Britanije, Italiji pa se je dovolil razpon do +/- 6 %. Leta 1993 je bil ta razpon nihanja razširjen na +/- 15 %.
Nato je leta 1981 Grčija postala članica Evropske gospodarske skupnosti ter leta 1986 še Španija in Portugalska. Istega leta je sledil podpis Enotnega evropskega pakta, katerega cilj je bila zagotovitev območja brez notranjih meja, ki bo omogočal prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala, t. i. štiri svobode. V praksi je to pomenilo odstranitev ovir pri trgovanju med državami članicami. Leta 1989 je bilo predstavljeno Delorsevo poročilo, ki je predpostavilo uresničitev EMU v treh fazah.
V prvi fazi, od julija 1990 do decembra 1993, so bile odpravljene omejitve pri pretoku kapitala, poudarek je bil tudi na koordinaciji posameznih ekonomskih politik in tesnejšemu sodelovanju med centralnimi bankami. V letu 1992 je prišlo do podpisa Maastricht-ske pogodbe oz. Pogodbe o Evropski uniji, ki oblikovanje Evropske monetarne unije (EMU) postavlja kot formalni cilj. Ta pogodba je določila tudi konvergenčne kriterije, ki jih mora država izpolniti, če želi postati del EMU. Maastrichtska pogodba je vstopila v veljavo 1. novembra 1993. Od tega datuma naprej govorimo o Evropski uniji.
Druga faza EMU je nato trajala od leta 1994 do 1998. V tem času je bil ustanovljen Evropski monetarni inštitut
(EMI), predhodnik današnje Evropske centralne banke, katerega naloga je bila, da okrepi sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in koordinacijo monetarnih politik držav članic ter izpelje potrebne priprave za uvedbo nove skupne valute. Države članice so si v tej fazi prizadevale za izpolnitev konvergenčnih kriterijev in za zagotovitev neodvisnosti centralnih bank.
Se nadaljuje ^
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Ptuj • Razpis za štipendije
Vloge oddati čim prej
V	Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju so že pričeli sprejemati vloge za republiške in Zoisove štipendije za šolsko leto 2005/2006. Vloge je mogoče kupiti v papirnicah in knjigarnah, gre za obrazec DZS 1,51. Za upravno enoto Ptuj jih sprejemajo na Uradu za delo, Osojnikova cesta 1, za upravno enoto Ormož pa na sedežu UD v Ormožu, Ptujska cesta 25.
V	Območni službi na Ptuju so povedali, da vloge pričakujejo čim prej, četudi so nepopolne, večini v tem trenutku manjkajo priloge, zlasti potrdila o vpisu, ki pa jih lahko oddajo pozneje, pošljejo po pošti ali oddajo v nabiralnik uradov. S pravočasno oddajo vlog se bodo prosilci izognili dolgim vrstam, zavodu oziroma službi pa omogočili pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Razpis republiških in Zoisovih štipendij za novo šolsko leto je bil objavljen 17. junija letos v Uradnem listu RS št. 58/05. Pra-
vico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek na družinskega člana v njihovih družinah v letu 2004 ni presegel 833.063 tolarjev. Štipendisti, ki so že lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 odstotkov. Vlogo za dodelitev štipendije lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, ki izpolnjujejo pogoje glede starosti, statusa in prejemanja drugih štipendij. Vloga mora biti izpolnjena skladno z navodili. Dijaki in vajenci jih bodo oddali do 7. septembra, študentje do 5. oktobra. Vloge morajo biti oddane do roka, manjkajoče priloge pa je mogoče skladno z dogovorom pri sprejemu vloge, oddati tudi po roku. Študentje morajo prinesti v vpogled tudi indekse. Iz opravičljivih razlogov je mogoče vlogo oddati tudi po roku iz razpisa, v teh primerih jo je potrebno oddati v 15 dneh od nastanka oziroma prenehanja razloga. Iz-
ima svojo zgodbo
Študentki kemijske tehnologije in prava, Lea Kolednik in Nuša Topolovec, v svojem prostem času oblikujeta nakit.
Foto: Črtomir Goznik
Lea Kolednik in Nuša Topoiovec, študentki, ki sta se iotiii izdelovanja modnega nakita.
Specializirali sta se za odrske nastope. Izdelujeta modni nakit, s poudarkom na unikatih, saj ne želita, da bi bila dva izdelka ista. Vsak izdelek ima svojo zgodbo, karakter, pravita. Njuna ustvarjalnost je z ureditvijo ateljeja, poimenovali sta ga »New Life«, dobila še dodatni elan. Pri delu uporabljata naravne materiale, sami izdelujeta tudi zapirala. Njune izdelke
so na finalnem izboru nosile udeleženke tekmovanja za model Bernarde Marovt, k skupnemu sodelovanju ju je povabila tudi pevka skupine Tabu Nina Vodopivec, ki se želi uveljaviti z modno blagovno znamko »Sin«. V dogovoru sta tudi s skupino Aperi-on, ki bo kmalu zaigrala na ptujskih ulicah. Razmišljata po ptujsko, skozi svoje izdelke želita promovirati Ptuj in
njegovo zgodovino. Mika ju nakit iz rimske dobe. Želita, da bi bil njun atelje stičišče ustvarjalcev istih misli, saj želita svoje ideje širiti in jih bogatiti z drugimi. Prek CID-a bodo v njunih poletnih delavnicah vsi, ki jih to zanima, lahko spoznali in se tudi naučili izdelovanja modnega nakita.
MG
jemoma, je povedal Janez Horvat iz Območne službe na Ptuju, je mogoče vlogo za štipendijo vložiti tudi med letom, če je v družini vajenca, dijaka ali študenta prišlo do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V teh primerih je vlogo potrebno oddati v 30 dneh od nastanka razlogov. V enakih rokih lahko izobraževalni zavodi predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti, pri čemer se intelektualna nadarjenost preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Pogoj za pridobitev Zoisove štipendije je pri učencih, dijakih in vajencih najmanj prav dober uspeh, pri študentih najmanj povprečna ocena 8. Poleg tega se morajo vajenci, dijaki in študenti izkazati še z javno priznanim uspehom oziroma izjemnim dosežkom v zadnjih dveh šolskih letih. Podrobneje so izjemni dosežki navedeni v razpisu.
Kurilno olje je lahko cenejše!
mvw pm
Skupaj s podjetji Viessmann, Seltron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si.
PETROL
KURILNO OUE EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
Benedikt • Pred osrednjo slovesnostjo
Nocoj županov večer
V občini Benedikt so v petek, 1. julija, z otvoritvijo športne dvorane pričeli praznovanje 6. občinskega praznika.
Slovesnosti se je udeležil tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki je bil tudi slavnostni govornik. Program so pripravili učenci osnovne šole. Minister si je po otvoritvi ogledal še razstavo v osnovni šoli. Celoten projekt izgradnje večnamenske športne dvorane je vreden okrog 410 milijonov tolarjev. Dvorana ima 1200 kvadratnih metrov igralne površine, bruto površina znaša 1665 kvadratnih metrov, meri pa 47 x 32 metrov. K investiciji je država primaknila 190 milijonov tolarjev, ostala sredstva je zagotovila občina. Po obisku ministra dr. Milana Zvera je župan občine Benedikt Milan Gumzar povedal: "Veseli smo, da smo to investicijo končali in da se je slovesnosti udeležil tudi minister za šolstvo, saj smo mu lahko pokazali tudi veliko prostorsko stisko znotraj šolske stavbe."
V	soboto, 2. julija, so v Benediktu potekale tradicionalne Igre na vasi v organizaciji kluba malega nogometa in društva kmečkih žena in deklet. V šaljivih igrah se je pomerilo deset ekip. Zmagali so kmetovalci pred ekipo gasilskega društva in Benediškega vrha. V nedeljo popoldan sta društvo vinogradnikov in turistično društvo skupaj organizirala tradicionalni pohod po občini, ki se ga je udeležilo veliko število občanov. Vsi udeleženci so ob koncu pohoda dobili spominsko kapo, malico in pijačo.
V	ponedeljek, 4. junija, je potekal turnir v balinanju na balinišču v Benediktu, v torek pa potopisno predavanje v domu kulture v Benediktu v organizaciji študentskega kluba Slovenskih goric. V sredo, 6. julija, je v organizaciji lovskega društva potekalo v Fartekovi grabi streljanje z zračno puško.
Četrtkovo praznovanje je bilo posvečeno krvodajalcem, saj je izredna krvodajalska akcija za območje Slovenskih goric potekala ves dopoldan
Prejeli smo
Sprehod po Lentu za 3000 SIT
Verjamem, da ste se tudi vi kdaj v teh večerih odločili obiskati tako opevan festival Lent v Mariboru. Saj veste, mešanica vonjav večinsko južne hrane, ulična gledališča, glasbeni nastopi na več odrih
Menda je med vami še kdo, ki se mu je zgodilo tako kot nama minulo sredo. Bajaga pač ne igra v naši bližini vsak dan in treba je izkoristiti ponujeno priložnost. A tukaj se zatakne. Običajno nakup vstopnice zagotavlja tudi vstop na prizorišče in ogled prireditve. A ne na Festivalu Lent!
V pričakovanju koncerta sva se odpravila v MB in nekaj minut pred uradnim pri-
Vrvico pred večnamensko športno dvorano so prerezali minister za šolstvo dr. Milan Zver, ravnatelj OŠ Benedikt Feliks Jakopec in župan občine Benedikt Milan Gumzar.
Župan občine Benedikt Milan Gumzar
v OŠ Benedikt. Organizirali so jo člani občinske organizacije RK Benedikt. Popoldan je pod vodstvom kluba krvodajalcev Benedikt in občinske organizacije Benedikt potekal 1. tabor krvodajalcev Slovenskih goric. Zvečer je bila odigrana še gledališka predstava v organizaciji študentskega kluba Slovenskih goric. Nocoj, 8. julija, bo v Benediktu v prireditvenem šotoru osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ki so jo v Benediktu poimenovali
Županov večer. Na osrednji slovesnosti bodo podelili štiri občinska priznanja (zlati, srebrni in dva bronasta grba), domače kulturno društvo pripravlja tudi krajši kulturni program. Županov večer bo zaključilo družabno srečanje in ognjemet.
V	občini Benedikt so lani pričeli vrtati tudi geotermal-ne vrtine, kar letos zaključili. Župan Milan Gumzar pa o projektu pravi: "Imamo investitorja za izgradnjo ali izkoriščanje te termalne vode v več namenov, predvsem pa za športno rekreacijski center. Te dni poteka zaključna fazi intenzivnih pogovorov za sklepanje pogodb o nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč v okolici teh treh slatinskih vrelcev. Upam, da bomo prve dni avgusta že imeli razpis za izdelavo lokacijskega načrta za izgradnjo centra. Zaključili bi ga lahko v naslednjih dveh letih."
V	Benediktu načrtujejo tudi gradnjo prizidka k osnovni šoli. "Ko smo investicijo 1zgradnja večnamenske športne dvorane s prizidkom k osnovni šoli prijavili, je bila
investicija na državnem nivoju ocenjena kot investicija, ki jo je treba izvesti. Investicija je bila opredeljena v dve fazi. Izgradnja dvorane 2003-2005, izgradnja prizidka 20062008. Tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver je ob obisku ugotovil, da nujno potrebujemo prizidek k osnovni šoli. Zagotovil je, da se prioritete ne glede na menjavo ministra investicij ne bodo bistveno spreminjale. Dobili smo tudi obljubo, da bomo lahko v letu 2006 investicijo pričeli in jo končali do leta 2008, tako kot je bilo predhodno dogovorjeno," je povedal župan Milan Gumzar. V Benediktu še letos nameravajo pričeti z izgradnjo križišča med bencinsko črpalko in industrijsko cono. Jeseni naj bi tudi pričeli izgradnjo kanalizacije v naselju Štajngrova. Župan tudi pravi, da bo v naslednjih letih v občini ob gradnji prizidka k osnovni šoli potrebno posodobiti 2 km javnih poti, predvsem pa bodo morali pričeti vlagati več sredstev v obnovo že asfaltiranih lokalnih cest in javnih poti.
Zmago Šalamun
četkom tudi kupila vstopnici (2 x 1.500 SIT). Ko pa sva prišla do glavnega odra, prizor ni bil nič kaj obetajoč. Skoraj polne tribune, pred vhodom pa množica. Seveda sva hotela naprej, a so naju varnostniki odpravili (nisva bila edina) z opravičilom, da so tribune že povsem zasedene. Ko sva povedala, da sva pravkar kupila vstopnici, je eden od varnostnikov "sočustvoval" z besedami: "Saj smo jim že pred pol ure rekli, naj več ne prodajajo vstopnic." Vdala sva se v usodo in se vrnila proti prodajnemu mestu. Vračilo denarja za neizkoriščeni vstopnici (nepo najini krivdi) se nama je namreč zdela le formalnost. A glej ga zlomka, ne na Festivalu Lent. Tam denarja ne vračajo!
"Pa saj si lahko ogledate kakšno drugo predstavo, " so bile prve besede prijazne pro-
dajalke. Vendar naju to ni zanimalo, zato sva vztrajala pri svojem in zahtevala nekoga od nadrejenih. Z dekleti, ki opravljajo študentsko delo, se je pač težko kaj dogovoriti, saj imajo določena natančna navodila, kar pa ne drži tudi za komunikacijo med prizoriščem in prodajo. Namesto nadrejenih pa sva dobila "družbo" dveh varnostnikov. Dekle za pultom, očitno nevajeno takšnih situacij, sva celo spravila do solz, za kar se ji iskreno opravičujeva. Je pač imela smolo, da je bila takrat tam.
Prodaja vstopnic in sploh organizacija Festivala Lent je tudi letos v rokah Narodnega doma Maribor, vendar žal nisva imela možnosti govoriti z nikomer tam zaposlenih, saj so na vseh "odgovornih" mestih običajnemu obiskovalcu prireditve dostopni le ljudje,
ki opravljajo študentsko delo. Študentje pa, sami vemo, nas lahko le napotijo do nadrejenih, ki pa jih na smem festivalskem mestu ni moč najti. Prepričana sva, da ni šlo zgolj za naključje, pač pa načrtno "prodajno" politiko organizatorja.
Ne samo Festival Lent, tudi sprehod ob Dravi ti ostane v trajnem spominu, če zanj plačaš 3000 SIT! Zato le predlog - počakajte do konca Festivala Lent in si takrat privoščite brezskrben (predvsem pa brezplačen) sprehod ob Dravi.
P.S.: Po že zaključenem pisanju zgornjega prispevka sva po dolgi poti in čakanju odgovora iz Narodnega doma dobila odgovor z obljubo, da nama bodo denar navsezadnje le vrnili.
BS, LV
(naslov v uredništvu)
Od tod in tam
Ptuj • Letni zbor borcev NOB
V četrtek, 23. junija, so se sestali člani odbora Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj s predstavniki osnovnih organizacij in ocenili dveletno delo. Ugotovili so, da so bile vse programske naloge v celoti in predvsem uspešno udejanjene. Pri tem so posebej izpostavili izdajo zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ki je v strokovni in tudi laični javnosti požel visoke vrednostne ocene, nadalje so se dotaknili številnih prireditev po občinah, posvečenih dogodkom med NOB in koncu 2. svetovne vojne pred 60 leti, ter posebej poudarili, da je bilo sodelovanje z nekaterimi občinami izredno dobro. Dobro je bilo tudi sodelovanje z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo in Policijskim veteranskim društvom Sever, s katerima so lani 27. aprila podpisali Listino o medsebojnem sodelovanju. Udeleženci so pozdravili odločitev Odbora Območnega združenja, da so podarili zbornik vsem osnovnim in srednjim šolam, javnim zavodom in institucijam ter s tem obogatili fond njihovih knjižnic.
Te dni so začeli priprave na proslavo Dneva spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem v spomin na junaški boj Sloven-skogoriške-Lackove čete, ki bo tudi letos 6. avgusta pri gozdičku Laze v Mostju.
Stanko Lepej
Juršinci • Požarna varnost in mladi
Dan na Osnovni šoli Juršinci je 9. junija potekal v znamenju požarne in civilne varnosti. Predpostavka je bila, da je šola zagorela v kletnih prostorih. Zato je bilo potrebno šolo izprazniti, evakuirati na določena mesta, ki so navedena v shemi požarnega načrta. Za evakuacijo učencev in delavcev so potrebovali natanko 14 minut in 45 sekund, da je šolo zapustil zadnji učenec. Po evakuaciji je sledil prikaz reševanja ponesrečencev iz zgradbe, ki so ga prikazali gasilci iz gasilskega društva Gabrnik in Grabšinski breg. V akciji je sodelovalo 14 gasilcev in 6 članov civilne zaščite. Sledil je prikaz gasilske tehnike na prostorih igrišča šole. Pripravila so ga gasilska društva Gabrnik, Grabšinski breg ter gasilsko društvo iz Ptuja. Za učence osmih razredov se je nadaljevalo predavanje na temo Kaj lahko sam naredim za svojo varnost. Dan je zaključil policist, ki je učencem govoril o delu policije, njihovih dolžnostih in nalogah.
Damjan Šimenko
Hajdina • Presenečenje za vzgojiteljice
Foto: arhiv Vrtca Vijolice
V torek, na prvi poletni dan, je bil veliki dan za mini maturante iz vseh ptujskih vrtcev. Popoldan pa se je v vrtcu Vijolica zgodil dogodek, ki ga je vredno omenjati. Starši naših mini maturantov so že lansko leto in tudi letos delavkam vrtca pripravili presenečenje. Na čisto svojstven način so se otroci in starši poslovili od svojih vzgojiteljic, pomožnih vzgojiteljic ter Majde in Marice. Priredili so prisrčen program in se zahvalili svojim vzgojiteljicam z besedami: »Čudovit in nepozaben je bil nežen čas otroštva, ki smo ga otroci preživljali v vrtcu Vijolica«. Hvala vsem staršem mini maturantov generacije 1998 in 1999, otrokom pa želimo veliko radostnih in srečnih dni v šoli in nadalje v življenju.
Kolektiv vrtca Vijolica
Ptuj • Tudi letos oratorij
Tudi letos bo na Ptuju organiziran oratorij. Potekal bo med 22. in 27. avgustom. Glede na lansko presenečenje ob začetku oratorija, ko se je prikazalo precej več otrok, kot se jih je prijavilo, želimo starše in otroke, ki se nameravajo udeležiti oratorija, opozoriti, naj se čimprej prijavijo. Vse informacije in prijavnica so na spletni strani moj.oratorij.net/ptuj/2005/, prijavnice pa se dobijo tudi v vseh župniščih.
VE
Foto: ZS
Ljubljana • Minister Žagar o kohezijskih regijah
Dve regiji sta realnost
V mestni občini Ptuj in v občinah na Ptujskem potekajo burne razprave okrog sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zato smo se pri ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanu Žagarju, ki je predlagatelj zakona, zanimali, zakaj dve kohezijski regiji namesto treh.
Vlada Republike Slovenije je poslala v parlament predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, katerega namen je vzpostaviti sistemski okvir za učinkovito spodbujanje razvoja s ciljem zmanjševanja notranjih razvojnih neskladij v državi, je uvodoma pojasnil minister Ivan Žagar.
"Predlog zakona določa oblikovanje dveh kohezijskih regij. Slovenija si je že v pristopnih pogajanjih prizadevala, da bi se lahko razdelila na tri teritorialne enote NUTS-2: vzhodno, osrednjo in zahodno Slovenijo. Skladno z dogovorom z EU iz časa pristopnih pogajanj je prejšnja vlada to zahtevo lani obnovila in prejela formalni pisni negativni odgovor Evropske komisije. Predlog ni bil skladen z uredbo o statistični klasifikaciji teritorialnih enot NUTS, ki določa, da mora v državah članicah EU znašati velikost enot NUTS-2 v povprečju najmanj 800.000 prebivalcev. Slovenija torej ima lahko največ dve takšni enoti. Izjem od tega pravila v praksi ni. Obstajajo sicer tudi teritorialne enote NUTS 2 z manj kot 800.000 prebivalci, vendar pa povprečna velikost NUTS 2 v nobeni državi EU (z izjemo Luksemburga, Malte in Cipra, kjer je država kot celota opredeljena kot regija NUTS 2) ni manjša od 800.000 prebivalcev.
V prid pogajanj ni bilo tudi dejstvo, da v preteklosti ni bilo narejenega nič konkretnega v smislu decentralizacije oziroma v smislu administrativne ureditve na drugi ravni lokalne samouprave. To je potrebno razrešiti do konca letošnjega leta, če naj dogovor vpliva že na naslednjo finančno perspektivo EU. Evropska komisija nam je v tem delu načeloma pripravljena prisluhniti in predlagati spremembo
prej, kot to predvideva uredba o statistični klasifikaciji teritorialnih enot NUTS. Po rednem postopku je možna uveljavitev sprememb šele leta 2008. Takšne izjeme so po uredbi možne, če pride do pomembnejše spremembe administrativnih struktur v državi. Slovenija si je o tem vprašanju letos spomladi izborila posebno deklaracijo Evropske komisije in računa, da bo razdelitev še lahko pravočasno izvedla. Pravočasnost dogovora je izjemnega pomena za finančni položaj Slovenije v naslednjih finančni perspektivi," med drugim poudarja minister Ivan Žagar.
EU odločno nasprotuje trem regijam
Neuspeh bi lahko pomenil tudi izgubo do 40 odstotkov razvojnih sredstev. Nadaljnje vztrajanje pri treh regijah, ki jim EU odločno nasprotuje, zato ni več smiselno. Izguba sredstev zaradi odstopa od treh regij je bistveno manjša od tiste, ki se lahko zgodi, če zamudimo kritični čas dogo-
vora.
Vlada je pripravila predlog členitve na dve kohezijski regiji, ki vzhodni Sloveniji priključuje še skoraj celoten južni del države in na ta način v največji možni meri povečuje ozemlje, ki bo upravičeno do razvojne pomoči EU pod najugodnejšimi pogoji. Tudi zahodna Slovenija ne bo povsem izključena iz razvojnih pomoči EU, pojasnjuje minister Žagar. Upravičena bo do sredstev strukturnih skladov iz naslova cilja konkurenčnosti oziroma do ene od oblik prehodne ureditve. Upravičena bo tudi do sredstev Evropskega kohezijskega sklada, ki financira velike projekte okoljske in transportne infrastrukture. Vsa obmejna območja bodo upravičena do sredstev iz naslova čezmejne-ga sodelovanja. Obe kohezijski regiji bosta lahko uporabljali sredstva iz naslova transnaci-onalnega in medregionalnega sodelovanja. Podjetja, občine in nevladne institucije v obeh kohezijskih regijah bodo lahko kandidirali na razpise, ki so dostopni vsem v EU (npr. na sedmi okvirni raziskovalni
Markovci • Pričenjajo gradnjo večnamenske dvorane
Investicija, vredna 517 milijonov
Konec junija je župan občine Markovci Franc Kekec z direktorjem podjetja GP PROJECT ING Alešem Vobnerjem podpisal pogodbo o izvajanju gradbenih del za večnamensko dvorano Markovci.
Podpis pogodbe za izvajanje gradbenih del pri gradnji večnamenske dvorane Markovci. Od leve: vodja pro ektov pri podjetju GP PROJEKT ING Antun Daljavec, direktor podjetja Aleš Vobner, mar-kovski župan Franc Kekec in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko.
Podjetje GP PROJECT ING je bilo izbrano na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Njihova ponudbena vrednost je znašala 384 milijonov tolarjev. Kot sta povedala podpisnika pogodbe, bodo pripravljalna dela za gradnjo večnamenske dvorane Markovci stekla v enem tednu, svečano odprtje pa naj bi bilo prihodnje leto ob občinskem prazniku.
Sicer pa je vrednost celotne naložbe v novo dvorano v Markovcih 517 milijonov tolarjev. 502 milijona bo v
za skupno urejanje razvojnih vprašanj."
Zakaj 12 in ne 14 regij že sedaj?
"Vprašanja števila razvojnih regij zakon ne spreminja, saj ne želimo, da bi v tem kratkem časovnem okviru odprli pogajanja z Evropsko komisijo tudi na ravni NUTS-3. Predlog 14 razvojnih regij namreč ne upošteva dogovora med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo, sklenjenega v okviru pristopnih pogajanj Slovenije k EU, in kasneje uveljavljene Uredbe EU o statistični klasifikaciji NUTS, ki določa, da morajo imeti regije v državah članicah EU na ravni NUTS-3 v povprečju najmanj 150.000 prebivalcev. Po tem pravilu ima Slovenija lahko največ 13 takšnih teritorialnih enot. Izjeme od navedenega pravila so sicer možne, vendar jih statistični urad Eurostat zelo restriktivno tolmači. Primeren
čas za morebitno uveljavljanje takšnih izjem bo po dejanski ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Tudi zaradi uveljavljenega načela spoštovanja trajnosti vzpostavljenih teritorialnih struktur v državah članicah EU ni primerno, da bi v zadevi odločali že ob pripravi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki določa prehodno ureditev do oblikovanja pokrajin v Sloveniji. Ta razprava se lahko strokovno argumentirano in celovito opravi le ob sprejemanju zakonodaje o oblikovanju pokrajin. Nenazadnje je ta argument bil tudi eden od ključnih razlogov, da lani predlagani zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je pripravila prejšnja vlada in je vseboval predlog 14 razvojnih regij, v parlamentu ni doživel podpore in sploh ni bil uvrščen na dnevni red," je še za Štajerski tednik povedal minister Ivan Žagar.
MG
program itd.). Poleg tega v okviru državnega proračuna obstajajo številne razvojne spodbude različnih resorjev, ki so dostopne na celotnem ozemlju države. Predlog novega zakona k temu dodatno uvaja posebne ukrepe regionalne politike, ki so namenjeni za razreševanje regionalnih razvojnih problemov v obeh kohezijskih regijah.
Kdaj pokrajine?
Vprašanje regionalnega razvoj a v Sloveniji pa bo lahko učinkovito razrešeno šele z oblikovanjem pokrajin, je na vprašanje o pokrajinah odgovoril minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. "Za prehodno obdobje, do dejanske vzpostavitve pokrajin, ki bodo urejale razvoj kot svojo izvirno pristojnost, z omenjenim zakonom nadgrajujemo sedanje institucije za spodbujanje regionalnega razvoja. Danes tako že obstaja 12 statističnih regij, potrjenih v času pristopnih pogajanjih Slovenije k Evropski zvezi, v katerih so se občine že organizirale
treh letih prispeval občinski proračun, 15 milijonov pa ministrstvo za šolstvo in šport. Letos bo občina za gradnjo dvorane iz proračuna zagotovila 399, v prihodnjem letu pa 100 milijonov tolarjev. Šolsko ministrstvo bo svoj 15-milijonski delež prispevalo letos. Letno bodo stroški uporabe in vzdrževanja dvorane dvanajst milijonov tolarjev in jih bo pokril občinski proračun, dvorano pa bo upravljala osnovna šola.
MZ
FOLKLORNO DRUŠTVO »ROŽMARIN « DOLENA
vabi na prireditve ob 25. obletnici društva.
Program prireditev:
Petek, 8. julija 2005
17.00 Dom krajanov Dolena -
Otvoritev kulinarične razstave »OD ZRNA DO KRUHA« ter ročnih del aktiva žena
19.00 Dom krajanov Dolena -
Slavnostni koncert ob 25. obletnici FD »ROŽMARIN« Dolena
Sobota, 9. julija 2005
19.00 Dom krajanov Dolena -
Srečanje folklornih skupin, ljudskih pevcev ter godcev
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Hajdina,
vabi na
prvo prostorsko konferenco
za ob~inski lokacijski na~rt za obmo~ji P10-S8/2 in P10-S8/3 v naselju Zgornja Hajdina, ki bo v petek, 15. 7. 2005, ob 11. uri, v prostorih Ob~ine Hajdina, Zgornja Hajdina 45
Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, in tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Podlehnik,
vabi na
drugo prostorsko konferenco
za ob~inski lokacijski na~rt za južni del obmo~ja P21-S1/1 v naselju Podlehnik,
ki bo v petek, 15. 7. 2005, ob 9. uri, v prostorih Ob~ine Podlehnik, Podlehnik 9
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Podlehnik, Podlehnik 9, in tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
Foto: MZ
Ptuj • 28. tabor mladih ribičev Slovenije
Na poti tovarištva in ciste narave
Ob ribniku na Rogoznici poteka te dni 28. tabor mladih ribiCev Slovenije, na katerem se od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. julija, ob lovljenju rib, športnih in drugih tekmovanjih na poti tovarištva in čiste narave druži prek 100 mladih ribičev in njihovih mentorjev.
Na slovesnosti ob odprtju je 87 udeležencem in njihovim mentorjem iz vse Slovenije v ponedeljek popoldne zaželel dobrodošlico predsednik RD Ptuj Franc Trbuc, ki je v kratkem predstavil tudi Ribiško družino Ptuj ter njene športne in gospodarske uspehe. V imenu Mestne občine Ptuj je udeležence nagovoril podžupan Miran Kerin, predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše pa je mladim zaželel, da bi v tednu dni bivanja na Ptuju spoznali ptujske vode ter življenje v njej in ob njej, na poti tovarištva in čiste narave. Na vlogo mladih ribičev pri ohranjanju čiste narave pa je opozoril tudi Stane Gorenje, predsednik komisije za delo z mladimi pri Ribiški zvezi Slovenije.
Po slovesnem dvigu zastave tabora je v imenu vseh udeležencev podal slovesno zaobljubo Damjan Mesaric iz Ptuja, dogodek pa so s plesnim nastopom popestrile članice plesne skupine Avše iz Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju. Takoj po slovesnosti so se mladi ribiči in njihovi mentorji razporedili po šotorih v lično urejenem taboru, najbolj vneti pa so še pred mrakom odhiteli za ribnik in se preskušali v ribolovu.
Na 28. taboru mladih ribičev Slovenije sodeluje 87
Foto: M. Ozmec
Ob pričetku tabora so predstavniki vseh ribiških zvez slovesno prinesli in dvignili taborsko zastavo.
mladih in njihovi mentorji. Vodja tabora je Oto Mesarič, njegov namestnik Marjan Vrečar, ekipo Zveze ribiških družin (ZRD) Celje vodi mentor Renato Fijavž, ZRD Gorenjska Martin Širc, ZRD Ljubljana Antonija Sabotin-Pečnik, ZRD Maribor Miran Mesarec in Marjan Munda, ZRD Dolenjska Boro Spasojevič, ZRD Pomurje Miran Mulec, ZRD Primorska Dušan Peršič, ZRD Zasavje Bojan Kolander ter ZRD Ptuj Jernej Horvat.
V torek so udeleženci tabo-
Foto: M. Ozmec
Ob številnih drugih aktivnostih in ogledih so mladi največ časa preživeli ob ribarjenju ob bregovih ribnika na Rogoznici.
ra obiskali Kinološko društvo Ptuj v Budini, kjer jim je Jože Erhatič predstavil Ribiško družino Ptuj, kinologi pa spretnosti s svojimi štirinožci v agilitiju. Ekipe mladih ribičev so se nato pomerile v vleki vrvi, po kosilu pa so se spet podali za ribnik, vendar jih je dež spodil v šotore.
V sredo dopoldne so se peš podali v Ptuj in si ogledali grad z muzejskimi znamenitostmi, nato pa so se sprehodili po ulicah starega Ptuja, popoldne so preživeli ob kopanju in plavanju v ptujskih Termah, zvečer pa so imeli trening v suhih ribiško-šport-nih veščinah - castingu.
Četrtek so preživeli v objemu Slovenskih goric, kamor so se podali na celodnevni izlet. Po ogledu Puhovega muzeja v Sakušaku so se podali do ribiško-turistične kmetije Amur v Bodkovcih, kjer so se pomerili tudi v lovljenju rib in si privoščili domače kosilo, popoldne pa so preživeli ob ribniku RD Ormož v Savcih. Med povratkom v Ptuj so si v Gorišnici ogledali Do-minkovo domačijo, ki jo je v prleškem narečju predstavil
Lojze Matjašič, po povratku v tabor pa so začeli tekmovanja v suhih disciplinah in balinanju.
Današnji dan bo za udeležence tabora posebej naporen, saj bo ob ribniku na Rogoznici ves dopoldan potekalo osrednje tekmovanje v lovu rib s plovcem, popoldne se bodo v taboru pripravljali na sobotno osrednjo zaključno slovesnost s podelitvijo priznanj in pokalov najuspešnejšim, proti večeru bodo zaključevali tekmovanja v suhih ribiških disciplinah, zvečer pa bodo pripravili kviz o tem, kaj se je dogajalo na letošnjem taboru.
Zadnji dan tabora bodo vse dopoldne prostočasne aktivnosti z možnostjo lovljenja rib ter pripravo na sklepno slovesnost, ki se bo pričela ob 16. uri. Po slavnostnem spustu zastave se bodo še zadnjič poveselili na ribiškem pikniku. Nekateri bodo na svoje domove odpotovali še isti večer, tisti, ki bodo želeli, pa bodo še prespali in se od Ptuja poslovili po nedeljskem zajtrku.
M. Ozmec
Ljutomer
Sprejem za gimnazijce
V ljutomerskem hotelu Jeruzalem so pripravili zaključno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim dijakom Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Priznanja sta podeljevala župan občine Ljutomer Jožef Špindler in ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Zvonko Kustec. Z dosežki v minulem šolskem letu so se dijaki edine srednje šole v Ljutomeru znova izkazali, saj je bilo podeljenih kar 99 priznanj. Med drugim so jih za štiriletni odličen uspeh prejeli Katja Kustec, Janez Strupi, Barbara Mlinarič, Jan Geder, Jasmina Golc, Mateja Čurič, Staša Tkalec, Inga Rajtman, Matej Holc, Nina Blagovič, Tanja Žnidarič in Tjaša Pal.
MŠ
Od tod in tam
Ljutomer • Krpan ob Gajševskem jezeru
Prostovoljno gasilsko društvo Branoslavci in Turistično društvo Branek Branoslavci sta ob Gajševskem jezeru pripravila drugo prireditev Jezerski Krpan. Maloštevilni obiskovalci so kljub hladnemu vremenu spremljali šesterico tekmovalcev, ki so se pomerili v šestih igrah. Igre so ponazarjale dogodke nekoč največjega silaka pri nas, vsemogočnega Martina Krpana iz Levstikove prve slovenske povesti. Prvo mesto je na koncu pripadlo Robertu Jaušovcu iz Gajševcev, drugi je bil Marjan Zmazek iz Kuršincev pri Mali Nedelji, tretji pa njegov brat Mihael.
MŠ
Prejeli smo • Izjava za javnost
Kot pobudnik zbiranja podpisov občanov za razveljavitev sklepa o gradnji nogometnega igrišča z umetno travo na zemljišču v upravljanju OŠ Mladika pozivam vse občanke in občane Ptuja, naj se ne ozirajo na grožnje o tožbah našega župana dr. Štefana Čelana, ki jih je na račun pobudnikov izrekel za lokalni radio v izjavi, ki so jo nato povzeli nekateri drugi mediji. Vsi, ki želite svojo podporo pobudi za razveljavitev sklepa o gradnji jasno izraziti, lahko to še vedno storite do 15. julija 2005 na Upravni enoti Ptuj. Nastajajoči stroški zbiranja teh podpisov gredo izključno na račun gospoda župana, saj je imel možnost razpisati zbiranje podpisov v obliki seznama, ki bi ga kasneje overili, s čimer bi bili stroški minimalizirani.
Mestni svetniki so medtem že sami predstavili pobudo o sprejemu sklepov na naslednji seji, s katerimi bi podali pravno osnovo za razširjen dialog o gradnji na področju Mladike tako za šport kot za šolstvo. S tem umirjajo strasti, kot so zapisali v svoji pobudi, kar je zelo vzpodbudno v času, ko se ukvarjamo s pomirjanjem razgretih politikov v parlamentu in širšem političnem življenju.
Ker je ta pobuda po smislu podobna naši, smo torej v svojih namerah že uspeli. Zato lahko z veseljem ugotovim, da ni več pomembno, koliko podpisov bomo zbrali. Mestni svetniki bodo sedaj odločali o ustavitvi vseh postopkov na projektu umetne trave, dokler ne bodo izdelani enotni načrti in sprejeta finančna konstrukcija za celotno področje Mladike. S tem dejanjem bodo lahko dokazali, da so jim otroci in šola vsaj toliko pomembni kot razvoj nogometa v našem mestu.
Hvala vsem, ki ste nas in nas še podpirate v prizadevanjih, da bi ohranili Mladiko za prihodnje rodove vsaj v takšnem stanju, kot smo jo prejeli od naših babic in dedkov. Ob široki podpori in dialogu jo bomo še izboljšali in ponudili našim otrokom največ, kar lahko: zdravo in kvalitetno okolje za rast in razvoj, tako v šoli kot izven nje.
Aleš Vaupotič
Prejeli smo • Nismo proti trasi avtoceste Slivnica-Draženci
Pobudniki razpisa referenduma NE NASPROTUJEMO TRASI AVTOCESTE Slivnica-Draženci. Zavedamo se, da je prometno stanje ob cesti Maribor-Ptuj nevzdržno in da je avtocesto potrebno zgraditi čim prej.
Zavzemamo se le za tak način izvedbe avtoceste, ki bo čim manj vplival na naše bivalno okolje in na krajino, v kateri živimo. Zavzemamo se za potek avtoceste v vkopu (vkopano avtocesto) in v podvozu pod železniško progo v Zg. Hajdini, da bo v naše bivalno okolje prodrlo čim manj izpušnih plinov in čim manj hrupa ter da bo avtocesta čim manj vidna v naši krajini.
Take zahteve smo občani že v mesecu oktobru 2004 (to je več kot leto dni pred javno razgrnitvijo lokacijskega načrta) poslali Uradu RS za prostorsko planiranje (pri Ministrstvu za okolje in prostor), Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Občini Hajdina, vendar niso bile upoštevane pri izdelavi lokacijskega načrta. Tudi naše pripombe, ki smo jih podali v času javne razgrnitve lokacijskega načrta niso bile upoštevane.
Občinski svet občine Hajdina je 21. 6. 2005 sprejel pozitivno mnenje k lokacijskemu načrtu, ki ne zajema vkopane avtoceste na Zg. Hajdini in v Dražencih, namesto podvoza pod železniško progo na Zg. Hajdini pa zajema avtocesto v nadvozu, kar je v nasprotju z našimi zahtevami.
Občani smo pravočasno povedali, kaj želimo (več kot leto dni pred javno razgrnitvijo). Tudi Občina Hajdina je v smernicah za načrtovanje avtoceste zahtevala vkopano avtocesto inpodvoz pod železniško progo.
Želimo, da se avtocesto resnično začne graditi v letu 2007. Menimo, da je to izvedljivo tudi v primeru, da se prisluhne našim zahtevam za vkopano avtocesto in podvoz pod železniško progo.
Za ljudsko iniciativo prebivalcev občine Hajdina
Viktor Markovič
Foto: MS
Foto: MS
PČ Rogoznica • Drugi krajevni praznik
Letos bodo praznovali v Podvincih
23. junija so se člani sveta PČ Rogoznica sestali na 23. redni seji. V osrednji točki dnevnega reda so govorili o pripravah na drugi krajevni praznik. Od lani je njihov praznični dan 4. september.
Letos bodo praznovali v Podvincih, že ob uvedbi krajevnega praznika so se dogovorili, da bodo vsako leto praznovali v drugem naselju. Organizacijo letošnjih prazničnih prireditev so zaupali ŠD Podvinci. 3. septembra bodo organizirali kolesarjenje po vaseh PČ Rogoznica, 4. septembra bodo izvedli tekmovanje v nogometu in vlečenju vrvi. Že 27. avgusta pa bo pričela delo letošnja likovna kolonija. Starejše nad 70 let bodo letos v prostorih PGD Podvinci pogostili 11. septembra ob 16. uri.
Že tradicija pa je, da so na sejah sveta PČ Rogoznica najpogostejša vprašanja, ki zadevajo krajevno infrastruk-
Po asfaltu vpije tudi lokalna cesta Podvinci-Dor-nava. Sredstva za njeno asfaltiranje v dolžini 1050 metrov naj bi zagotovili v proračunu za leto 2006. V rebalansu proračuna za letos pa naj bi zagotovili denar vsaj za 200 metrov asfalta, da bi ljudi in hiše vsaj malo zavarovali pred prahom.
Foto: Črtomir Goznik
Cesta skozi Podvince, ob kateri naj bi uredili tudi pločnik. Začetek del še ni natančno določen, čeprav so krajani ostre zahteve postavili že v začetku leta 2004.
Grajena • Peti krajevni praznik
Kosarjevi niso ostali sami
V primestni četrti Grajena bodo letos praznovali že peti krajevni praznik. Ob prazničnem dnevu, 26. juliju, bodo pripravili več prireditev.
turo. Glede kapele v Žabjaku so zadeve še v urejanju pri pravni službi, premeščanje iz varnostnih razlogov se še ni pričelo. Dela na cesti Gernci so se pričela 24. junija, za cesto skozi Žabjak še ni rešeno izplačilo odškodnine, Opte Ptuj je že stalnica, ker naj bi kurili škodljive snovi za ljudi in okolico, kar pa naj ne bi bilo res, izgradnja kanalizacije v Podvincih je ogrožena, ker nekaj vaščanov ni podpi-
salo pogodbe. V križišču proti Kicarju bi morali gramozi-rati cestišče in avtobusno postajališče. Na naslednjo sejo sveta PČ Rogoznica bodo povabili direktorja KKS, d. d., Ptuj, da bo zainteresiranim občanom podrobneje predstavil, kakšne so možnosti za priklop kabelskega sistema v četrti, je povedal predsednik sveta PČ Rogoznica Drago Zorko.
MG
Osrednja bo 23. julija, ki jo bodo pričeli ob 15. uri z že tradicionalnim kolesarskim tri-mom v organizaciji PČ, PGD
in TD Krčevina pri Vurberku. Start bo pri gasilskem domu. Ob 18. uri bo začetek izbire najposkočnejšega Grajenča-
Primestna četrt Grajena je eno tistih območij v MO Ptuj, kije slabo pokrito s signalom mobilne telefonije. Problem je že star. Svetnik SDS Milan Petek, eden dveh svetnikov s tega območja v mestnem svetu, je strokovno službo MO Ptuj pozval, da v zvezi s tem posreduje na Mobitelu. Služba seje hitro odzvala in družbi Mobitel posredovala pisno pobudo za postavitev bazne postaje na območju PC Grajena. S tem bi z mobilnim signalom pokrili celotno območje četrti, obenem pa tudi celotno območje MO Ptuj. V Mobitelu bodo pobudo preučili in v kratkem posredovali pisni odgovor. Milan Petek se je za hitro posredovanje zahvalil strokovni službi MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Letos so uredili platformo pred gasilskim domom.
na, ob 19. uri pa slavnostna prireditev s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci OŠ Grajena, Moški pevski zbor Grajena in pevski
zbor Društva upokojencev Grajena. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja. Plaketo četrti bo za prispevek k razvoju kraja prejel Franc
Potrč, priznanje pa MPZ Grajena ob svoji 30. obletnici.
Na seji sveta PČ Grajena, ki je bila 30. junija, so se ob pripravah na letošnji krajevni praznik, seznanili tudi s potekom zbiranja pomoči za družino Kosar, ki je v požaru izgubila svoj dom. V okviru nabiralne akcije od vrat do vrat jim je uspelo zbrati 800 tisoč tolarjev, približno toliko znašajo tudi denarni prispevki drugih, ki so se odločili pomagati. Pomoč prihaja tudi v gradbenem materialu. Vodenje gradbenega odbora so zaupali Janku Polancu.
Med pobudami in vprašanji so govorili o škodi, ki jo na makadamskih cestah vse pogosteje povzročajo neurja. Kljub sanaciji se ob vsakem neurju srečajo z enakim problemom. Poškodovane ceste ogrožajo promet, nujno bi bilo urediti celovito odvodnjavanje. Letos je v proračunu MO Ptuj za ureditev grajenske infrastrukture 20 milijonov tolarjev. Uredili so
že platformo pred gasilskim domom, modernizirali dve cesti na Mestnem Vrhu v dolžini okrog enega kilometra, v Krčevini so preplastili 800 metrov ceste, 100 metrov pa dogradili. Želijo urediti tudi strop v kulturni dvorani. V pripravi je projektna dokumentacija, ki bo stala okrog milijon tolarjev. Če bi želeli urediti najnujnejše infrastrukturne probleme, bi morali letno imeti na voljo najmanj 30 do 40 milijonov tolarjev, je povedal predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek. Neasfaltiranih je še 17 od 40 km cest. Sofinanciranje hišne številke pri asfaltiranju je od 280 do 315 tisoč tolarjev, kar ni malo.
28. julija bodo v Domu krajanov pripravili tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se bo pričelo ob 19. uri. Organizira ga Društvo upokojencev Grajena, ki je lani gostilo čez 15 skupin.
MG
Krčevina pri Vurberku • Perutnina ponudila pomoč Kosarjevim
V nesreči spoznas prijatelje
»Zahvaljujem se vam za izkazano pomoč, s katero bomo lažje uspeli zgraditi novo streho,« se je vidno ganjena Zinka Kosar zahvalila predstavniku Perutnine Ptuj Jocu Tarbuku, ki ji je prejšnji teden v imenu podjetja izročil vrednostni ček za 100.000 tolarjev.
»Ko smo slišali, kakšna nesreča je zadela vašo družino, smo se v našem podjetju odločili, da vam iz našega običajnega pake-
ta za humanitarne namene posredujemo donacijsko pomoč. Obenem pa smo vam pripeljali tudi nekaj izdelkov iz naše pa-
Foto: Črtomir Goznik
Joco Tarbuk je v imenu PP Zinki Kosar podaril vrednostni bon.
lete darilnih paketov za vašo družino,« je pred pogoriščem ob predaji simboličnega čeka dejal Tarbuk in Kosarjevim zaželel čimprejšnjo sanacijo.
Zinka Kosar z dvema osnovnošolcema od požara naprej živi v bližnji domačiji in skrbi tudi za najstarejšega sina, ki se je nastanil v podnajemniškem stanovanju: »Ni mi lahko, saj s svojo plačo kuharice komaj preživim otroka in poplačam položnice. Bivši partner Bojan sicer tudi pomaga pri obnovi požgane hiše, saj je njen solastnik in hkrati obiskuje otroke. Na srečo je zdaj najstarejši sin dobil začasno zaposlitev, če bo le zdržala, res upam! Sama pa takšnih stroškov, kot je obnova
strehe, ki je zdaj najnujnejša, da se obdrži vsaj zidovje in temelji, ne zmorem! Potem bomo počasi že popravljali naprej, samo da bo vse na suhem!« Ko-sarjevi so hvaležni vsem, ki im pomagajo v stiski, še posebej sosedom in krajevni skupnosti oziroma primestni četrti Grajena, ki je takoj sprožila akcijo zbiranja prostovoljne pomoči s pobiranjem prispevkov med domačini in preko posebnega računa pri RK.
»Vsa ta pomoč nam pride še kako prav in bi se rada zahvalila vsem, ki nam pomagajo,« pravi Zinka, čeprav jo nemalo bolijo tudi številne govorice, ki jih takšni dogodki med ljudmi pač porajajo.
Zbrali več kot pol milijona
Tistih, ki so pripravljeni pomagati, pa se je tudi v primeru Kosarjeve nesreče nabralo veliko. Janez Merc kot predstavnik ptujske mestne občine, ki je spremljal Tarbu-ka ob predaji bona, je povedal: »Mestna občina Ptuj vodi sklop aktivnosti v pomoč družini Kosar. Preko oddelka za družbene dejavnosti na občini in preko Centra za socialno delo se zbirajo finančna sredstva, občina je pomagala tudi pri pokrivanju stroškov odvoza odpadnega materiala na pogorišču, prav tako je aktivna pri ureditvi projektov, ki se tičejo obnove hiše. Krila bo tudi stroške osnovne dokumentacije za sanacijo.«
V polnem teku pa je bila junija tudi akcija zbiranja denarja na račun RK in po hišah, ki jo je organizirala PMČ Grajena na pobudo predsednika Andreja Reberniška: »Konec junija je bila akcija zaključena in po
prvih neuradnih podatkih je bilo zbranega precej preko pol milijona tolarjev za družino Kosar. Formirali smo tudi že gradbeni odbor, ki bedi in bo skrbel za obnovo in za donacije, tudi preko računa RK. Vsa zbrana sredstva se bodo strogo namensko, preko računov, porabila za nakup potrebnega materiala za izdelavo betonske plošče, konstrukcije ostrešja in kritine. Denar torej ne bo šel v roke družini, ampak za nakupe materiala. Prva dela naj bi v teh dneh že začela, popis del je namreč že opravljen, vse torej teče. Ogromno bo prostovoljnega dela, to že lahko povem, pa tudi pri firmah smo uspeli dobiti popuste za material, da bi z zbranimi sredstvi naredili čimveč. Betonarna bo, recimo, dala zastonj beton, dobili smo tudi polnila za predbetonažne plošče. Poleg denarja je torej tudi veliko tovrstne pomoči v materialu, zato upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo Kosarjevim postaviti novo streho v čimkrajšem času.«
Ptuj • Razhajanja okrog zakona
Verjamejo, da bo Ptuj sedež regije
Poročali smo že, da so se svetniki SDS in Nove Slovenije na 8. izredni seji mestnega sveta vzdržali glasovanja glede stališč do predlaganih sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, o katerem naj bi državni zbor razpravljal še ta mesec.
Glasovanja pa se je vzdržal tudi svetnik DeSusa Ignac Vr-hovšek, kar smo pri prvem poročanju spregledali. V lokalnih skupnostih naj bi pripombe na omenjeni zakon oblikovali do 27. julija. Ptujski mestni svet se je opredelil do treh kohezijskih regij in 14 razvojnih regij, kjer je tudi regija Spodnje Podravje, pri 12 statističnih oziroma 12 razvojnih regijah, kot jih predvideva zakon ministra Ivana Žagarja, regije Spodnje Podravje ni. Zakon je slab za občine in tudi ni najboljši za Slovenijo, je bila ocena iz vrst ptujske LDS. Svetniki SDS in N.Si s tem, ko so se glasovanja vzdržali, naj bi bili tudi proti regiji Spodnje Podravje, je bila ocena iz koalicije za drugačni Ptuj.
Milan Petek je v imenu SDS na seji pojasnil, da je zakon predlagal minister za lokalno samoupravo in je pogajalsko izhodišče za evropska sredstva, medtem ko zakona o regionalizaciji parlament še ni obravnaval. Z EU se ne pogaja župan ali MO Ptuj, temveč predsednik vlade in država Slovenija. 29. junija je predsednik vlade Janez Janša v Velenju poudaril, da bo do konca leta v Sloveniji 14 pokrajin. To so tri ugotovitve, za Ptuj pa je v tem trenutku pomembnejše, je nadaljeval Milan Petek, da se osredotoči-
mo na nekatere druge stvari. V petek, 1. julija, bo na Ptuju minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, pa o tem ni govora niti besede, čeprav je šolstvo, vsaj kar zadeva osnov-nošolstvo na Ptuju, v zaostanku. Sredi julija bo na Ptuju minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, pa o tem niti besede, čeprav je Ptuj na področju kulture pomemben dejavnik, pa še velike napovedi smo pred časom slišali. Jeseni, konec septembra ali oktobra, bo na Ptuju cela vlada, kar za Ptuj gotovo nekaj pomeni, čeprav v tem času ni nobenih volitev. Svetniška skupina SDS v ptujskem mestnem svetu verjame v delo te vlade, zato ne bomo sodelovali - glasovali, bomo pa poslušali, kaj bo storila koalicija za drugačni Ptuj, je še povedal Petek, ki je na izziv o obstrukciji le-to negiral. »Če pa se bijejo kakšne bitke, se verjetno kje drugje; mi smo prepričani v delo te vlade in verjamemo, da bo Ptuj sedež regije ali pokrajine.« Rajko Fajt (SDS) je ocenil, da je šlo na 8. izredni seji za prepričevanje že prepričanih. »Vsi smo za to, da mora biti Ptuj upravno središče.« Razprava je bila posledica enostranskih informacij, župan je predstavil svoj pogled. Zakaj na seji ni bilo nekoga iz vladne službe za lokalno samoupravo, da bi po-
jasnil zakaj 12 regij, zakaj ne 14, kje so razlogi za to, kje za dve kohezijski regiji in ne za tri. Šele po teh odgovorih bi lahko kvalitetno razpravljali, je prepričan Rajko Fajt. Tudi ni odgovora na vprašanje, zakaj že prejšnja oblast ni uzakonila 14 razvojnih regij, čeprav je bil zakon na vladi sprejet, v parlament pa ni prišel.
Peter Pribožič, N.Si, je na izredni seji 30. junija povedal, da bi svetniki najprej morali dobiti v roke verodostojno gradivo zakona, tega pa ni bilo. Razprava, ki se je razvila na mestnem svetu, je bila predvsem kritika na račun vladnih strank, kar je legitimna pravica, ni pa bilo realnega prikaza. Zakon je potrebno sprejeti, ker v preteklih desetih letih tega vprašanja nismo rešili in kot je v obrazložitvah zakona zapisano, zaradi finančnega obdobja 2007/13, če hoče, Slovenija iz kohezijskih skladov koristiti sredstva. Vsako zavlačevanje pri sprejemanju tega zakona je lahko huda posledica za koriščenje sredstev, kar pa verjetno ni cilj. »Bojim se, da bo tudi dve regiji težko spraviti skozi, čeprav mi na Ptuju nimamo nič proti trem. Gre za denar iz Bruslja, kot vemo, pa se zadeve zaostrujejo.« Regijo Spodnje Podravje smo podprle vse stranke, tu ni nobenega razhajanja, je v
nadaljevanju povedal Peter Pribožič. Ta tema pa ni čisto neposredno vezana na zakon, ki se sprejema, ustanovitev pokrajin je naslednja faza, zagotovilo vladnih strank je, da se govori o 14 pokrajinah, to je bilo na seji sveta tudi predstavljeno, zato tudi nismo glasovali za predlagani sklep na mestnem svetu, je še pojasnil Peter Pribožič. Po sprejemu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa bi se morali čim bolj angažirati, da bi prišlo do povezovanja med občinami in ustanovitve pokrajin. Ptuj ima dovolj dobro pripravljeno osnovo in soglasje sosednjih občin, da do pokrajine pride. S sprejemom omenjenega zakona se sedanji sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ukinja, ustanovil se bo novi. »Ptuj bi se moral boriti, da bi kandidiral za ta sklad, kar bi bilo za mesto Ptuj zelo pomembno, to pobudo sem dal ustno, vendar se mestni svet o njej ni opredelil,« je poudaril Peter Pribožič, ki tudi ocenjuje, da je bila razprava na izredni seji posledica razvnetih političnih strasti strank v parlamentu.
Ignac Vrhovšek, DeSus, se je glasovanja vzdržal, ker je menil, da gre v vsem tem za nič drugega kot za prosjačenje.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca Nove Slovenije
Regija Spodnje Podravje ni ogrožena
Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj, ki ga vodi Janez Rožmarin, je v ponedeljek sklical tiskovno konferenco, na kateri je Alojz Sok, vodja poslanske skupine Nove Slovenije v državnem zboru in podpredsednik stranke, pojasnil, zakaj predlagane spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja niso nekaj, česar bi se Slovenija ta hip morala bati, pa tudi regija Spodnje Podravje ni ogrožena. Alojz Sok je povedal, da ga je presenetila tako silovita reakcija ptujskega župana in bivše poslanke.
Potrebna pa je bila hitra reakcija države zaradi propada pogajanj o nadaljnji finančni perspektivi, ker bo sicer Slovenija, če ostane ena kohzeij-ska regija, ki je bila izpogajana v pristopu, izgubila okrog 40 odstotkov sredstev, ker bo v naslednjem krogu pogajanj glede na kriterije presegla 75 odstotkov BDP, ker se bo obdobje ocenjevanja spremenilo. 21. marca letos je bilo doseženo, da se je Evropska komisija pripravljena pogajati o nadaljnji delitvi Slovenije na več kohezijskih regij. NUTS 2 postavljajo kriterij minimalno 800 tisoč prebivalcev, povprečje je nekaj več kot 800 tisoč prebivalcev na regijo, izjeme so le tri države, katerih skupno število prebivalcev ne pre-
sega 800 tisoč prebivalcev. To so Malta, Ciper, Luxemburg. Slovenija je tako že izjema, kar zadeva rokov za določanje regij, komisija ji je izjemoma dovolila spreminjanje in pogajanje o kohezijskih regijah, saj se spremembe lahko dogajajo le na vsake tri leta. Regionalna delitev mora biti urejena, preden vstopi v veljavo, to pa je prvega januarja leta 2007. Vse, kar zadeva kohezijske regije, mora biti urejeno v septembru, ker bo komisija odločala v novembru. Zato se tudi tako mudi, dejstvo pa je, da s spremembami zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenija ne rešuje vseh problemov znotraj regij. V kohezijske sklade je vključena vsa Slovenija, kar pomeni,
da bi po predlagani rešitvi tudi SZ regija dobila del sredstev iz kohezijskih skladov. Pretirano spodbujanje 3 regij bi lahko pomenilo, da Slovenija špekulira. S spremembami zakona se povečujejo sredstva za regionalne spodbude, z 1 odstotka na 1,5 odstotka BDP, povečujejo pa se tudi posebni ukrepi regionalne politike, za katere je trenutno namenjenih 5 milijard tolarjev, v bodoče okrog 11 milijard. Gre za sredstva, ki bodo namenjena za blažitev razlik znotraj kohezijske regije, tako SZ kot JV. Sredstva kohezije niso problem v letih 2005 in 2006, temveč v obdobju 2007/13, če ne bomo hitro ukrepali. Alojz Sok je v ponedeljek na Ptuju povedal, da se v tem trenutku rešuje,
kar se rešiti da, ni pa tudi rečeno, da bo Slovenija uspela z dvema kohezijskima regijama. Kar pa zadeva regijo Spodnje Podravje, je ta planirana. Spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in delitev na dve kohezijski regiji so bile narejene tudi zaradi namiga iz Bruslja, naj se Slovenija razdeli na dve regiji. V lokalnih skupnostih imajo čas, da do 27. julija posredujejo spremembe, zato hitenje, tako kot je bil primer na Ptuju, ni potrebno. Agencija za regionalni razvoj pa naj bi poslej delovala kot vladna služba, mrežne območne agencije bodo poslej pod večjim nadzorom pri porabi denarja.
Od tod in tam
Sveti Tomaž • Zaključili praznovanje
Foto: Natalija Skrlec
Minuli teden so se zaključile prireditve ob praznovanju sedmega krajevnega praznika krajevne skupnosti Sveti Tomaž. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Cvetko je v nagovoru na osrednji slovesnosti poudaril, da so investicije v krajevni skupnosti odvisne predvsem od občinskega proračuna, najbolj problematične pa so predvsem ceste in center Svetega Tomaža. Kulturni program na slovesnosti so pripravili člani domačega Kulturnega društva Fran Ksaver Meško, podelili pa so tudi tri priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih Jožef Lukačič iz Rakovcev za svoje mojstrske rezbarske izdelke, Franc Markrab iz Rakovcev za sodelovanje v številnih društvih ter osnovna šola in vrtec iz Tomaža pri Ormožu za aktivno sodelovanje z domačim okoljem.
Podgorci • Ob krajevnem prazniku
Foto: Natalija Skrlec
Na osrednji slovesnosti so se minuli konec tedna zaključile prireditve ob tretjem prazniku krajevne skupnosti Podgorci, ki so ga letos obeležili v Osluševcih. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Janko Meško je ob tem izpostavil pridobitve krajevne skupnosti v preteklem letu, predvsem avtobusno postajališče, pločnik, transformatorsko postajo in razsvetljavo. Kulturni program so pripravili učenci podružnične osnovne šole v Podgorcih in vaške pevke iz Osluševcev. Plakete krajevne skupnosti so prejeli Rozalija Korpar iz Osluševcev za aktivno delovanje v Društvu upokojencev, Anica Marinič iz Bresnice (plaketo je v njenem imenu prevzela hčerka) za delovanje v Turističnem društvu ter Franc Letonja Tomažič iz Cvetkovcev za aktivno delovanje v domačem športnem društvu.
Ormož • Nastopile godbe iz vse Slovenije
V	organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ormož, je v soboto v športni dvorani Osnovne šole Ormož na Hardeku potekalo enajsto tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst godb iz vse Slovenije, njihove nastope pa je ocenjevala strokovna komisija, ki sojo sestavljali profesor Nikolaj Žličar, Vinko Štrucl in Emil Glavnik. Kot je po zaključku prireditve pojasnil vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tomaž Bolcar, so godbe prikazale izjemno kvalitetne nastope, saj je bilo najnižje podeljeno priznanje srebrno, poleg tega pa so podelili tudi šest zlatih priznanj s pohvalo. V kategoriji do štirideset članov je pokal Ormoža prejela godba iz Domžal, v kategoriji nad 40 članov pa Godba Zgornje Savinjske doline. Sicer pa je Tomaž Bolcar pojasnil, da so misel na bienalno prireditev že opustili, tako da bo dvanajsto tekmovanje godb v Ormožu zagotovo že naslednje leto.
nšk
Destrnik • Največ o komunalnem prispevku
V	petek se je sestal občinski svet na Destrniku na 21. seji. V zvezi z državnimi sredstvi za regionalni razvoj so se svetniki odločili, da prijavijo dva projekta cestnih povezav, enega skupaj z občino Ptuj in drugega z občino Trnovska vas. Največ razprave pa so namenili določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Pri izračunu so upoštevalifaktorje za posamezno območje glede na standard posameznega območja (vodovodno omrežje, fekalno kanalizacijo, meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, telefon, cesto - asfalt ali makadam, javno razsvetljavo, kabelsko televizijo in plin). Povprečni stroški za parcelo v velikosti 500 kvadratnih metrov znašajo 1090 tolarjev po kvadratnem metru v I. območju, v II. območju se zmanjšajo za 15 odstotkov, v tretjem pa za 25 odstotkov. Na seji so svetniki sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za območje razpršene gradnje v Drstelji, osnutek odloka o ustanovitvi javnega Zavoda za šport Ptuj, predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj ter imenovali Darjo Fras iz Vintarovcev v svet zavoda Lekarna Ptuj.
Fl
Kmetijstvo • Nič kaj rožnati oblaki pred žetvijo
Kakšna bo cena pšenice?
Prva žetev ječmena, pšenice in oljne ogrščice se je začela, odkupna cena pa je še zmeraj bolj kot ne nedorečena, saj si slovenski predelovalci in pridelovalci (spet) stojijo nasproti.
»Konec junija je bilo v Ljubljani prvo pogajanje s predstavnikom mlinarjev in tudi mi smo oblikovali svojo pogajalsko skupino, ki jo sestavljajo predstavniki KGZ, Zadružne zveze in sindikata kmetov. Pogajalec slovenskih mlinarjev nam je predstavil njihova stališča in nas seveda razočaral. Naš predlog je namreč bil, da ostane cena pšenice po posameznih razredih takšna, kot je bila lani , torej 31 tolarjev za A-kvaliteto, 27 za B-kvaliteto in 24 za C. Predstavnik mlinarjev pa nam je jasno odgovoril, da jih tretji razred sploh ne zanima, temveč prvenstveno drugi in de-
loma prvi kakovostni razred,« je uvodoma povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič ter nadaljeval: »Cene pšenice na svetovnem trgu so znane. Dejstvo je, da je pšenica poceni, posebno še pri naših sosedih, v Madžarski. Ta država ima trenutno 3 milijone ton viška pšenice in mora nujno za vsako ceno izprazniti skladišča, zato prodaja tono za 89 evrov, skupaj s stroški prevoza tona pšenice tako znaša franko na slovensko tržišče približno 100 evrov ali 24 tolarjev za en kilogram, in to maksimalno. To ceno nam mlinarji v tem trenutku tudi ponujajo za B-kvaliteto, kar
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: »To ceno, gre za 24 tolarjev po kilogramu pšenice, nam mlinarji v tem trenutku tudi ponujajo za B-kvaliteto, kar pa bo hkrati tudi izhodiščna cena za oba ostala razreda!«
pa bo hkrati tudi izhodiščna cena za oba ostala razreda!«
Mlinarji ponujajo največ 24 tolarjev
Ptujska KZ se je sicer uspela dogovoriti za odkup in prevzem vseh treh kakovostnih razredov pšenice s svojima dvema kupcema: »Vendar pa o konkretni ceni za kilogram v tem trenutku ne morem govoriti. Prevzem pšenice vseh treh razredov velja le za zadružnike, za ostale pa ne vem, kaj bodo naredili s C-razredom. Odkupa pšenice, ki ne bo dosegla niti kriterijev za najnižji, C-razred, pa letos ne bo.«
Kot pravi Janžekovič, bodo predstavniki proizvajalcev poskušali vztrajati na lanskih cenah pšenice, vendar je upanja, da bi jim uspelo, bore malo ali skoraj nič. O kakšni, recimo vsaj tolar višji odkupni ceni od lanske, ki so jo pogajalci imeli v mislih postaviti mlinarjem, pa ni več realno razmišljati. »Slovenija je pač v skupini 25 držav, članic EU, in cena pšenice je takšna, kot je. Napovedi žetve so letos povsod zelo ugodne, z izjemo dveh držav, Portugalske in Španije, kjer je huda suša. Torej pomanjkanja pšenice ni pričakovati in iz tega vidika računati na višjo ceno tudi ne! Nas tukaj pa še dodatno obremenjuje madžarska pšenica, ki ima eno najnižjih cen, zaradi neposredne bližine pa je ugod-
Gornja Radgona • Ocenjevanje mesnih izdelkov
Na podlagi ocen bodo na 43. Mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni med 27. avgustom in 2. septembrom podelili eno veliko zlato medaljo, 37 zlatih, 138 srebrnih in 83 bronastih medalj ter 26 zlatih medalj in 33 srebrnih medalj za tržno ponudbo.
"Splošen nivo kvalitete je bil letos izredno visok. To dokazuje, da so proizvajalci tehnološko na vse višji ravni, pa tudi, da so na ocenjevanje poslali svoje najboljše izdelke. Oboje velja tako za domačo kot tudi mednarodno konkurenco. Med novostmi na letošnjem ocenjevanju naj omenim nove izdelke z geografskim poreklom, izdelke brez aditivov, kuhane jedi ter nova varovalna živila z manj maščobe in dodatkov," je po
ocenjevanju dejal predsednik komisije prof. dr. Božidar Žlender
Perutnina Ptuj se je s svojimi izdelki, podobno kot konec maja, tudi tokrat izkazala. Posebni priznanji bodo Ptujčani dobili za varne mesnine in za tržno ponudbo svežega mesa. Šampionski naziv bo Perutnina Ptuj dobila za piščančji cordon bleu, zlate medalje pa za perutninski burger, pečena piščančja krilca, lahki poli, paniran piščančji file, pečen piščančji file in piščančji medaljon s sirom. Poleg tega Perutnina Ptuj za svoje izdelke v okviru tokratnega ocenjevanja prejema še 16 srebrnih in dve bronasti medalji ter devet zlatih in štiri srebrne medalje za tržno ponudbo.
Izmed ponudnikov svežega mesa in mesnih izdelkov Spod-
Žetev ječmena se je že začela, žetev pšenice je tik pred vrati, odkupna mesta so znana, cena pa le približno ^
Veliko medalj za Ptujčane
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je 19. in 20. maja potekalo 26. mednarodno ocenjevanje svežega mesa, konec prejšnjega meseca pa so ocenili še mesne izdelke. Ocenjevanja se je udeležilo 35 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, ki so sodelovala s 346 izdelki.
njega Podravja in Prlekije bo MIR iz Gornje Radgone prejel eno zlato in pet srebrnih medalj za tržno ponudbo, tri srebrne in eno bronasto medaljo, Mesnica Gregor Šteinfelser iz Gradišča pri Slovenski Bistrici bo prejela na sejmu dve bronasti medalji, Meso izdelki Žerak iz Podlehnika pa osem srebrnih in štiri bronaste medalje.
Tekmovanja kakovosti se bodo nadaljevala od 25. do 29. julija z 31. odprtim državnim ocenjevanjem vin ter 26. avgusta z jubilejnim - 25. mednarodnim ocenjevanjem kmetijske mehanizacije. Nagrajene izdelke bo moč poskusiti in preizkusiti na 43. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo letos v Gornji Radgoni od 27. avgusta do 2. septembra.
Miha Šoštarič
na tudi s prevozno-stroškov-nega vidika. To ceno, ki jo uravnava Madžarska, torej 24 SIT za kilogram B-kvalitete, so nam mlinarji pripravljeni tudi plačati. O kakšni drugi ceni nočejo niti slišati, plačilo pa naj bi bilo izvedeno v 60 dneh. Ocenjujemo, da se kaj veliko za pridelovalce žit ne bo dalo izpogajati. Mlinsko-predelovalna industrija ima pač svoje argumente in niso pripravljeni plačati več kot jo lahko kupijo drugje.«
V Sloveniji sicer pridelamo le tretjino pšenice, ki jo potrebujemo, okrog 60.000 ton, zato so pogajalci na strani kmetov poskušali tudi s prepričevanjem mlinarske industrije, da je vendarle zelo pomembno tudi to, da je kruh pečen iz domače pšenice, katere sledljivost in zdravstvena neoporečnost je zagotovljena. »Ni vseeno, če bomo na tak način čez nekaj let vso pšenico uvažali, pri tem pa ne bomo vedeli, kaj vse pojemo v našem kruhu. Seveda smo ob tem očitali tudi abnormalno visoko ceno kruha, ki ni zaradi cenejše pšenice nič nižja. Pšenica v štruci kruha predstavlja kot strošek le še 7 odstotkov. Kljub temu pa je za mlinarje vsak tolar višja cena pšenice že nesprejemljiva!«
Stroškov prevzema naj ne bi bilo (povsod)
KZ je na prevzem in odkup pšenice pripravljena: »Zrnje se bo prevzemalo na običajnih odkupnih mestih, in sicer v mlinu Korošec v Zabovcih, v Perutnini tovarni močnih krmil v Dražencih in neposredno v obratu Žito-ln-tes v Mariboru. Pogovarjamo se, da bi znižali vhodne stro-
ške za pridelovalce na prevzemnih mestih: lntes nam je že zagotovil, da pri prevzemu pšenice od zadružnikov pri njih ne bo obračunaval nobenih stroškov, niti nobenega kala, podobni pogovori tečejo z Mlinom Korošec, kjer verjetno teh stroškov ne bo, nimamo pa še dogovora o oprostitvi stroškov prevzema s PP v Dražencih.«
Tako vsaj zaenkrat po priporočilih Janžekoviča kaže pšenico peljati direktno v Maribor, pa tudi v mlin, kjer bo možno prihraniti vsaj 2 tolarja. Toliko namreč znašajo vhodni stroški (tehtanje, vnos v silos, obračun in eventualna izdaja na drugo mesto). »Pridelovalcem mora biti cilj, da se temu strošku izognejo, saj dva tolarja že predstavljata osem odstotkov cene pšenice, kar nikakor ni malo! Kmetje se tako spopadajo še z drugimi stroški, kot je strošek sušenja, če ima pšenica vlago nad 14 odstotkov. Kakšna bo cena sušenja letos, ni znano, saj se je kurilno olje zelo podražilo. Vsesplošna ocena je, da je sušenje predrago, zato kmetom priporočamo, da ne hitijo z žetvijo, saj sušenje gotovo predstavlja vsaj 10 odstotkov cene ali več. Potem so še stroški analize, 7500 tolarjev brez davka, zato manjšim pridelovalcem svetujemo, da vsujejo žito skupaj in skupno plačajo eno vzorčenje, če le lahko. Pri dveh, treh tonah se to še kako splača. Treba se je pač maksimalno racionalizirati.«
Letina kaže dobro
Prevzeto pšenico bodo poskušali zadružnikom plačati v čimkrajšem času po končani žetvi, dokončni dogovor o ceni pa naj bi bil sklenjen
prav v teh dneh. »Na tem bomo vztrajali, saj je drugače nemogoče delati. Predlog mlinarjev je bil sicer tudi ta, da naj o ceni sploh še ne bi govorili, ampak naj bi bila najprej vsa pšenica prevzeta, cena pa določena šele potem. To seveda ne gre, saj bi potem tisti, ki se s ceno ne bi strinjali, lahko zahtevali svojo pšenico nazaj, to pa je po spravilu v silos, ko se vse zmeša, nemogoče. Cena torej mora biti dorečena, najkasneje do danes!«
Letos je KZ sklenila nekoliko manj pogodb za odkup pšenice kot lani, kljub temu pa v zadrugi ne morejo napovedati količine, ki jo nameravajo prevzeti: »Letina ne kaže slabo, v treh zadnjih letih pa smo odkupili od 3200 lani do največ 8500 ton pšenice pred dvema letoma. Napoved zdaj pa je precej negotova. Lani je bil nižji odkup tudi zato, ker je bila cena koruze zelo visoka in so kmetje pšenico zaradi nizke cene zadržali raje doma kot krmo za živino. Letos je koruze dovolj in po razmeroma nizki ceni, zato pričakujemo več odkupa kot lansko leto, saj predvidevamo, da ne bo ostajala doma za krmljenje živine.«
Poleg pšenice pa se bo začelo tudi spravilo oljne ogr-ščice, za katero so letos po zagotovilih direktorja Janže-koviča pravočasno sklenili pravilne pogodbe, ki bodo kmetom omogočale pridobitev dodatne subvencije za energetske namene. Prevzemno mesto je v Perutnini mešalnici v Dražencih, sicer pa bodo v KZ vse pridelovalce o odkupu obvestili in jim posredovali vsa potrebna navodila.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Umetne genske spremembe organizmov
Problem lakote na ta način ne bo rešen!
V organizaciji ptujskega podjetja Animacija Plus je v začetku junija potekalo obsežno in zanimivo dveurno predavanje z naslovom Gensko predelana hrana - ali veste, kaj imate na krožniku. Ptujčanom in okoličanom, ki so prisluhnili predavanju, sta nevarnosti gensko predelanih organizmov (GPO) predstavili vodja projektov v Umanoteri Marjana Dermelj in strokovna neodvisna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije Marjana Peterman.
Predavanje o GSO je bilo namenjeno vsem, ki se sprašujejo, ali je uživanje gensko spremenjene hrane škodljivo zdravju ter kakšna so zakonska določila za označevanje in pridelovanje tovrstne hrane pri nas. Kot je uvodoma pojasnila Marjana Dremelj, o GSO govorimo takrat, ko v genski zapis nekega organizma vnesemo nek nov gen in s tem spremenimo prvotne lastnosti organizma. »Tovrstni poskusi so se začeli pojavljati predvsem zaradi povečanja hektarskih donosov. Gensko spremenjeni organizmi so podaljšek zelene revolucije. Genske manipulacije so redkokdaj uspešne, njihov vpliv na gensko zasnovo pa še ni popolnoma raziskan. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da so tovrstni posegi v genski zapis organizma bolj nevarni od »koristi«, ki jo dobimo s spreminjanjem lastnosti organizma. GSO so na primer spremenili lastnosti, tako da so postali odpornejši na vreme ali pa so namenjeni intenzivnejši pridelavi hrane. Nekate-
Koristno je vedeti:
-	daje v Kanadi nastal velik problem tako imenovane super pleveli, s katero se borijo kmetje, ki nočejo gojiti gensko spremenjenih rastlin. Omenjeni pleveli so nastali zaradi kontaminacije okolja z gensko spremenjeno oljno repico;
-	da so se zaradi uporabe totalnih herbicidov na velikih površinah, ki prizanesejo le gensko spremenjenim kulturnim rastlinam, zelo zmanjšale divje rastline na poljih in robovih. Posledica tega je zmanjšanje naravne biološke raznolikosti ne samo divjih rastlin, ampak tudi favne, še posebej pri insektih in malih živalih. Vzrok za to je prevelika uporaba herbicidov;
-	da se insulin večinoma pridobiva iz gensko spremenjenih organizmov;
-da je bil prvi GSO tobak. Leta 1992 so ga vzgojili na poljih;
-	daje evro tiskan na bombažni osnovi, kije GSO.
Marjana Dermelj, vodja projektov v Umanoteri
ri GSO pa so zmanipulirani pod vplivom multinacionalk in velekorporacij, kar pomeni, da so neodporni in zahtevajo določeno vrsto škropiv,
ki jih ta podjetja izdelujejo,« je poudarila Dermeljeva in dodala, da je na vprašanja o smiselnosti genske tehnike težko najti odgovore. Na eni
Sv. Trojica • 130-letni gasilski jubilej
Gasilska vaja in mladinski prapor
Zgodovina gasilstva pri Sv. Trojici sega v leto 1876, ko je 2. februarja v gostilni Golob pri Sv. Trojici potekal ustanovni občni zbor gasilskega društva.
strani je to področje znanstveno premalo razvito, na drugi strani pa se pojavljajo vprašanja, kot so: Kam pelje intenziviranje kmetijstva? Kako bomo rešili probleme lakote v naslednjem stoletju? Kdo bo prevzel odgovornost za posledice na prihajajoče generacije ali na države, ki bodo občutile negativne posledice veliko bolj kot gospodarske koristi masovne proizvodnje živil? »Na ta vprašanja nam v tem trenutku ne more
nihče odgovoriti,« je prepričana Dermeljeva.
Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije ocenjuje, da so se GSO navkljub zdravstvenim, okoljskim in socio-ekonomskim tveganjem začeli producirati zaradi cenejše proizvodnje industrijskih in prehrambenih surovin. »Genske spremembe v organizmih so povzročile razvoj plevelov, odpornih na herbicide, pojav številnih alergij, odpornost na antibiotike in še bi lahko naštevali,« je na četrtkovem predavanju na Ptuju navedla Petermano-va in pri tem opozorila, da mora biti embalaža hrane v trgovinah, ki vsebuje GSO, ustrezno označena.
In kaj storiti, da se izognemo gensko spremenjeni hrani?
Marjana Peterman: »Da bi se v Sloveniji prodajala hrana, ki bi bila gensko spremenjena, ni dokazano. Naša najboljša alternativa so ekološko pridelana živila. V ekološki pridelavi in predelavi hrane ni dovoljena genska tehnika, kemični strupi in nehumane metode, ki se izvajajo na primer pri živinoreji. Ostri kriteriji in kontrole bi morali zagotavljati, da bi bil naš krožnik poln dobrot, ki so okusne in zdrave.«
Mojca Zemljarič
Njegova ustanovitev je bila pomembna tudi zato, ker so tako krajani dobili prvo društvo, ki se je ukvarjalo s kulturo. Za nakup potrebne opreme so organizirali razne prireditve in tako zbirali denar. Leta 1908 je bila pri Sv. Trojici tudi otvoritev gasilskega doma. "Društvo se je skozi zgodovino razvijalo in danes je sodobno opremljeno gasilsko društvo, ki ima 70 aktivnih članov, 15 članic in 10 do 20 pionirjev in mladincev", pravi predsednik PGD Sv. Trojica Alojz Gregorec.
Praznovanje 130-letnice so trojiški gasilci pričeli v petek, 24. junija, z otvoritvijo gasilske razstave, ki so jo pripravili v avli kulturnega doma pri Sv. Trojici. Vodstvo društva se
je v petek zvečer zbralo tudi na slavnostni seji. Petkovo praznovanje so zaključili z veliko gasilsko vajo, na kateri je sodelovalo vseh dvanajst gasilskih društev gasilske zveze Lenart, PGD Radvanje, z gasilsko lestvijo je sodelovalo PGD Maribor. Prikazali so reševanje iz višjih nadstropij. Gasilci PGD Ptuj pa so prikazali reševanje ponesrečenca iz ukleščene pločevine v prometni nesreči.
Sobotno praznovanje se je pričelo z gasilskim mimohodom. Sledilo je gasilsko zborovanje, ki so se ga zraven domačinov, gasilcev iz gasilskih društev GZ Lenart, sosednjih in prijateljskih gasilskih društev udeležili tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eory,
Mladinski prapor je razvila Tatjana Klobasa.
predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer, predstavnik generalštaba Slovenske vojske polkovnik Jože Majcenovič, predstavnik iz uprave za zaščito in reševanje Jože Petrovič, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in številni gostje. V kulturnem programu so nastopili člani vokalne skupine Završki fantje, članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart ter plesna skupina Hip hop iz OŠ Sv. Trojica. Zbranim je spregovoril predsednik PGD Sv. Trojica Alojz Gregorec, ki je opisal prehojeno 130-letno pot v delovanju društva. Na slovesnosti je Tatjana Klobasa razvila tudi mladinski društveni prapor, blagoslovil ga je domači župnik pater Matej Papež. Predsednik GZ Slovenije Ernest Eory in predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer sta podelila tudi odlikovanja GZ Slovenije. Plamenice tretje stopnje so prejeli: Emilijan Šrumf, Roman Ploj, Stanislav Slana in Jože Stiper. Plamenico druge stopnje je prejel predsednik društva Alojz Gregorec. PGD Sv. Trojica je ob 130-letnem delu prejelo zlato plaketo GZ Slovenije. Po končani slovesnosti je potekalo družabno srečanje med gasilci, krajani in gosti, ki so jih zabavali člani ansambla Petovio.
Zmago Šalamun
Trnovska vas • Gasilsko tekmovanje
Tekmovanje gasilcev štirih občin
V nedeljo, 26. junija, je v Trnovski vasi v organizaciji gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci potekalo prvo medobčinsko gasilsko tekmovanje gasilskih zvez Juršinci, Destrnik in Trnovska vas - Vitomarci.
V vseh kategorijah se je pomerilo 23 gasilskih desetin. Organizatorji so povabili župane in poveljnike vseh občin.
Pri veteranih sta tekmovali dve desetini, zmagala je desetina Destrnika pred PGD Desenci. Pri članih A so tekmovale štiri desetine, slavil je Gabrnik pred Desenci in Bišem ter Destrnikom. Pri članicah A je slavila desetina Biša
pred Gabrnikom in desetino iz Desencev, pri članih B pa desetina Gabrnika pred desetino Desenci. Pri mladincih je slavila desetina Desenci pred Bišem, pri mladinkah pa desetina Biša pred Destrnikom. Pri pionirjih so med štirimi desetinami slavili Desenci pred Grabšinskim bregom, Destrnikom in Bišem. Pri pionirkah so bile najuspešnejše
Vitomarčanke pred desetino Biša. Najuspešnejše desetine so prejele pokale, ki jih je za tekmovanje kupila občina Trnovska vas. Podelil jih je podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič. Tekmovanja so se udeležili predsedniki in poveljniki gasilskih zvez in poveljniki civilne zaščite v posameznih občinah.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Gasilski posnetek tekmovalcev po tekmovanju
FOTO: MZ
Foto: ZS
Sp. Podravje • Kulturno ministrstvo o dornavskem in borlskem grad^M Tednikova knjigarnica
Dvorec Dornava bo najprej ponujen različnim ministrstvom, in šele če se ta ne bodo odločila za najem, se bo tudi zanj pripravil javni razpis.
Letos vendarle konkretneje?
Dva grajska mogotca, prvi romantično raztegnjen v dornavski nižini in drugi silovito se vzpenjajoč na skali nad Dravo, že dolgo čakata na lepše čase. Takšnih, kot sta jih doživljala nekoč, verjetno nikoli več, čeprav o zgodovinsko ponavljajočih se ciklusih ne gre dvomiti in čeprav bi se danes, sicer pod nekoliko drugačnimi nazivi, povsem upravičeno lahko govorilo o buržoaziji 21. stoletja.
Ampak slednja si je pač izbrala, glede na materialni status, druge in drugačne lokacije za svoja domovanja, pa naj je to slovito ptujsko »Dedinje«, ljubljanski Rožnik ali počitniške vile po tujih in domačih otokih. Gradovi pa ostajajo prazni; malo se podirajo, malo se popravljajo, kaj točno bi z njimi, pa pravzaprav ne ve nihče.
Ideje, nekatere kar izvedljive, druge pa bolj privlečene za lase, sicer padajo ves čas, toda vse, vsaj do sedaj, ostajajo le na miselni ali besedni ravni. Ni treba biti prav posebno pameten, da se ugotovi, da je glavni »kaveljc« v denarju; tisti, ki ga imajo in ga znajo dobro nalagati, jim gradovi ne dišijo posebej. Morda malo že, ampak kaj, ko velika kulturnozgodovinska vrednost in pomembnost takega grajskega objekta nekako ne dovoljuje, da bi se iz njih naredilo, recimo, gostišča, zabavišča ipd. To vendar ne gre! Pa je bil Borl (in Ptujski grad) svojčas prav zaradi takšne namembnosti izjemno cenjena, obiskana in zanimiva točka, kjer se je množica ljudi kar gnetla; tako na nočnih zabavah z večerjami kot čez vroče dni ob edinem bazenu. Danes pa se gremo visoko kulturo, ki naj bi plemenitila opustelo grajsko zidovje, kar samo po sebi ni nič slabega. Težava je le v tem, da se takšni visoki kulturi ne spodobi spuščati v niz-kotnosti materialnega sveta in tržne principe preživetja. Po drugi strani pa pri nas ni tako velikih Trumpov in Rocken-fellerjev, ki bi jim vzdrževanje tovrstnih objektov pomenilo drobiž in primerno sceno za dobrodelne aktivnosti. Slovenija z vsemi svojimi gradovi za kaj takega pač ni niti dovolj znana, še manj dovolj prestižna lokacija ^
Za Borl javni razpis!
Tako pač vse skupaj nekako krpa kulturno ministrstvo, kolikor kje lahko in predvsem, koliko močni in vplivni lobisti prihajajo iz kakšnega okolja. Pametne strategije, ki bi točno določila prihodnost gradov, pa ni videti na obzorju. Sicer niti ne bi bilo potrebno gledati tako daleč; z majhno dozo ciničnosti bi lahko tudi rekli, da bi bilo dobro morda kakšen grad še malce porušiti in ga, brez stokanja o velikih vloženih sredstvih, ponuditi kot adrenalinsko hišo strahov, v kateri so se dogajale grozljive stvari in duše mučenih še vedno hodijo naokrog, ali pa si vzeti vzgled po, recimo, Egipčanih, ki so iz popolnoma nepomembnega in neznanega faraona Tu-tankamona naredili svetovno čudo, čeprav v sami grobnici ni videti čisto nič drugega kot rumene stene. Vse, kar je ostalo, so pametno spravili v
en narodni muzej in tako od trum turistov »kasirajo« dvakrat za eno in isto zadevo, ne da bi si ob tem posebej belili glavo, koliko denarja so porabili za obnove svojih reliktov.
Naša kulturna politika pa je precej bolj zapletena, kar z drugimi besedami pomeni, da se zelo veliko govori, nerga, kritizira in stoka ob večno premajhnem kulturnem tolarju. Nekaj malega se vseeno naredi, toda to je bolj kaplja v morje kot kaj drugega. V primeru Borla to pomeni, da je kulturno ministrstvo kot lastnik od leta 1997 do lani izvedlo nekaj nujnih sanacijskih del na statiki gradu, obnovi ostrešja in restavratorskih posegih. Za omenjena dela je bilo v tem obdobju porabljenih iz državnega proračuna 67.270.313 tolarjev.
»V naslednjem obdobju pa se bodo zaključila dela na fasadi ter izvedla notranja dela, kot so strojna in elektro-inštalacija, dokončanje in ureditev stavbnega pohištva, tlaki itd. Za dokončanje del bo v prihodnjih letih potrebno zagotoviti okoli 200 milijonov tolarjev. Dela se bodo
nadaljevala v sodelovanju z izbranim zakupnikom,« so na naše vprašanje, kaj bodo še postorili na gradu Borl v prihodnje, odgovorili na pristojnem ministrstvu. Kdo bo novi zakupnik, pa zaenkrat še ni znano, naj pa bi bilo v nekaj naslednjih mesecih: »Grad Borl bo namenjen kul-turno-turistični dejavnosti. Ministrstvo za kulturo bo do konca leta 2005 oddalo grad v dolgoročni zakup na osnovi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin.«
In kot so še povedali, se bodo na javni razpis za dolgoročni zakup gradu lahko prijavili vsi dosedanji interesenti, torej tudi občina Goriš-nica in zakonca Krajnc, ki sta o svojih namenih z gradom ministrstvo že obvestila, o čemer smo poročali v eni naših prejšnjih številk.
Dvorec Dornava bo ponujen drugim ministrstvom
Precej več denarja kot v Borl je ministrstvo že vložilo
Grad Borl se počasi obnavlja, letos pa ministrstvo obljublja javni razpis, po katerem bo izbrani upravitelj sodeloval pri nadaljnji obnovi.
v enakem obdobju (19972004) v dornavski baročni dvorec. Za sanacijo vrtne plastike, restavratorska dela, obnovo ostrešja s kritino ter delno obnovo ograje je namreč porabilo skoraj 200 milijonov tolarjev.
»V letu 2005 in 2006 bo ministrstvo za kulturo poleg zagotavljanja tekočih materialnih stroškov izdelalo celotno investicijsko-tehnično dokumentacijo dvorca ter pripravilo načrte za obnovo parka. Na osnovi investicij-sko-tehnične dokumentacije in izdelanega investicijskega programa bo tudi znano, koliko bo potrebno še vložiti v obnovo. Nadalje bo kulturno ministrstvo najprej ponudilo dvorec v upravljanje drugim ministrstvom, tudi za izobraževalne programe. V primeru, da druga ministrstva ali državni organi ne bodo zainteresirani, bo Ministrstvo za kulturo na osnovi že omenjene uredbe (kot pri gradu Borl, op. a.) pripravilo javni poziv za dolgoročni zakup dvorca in parka Dornava,« so v zvezi s prihodnostjo do-rnavskega dvorca povedali sedanji državni lastniki.
Nekaj več je torej že jasnega: Borl za turizem, Dornava pa za kakšno drugo dejavnost v pristojnosti ministrstev, pri čemer ni izključeno nič; ne kmetijstvo, ne šolstvo, morda celo (ponovno) sociala, ali, bognedaj, policija oz. »notranje zadeve«. Če bo seveda kdo od teh dovolj zainteresiran. Sicer pa je podajanje objektov iz rok enega ministrstva v druge pri nas že ustaljena praksa; le da se doslej ni izkazala za posebno pametno ali učinkovito (dolgoročno) rešitev. Že predajanje ponavadi traja hudo dolgo časa, kot kaže primer ptujske vojašnice ^
SM
Vabljeni na poletne bralne terase in počitniške urice
Zdi se, da slovenski knjižničarji in knjigotržci nekako ne zmorejo sestaviti zgodbe o visoki bralni kulturi in zavesti. Prvi knjige prodajajo, drugi sposojajo, prvi tržijo, drugi izvajajo službo javnega interesa in pomena - oboji pa trdijo, da so neprecenljivi za narodno bit. Drug drugemu pravzaprav očitajo košček vsakdanjega kruha; knjižničarji se potegujejo za knjižne popuste, saj so največji plačniki knjig. Knjigotržci pa menijo, da knjižnice živijo na njihov račun in to prepričanje so prenesli tudi na mnoge avtorje. Knjižnicam očitajo visoko izposojo knjižnega gradiva, medtem ko so Slovenci slabi knjižni kupci. Avtorji dobivajo knjižnično nadomestilo, knjižnice pa zaradi umanjkanja sredstev zvišujejo članarine, cene opominov in uvajajo zamudnine na kos izposojenega knjižničnega gradiva na dan. Kakorkoli že, uprave prvih in drugih bi morale govoriti skupni jezik in družno postoriti vse, da bi bili Slovenci načitan, izobražen, funkcionalno spodobno pismen narod. Le tako se bo dobro godilo slovenskim knjigam in jeziku, avtorjem in knjižni ter knjižnični stroki.
»Knjižna nesoglasja na visoki ravni« pa ne ovirajo zglednega sodelovanja med knjižničarji in knjigotržci: založniki, avtorji in knjigarji podpirajo knjižnične dejavnosti, le-te pa spodbujajo bralce k obisku knjigarn in nakupu knjig, spoznavanju avtorjev in seganju po kvalitetni knjižni produkciji ^ V knjižnicah je najbolj živahen pretok informacij s knjižnega trga, mnogim knjigam so knjižničarjevapriporočila prva pot do bralcev. Velja tudi, da tisti bralci, ki si pogosto in na veliko izposojajo knjige, radi zavijejo v knjigarne (Škoda, da je tako malo pravih knjigarn!).
Ptujski knjižničarji vrsto let pripravljajo s pomočjo založnikov različne oblike dejavnosti: gostovanja avtorjev, literarne večere, razstave ilustracij, predstavitve knjig in podobno. S knjižnimi darovi založnikov omogočajo nagrajevanje mladih bralcev: v desetletju uspešnega medobčinskega knjižnega tekmovanja je okoli 600 tekmovalcev prejelo knjižne nagrade, nagrajevani so izžrebanci slovenskega knjižnega kviza, reševalci literarnih ugank. Knjižnih nagrad pa bodo deležni tudi odrasli, ki bodo zaključili bralno značko za odrasle.
Kot je posebnost na Ptujskem bralna značka za odrasle (bralne mapice so še vedno na voljo v mladinskem in študijskem oddelku knjižnice), takšno je tudi sodelovanje knjižnice in Knjigarne Mladinska knjiga Ptuj v obliki bralnih teras, ki bodo stekle v tretjo sezono.
Letošnja skupna dejavnost knjižnice in knjigarne, ki ji je spodaj podpisana knjižničarka nadela ime poletne bralne terase, začenja to soboto, 9. julija 2005, ob 10. uri pred knjigarno MK, kjer bo tekla beseda o počitniškem branju, predstavljene bodo knjige Pijevo življenje (Yann Martel, MK, 2004), Poletna knjiga (Tove Jansson, MK, 2004) in Kotiček na koncu sveta (Anja Štefan, MK, 2005) ter Rožice za vse letne čase (Ruth Reš Podgornik, Kmečki glas, 2004). Knjižni klepet na bralni terasi, kjer bodo s pijačo postregli iz Gostilne Perutnina, bosta popestrila glasbena gosta Eva Milošič in Boris Magdalenc. Knjige, ki bodo predstavljene, bodo ta dan prodajane s popustom.
Vabimo vas torej na poletne bralne terase vsako soboto ob 10. uri pred Knjigarno Mladinske knjige od 6. julija do 9. avgusta, mlade bralce pa v pravljično sobico mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča na počitniške urice (literarne uganke, besedne in družabne igre, socialne igre, likovna delavnica, pravljice, poezija, nove knjige vsak torek in četrtek ob 10. uri od 12. julija do 15. avgusta. Počitniške urice so namenjene preganjanju dolgčasa in druženju ob knjigah, med ostalim otroci bodo izdelovali bralna znamenja, verižice, priložnostna darilca iz papirja, verižice, origami
Liljana Klemenčič
Ptuj • 3. mednarodna likovna kolonija Art Stays
Umetniški projekt Ptuja in Slovenije
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 5. julija tiskovna konferenca, vodila jo je Adrijana Čeh, pred 3. mednarodno likovno kolonijo Art Stays Ptuj 2005, ki bo potekala od 18. do 29. julija, ko bodo ob zaključku kolonije odprli razstave letošnjih udeležencev.
V galeriji Magistrat bodo odprli razstavo Ive Vraneko-vić, mlade slikarke iz Samobora, in razstave o delu in poteku 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays Ptuj 2005. Slovesnosti v Miheličevi galeriji pa bo sledil ogled vseh razstavišč letošnjega Art Staysa, na katerem so sodelovali umetniki, ki delujejo za mesto, za lokacijo, kot sami pravijo.
Letos so jih izbrali skrbni-
ki umetniških zbirk v posameznih državah (kuratorji) iz Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije, umetniki pa prihajajo še iz Češke in zda. Letošnjo kolonijo organizirata galerija Tenzor in KUD Art Stays v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Vodja projekta, na katerem bo letos sodelovalo 15 umetnikov, je Vlado Forbici, umetniška vodja projekta, ki bo skrbela tudi za postavitev razstav, je Stan-
ka Gačnik, glavni kurator pa Jernej Forbici. Letošnjih udeležencev ni več izbiral Vlado Forbici, kot vodja galerije, temveč kuratorji za posamezne države. To je bistveni kvalitetni napredek, kar se bo še krepko obrestovalo, meni Vlado Forbici. Zavedamo se, da smo v ptujskem mozaiku prireditev, predvsem kulture, le eden od kamenčkov, delujemo pa lahko le kot celota, je poudaril. Končni cilj je, da
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference (od leve) Stanka Gačnik, Jernej Forbici, Vlado Forbici in Aleš Arih
Podlehnik • Kaj bi s stavbo stare osnovne šole
postane Art Stays prireditev, ki jo bo Ptuj sprejel, po kateri bo mesto postalo prepoznavno ne samo v Sloveniji, temveč tudi zunaj meja. Predvsem pa je želja, da postane najpomembnejši umetniški projekt v Sloveniji. Navidez mala galerija Tenzor se je v dosedanjem delovanju uspela uveljaviti v ožjem in širšem prostoru. Umetniki, ki so v njej razstavljali, so postali zanimivi tudi za mednarodni umetniški prostor. Z galerijo se želi povezati ena od beneških galerij, kar se še v Sloveniji ni zgodilo, Jerneja Forbi-cija so izbrali za sodelovanje na bienalu v Pragi, vabijo pa jih tudi na salon umetnosti v Berlin. Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj sodeluje v projektu po strokovni strani, z besedami bo poskušala osmisliti, kaj kolonija pomeni za Ptuj oziroma za kakšno umetnost gre, zakaj se to dogaja tu, kaj to pomeni, kaj nam to daje in kaj bomo iz tega znali potegniti. Art Stays bo temeljito zaznamoval Ptuj, okolje in regijo, je prepričana Stanka Gačnik. Od nas pa je odvisno, kaj bomo znali iz tega potegniti. Njegovo dogajanje bo skušal predstaviti tudi katalog, ki bo izšel ob zaključku kolonije. Glavni kura-
tor Jernej Forbici je povedal, da so projekti, s katerimi letos sodelujejo umetniki različnih vej sodobne umetnosti (železne skulpture, instalacije, foto instalacije, foto kolaž, veliko zidnoslikarstvo, audio instalacije, slikarstvo - instalacija), posebej pripravljeni za Ptuj. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je povedal, da z galerijo Tenzor konstruktivno sodelujejo že od njene ustanovitve. Projekt Art Stays ocenjuje kot projekt širšega pomena v dobro ptujske kulture, od katerega bi mesto moralo imeti neko korist. S praktičnega vidika bo Ptuj veliko pridobil z letošnjo kolonijo Art Stays, umetniki bodo delali na temo mesta. Aleš Arih je v zvezi s tem opozoril na problem, ki ni nov. Ko mesto deli darila, bi moralo bolj promovirati Ptuj, zdaj gostom izročajo "neke skice in podobno", kar razvrednoti mesto. Po letošnji koloniji naj bi bilo drugače.
Mesto izziva še ni sprejelo
Sedež letošnjega Art Staysa bo v prostorih regijskega višje- in visokošolskega središča v Krempljevi ulici 1. Umetniki pa bodo ustvarjali na različnih krajih v mestu, ki naj bi v dneh delovanja kolonije postali zanimivi tudi za Ptuj-čane. Žlahtnost mesta želijo povezati s sodobnim. Okrog cerkve sv. Jurija in tržnice naj bi izobesili 30 zastav z zgodovinskimi motivi Ptuja, "platno" naj bi bila tudi stena bivše Mestne hranilnice, na Mestni stolp naj bi izobesili veliko sliko 10-krat 12 metrov, na dvorišču gradu naj bi
postavili skulpture, skratka umetniki bodo ustvarjali na številnih krajih v mestu, ki bo v tem času ena sama velika galerija sodobne umetnosti. Nič manj ni pomemben spremljajoči program s predavanji o beneškem bienalu, berlinski umetniški sceni. Na povabilo glavnega kuratorja pa prihaja na Ptuj Raphael A. di Luzio, redni profesor programa "novih medijev" v Mainu v ZDA, slikar in digitalni umetnik. Kolonijo bo spremljal tudi izbrani kulturni program.
Umetniki prihajajo na Ptuj brezplačno, pokriti bo potrebno le stroške bivanja, prevoza in materiala. S 6,5 milijona tolarjev so morali predračun znižati na 4 milijone, pa še te bodo zbirali do konca leta. V velikem gospodarstvu na Ptujskem pravega interesa za podporo ni, zaradi številnih prireditev ni več selekcije, do vsega imajo enako stališče, mali obrtniki in podjetniki pa so se znova izkazali. Umetniki bodo stanovali v Mitri, na kavo in sladoled bodo hodili v lokale starega mestnega jedra. Čakajo pa tudi še na odgovor MO Ptuj, čeprav gre v največji meri za promocijo Ptuja. Dosedanji razstavljavci galerije Tenzor, ki razstavljajo po svetu, imajo v svojih katalogih na vidnih mestih zapisan Ptuj. Galerija do nedavnega tudi ni mogla kandidirati na proračunska sredstva zaradi tega, ker je bil lastnik član mestnega sveta. Zato so bili tudi prisiljeni ustanoviti društvo, ki bo prihodnje leto zagotovo kandidiralo za občinska in državna sredstva, da ne bodo več toliko odvisni od "dobre volje" velikih.
MG
Namišljene težave zaradi najemne pogodbe!
Pred časom so podlehniški politični veljaki razmišljali in razpravljali o tem, kaj bi s staro osnovno šolo oziroma stavbo na Rodnem Vrhu, ki so jo dolga leta nazaj polnile otroške glave, pa še kakšna učiteljska je bila vmes.
Pobuda za pogovor je bilo vprašanje, ali imajo v Podleh-niku sploh kakšna socialna stanovanja. Ugotovili so, da ne, čeprav je župan po drugi strani zagotavljal, da občina subvencionira stanarine nekaterim občanom in da so to potem že socialna stanovanja. To sicer ni čisto tako, kar so županu svetniki poskušali pojasniti.
LDS naj se ne bi odzvala
V debati je zbrane preblisnila ideja, da bi takšna stanovanja lahko uredili v opuščeni stavbi učenosti na Rodnem Vrhu, ki pravzaprav niti ni v tako zelo slabem stanju, da bi zahtevala strahotne finančne vložke. Kljub nekajkilome-trski oddaljenosti od centra Podlehnika do bivše osnovne šole vodi asfaltirana cesta in to nikakor ni zanemarljivo dejstvo. Nekaj pa bi bilo vseeno potrebno postoriti, da bi bil objekt vseljiv, to pa je že malo težje.
In da podana ideja oziroma izrečena »beseda prehitro ne bi meso postala«, so odgovorni hitro povedali, da to ni slaba misel, težava pa je v tem, da ne morejo razpolagati s to
stavbo, saj jo ima v dolgoletnem zakupu ptujska LDS. Na vodstvo stranke so se, tako je povedal tajnik Miran Krajnc, menda že lani jeseni obrnili z dopisom, da bi se radi dogovorili o prekinitvi najemne pogodbe oziroma o možnostih za pridobitev objekta, a naj ne bi dobili odgovora. In da vsa stvar ne bi ostala odprta, če v Podlehniku že res obstajajo potrebe po socialnih stanovanjih, so svetniki sklenili, da naj se ponovno urgira na vodstvo ptujske LDS. Tako so lažje vesti zaključili pogovor o problematiki socialnih stanovanj; z vprašanjem, ali jih bo občina kdaj uredila ali ne, pa si ni več razbijal glave nihče.
Najemno pogodbo pripravljeni takoj prekiniti
Kaj naj bi ptujska LDS s stavbo v nedrjih podlehniških Haloz in zakaj naj ne bi odgovorila na poziv podlehni-ške občine, smo preverili pri sekretarju mestnega odbora LDS Emilu Mesariču, ki je obstoj najemne pogodbe potrdil, hkrati pa pojasnil: »Res je, da je LDS po veljavni pogodbi še vedno najemnik objekta
bivše OŠ na Rodnem Vrhu v občini Podlehnik. Ta najemna pogodba je bila podpisana pred več kot desetletjem s takratno veliko ptujsko občino. Takrat smo najeli to stavbo z namenom, da v njej uredimo mladinski center, morda tudi hostel, pač prostore, ki bi lahko služili tudi za razne tabore ali šolo v naravi. V ta namen je naša stranka objekt tudi delno sanirala. Zato je v boljšem stanju, kot bi bila, če teh naložb ne bi izvedli, čeprav je tudi
res, da zadnja leta nismo več vlagali vanjo.«
Pogodba o najemu velja 30 let, kar pomeni, da bi se njena veljavnost lahko iztekla šele čez slabih 20 let, vendar vodstvo ptujskih liberalcev nima posebnega interesa po nadaljnjem najemu, saj načrtov s tem objektom, po ureditvi mladinskih prostorov in hos-tla na Ptuju, nima več.
»Pripravljeni smo to zgradbo, ko bo interes občine jasno izkazan, da želijo to stavbo in
Sekretar mestnega odbora LDS Emil Mesarič: »Ce v Podlehniku res želijo to stavbo nazaj,, sploh ni nobene težave, vendar konkretnega interesa, dopisa ali sestanka, da to zadevo rešimo, doslej z njihove strani še ni bilo!«
iz nekaj narediti, takoj predati in prekiniti pogodbo. Ta ponudba sicer velja tudi za kogarkoli drugega, ki ima pameten načrt za uporabo prostorov, s tem, da se seveda mora najprej obrniti na občino Pod-lehnik, ki je lastnik zgradbe. Po podpisani delitveni bilanci je lastništvo namreč povsem jasno in pripada Podlehniku, kar mislim, da v tej občini vedo. Z najemno pogodbo pa jo ima LDS le v upravljanju. Zelo bomo veseli, če jo bomo lahko za kakšen pameten namen vrnili, saj je škoda, da bi propadala.«
So v Podlehniku res zainteresirani?
Kot še pravi Mesarič, za vsa vložena sredstva v obnovo ne bodo zahtevali nobenih povračil: »Že sama pogodba je bila sestavljena v smeri, da kot najemnik zgradbo obnovimo in jo ohranimo v »dobri kondiciji«. Te pogoje smo izpolnili in vloženega denarja ne nameravamo poračunavati. To pomeni, da je vse, kar je potrebno, dogovor in sestanek zainteresiranih strani in zadeva bo rešena brez kakršnihkoli težav ali stroškov. S
strani stranke ni nobenih zadržkov ali težav v zvezi s predajo stavbe občini.«
O kakšnem dopisu, ki naj bi ga bila občina poslala na sedež stranke, Mesarič ne ve ničesar: »Da bi prišel iz pod-lehniške občine kakšen uraden dopis, ni res. Vsaj na naš naslov gotovo ne. Res pa je bilo svojčas izraženih nekaj želja v tej smeri. To je bilo še v času, ko delitvena bilanca med občinami še ni bila podpisana in takrat smo jasno povedali, da se po podpisu razdelitve premoženja lahko brez težav takoj dogovorimo tudi o prekinitvi najemne pogodbe. Vendar se od takrat pri nas ni oglasil še nihče iz Podlehnika. Če pa res želijo to stavbo nazaj, sploh ni nobene težave, vendar konkretnega interesa, dopisa ali sestanka, da to zadevo rešimo, doslej z njihove strani še ni bilo!«
V ptujskem LDS torej čakajo, da se pristojni iz občine Podlehnik oglasijo. »Kot sem rekel, stavbo lahko dobijo takoj nazaj, le oglasijo naj se pri nas, da uredimo prekinitev pogodbe. To je vse,« je še enkrat poudaril Mesarič.
Zdaj je na potezi občina Podlehnik. Če ji je res kaj do tega, da prevzame in začne upravljati z zgradbo; morda celo zares za ureditev socialni stanovanj. Izgovorov o nezmožnosti razpolaganja s stavbo po tem, kar je povedal Mesarič, pač ne gre več iskati v najemni pogodbi.
Foto: SM
Trgovišče • 110 let gasilskega društva
Prvi spomenik gasilcem
Trgoviško društvo je bilo ustanovljeno 14. julija 1895, ko se je zbralo 27 članov Prostovoljne požarne brambe za Trgovišče in velikonedeljsko okolico.
bil živahen, med 2. svetovno vojno pa je društvo vidno propadalo, saj je bila skoraj polovica članov mobilizirana v okupatorjeve vojaške formacije. Šest članov se iz vojne ni vrnilo. Po vojni je prišlo do ponovnega razcveta, nabave številne opreme. Člani so ob prazniku priznali, da je bilo v njihovi dolgi zgodovini veliko vzponov in tudi padcev v vseh ozirih, vendar je društvo do danes dosledno izvrševalo svoje prostovoljno poslanstvo. Za svoje delovanje so
prejeli številna priznanja.
Predsednik društva Anton Kace je v zborniku, ki so ga izdali ob obletnici, zapisal, da je pomembno delo v naslednjem obdobju operativna organiziranost, povečati morajo obliko praktičnega usposabljanja operativnih enot, predvsem pa morajo povečati svojo operativno disciplino in nadaljnje delo s podmladkom.
Ob svoji 110. obletnici so trgoviški gasilci pošteno praznovali. Pričeli so minuli petek s kresovanjem. Osrednje prireditve pa so bile v soboto, ko se je dan pričel z mašo v farni cerkvi Velika Nedelja za vse umrle člane. Popoldne je bilo najprej odkritje spominske plošče s paradnim mimohodom. Gre za prvo tovrstno ploščo, ki je bila postavljena v spomin na pogum gasilcev, ki so sodelovali v medvojnem
gašenju na Kogu. 15 gasilcev je sodelovalo aktivno, v pripravljenosti pa so bili vsi. Dobro sodelujejo tudi s padalci Aerokluba Ptuj, zato so v čast praznika nastopili in iz zraka prinesli zastavo. Proslava se je nadaljevala s kulturnim programom in podelitvijo odlikovanj in priznanj.
Najvišje priznanje kipec PGD Trgovišče je poleg župana Vilija Trofenika prejel tudi Alojz Kovačec kot dolgoletni gasilec in donator. Od Gasilske zveze Ormož je društvo ob svojem prazniku prejelo bronasti kipec sv. Florijana in srebrni znak Gasilske zveze Slovenije. Društvo je posameznikom in društvom podelilo tudi številna priznanja, med drugim tudi družbi Ra-dio-Tednik Ptuj za nesebično delo in krepitev medsebojnih odnosov.
vki
Predsednik Anton Kace je v imenu PGD Trgovišče ob 110-ietnici prejel bronasti kipec sv. Fiorijana, ki ga je društvu namenila Gasilska zveza Ormož, predai pa predsednik Jože Štrman.
Zapisnik tega sestanka je še ohranjen in iz njega je razbrati, da so za prvega načelnika izvolili Franca Bratuša, za orodjarja pa Jožefa Skuhala.
Da so se odločili za organizirano borbo proti požarom, je bil odločilen velik požar v sosednjih Mihovcih, kjer je Hržičeva domačija pogorela do tal. Zelo ponosni so Trgo-viščani tudi na sklep, da se vse komande in vso poslovanje vrši v slovenskem jeziku.
Društvo ni bilo ustanovljeno le iz požarno varnostnih razlogov, ampak je bilo oblika delovanja slovenskega dela prebivalstva za svojo samoohranitev.
V veliko pomoč tej zamisli je bil župan Franc Kumer, saj je takratna občina Trgovišče odstopila zemljo za gradnjo gasilskega orodišča, kasneje doma. Prvič je mlado društvo organizirano nastopilo proti ognju 25. aprila 1897 na požaru pri Ivanu Posavcu.
V letu 1902 si je s podporo slovenskih organizacij in prispevki članov ter vaščanov kupilo malo ročno brizgalno. Društvo je skrbelo tudi za razvedrilo vseh vaščanov, saj so organizirali številne veselice. Delovala je tudi godba, ki je imela 11 članov, a je bila leta 1925 razpuščena. V času 1. svetovne vojne je društvo kljub vpoklicu večine starejših članov delovalo naprej, vendar kakšnih večjih akcij ni bilo. Čas med vojnama je
Ob obletnici so se trgoviški gasilci maio posodobili, kupiii so rabljeno avtocisterno.
ERA
HRENOVKE POSTREŽNO MIR
MASA ZA ĆEVAPČIĆE, KOŠAKI^
vakuumsko pakiranje

Ponudba velja do 14. julija 2005
PIVO ZLATOROG
pločevinka
169,-
IZVIR + GUAVA 1,5
115,-
POMARANČNI NEKTAR Y0 1 L
149,-
LCA NAPITEK 210 ML
Foto: vki
Jadranje
Aleš Mesarič in Luka Hvalec v reprezentanci Stran 16
Kolesarstvo
Mitja Mahorič najvišje na lestvici UCI
Stran 16
Videm
Župan sprejel evropsko prvakinjo
Stran 17 Odbojka na mivki
Petljina naložba v nova igrišča na Ptuju
Stran 17
Rokometna šola Ptuj
Uspešno zaključen tabor - Ptuj 2005
Stran 18
Nogomet
Zilič in Grižonič še enkrat na Ptuju
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Judo • Olimpijski festival evropske mladine v Lignanu
Še eno zlato za Leo Murko
Mladi slovenski športniki so na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Lignanu tretji tekmovalni dan nadaljevali z uspehi. Za vrhunec dneva je poskrbela judoistka Lea Murko, ki je v kategoriji do 70 kilogramov osvojila že drugo zlato v tej panogi, rokometašice so s tretjo zmago nadaljevale zmagoviti niz, atleti pa so dosegli dve uvrstitvi v finale.
Foto: Sportal
Lea Murko z zlato medalio
Judo je postal za Slovence najuspešnejši šport v Ligna-nu. Le dan po zlati medalji Tajde Ketiš se je z odličjem najvišjega leska okitila še Lea Murko.
Šestnajstletna Lea Murko je že pred začetkom tekmovanja sodila v krog favoritinj za zlato medaljo, saj je v Lig-nano prišla kot aktualna evropska kadetska prvakinja. V kategoriji do 70 kg je bilo sicer prijavljenih le dvanajst tekmovalk, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je imela naša judoistka lahko delo na poti do zlatega odličja. Do finala je ugnala belorusko in moldavsko reprezentantko, slednjo z iponom že po pol minute polfinalnega boja. V finalu pa je naletela na Nemko Luise Mahlzahn. Slovenka si je pridobila prednost z vazarijem, ki jo je znala obdržati do konca finala, pa čeprav si je tekmica nadvse prizadevala za preobrat. "Vedno je lažje braniti kot osvajati. Te Nemke še nisem poznala, finale
i> otfmc
Lea Murko (druga z leve) se je v Lignanu okitila z zlatom
Foto:SDortal
je bil napet, vendar sem se držala dogovorjene taktike s trenerjem. Ona je zelo močna in morala sem se zelo potruditi," se je razveselila dvojne krone l6-letna Ptujčanka, ki je pred 14 dnevi osvojila naslov mladinske evropske prvakinje.
"Murkova je imela zelo težko delo, ker je na EP zmagala in je morala potrditi kvaliteto. Osvojiti dva naslova je
Nogomet • Prijateljski tekmi
Jaka Štromajer že trese mreže
Drava - Pula 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Štromajer (8), 2:0 Trenevski (23), 2:1 Šehič (39)
DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Šmon, Miljatovič, Šterbal, Lunder, Težački, Čeh, Trenevski, Štromajer, Sladojevič. Igrali so še: Vesenjak, Murko, Toplak, Berko, Emeršič, Bo-silj, Drevenšek, Pretner, Lju-banič. Trener: Srečko Lušič.
V okviru priprav na novo tekmovalno sezono so nogometaši ptujske Drave v Slovenskih Konjicah odigrali svojo drugo prijateljsko srečanje. Pomerili so se s hrvaškim prvoligašem Pulo iz Istre. Ptujski nogometaši so zelo dobro igrali v prvem polčasu, ko je bila igra hitra in povezana. Že v 8. minuti je zadetek za Dravo dosegel Jaka Štromajer, nova okrepitev, ki je izkoristil odličen predložek Težačkega z leve strani. Petnajst minut kasneje je Viktor Trenevski dobil
odlično globinsko žogo od je z desnico žogo zabil v mre-Mateja Miljatoviča. Izkušeni žo vratarja Istre Iveše. Nato noaometaš ni nič okleval in je bilo še nekaj dobrih akcij,
Matej Miljatovič (levo), Jaka Štromajer in v ozadju Emil (Drava Ptuj) med ogrevanjem pred tekmo proti Puli
^Foto:DK Čtarh-il
velik uspeh, do tega pa je prišla tudi z odlično taktiko. Zelo sem vesel, ker ji je uspelo, saj je bila konkurenca zelo močna," pa je nastop svoje varovanke ocenil trener Vlado Čuš. Manj uspešna sta bila Matic Lampič, ki je kategoriji do 81 kilogramov osvojil sedmo mesto, Uroš Tajhman pa je izpadel že v prvem krogu do 73 kg.
sta
vendar Drava več ni dosegla zadetka. Nogometaši Pule so rezultat znižali v 39. minuti.
Tudi v drugem polčasu je bila igra v visokem ritmu, s polno teka. V tem delu igre pa so imeli rahlo pobudo nogometaši Pule, vendar niso uspeli premagati ptujskega vratarja Mladena Dabanoviča. Maloštevilni gledalci so lahko bili zadovoljni s prikazanim nogometom. Pri Dravi pa je viden napredek v igri, čeprav imajo pred vsako tekmo še dopoldanski trening in je ritem res zelo hiter. Pripravljalne tekme pa so priložnost za nogometaše, da pokažejo svoje znanje in se dokažejo trenerju. V letošnji sezoni bo konkurenca za mesta v ekipi veliko močnejša, kot je bila v minuli sezoni, po videnem pa še kvalitetnejša.
Varteks - Drava 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Štromajer (33), 1:1 Jolič (38), 2:1 Novi-nič (80)
DRAVA: Dabanovič, Šter-bal, Lunder, Miljatovič, Gorin-šek, Šmon, Težački, Emeršič, Čeh, Sladojevič, Štromajer. Terali so še: Veseniak. Korez.
Piše: Danilo Klajnšek
Stop za Olimpijo, Ljubljano in Šmartno, za Muro pa ne?!?
V	Sloveniji se je veliko govorilo o popolnjevanju nogometnih lig,in sicer vse od prve navzdol. Za dodatno razburjanje je poskrbela slovenska krovna nogometna organizacija, kije še enkrat pokazala in dokazala, da le ni vse zlato, kar se sveti. Razlog pa je popolnoma enostaven inje zbodel v oči, ko so Muri iz Murske Sobote dovolili igranje v 3. ligi, čeprav tega ne bi smeli, saj ni argumentov za to. Vsi vemo skorajda vse o Muri, o njihovih dobrih rezultatih, o lepem štadionu itd., vendar v tem primeru veljajo za Prekmurje ena, za preostali del Slovenije pa druga pravila. Mura bo tako lahko igrala v 3. SNL - vzhod, saj je bil rezultat glasovanja 10:4 v njihov prid. Ptujski predstavnik, predstavnika MNZ Celje in MNZ Ljubljana ter Tone Frantar so bili proti takšnemu sklepu, ki sedaj daje povod drugim klubom, da se ni potrebno držati pravil. Ce veljajo za Olimpijo, Ljubljano in Šmartno ena pravila, za Muro pa druga, potem je nekaj hudo narobe. Očitno so v Murski Soboti državljani prvega reda, drugje pa drugega. NZ Slovenija je to »modro sejo« imela za zaprtimi vrati, kar je že nakazovalo takšen scenarij, ki ga večina nogometnih delavcev ne podpira. Očitno je, da rabijo bazo samo takrat, ko gre za donosne stolčke. Na našempodročju smo lahko mirni, delegatom MNZ Ptuj lahko samo čestitamo za pokončno držo in predvsem glasovanje za večji red v nogometni organizaciji, drugim pa ^
Zal nam je tudi, da sklepa lO NZ Slovenije nismo uspeli pridobiti, vsi glavni slovenski mediji pa so modro molčali o tem ali pa so objavili zelo skromne vestičke. Zakaj?
Pa poglejmo še sestavo lig. V1. SNL bodo nastopali: HIT Gorica, CMC Publikum, Domžale, Primorje, Drava, Maribor Pivovarna Laško, Bela krajina, Koper, Rudar Velenje in Nafta.
V	2. slovenski nogometni ligi bodo nastopali: Svoboda, Dravinja, Koroška Dravograd, Livar, Aluminij, Supernova Triglav, Factor, Krško, Zagorje in Šenčur. Iz lige sta izpadli ekipi Šmartnega in Izole Argete. V ligo se je uvrstila ekipa Šenčurja, medtem ko se je Zavrč, kot prvak 3. SNL - vzhod, odpovedal tekmovanju v tej konkurenci.
V3. SNL - vzhod bodo nastopili: Zavrč, Paloma, Veržej, Stojnci, Pohorje, Holermuos Ormož, Tišina, Crenšovci, Kovinar Štore, Železničar, Šmarje pri Jelšah, Malečnik, Beltinci in Mura 05. Iz lige sta izpadla Bistrica in Šoštanj, v ligo so se uvrstili Beltinci in Malečnik, Mura pa je po administrativni poti postala član te lige. Za licenco niso zaprosili v Križevcih.
Murko, Drevenšek, Bosilj, Lju-banič, Pretnar, Berko, Toplak. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši ptujske Drave so v sredo popoldne odigrali še drugo pripravljalno tekmo ta teden, in sicer z močnim nasprotnikom Varteksom iz Varaždina. Niso nastopili v kompletni sestavi, saj je nekaj nogometašev zaradi poškodb ostalo doma, med njimi tudi izkušeni Viktor Trenevski, ki j dobil udarec na ponedeljkovem srečanju s Pulo. Njegova odsotnost se ni veliko poznala, saj so Ptujčani igrali zelo povezano ter bili tisti, ki so diktirali dokaj visok ritem gre. Pričelo se je dobro, saj je imel v 15. minuti priložnost Štromajer, ki je močno streljal, vendar je eden izmed obrambnih igralcev Varteksa preprečil pot žogi v mrežo. V 33. minuti pa je stekla akcija po levi strani, Težački je z natančnim dolgim pasom v ka-
zenskem prostoru domačih našel Štromajerja, ki je žogo z glavo zabil v mrežo z razdalje osmih metrov. Pet minut kasneje so domačini izenačili povsem nenadejano. Na robu kazenskega prostora Drave je žogo dobil Jolič, ki je streljal iz obrata in zadel levi spodnji kot ptujskih vrat in rezultat izenačil.
V drugem polčasu je tempo igre padel, ravno tako raven igre. Bolj se je divjalo gor in dol kot pa posvečalo pozornost boljši, kvalitetnejši, predvsem pa kombinatorni igri. V tem delu igre sta ekipi imeli vsaka po eno priložnost. Najprej je Bosilj lepo prodrl v kazenski prostor domačih, vendar njegov strel ni bil najbolj močan. Nogometaši Var-teksa pa so dosegli zmagoviti zadetek v 80. minuti, po napaki obrambe Drave.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo
Mahorič najvišje na lestvici
Novi pravilnik Mednarodne kolesarske zveze UCl, ki je stopil v veljavo z letošnjim letom, je prinesel mnogo svežine, na drugi strani pa precej uvodne zmede in negotovosti tako za klube in kolesarje kot tudi za navdušence tega športa. (R)evolucija je prinesla nova pravila v celoten sistem svetovnega kolesarstva, v organizacijo tekmovanj ter klubov. Odzivi poznavalcev so različni, večina pa je mnenja, da je nov sistem iz starega pobral najboljše in mu je ponekod precej podoben, v prihodnjih letih pa bodo sicer potrebni še nekateri manjši popravki.
Kar najbolj zadeva in zanima ljudi, ki kolesarstvo spremljajo, so seveda klasifikacije na področju dirk, klubov in jakostna lestvica kolesarjev, ki naj bi jasno izpostavila najboljše v enem od najbolj garaških športov (kot je to npr. urejeno v tenisu). Če se izognemo vsem debatam o kolesarjih, ki nastopajo le na največjih dirkah (npr. Armstrong), specialistih za enodnevne in etapne dirke, vodonoscih in še marsičem, se kolesarji rangirajo na dveh jakostnih lestvicah. Na Protour lestvici zbirajo točke tekmovalci iz ekip Proteam le na Protuor dirkah. Teh ekip je le 20, njihova udeležba pa je na vseh dirkah Protoura obvezna. Ekipe morajo imeti registriranih vsaj 25 kolesarjev, razporejanje po dirkah pa je njihova lastna izbira. Človekov organizem žal ni sposo-
ben skozi celo leto premagovati teh ekstremnih naporov, ki jih dirke zahtevajo, zato je razumljivo, da posamezniki nastopajo na izbranih dirkah, kjer se čutijo sposobne doseči odmeven rezultat ali so v pomoč kolesarjem, ki lahko stopijo na najvišjo stopničko. Kolesarji Protoura lahko nastopajo tudi na nižje rangira-nih dirkah (kategorije HC ter 1. kategorije), vendar na njih ne zbirajo UCl točk.
Nižji rang tekmovanja predstavljajo Profesionalne kontinentalne ter Kontinentalne (Perutnina Ptuj ter še
nekatere slovenske) ekipe. Kontinentalne ekipe morajo imeti od 8 do 16 registriranih kolesarjev, nastopajo pa lahko na vseh dirkah 2. kategorije (1.2 - oznaka enodnevnih ter 2.2 - etapnih dirk), na povabilo organizatorja pa na dirkah 1. kategorije (1.1 in 2.1) ter le na tistih dirkah še višje HC kategorije, ki jih organizirajo v državi, v kateri je ekipa registrirana. V Sloveniji tekmovanj HC kategorije trenutno nimamo in jih še lep čas ne bomo imeli, je pa letos dirka Po Sloveniji dobila klasifikacijo 1. kategorije,
UCI Europe Tour, posamezno:
1.	Stefan Schumacher (Nem), Shimano - Memory Corp, 521 točk
2.	Kai Reus (Niz), Rabobank Continental, 285 točk
3.	Ruben Plaza Molina (Spa), Comunidad Valenciana, 284,2 točke 51. Mitja Mahorič (Slo), 122,66 točke
54. Matija Kvasina (Hrv), 117 točk 87. Hrvoje Miholjević (Hrv), 90,66 točke 92. Borut Božič (Slo), vsi Perutnina Ptuj, 86 točk 97. Janez Brajkovič (Slo), Krka - Adria Mobil, 84 točk 107. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, 78 točk 121. Dean Podgornik (Slo), Tenax, 72 točk 179. Miha Švab (Slo), Krka - Adria Mobil, 54 točk
UCI Europe Tour, ekipno:
1.	Comunidad Valenciana (Špa), 1366,8 točke
2.	Rabobank (Niz), 1130 točk
3.	Ceramica Panaria - Navigare (Ita), 998 točk
4.	Team L.P.R. (Švi), 914 točk
5.	Ag2r Prevoyance (Fra), 883,4 točke
6.	Team Barloworld - Valsir (VB), 776 točk
7.	Landbouwkrediet - Colnago (Bel), 727 točk
8.	Shimano-Memory Corp (Niz), 708 točk
9.	Mrbookmaker - Sports Tech (Bel), 643 točk
10.	Omnibike Dynamo Moscow (Rus), 622 točk
11.	Perutnina Ptuj (Slo), 615 točk
Atletika • AK Keor Ptuj
Kolaričeva potuje v Litvo
Kot smo poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika, je Nina Kolarič na mitingu v Mariboru minulo soboto dosegla največji uspeh v karieri in enega večjih v zgodovini ptujske atletike. Devetnajs-tletnica, bodoča študentka prava, je skočila 606 centimetrov v daljino, kar je en centimeter več od norme Atletske zveze Slovenije, ki je potrebna za uvrstitev na evropsko mladinsko atletsko prvenstvo, ki bo potekalo od 21. do 24. julija v Kaunasu, glavnem mestu pribaltske republike Litve. Preden se Nina z ostalimi reprezentanti Slovenije odpravi proti severozahodni strani Stare celine, bo v miru opravila še zaključne priprave, se udeležila mladinskega državnega prvenstva in mogoče nastopila na katerem izmed mitingov.
Kolaričeva je atletsko pot začela kot pionirka v Atletskem klubu Keor Ptuj pred dobrimi petimi leti. Prve skoke je naredila v skupini nadarjenih skakalcev (Sluga, Mlinaričeva in Zemljarič), ki jo je treniral Andrej Petrovič. Po dobrem letu treninga se je izkazalo, da ji bolj leži skok v daljino, kmalu za tem je njen trener postal športni pedagog Gorazd Rajher
Nina Kolarič - do uspehov s sistematičnim delom
(na začetku trener Hedvike Korošak, sedaj pa trenira kopico obetavnih atletov), s katerim sodeluje še danes. Kot pionirka je skočila 524 centimetrov, v konkurenci mlajših mladink 543 centimetrov, v mladinski pa ji je lani uspel preboj na 599, letos pa zaenkrat na 606 centimetrov. Ob tem je osvajala medalje na državnih prvenstvih, velikokrat pa je bila izbrana v državno reprezentanco.
V senci Nininih uspehov so na mitingu v Mariboru na-
stopali tudi ostali Ptujčani. Najbolj je razveselil Rok Pa-nikvar v teku na 400 metrov, saj je svojemu osebnemu rekordu odščipnil skoraj pol sekunde in zdaj znaša 51,27 sekunde. Izkazal se ju tudi Leon Večerjovič na 800 metrov (2:00,78), ki mu zaenkrat še ni uspelo spustiti se pod dve minuti. Aljoša Vobič je za Leonom zaostal sedem sekund, Rok Bezjak pa je 200 metrov pretekel v 24,51 sekunde.
Tričlanska odprava Atletskega kluba Keor Ptuj pa se je v nedeljo udeležila četrtega mitinga v Kapfenbergu, ki šteje za Štajersko zlato ligo v Avstriji. V skupnem točkovanju štirih mitingov sta zmagi v teku na 800 metrov slavili članica Natalija Sbull in pionirka Laura Pajtler. Obe sta zmagali tudi v Kapfenbergu, Natalija v absolutni konkurenci (2:15,67) in Laura med pionirkami (2:25,53). Laurin sovrstnik Mitja Horvat pa se je prvič spustil pod 12 sekund na 100 metrov (11,85 sekunde).
Uroš Esih
Martin Hvastja, letošnja velika okrepitev Ptujčanov
kar je v razvoju pomemben korak naprej. Perutninarji kot ostalih 79 ekip kategorije Kontinental osvajajo UCl točke za pet lestvic UCl Tour po kontinentih. Najmočnejša in najpomembnejša je UCl Europe tour, za katero štejejo vse evropske dirke HC, 1. ter 2. kategorije.
Najbolj nejasen status oziroma vlogo imajo ekipe Pro-fesional kontinental s 16 do 25 kolesarji, ki lahko nastopajo na dirkah vseh kategorij, sicer na Protour dirkah le na povabilo organizatorja, na dirkah 2. kategorije pa le v državi, kjer so registrirane. Večinoma so to klubi, ki zaradi omejenih finančnih, kadrovskih ali organizacijskih zmožnosti niso uspeli priti v sicer omejeno elitno druščino Protour ekip. Prav tako imajo ti klubi izredne posameznike, ki dosegajo zmage tudi na najtežjih dirkah, točke pa nabirajo le na dirkah HC, 1. in 2. kategorije. UCl Tour lestvico
sestavljajo z ekipami in kolesarji kategorije Kontinental. Najbolj pestra zasedba klubov različnih nivojev se zbere na dirkah prve kategorije, kjer se manjši svetovni klubi (kot je tudi Perutnina Ptuj) kosajo z mnogo večjimi in močnejšimi, bolj znanimi ekipami in posamezniki.
Če se ustavimo še pri samem točkovanju za lestvico najboljših kolesarjev UCl Tour; na enodnevnih in etapnih dirkah kategorije HC 'odnese' najboljši kolesar 100 točk, na dirkah prve in druge kategorije pa 80 in 40. V etapnih dirkah so točkovane tudi uvrstitve v posameznih etapah, do osmega, šestega in tretjega mesta, bera UCl točk kolesarja se poveča tudi vsak dan, ki ga preživi v rumeni majici.
Konec junija je bil na novi UCl Europe Tour po točkah daleč najboljši Nemec Stefan Schumacher iz nizozemske Profesional kontinental eki-
pe Shimano - Memory Corp, drugi je bil mladi Nizozemec Kai Reus (Rabobank konti-nental), tretji pa Španec Ruben Plaza Molina iz Profesio-nal kontinental ekipe Comu-nidad Valenciana. Najboljši Slovenec v tem točkovanju je Mitja Mahorič na 51. mestu, sledijo pa mu še trije perut-ninarji: Matija Kvasina je tik za njim na 54. mestu, Hrvoje Miholjević je 87., Borut Božič pa 92. V nacionalnem točkovanju je Slovenija največ po zaslugi Ptujčanov na 10. mestu, vodijo pa Španci pred ltalijani in Nizozemci. Ekipa Perutnine Ptuj je na enajstem mestu, le med ekipami Kon-tinental pa zaostaja 515 točk za nizozemsko Rabobank ter pičlih 7 za rusko Omnibike Dynamo Moskow in je na 3. mestu. Med kolesarji Protou-ra vodi ltalijan Danilo di Luca (Liquigas - Bianchi), edini Slovenec s točkami je Tadej Valjavec (Phonak) na 70. mestu.
Uroš Gramc
Jadranje • Iz BD Ranca Ptuj
Aleš in Luka v reprezentanci
Sezona jadranja je v polnem teku, saj se tekmovanja kar vrstijo. Sledita pa dva meseca velikih tekmovanj, na katerih bosta sodelovala tudi Luka Hvalec in Aleš Mesarič iz ptujskega BD Ranca.
Oba sta si z dobrimi plovi in uvrstitvami zaslužila tudi poziv v slovensko reprezen-
tanco, kar je vsekakor velika stvar, če vemo, da prihajata iz celinskega dela Slovenije in
Aleš Mesarič in Luka Hvalec (BD Ranca Ptuj)
ne iz slovenske obale. Včeraj sta mlada jadralca odpotovala na veliko regato v laserju 47 na Eurocup, in sicer v avstrijski Volfgansee, kraj blizu Salz-burga, kjer bosta do nedelje poizkušala izvleči kar največ.
Po prihodu domov pa ne bo nič počitka, saj bosta Luka in Aleš nastopila na evropskem kadetskem prvenstvu v lzoli, ki bo od 16. do 23. julija. Tu bo izredno številčna konkurenca, saj je do sedaj prijavljenih že 182 tekmovalcev. Od 5.-13. avgusta pa bosta nastopila še na evropskem mladinskem prvenstvu , ki bo v Splitu v konkurenci Laser Radial. Tam pa bo konkurenca še številčnejša, saj je prijavljenih 211 jadralcev. To so samo tekmovanja, medtem pa bodo tudi priprave. Mlada ptujska jadralca želita kar najbolje opraviti svoje delo in želja je, da bi bila uvrščena v prvo polovico tekmovalcev.
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Foto: arhiv
Videm
Župan sprejel evropsko prvakinjo
Lea Murko, komaj l6-let-na Videmčanka z Lancove vasi, je 19. junija na kadetskem evropskem prvenstvu v Salzburgu osvojila naslov judo prvakinje v kategoriji do 70 kilogramov. Ob velikem uspehu jo je minuli teden sprejel in ji čestital tudi videmski župan Friderik Bračič. »V občini Videm smo ponosni na to, da imamo evropsko prvakinjo. Lea, iskreno ti čestitam k tolikšnemu uspehu, čestitke pa veljajo tudi staršem, ki so veliko pripomogli k tvojim odličnim rezultatom. Na športni poti ti želimo še veliko podobnih dosežkov,« je med drugim dejal Bračič in mladi Lei v znak priznanja in spoštovanja izročil praktično darilo.
Sveti Jurij
Lea Murko se je z judom začela ukvarjati že pri sedmih letih in od takrat osvojila števila priznanja in naslove, med katerimi je tudi devetkratni naslov državne mladinske prvakinje, srebrna medalja z lanskega evropskega prvenstva ter še veliko drugih odličnih uvrstitev na svetovnih in evropskih tekmovanjih.
Sicer pa bi občino Videm lahko razglasili za kraj, kjer se očitno rojevajo prvaki in prvakinje borilnih športov svetovnega merila, saj sta Videmčana tudi odlična kickboksarja Nadja in Matej Šibila, pa tudi v drugih športih ne manjka znanih imen iz te občine.
SM
Sprejem za državne prvake
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana je pripravil sprejem za ekipo strelskega društva Janko Jurkovič, ki je v prvoligaški tekmovalni sezoni 2004/2005 osvojila naslov državnih prvakov v streljanju z zračno puško. To je ponovitev velikega podviga iz sezone 2002/2003, ko so Gorazd Kocbek, Izidor Hreš-čak in Thomas Lampl prvič stali na najvišji stopnički. V nespremenjeni sestavi se jim je državni naslov lansko sezono izmuznil le za točko, toda letos so bili nepremagljivi. Na sedmih turnirjih so na koncu imeli kar petnajst točk naskoka pred drugouvrščenim! Tovrstna športna panoga se v
Foto: NikoSoštarič
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana (levo) je sprejel ekipo državnih prvakov v streljanju.
tej pokrajini ponaša z več kot polstoletno tradicijo. Kot je v svojem nagovoru poudaril župan občine Anton Slana, velja svetlo tradicijo nadaljevati, saj odlični rezultati na najlepši način promovirajo njihovo občino doma in v tujini. Sredstva za nemoteno delovanje se morajo najti tudi na občinski ravni, seveda pa brez zvestih donatorjev tudi v prihodnje ne bo šlo. Še posebej je izpostavil delo in vloženi čas ter trud dolgoletnega predsednika društva Antona Kocbeka, brez katerega si delovanje strelskega društva sploh ne gre zamisliti. V centru lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici so svečan sprejem državnih prvakov pri županu občine spremljali številni domačini, prireditev pa so popestrile mažoretke in pihalna godba.
Niko Šoštarič
Športne novice
Judo • Nova mojstra juda - I. dan
V Lendavi je potekalo Državno prvenstvo pasov, kjer sta brez večjih težav nova mojstra juda postala Dani Rus (JK Impol) in Denis Štih (JK Olimpija Krmelj). Dani Rus je v kategoriji rjavih pasov do 73 kg brez težav premagoval svoje nasprotnike z ipponom, nekaj podobnega pa je uspejo tudi Denisu Štihu v kategoriji črnih pasov nad 73 kg. Zmagovalca obeh kategorij sta si prislužila črni pas I. dan v judu. Pri ženskah letos ni bilo podeljenega mojstrskega pasu I. dan, saj sta se DP pasov udeležili le dve nosilki rjavega pasu I. kyu.
Pri tekmovalcih JK Drava iz Ptuja je višji pas (modri) uspelo osvojiti Juretu Še-guli, ki je v finalu premagal klubskega tekmovalca Jožeta Šimenka. Ervin Vinko je zmagal vse do finala, kjer je na koncu osvojil 2. mesto in ostal brez rjavega pasu.
Rezultati:
Člani: zeleni do 73 kg: 1. Boštjan Keršič - JK Impol; zeleni nad 73 kg: 1. Jure Šegula - JK Drava Ptuj, 2. Jože Šimenko - JK Drava Ptuj; modri nad 73 kg: 2. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; rjavi do 73 kg: 1. Dani Rus - JK Impol; rjavi nad 73 kg: 3. Andraž Mlaker - JK Impol
Članice: oranžni do 57 kg: 2. Nastja Pristavnik - JK Impol; modri nad 57 kg: 3. Marjetka Hvalec - JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Velika Nedelja • Kolpingovi nogometaši uspešni v Nemčiji
Nogometna ekipa Kolpingove družine iz Velike Nedelje se je minuli konec tedna udeležila Kolping turnirja v nogometu v nemškem mestu Laupheim. To je bil že 34. Kolpingov turnir, ki se ga je udeležilo štirinajst ekip iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo po sistemu 5 + 1, ekipa Kolping družine Velika Nedelja pa je na turnirju zasedla končno drugo mesto. Zmagala je domača ekipa iz Laupheima. Na turnirju je sodelovala še ena slovenska ekipa, iz Kamnice, ki je osvojila končno osmo mesto.
nšk
Naložba v igrišča
Ko je govora o športnih površinah na Ptuju, ponavadi tarnamo o njihovem premajhnem številu oz. prezasedenosti. Dobra novica pa prihaja iz podjetja Petlja, kjer so se odločili, da bodo pri Pomaranča baru uredili igrišče za mivko. Odbojka na mivki je atraktivna športna panoga, ki v poletnih mesecih privablja mlado in staro. Omenjeno igrišče je praktično že tik pred koncem izgradnje, kasneje pa naj bi v bližini nastalo še kakšno igrišče. »V podjetju Petlja smo se odločili popestriti poletno dogajanje na Ptuju. Sedaj gradimo igrišče na mivki, postavili pa bomo tudi dve košarkarski igrišči. Površine bodo namenjene rekreaciji, seveda pa bomo organizirali tudi kakšne turnirje. Upamo in želimo si, da bomo uspeli čim hitreje usposobiti igrišča in da bo vse skupaj zaživelo«, je povedal Darko Rojs (na sliki) iz podjetja Petlja.
Danilo Klajnšek
Poli maraton • 3. sept. 2005
JAZ POGANJAM OBE KOLESI. PA VI?
Ze zdavnaj je postalo jasno, da je lastno zdravje v prvi vrsti osebna odgovornost vsakega posameznika. Mladim, starim, zdravim in malo manj zdravim pa postaja tudi vse bolj jasno, da zdrava prehrana in redna telesna aktivnost pomenita osnovna temelja kakovostnega življenja, ki je izjemno pomemben dejavnik ohranjanja in izboljševanja našega zdravja. Za zdravje se torej morata vrteti dve kolesi, obe hkrati - kolo zdravega prehranjevanja in kolo redne telesne aktivnosti. In kdo naj poganja ti dve kolesi? Vsak posameznik, katerega cilj je zdravo življenje.
Zdravje se začne za mizo
Nezdravo prehranjevanje nemalokrat pripišemo pomanjkanju časa, saj živimo polno in hitro, takšnemu tempu pa smo komajda še kos. S takšnimi izgovori pa slepimo le sami sebe, saj je z njimi nezadovoljno naše zdravje. Dejstvo namreč je, da je hrana pomemben dejavnik, od katerega je odvisno naše zdravje, pri čemer se je potrebno zavedati, da z zdravim prehranjevanjem svoje zdravje varujemo, hkrati pa preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni in tudi bolezni same. A
za svoje zdravje je potrebno poskrbeti že veliko pred izbruhom neželenega zdravstvenega stanja, saj je iskanje čarobne paličice, ki nas bo naredila zopet vitalne, brezskrbne in zadovoljne, utopično.
Da bi svojo prehrano spravili v red in pri tem izboljšali svoje zdravje in počutje nasploh, ni potrebno biti ravno strokovnjak, poznati pa moramo osnove zdravega prehranjevanja, ki narekujejo pestre in uravnotežene jedilnike, v katerih so zastopana živila iz različnih skupin v pravilnih razmerjih. Ustrezno prehrano pa naj spremlja redna telesna aktivnost.
Naše telo je ustvarjeno za gibanje
Dokaz, da so naša telesa ustvarjena za gibanja, so že naši predniki, ki so bili ob različnih opravilih telesno dejavni skorajda ves dan. Nič manj sposobno, kvečjemu bolj, ni naše telo tudi danes. Res pa je, da so se spremenile delovne navade in ritem življenja, ki mu moramo slediti. Tako je danes toliko bolj pomembno, da se zavedamo pomembnosti redne telesne aktivnosti. Gibanje, pa naj gre za katerokoli vrsto športa, pripomore ne le k dobremu počutju in našemu
zdravju, temveč krepi tudi druge telesne funkcije, kot sta ravnotežje in koordinacija.
In nasprotno, telesna neaktivnost in sedeči življenjski slog v današnjem času sta vse hujša dejavnika tveganja, ki ogrožata naše zdravje. Negiba-nje je povzročitelj številnih bolezni in nevšečnosti, kot so povečana telesna teža, oslabelost srca in ožilja, povišan krvni pritisk, debelost in neprimerne maščobe v krvi, zmanjšana dihalna sposobnost in sladkorna bolezen. Prav tako pa telesna neaktivnost ali pa premajhna telesna aktivnost pomenita tudi splošno zmanjšanje odpornosti.
Vsi na kolo za zdrav duh in telo
Kolesarjenje je odlična aerobna vadba in trening vztrajnosti, kjer pospešeno kurimo kalorije in tako uravnavamo svojo telesno težo. In kar je še pomembnejše, se pri redni vadbi na kolesu krepi naše srce. Pritiskanje na pedala pospeši črpanje krvi iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu, nožne mišice pa na ta način aktivno sodelujejo pri obtoku kot črpalke, ki pospešujejo pretakanje venske krvi. Na kolesu premagujete veliko večje razdalje kot pri hoji ali teku, pri tem pa ne obremenjujete sklepov.
Na samotni otok bi vzeli kolo
Ko fiziologe malo v metaforičnem smislu povprašamo, katero telovadno
orodje bi priporočali za bivanje na samotnem otoku, najpogosteje predlagajo kolo. Vedo namreč, da kolo omogoča krepitev celotnega telesa, pomeni vztrajnost in dobro koordinacijo ter daje izostren občutek za
hitrost, ob vsem tem pa obilo zabave. Torej: na kolo za zdrav duh in telo!
Da bi kolesarili in se ob tem zabavali, vam ni potrebno odpotovati na samotni otok. 3. septembra se nam pridružite na 3. Poli maratonu s star-
tom in ciljem na letališču Moškanjcih. Tam namreč skupaj kolesarimo Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz! Več si lahko preberete tudi na spletni strani na www.polimaraton.si.
Tanja Subotič, Dialog
Foto: SM
Foto: OM
Rokometna šola Ptuj
Uspešno zaključen rokometni tabor - Ptuj 2005
■
D ROKOMETNA ŠOLA PTUJ
i
Na Ptuju smo lahko v prejšnjem tednu opazili večjo skupino otrok starih med 9 in 12 let, ki so imeli isto željo in cilj, sodelovanje na 1. rokometnem taboru pod okriljem ŠD Rokometna šola Ptuj. Tabora se je udeležilo skupaj 53 otrok (od tega 7 deklic) iz občin Ptuj, Markovci in Dornava. Otroci so bili nastanjeni v OŠ Mladika, kjer so se prehranjevali, družili, si ogledali kakšen film in odigrali nekaj družabnih iger. Program tabora, ki je potekal od torka (28.
06.) do sobote (02. 07.) je bil zelo pester. V dopoldanskem času so otroci v dvoranah Gimnazije Ptuj in Srednješolskega centra ponavljali rokometno znanje pridobljeno skozi celo leto, med seboj so odigrali rokometne tekme in se družili s svojimi vrstniki v različnih štafetnih igrah. Za vse udeležence tabora je bil seveda najbolj zanimiv obisk ptujskih Term, kjer so se prepustili vodnim užitkom, odigravali so nogometne tekme na travi, za vse pa je bil prav poseben izziv in doživetje rokomet na mivki, kjer veljajo nekoliko drugačna pravila in tudi odbijanje žoge ni dovoljeno (prav zanimivo je tudi izvajanje sedemmetrovke).
Otroci so bili zelo veseli
in obenem presenečeni, ko sta jih v sredo dopoldan na treningu obiskala nekdanja igralca Celja Pivovarne Laško in nekdanja slovenska reprezentanta Uroš Šerbec in Robi Šafarič. Med njimi je stekel prijeten pogovor, otrokom sta morala pokazati nekaj njunih rokometnih veščin, na koncu sta jim podelila nekaj svojih razglednic in podpisov, nastala pa je tudi lepa »družinska fotografija«.
Otroci so bili zelo zadovoljni z rokometnim taborom, prav tako pa tudi trenerji in vaditelji, saj se na samem taboru ni pripetila nobena poškodba. Ob koncu tabora, v soboto, so organizirali v Moškanjcih zaključni piknik s starši in otroci. Druženje
V termah so se nam pridružili mladi igralci MRK Drava, ki so odigrali revialno tekmo na mivki s trenerji naše rokometne šole
je bilo zelo pestro, saj so se odvijale različne družabne igre, nogomet med otroci in mamicami, otroci in očki, vlečenje vrvi _ Bilo je poskrbljeno za prehrano, za dobro razpoloženje in da se je približno 220 prisotnih lepo zabavalo in se prijetno družilo. Po uspešno izvedenem taboru bo ŠD Rokometna šola Ptuj tudi v prihodnjem
Udeleženci tabora so se razveselili obiska bivših reprezentantov in igralcev Celja Uroša Serbca in Robija Safariča
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s»^_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
AeR(t)BiKe
www.aerobika.net
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
letu organizirala novo druženje za otroke. V eni izmed prihodnjih številk Štajerskega tednika bodo tabor in do-
gajanje na njem opisali tudi sodelujoči.
David Breznik / Mitja Žuran
Športni napovednik
Zilič in Grižonič še enkrat za Dravo
NK Drava Vas vabi na nogometno veselico, ko bosta za NK Dravo še zadnjič nastopila Sead ZILIĆ in Marko GRIŽONIČ.
V	prijateljskem srečanju, ki bo v sredo, 13. 7. 2005, ob 18.00 na Mestnem stadionu v Ptuju, se bosta pomerili ekipi NK Drava in Wis-la Plock iz Poljske.
Poskrbljeno bo za hrano, glasbo in pijačo. NK Drava pa bo vse obiskovalce pogostila s 1000 litri piva.
Nogometni klub Drava
Tenis
Od srede do nedelje (6. - 10. julija) poteka v Termah Ptuj na igriščih TK Ptuj državno prvenstvo za deklice do 12. leta starosti.
Revija nogometa v Dornavi
Nogometni klub Dornava bo v soboto in nedeljo organizator zanimive revije nogometa, kjer bodo sodelovali skorajda vsi najmočnejši klubi našega področja, tako da bodo ljubitelji nogometa vsekakor prišli na svoj račun, videli bodo stanje pripravljenosti ligašev. Tako bodo v soboto ob 16.30 igrali Aluminij, Stojnci in Dornava, in sicer po italijanskem sistemu (3 x 45 minut).
V	nedeljo s pričetkom ob 16.30 pa bo srečanje med kluboma Dornave in Stojncev, po tem srečanju pa bo Drava iz Ptuja igrala proti Dravinji.
Danilo Klajnšek
Veliko ribiško tekmovanje v Podlehniku
Sobota, 9. julij, je dan, ki bo namenjen ribičem, saj bo ob ribniku v Podlehniku potekalo ribiško tekmovanje. Tekmovalo se bo z eno palico na plovec in s krmljenjem. Po štirih urah lovljenja pa se bo videlo, kdo je bil najboljši, oziroma kdo je ujel največ. Tekmovanje v soboto se bo pričelo ob 7. uri. Ob prijavnini, v katero je vključena malica in pijača, bodo najboljši nagrajeni. Glavna nagrada je televizor, ob tem pa bo podeljenih še več kot trideset manjših praktičnih nagrad.
Informacije na tel. 031 564 111 ali 031 555 759.
Danilo Klajnšek
v
Stgj^ski
TEDNIK
in
ABRÔBIKE
teden prejme brezplaa obiskovhg^m aerobikër
TiM CHICHUAN, TKEBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:

Danica Cebek
Tržeč 39,8884 Videm pri Ptuju
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
a'Î'V/]/
Modro je kolesariti!
maraïon
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com
petek • 8. julija 2005
Odmevi, Pisma bralcev
ŠtajmkiTEUfUK 19
Prejeli smo
Ptuj gre naprej!
V zadnjem obdobju žal lahko zasledujemo v slovenskih občili nasprotovanje vsemu, kar je ptujskega, od priznavanja regije do ignoriranja ptujskega nogometa. Nasprotniki Ptuja so žal uspeli »infiltrirati« svoje ljudi v kroge, ki odločajo o tem, ter porazdeliti prej složne Ptujčane v dva nasprotujoča si tabora. (»Divide et impera!«) Način tega dogajanja spominja na tistega iz leta 1958, ko je - do takrat uspešno razvijajoči se Ptuj - bil degradiran in podrejen Mariboru, kar sem opisal v enem od svojih sestavkov
Prejeli smo
Še o okrogli mizi
Ljudska iniciativa »Za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem« je organizirala okroglo mizo. Tema je bila Umestitev vrtca v prostor. Zamišljena je bila kot strokovna in v ničemer politična. Žal pa okrogla miza ni izpadla tako, kot je bilo načrtovano, zaradi abstinence tistih, ki pripravljajo strokovne podlage za odločanje v občini Kidričevo.
Le česa so se ustrašili? Tega, da v ljudski iniciativi spoznavamo, da za odločit-
Prejeli smo
Skrb ljudi za čisto in zdravo okolje
Močno podpiram vsa pozitivna prizadevanja in delo različnih naravovarstveni-kov in njihovih organizacij, katerih večina se iz dneva v dan nesebično razdaja za čisto in zdravo okolje.
Zemlja je že zelo star planet, a še zmeraj je čila, čeravno nevestni človek mnogokrat surovo posega vanjo, in sicer s čezmernim krčenjem (pra)gozdov kot njenih pljuč, s tovarniškimi emisijami v ozračje, s strupenimi plini, smogom v velikih mestih, neprimernimi fosilnimi gorivi, nevarnimi škropivi v kmetijstvu, neumornim in brezbrižnim iztrebljanjem živalskih in rastlinskih vrst pa tudi ljudi (vojne in vsa njena tehnika), ekoloških katastrof ter navsezadnje s kupi najrazličnejših bolj ali manj nevarnih gospodinjskih odpadkov, in tako dobesedno krade njeno zdravilno moč. Največje države so logično tudi največje onesnaževalke, skrb za zdravo okolje vsake od teh in manjših pa je silno pomembna. Tudi Slovenija ni izjema. Četudi se imamo na splošno za zelo prijetno in ekološko razmeroma neoporečno državo - s takimi mnenji nam pogostokrat pihajo na dušo tudi tujci - je tako tudi naše ekološko srce silno obremenjeno. Iz leta v leto ustvarjamo več in več odpadkov, katerih velika večina se težko predeluje oziroma reciklira in rabi v nadaljnji proizvodnji. Ne nazadnje imamo jedrsko elektrarno, ki pa, kakor nam zatrjujejo njeni upravljavci, bistveno ne
(objavljenje bil v Štajerskem tedniku pod naslovom Kdaj boš rehabilitiran, Ptuj?). Takrat so bili sovražniki Ptuja uspešni z argumenti o pomembnosti »proletarskega« Maribora ter nepodredljive-ga Ptuja (v ptujskem okraju so bile nekaj časa zato prepovedane birme, o čemer smo lahko pred kratkim brali v Večeru). Takrat so bili ti argumenti odločujoči, danes pa ne vžigajo več, ali pač?
Menim, da je treba primerjati mesta po kvaliteti prebivalcev in življenja v njih, ne pa po kvantiteti vsega tega; to bom osvetlil v nadaljevanju.
Pred nekaj tedni je bila v šestih slovenskih mestih, v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Velenju, Krškem in na Ptu-
ju, opravljena primerjalna znanstvena raziskava (v skladu z mednarodnimi kriteriji) o prognozi njihovega razvoja, v luči tako imenovanega »ustvarjalnega razreda«. Le-ta bo v svetu postopoma prevzel vodilno vlogo (v nekaterih razvitih okoljih jo že ima). Model razvoja ustvarjalnega razreda zahteva v svojem okolju prisotnost tako imenovanih treh »T«, in sicer: Tehnologije, Talentov (ustvarjalnih ljudi) in Tolerance (strpnosti). Okolja, v katerih manjka en ali več T, imajo slabo prognozo. Na Ptuju so bile opravljene raziskave o vrednotenju v treh vzorčnih skupinah Ptujčanov, in sicer v skupini podjetnikov, v skupini mladih in v sku-
ve občinskega sveta sploh ni strokovnih podlag? Želeli pa smo javno soočenje argumentov za eno ali drugo varianto izbire lokacije za prenovo oz. gradnjo otroškega vrtca. Očitno je, da se občinski svet in župan odločajo na osnovi podlag, ki jih pripravlja občinska uprava in ji slepo zaupajo. Kdo ne bi rad prihranil 150 mio SIT, če je to mogoče? Že malo bolj racionalen premislek pa opozori, da je tak prihranek, če že, mogoč le tako, da zmanjšaš obseg zajemanja otrok v otroško varstvo in znižaš standard.
Kako je mogoče snovati razvojno politiko občine na
način, da sekaš korenine lastnega razvoja. Korenine so vendar v otrocih in v njih je začrtana tudi prihodnost. Ali občina z milijardnim proračunom (vsako leto) ne zmore oblikovati takih prioritet, da bi otrokom (malčkom in osnovnošolcem) zagotovila pogoje za razvoj v ustvarjalne ljudi?
Ne politika, stroka je v krizi in morda še preračunljivost na povsem osebni ravni.
Le župan in ljudska iniciativa so lahko slišali strokovni nasvet in poziv, naj ne zapravimo odličnih danosti.
Vojteh Rajher
obremenjuje okolja, tudi ne njeni radioaktivni odpadki, ki se jih tako zelo bojimo in se jih tudi zaradi nevednosti na vse možne načine otepamo, čeprav vemo, da se nekje vendarle morajo hraniti oziroma odlagati. Imamo veliko več hujših onesnaževalcev, kakršne so denimo termoelektrarne in nasploh težka industrija, ki za pogon rabijo v glavnem nečista trdna goriva.
Popolnejše razvrščanje gospodinjskih odpadkov, ki ga že kar lep čas poznajo denimo v skandinavskih državah, pri nas, žal, še sploh ni zaživelo.
Pospešitev gradnje čistilnih naprav v tovarnah, iskanje sprejemljivejših, čistejših pogonskih goriv, učinkovitejša gradnja kanalizacije in zamenjava nevarnih azbestnih vodnih cevi na podeželju in v mestih, tenkočutnejša skrb za ohranjanje čistih vodnih virov, večja izraba energije sonca, racionalnost pri izdelovanju embalaže za izdelke, čist zrak in zaščita pred najrazličnejšimi sevanji predstavljajo težko, a pomembno poglavje prihodnosti človeštva.
V nebo vpijoče je dejstvo, da vsa slovenska gospodinjstva, predvsem na podeželju, tudi zaradi malomarnosti še nimajo svojih zabojnikov za odpadke, torej ni naključje, da se njihove 'pred-pražne' smeti (z)najdejo na (prepovedanih) smetiščih, še najraje pa kar v kakšnem bližjem jarku, ob rečnem, potočnem ali jezerskem obrežju, v gozdu, ob njivah, in to kljub grožnjam z visokimi kaznimi, ki pa marsikoga ne (z)ganejo povsem, kajti ljudje očitno dajo veliko na rek, da kjer ni tožnika, ni
plačnika. Nadvse primerna novost, tudi na podeželju, so tako imenovani ekološki otoki, ki pa se jih le malo ljudi poslužuje in so za nekatere še vedno nerazumljiv objekt, saj se tam kopičijo odpadki, ki tja ne sodijo; na njihov račun zato marsikdo (upravičeno!) viha nos. Pri nas še ni oziroma ne poznamo dovolj strogega ločevanja organskih odpadkov od anorganskih, tako se večina organskih odpadkov znajde v zabojnikih, ki so v prvi vrsti namenjeni anorganskim.
Če naša domovina ne bo odločneje stopila na pot racionalnejšega oziroma ten-kočutnejšega reševanja svojih ekoloških vprašanj, nam bo v prihodnosti še kako hudo, kajti za nami prihajajo zvedave mlade generacije, ki (bi) jim mora(la) biti skrb za naravo položena že v zibelko, če želimo, da bodo razvi(ja)li pozitiven odnos do vsega živega in neživega na Zemlji. Sola je poleg družine prav gotovo pomembna vzgojiteljica, ki mora svojim učencem nenehno polagati na srce skrb za čisto in zdravo okolje ter zbujati zanimanje in odgovornost za reševanje vprašanj ekologije. Zatorej si ne želim prihodnosti, v kateri bi se kopali v smeteh, du-šili še bolj v onesnaženem ozračju, pili nezdravo vodo, jedli neužitno hrano in ne nazadnje bolni in prestrašeni čakali na pogubo in zastoj Zemljinega srca.
Boštjan Metličar, Slovenja vas
pini ustvarjalcev. Težko je verjeti, vendar velja, da Ptuj prednjači v vseh treh skupinah, pred vsemi naštetimi slovenskimi mesti (tudi pred Ljubljano in Mariborom) po kvaliteti svojih prebivalcev. Med vsemi slovenskimi mesti so Ptujčani tisti, ki najbolj cenijo vrednote, ki so v svetu priznane kot sodobne, to so ustvarjalnost, svoboda izbire, samostojnost, strpnost ^ Najnižje med vsemi mesti pa so Ptujčani ocenili tako imenovane »klasične« vrednote: bogastvo, ugled, pripadnost raznim inštitucijam...
Ptujski podjetniki so med slovenskimi podjetniki na prvem mestu po vseživljenj-skem izobraževanju med delom. Anketa med mladimi Ptujčani pa kaže, da imajo
Prejeli smo
Nadzora in vzgoje ni nikoli preveč!
Že od samega začetka ministrovanja g. dr. Sturma je čutiti, da v našem sodstvu ne bo več tako, kot je bilo. To domnevno potrjujejo tudi naši mediji, ki zadnje dni poročajo o radikalnih potezah pravosodnega ministra, ki z novo osnovanimi nadzornimi organi, kot je recimo Sodni svet, skuša naše sodstvo spraviti na višji nivo. Zanimivo je že na to temo pogledati v Večer, ki seje kar zaporedoma dne 22., 23. in 24. maja razpisal o tej ministrovi potezi. Plaz 250 pritožnih pisem na dan na to ministrstvo (tudi kakšno moje je vmes) je vendar samo potrditev tega, na kar nas opozarjajo tudi drugi v svetu, da imamo zavoženo in skorumpirano sodstvo. Res je že, da golih sodnih kon-struktov več nimamo, niso pa prav daleč od političnih fars. Samo na »primer Petek« se je potrebno ozreti, za katerega je vsaj polovici Slovencev vse jasno, pa se še vedno sodi samo pretepačem in ne njihovim plačnikom.
In od kod ti kritizirani vzgledi oziroma bolezen v našem sodstvu, da ga je sedajpotreb-no še dodatno nadzirati? Mis-
Prejeli smo
Ljudska iniciativa, pregon in kazen
Izgradnja novega vrtca v Kidričevem postaja vedno bolj dokaz, da se nekateri ne morejo sprijazniti z mislijo, da njihove odločitve niso vedno v skladu s potrebami in zahtevami širše lokalne skupnosti, navsezadnje je ta lokalna skupnost tudi glavni financer projektov javnega značaja. Torej ta javnost tudi pričakuje, da se prisluhne njenim pričakovanjem, željam in navsezadnje tudi zahtevam.
Zaenkrat izgradnja vrtca na novi lokaciji ne prinaša nikakršnih prednosti in finančnega prihranka. Težko razumemozagovornike nove lokacije, da bo vrtec cenejši za celih 150 milijonov tolarjev, ko pa vendar ni izdelan niti idejni projekt še manj njegovo finančno ovrednotenje. Povezovanje šolske kuhinje z novim vrtcem in njena cena pa s projektom vrtca nima nikakršne zveze, saj je
skoraj vsi radi svoje mesto, »ker so Ptujčani prijazni ljudje« inje mesto staro, z bogato in kulturno preteklostjo ^ Večina mladih Ptujčanov želi po koncu izobraževanja ostati na Ptuju (»Talenti«!), kar za mlade iz drugih mest ne drži (odselili bi se v Ameriko, Anglijo, Nemčijo ali v večja mesta). Tudi po strpnosti do drugačnih, drugače mislečih, do priseljencev ^ je Ptuj na vodilnem mestu med slovenskimi mesti. Izpolnjena sta torej drugi in tretji T. Ko bo prisoten na Ptuju tudi prvi T (visoka Tehnologija), bo imel Ptuj vse pogoje za razvoj ustvarjalnega razreda s prognozo, ki je najboljša med vsemi slovenskimi mesti.
Izvlečke te raziskave, ki
so jo opravili mednarodno priznani znanstveniki, sem dobil v CID, ki ima nedvomne zasluge za današnje pozitivno stanje pri ptujskih mladih. Ne vem, ali je zgolj naključje, da se je »gonja« proti Ptuju začela kmalu po objavi rezultatov te raziskave.
Maribor je po tej raziskavi tudi po strpnosti nizko, česar ni težko ugotoviti - treba je le prebrati nekatera pisma bralcev, ki jih objavlja Večer.
Da so manj sposobni vladali nad sposobnejšimi, je bilo, žal, mogoče v prejšnjem sistemu; vemo, kam ga je takšna inverzija privedla. Želimo to napako (ki je oblika nasilja) ponoviti?
Adolf Žižek
lim, da iz pomanjkljive morale in etike, ki še izvira iz real-socializma, ko so se množično ignorirale človeške pravice in se je lastnina jemala vse počez. Po zmagi nad nacifašiz-mom so nas v šoli celo učili, da brezrazredni komunizem, ki bo tudi pri nas popolnoma zavladal čez kakšnih 15 let, celo tožnikov in sodnikov več ne bo potreboval. Tudi poznejši odnos do nacionalnih »krvavih« arhivov iz tistega časa, ki so jih ti oblastniki tik pred sestopom komunizma še na metre skurili, potrjuje mojo tezo o krizi morale tistega časa. Nenazadnje pa je tudi sama transformacija komunistov v nekoč zanje preklete kapitaliste, svojstveno zrcalo morale teh časov in teh ljudi!
Če govorica, da se vsi Slovenci med seboj poznamo, drži, potem še kako drži, da se tudi med seboj poznajo naši tožilci, odvetniki in seveda tudi sodniki. Če že niso skupaj študirali in bili celo »cimri«, potem se poznajo iz golfa ali križarjenj po hrvaškem morju, kjer se tudi največkrat rešijo naše največje sodne zadeve. Prav zato se tudi ni čuditi vse pogostejšim govoricam med njihovimi klienti, da je danes Slovencu najbolje poiskati sodnega zagovornika izven meja. Zlasti so postali zanimivi tisti inozemski odvetniki, ki poznajo tudi naš jezik
- Slovenci, ki so v komunizmu iz različnih vzrokov zapustili Slovenijo.
Je pa tudi res, da si večina Slovencev ne more privoščiti tako dolgih razsojanj, kot pri nas trajajo, saj to vendar mnogo stane. Za manjše delikte in vrednostne vsote, kot so recimo izterjave izpod 100.000 SIT, pa se tako ali tako več ne izplača vlagati tožb. »In zato dejstvo - našo plačilo nedisciplino, še kako vedo tudi njihovi dolžniki«!
Zdaj pa še nekaj o naši statistiki glede zloglasnih sodnih zaostankov! Tudi pri obveščanju javnosti le-teh, je bilo v bližnji preteklosti kar nekaj prekrivanja. Spomnim se poročanja o tem na neki naši TV pred dobrim letom; da naj bi bil najstarejši sodni zaostanek star 18 let. Ob drugi priliki pa so mediji tedaj rekli, da je ta star 24 let. Moja trditev pa je, da ne drži ne eno in ne drugo, saj vem za primer, ki še ni končan v 31 letih. Stroški za te pravde pa gredo že v stomilijonske zneske! Tudi zaradi »paše«, zlasti če je ta za razne izvedence, tožilce, advokate in nenazadnje tudi za sodnike »dobra« in še zlasti, če ta gre na rovaš delavcev kakšnega dobro stoječega podjetja, ki še je v državni lasti, je najti odgovor za naše sodne zaostanke!
Rajko Topolovec
projekt vrtca star že nekaj let, problem šolske kuhinje pa je nastal pred kratkim.
Medtem se je v občini Kidričevo zgodila ljudska iniciativa, ki ima že preko 400 članov. Na nedavni prvi okrogli mizi so predstavniki iniciative širši javnosti predstavili problem vrtca in zahteve po gradnji na stari lokaciji. Kljub vabilu občinski upravi, županu in ostalim akterjem sta se od vabljenih okrogle mize udeležila samo župan in ravnatelj OS Kidričevo, ostali pa so se soočenju izognili (ne vem, ali zaradi strahu ali zaradi pomanjkanja argumentov) in v ogenj raje poslali župana. Najbrž se ne zavedajo moči ljudske iniciative, ki bo svojo aktivnost nadaljevala še bolj odločno. Iniciativa je jasno in glasno poudarila, da bo svoje zahteve in cilje poskušala doseči samo z dejstvi in argumenti in ne bo po nepotrebnem zaostrovala situacije. Res pa je, da nekaj sto članov iniciative v občini Kidričevo pomeni že kar močno silo.
Seveda ni naključje, da se v kidričevskem Vrtcu ravno v
tem času opravljajo notranje revizije. Res je tudi, da ima občina kot ustanoviteljica Vrtca kot javnega zavoda pravico in dolžnost, da kontrolira porabo denarja davkoplačevalcev. Vendar pa revizija ravno v tem času ustvarja grenak priokus in potrjuje razmišljanja mnogih o preganjanju in kaznovanju zaposlenih v Vrtcu. Najbrž bo revizija našla tudi kakšne pomanjkljivosti, vendar pa takšen način dela ne more biti pritisk nekaterih, da dosežejo svoje cilje na vsak način, predvsem pa odvzeti sedanjo lokacijo vrtcu in ga umestiti po mnenju vedno več ljudi in strokovnjakov na neprimerno lokacijo.
Pri tem misel takoj preskoči na občinski nadzorni odbor, kije prav tako neke vrste revizijski organ, a svojega dela ne opravlja, ali ga noče, ne zna ali ne sme.
Upam, da Vrtec Kidričevo ne bo postal grešni kozel, predvsem pa ne merjenje in razkazovanje moči za bodoče volilno leto.
Slavko Feguš
Razmišljamo ...
Prelepo biti je študent
Ponovno prihaja čas, v katerem smo študentje ponovno več na tapeti, da ne rečem, da smo v tem času celo ogrožena vrsta. Na eni strani na nas pritiska država, na drugi strani pa vse še neopravljene obveznosti, ki nas čakajo po fakultetah. Če pogledamo malo bolje, ugotovimo, da za to nismo krivi sami, temveč drugi. Čemu bi pljuvali v lastno skledo.
Pa začnimo tam, kjer najbolj boli, ko udari država, ja, seveda pri denarju. Niti se še niso polegle polemike ob lani sprejeti dohodninski zakonodaji, ki nas je dodatno udarila po žepu, že so na vidiku nove spremembe. Končno smo dosegli odpravo plačevanja akontacije dohodnine in s tem brezobrestno kreditiranje države, pa so že spet tukaj novi križi in težave. Zdaj bi radi ukinili študentske servise in na ta način zmanjšali obseg študentskega dela. Očitno delamo in zaslužimo preveč, država pa nima od tega nobene koristi. Konec koncev ti na ministrstvu le niso kar tako.
V zameno namreč obljubljajo kar pet tisoč novih štipendij. Pohvalno, ampak če malo pomislim, ni to prav nič z vse številčnejšo študentsko populacijo. Pa še nekaj je zelo narobe v tej naši državi. Pri nas štipendije prejema peščica najbolj socialno ogroženih in nadarjenih študentov, kadrovske pa so tako ali tako bolj izjema kot pravilo. Torej je štipendirana manjšina študentov. Ostala večina študentov pa je brez prihodkov, kar jih sili, da si poiščejo študentsko delo. Prav noben pa se ne vpraša, od kod dobimo denar za nakup bonov, plačilo stanarine, prevoza do Ljubljane in Maribora ter vse tiste malenkosti, ki spremljajo študentsko življenje. Nekaj je sigurno, na cesti ga prav gotovo ne pobiramo. Študij še zdaleč ni brezplačen oz. zastonj, kot mnogi govorijo. Res je, da druge države ne poznajo takšne oblike študentskega dela kot mi, vendar je v teh državah tudi drugačna štipendijska politika. Štipendije, pa naj bodo še tako nizke, prejema večina študentov. Rešitev se ponuja na dlani kar sama: bolj urejena in pravičnejša štipendijska politika, posledično manj dela preko študentskih servisov in s tem manj nelojalne konkurence podjetjem. Ampak, očitno s strani pristojnih ni interesa, ne volje.
No, da ne bomo samo tarnali. Tako zelo hudo pa nam spet ne gre, samo priznati si je treba. Študentska leta so baje najlepša, pa še res je. Kaj pa manjka študentu, kateremu država subvencionira prehrano, različni klubi pa ponujajo cenejše karte za smučanje, plavanje, kino, gledališče, zabave, fitnes, razne popuste in druge športne ter kulturne aktivnosti. Ne pozabimo na urejeno zdravstveno zavarovanje, zaenkrat še možnost dela preko študentskega servisa, če imaš srečo, pa dobivaš še katero izmed štipendij. Tako se kar hitro nabere preko sto tisočakov na mesec, kar sploh ni slabo.
Zato vas vprašam, čemu hitro končati študij in diplomirati? Mislim, da se prav nikamor ne mudi. Zakaj bi se veliko učil, hitro diplomiral, izgubil status študenta ter po možnosti pristal na Zavodu za zaposlovanje. Če pa bi že dobil pripravništvo, seveda po vezah, ker drugače ne gre, pa bi dobil blizu sto tisočakov na mesec.
Če pomislim, predstavlja delo študentov precej veliko nelojalno konkurenco redno zaposlenim. V podjetjih dela precej študentov, za katere delodajalec ne rabi plačevati nobenih dajatev. Pogosto se zgodi, da znaša mesečni zaslužek študenta več kot pa osebe, ki je v rednem delovnem razmerju. Tako me sploh ne preseneča, da želi država ukiniti študentske servise in zmanjšati obseg študentskega dela ter tako zaposliti brezposelno aktivno prebivalstvo, od katerih bo tudi sama imela kaj koristi. Roko na srce, takega študentskega dela, kot ga poznamo pri nas, ne pozna nobena druga država. Pogosto se dogaja celo to, da brezposelni delajo preko napotnic študentov, ki pa v zameno dobijo kak procent zaslužka. No, ni slabo, če dobiš kakih petnajst tisočakov, pa za to ni potrebno narediti ničesar
Samo vprašanje časa je, kdaj bo država ukinila študentske servise, uvedla šolnine na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter začela izvajati večji in učinkovitejši nadzor nad študentskim delom.
Sicer pa bo kmalu vsega konec, ko bomo lahko spet za mesec dni dali možgane na »off« in uživali v študentskih počitnicah po tako dolgem in napornem študijskem letu. Konec koncev, potrebno si je malo odpočiti od vseh raznovrstnih žurov, ki so se zgodili čez leto. Brezskrbni počitek, poležavanje na plažah, v družbi vročih zagorelih deklet in fantov, hladnem pivu ^ užitek, ki se mu noben ne bo odrekel. No, se vidimo na prvi zabavi po napornih študijskih izpitih.
Mita Petek
Ptuj • Tradicionalni Bazeni energije
Zaradi dežja Bazeni samo dva dni
Tudi letošnje poletje so bile ptujske Terme prizorišče že tradicionalnih, petih Bazenov energije.
Ob kopici glasbenikov so KPŠ-jevci pripravili tudi različna tekmovanja.
Foto: Dženana Bećirović
Zabavo ob bazenih, ki naj bi se začela 1. in trajala do 3. julija, so organizatorji Jernej Lah in vodstvo Kluba ptujskih študentov (KPŠ) zaradi dežja prestavili in namesto v petek se je dogajanje začelo v soboto. Namesto tridnevnega žura so obiskovalci imeli dva dni glasbe, plesa in iger Da je vreme prestrašilo obiskovalce, priča tudi število prodanih kart. Kot nam je povedal Luka Žižek iz KPŠ-ja, so na največjem pool partyju v Sloveniji pričakovali 10.000 obiskovalcev, v dveh dneh pa je bilo prodanih približno 5.000 kart. Lani je bilo toliko kart prodanih v samo enem dnevu. O tem, zakaj so se v KPŠ-ju sploh odločili za tridnevno zabavo, smo se pogovarjali z Lukom Žižkom. "Že prejšnja leta je bilo zaznati, da Bazeni energije pridobivajo na atraktivnosti in popularnosti. Vsako leto se jih je udeležilo večje število gostov, a velika večina je bilo naših in okoliških študentov in dijakov. Letos smo hoteli privabiti tudi goste iz cele Slovenije in jim pripraviti tudi večjo in kvalitetnejšo zabavo," je povedal Žižek.
V KPŠ-ju so nam zaupali tudi, po kakšnem ključu so izbirali nastopajoče. "Skupine smo izbirali po kakovosti in seveda tudi višini honorarjev, ki so ga ti zahtevali," so povedali. Ob kopici dobrih glasbenikov, med katerimi so bili MI2, Make up, Project replica in drugi, je bilo poskrbljeno tudi za zabavne igre. Ob odbojki na mivki, skokih s petkice, vlečenju vrvi in nogometu je bilo zelo priljubljeno tudi tekmovanje v formuli na vodi. Kljub slabemu vremenu, zaradi katerega so že lansko leto morali prestaviti Bazene energije, je po mnenju KPŠ-jevcev žur uspel, menijo pa, da bi bilo veliko več obiskovalcev, če bi bile vremenske razmere ugodnejše. Lani so Bazene energije prestavili za teden dni, letos pa to ni bilo možno, saj so organizatorji ocenili, da je nemogoče prestaviti celotno dogajanje, ker bi zelo težko koordinirali tridnevni spored. A vseeno se je že v dveh dneh zabave ob bazenih za vsakogar našlo kaj: ljubiteljem house glasbe je bila namenjena sobota, v nedeljo pa so na svoj račun prišli oboževalci hiphop
Tudi letos so se predstavili mladi Ptujčani iz skupine Project replica.
Foto: Dženana Bećirović
melodij. Vse skupine, ki so bile napovedane, so nastopile, odpadel je le nastop Elvisa Jacksona. Skupine, ki bi morale nastopiti v petek, so nastopile v nedeljo, ko naj bi po prvotnem programu bil dan za lenarjenje in počitek.
Posebnost letošnjih Bazenov energije je bilo tudi kampiranje. Na zelenici pred Termami so obiskovalci lahko oba dni dogajanja kampirali brezplačno. O tem, kako so zadovoljni z Bazeni energije, je Žižek povedal: "Jezni smo na vreme, ampak na takšne dejavnike na žalost ne moremo vplivati."
Dženana Bećirović
Komorni moški pevski zbor na gostovanju
V	Bosno kot turisti
V	prejšnjih številkah Štajerskega tednika smo pisali o gostovanju Komornega moškega zbora iz Ptuja po Srbiji, tokrat o pišemo še o njihovi poti v Bosno in Hercegovino.
Iz Aranđelovca so se pevci napotili skozi Gornji Milanovac, Čačak in Užice v Bosno. Mejo so prestopili nekoliko južneje od Višegrada, kjer je bila na mostu čez Drino (tega mostu se spominjamo iz Andričevega dela Most na Drini, ali v originalu Na Drini ćuprija) velika množica ljudi. Nismo vedeli vzroka temu masovnemu zbiranju na mostu, naslednji dan pa smo v časopisih prebrali, da je šlo za obletnico spomina
na muslimanske žrtve bratomorne vojne izpred desetih let.
Na poti proti Sarajevu nas je na Romaniji presenetil sneg, pevci so se pobalinsko lotili kepanja.
Za bivanje v glavnem bosanskem mestu smo si izbrali hotel na Ilidži, ob reki Bosni, kjer smo se nastanili ter se odpeljali v center Sarajeva in seveda na baščaršijo. Le-ta sicer ni več tako pestra po različnih prodajalcih kot nekoč, kljub vsemu
pa daje pridih orientalne tržnice, kjer prijetno zadiši po čevapčičih in ražnjičih. Temu in kajmaku ter lepinjam se tudi mi nismo mogli odreči. Se pa je v Sarajevu, oziroma na baščaršiji spremenilo še nekaj, čevapdžinice očitno vodijo ortodoksni muslimani, tako ob dobrem prigrizku ni mogoče dobiti piva ali vina, tudi sicer mesto deluje strogo muslimansko, vsaj polovica deklet na ulici je bilo oblečenih tako, kot
Pevci na izviru reke Bosne.
Reportaže • Kitajska in Tibet
Dolga reka
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Izven obzidja se v daljavi vzpenjata dve zidani pagodi kot večni spomenik verskemu dogodku v daljni preteklosti.
Trideset kilometrov vzhodno od Xia-na se nahaja nekaj, kar je uspavano mesto spremenilo v turistično prestolnico. Leta 1974 so kmetje, med kopanjem vodnjaka, naleteli na ogromno število glinastih predmetov. Grobnica prvega kitajskega cesarja velja danes za najpomembnejše arheološko najdišče tega stoletja.
Mladenič, ki se je rodil leta 259 pr. n. št., je zasedel prestol s trinajstimi leti. Z veliko spretnostjo in vojsko je podjarmil šest sosednjih držav. Kitajska se je prvič v zgodovini združila v politično in kulturno celoto pod upravo centralne oblasti. Stoletno obdobje vojn med žepnimi državicami je bilo končano.
Kronist tistega časa je zapisal: »Tu počiva cesar Qin. Reformiral je državo in jo združil, da je postala zelo močna. Vsi kralji se tresejo ob omembi njegovega imena. Vsaki stvari je dal pravo ime in vsebino ter določil način njenega zapisa. V njem so združene vse vrline cesarja.«
»Cesar Qin je človek šiljastega nosu, velikih oči in prsi ujede. Njegov glas je kakor glas šakala, v njem je malo dobrote. Njegovo srce je srce tigra in volka, kadar je potrebno, se plazi okoli ljudi, toda
Foto: Janez Jaklič
Palača Potala je zaščitni znak tibetanskega mesta Lhase.
ko svoje doseže, jih enostavno požre,« je bilo mnenje pogumnega generala o svojem vladarju.
To in še več je moral biti cesar Qin. Kitajska brez njega ne bi nikoli dosegla moči in državne stabilnosti, kot jo je imela štiri stoletja po njegovi smrti. Njegovi glavni dosežki so bili poenotenje pisave, mer in uteži ter uvedba bakrenega denarja za vso državo.
Prvi kitajski cesar je umrl komaj petdesetleten. Ni mu uspelo najti rastline večne mladosti, ki je burila domišljijo takratnih vladarjev. Pokopali so ga v grobnico, ki so jo gradili celotno obdobje njegove vladavine.
Tisoče glinastih vojakov, v pravilnih vojaških formacijah, čuva dostop k cesarjevi grobnici, ki je še vedno zaprta in neodkopana. Nahajajo se v ogromnih jamah pred njo. Največja je dolga šestin-devetdeset in široka oseminštirideset metrov. Nad delno odkopano vojsko se
Na Romaniji smo se kepali.
to zahteva koran. To ni moteče, moteči pa so številni berači, ki ti ne dajo miru niti pri mizi v restavraciji. Sarajevo še kaže posledice divjanja vojne, daje pa vtis nekega novega zagona in želje po razvoju, ki se kaže tudi v mednarodni pomoči. Takega občutka nisem imel recimo pred dvema letoma, ko sem bil v Tuzli.
Bosna in Hercegovina želi veliko storiti na turističnem področju. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev in gostincev Bosne in Hercegovine Amirjem Hadžićem, ki nam je dejal, da je problem gostinstva v BiH, ker nimajo državnega zakona o turizmu, s tem tudi ni kategorizacije gostinskih objektov. Združenje se aktivno vključuje v vse projekte gospodarskega, kulturnega in športnega značaja, ki lahko pomagajo pri promociji turizma in gostinstva. Ena od nalog združenja pa je tudi ocenjevanje gostinskih objektov ter usposabljanje kadrov, ki delajo v gostinstvu in hotelirstvu, saj se zavedajo, da gosta lahko zadovolji samo strokovno usposobljen kader.
Na Ilidži smo obiskali tudi hišo, od koder je potekal tunel izpod
sarajevskega letališča do Sarajeva, ki je bil pravzaprav edina pot iz obkoljenega Sarajeva. Tunel je bil dolg 800 metrov, visok je bil meter in šestdeset centimetrov, širok pa meter. Danes obstaja samo maketa tega tunela.
Na poti proti Bosanskemu (sedaj Srbskemu) in Slavonskemu Brodu se je tudi ideja o nekem novem razvojnem zagonu razblinila, prvič že, ko smo se peljali mimo ogromnega kompleksa zeniške železarne, kjer vse mirno spi in počiva in čaka na mesijo.
Še bolj žalostna je pot proti Slavonskemu Brodu, saj se kilometre in kilometre voziš mimo porušenih hiš.
V Republiki Srbski so vsi napisi v cirilici, tako te smerokazi usmerjajo recimo v Srbsko Sarajevo. Ob imenu Sarajevo sem se spomnil profesorja zgodovine in geografije Franca Sti-plovška, ki je naglaševal Sarajevo na drugi zlog, torej na »ra« in ne na prvi zlog, kot običajno govorimo. Mislim pa, da je imel prav, mislim, da je mesto dobilo ime po saraju, turškem dvoru. Morda!
Franc Lačen
boči dvorana, razsvetljena z rumenimi lučmi.
Kipi so dajali vtis, da bodo oživeli in se postavili v bran vladarja. Lokostrelci, suličarji, bojne vprege, pešci in konji so izdelani v naravni velikosti z vsemi najmanjšimi podrobnostmi. Obrazi imajo svojske poteze, drobne značilnosti, različno obliko brkov in frizur. Vsakega posebej so iz sive gline izdelale vešče kiparjeve roke.
Predmeti v preddverju grobnice zapirajo dih s svojo popolnostjo in številčnostjo. Le kaj nam skriva sedeminštiri-deset metrov visoka gomila nad cesarjevo grobnico? Kronist govori, da je polna modelov dvorcev, soban, paviljonov, dragocenih posod, zlata, dragih kamnov in drugih redkosti. Vse kitajske reke so v grobnici tekle. Živo srebro je nadomestilo vodo in posebni mehanizmi so skrbeli, da je bil tok rek, ki so se zlivale v majhen ocean, neprekinjen. Nebo in zemljo so razsvetljevale sveče iz kitovega olja. Kronist omenja napete samostrele, ki ščitijo zaklad pred roparji. Upam, da so opravili svoje delo in ohranili neprecenljivo dediščino vsemu človeštvu.
Že sama najdba glinaste vojske, je arheologe in zgodovinarje pripravila, da so ponovno pregledali in dopolnili vedenje o tem obdobju kitajske zgodovine.
Ob veličastnem spomeniku ustvarjalni človeški moči je lepota cesarjevih toplic in izkopanin neolitske kulture Banpo v bližini zbledela.
Nadaljevanje v prihodnji številki
JJ
Takšen je bil tunel pod letališčem v Sarajevu.
Sonikov klub v PORTOROŽU
3* Lucija in Barbara,
50% popusta na dodatnem ležišču
do 5.8y3D/POL od 25.500
PARIZ in DISNEYLAND
5-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
11.875D/NZ 39.900
NEUM. Južna Dalmacija
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let
16.7.-20.8/7D/POL 51.990
Sončkov klub na CRESU
2* dep. KImen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno
do 20.8y7D/POL 55.900
Sončkov klub na MURTERJU
3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let
9.7.-23.7y7D/POL od 55.930
GRČIJA, Kreta
2* hotel, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
9.7y7D/poL 64.900
TUNIZIJA, Souse
3* Kaiser, letalo iz U, brezplačno parkiranje {14D samo 112.700)
16.,23.,30.7./7D/POL 87.900
EGIPT, Hurgada
4* Sea Gull resort, letalo iz U, -30% za otroka do 12 let
15.,22.,29.777D/POL 89.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 124.900)
10., 17., 24.7./7D/NZ 99.900 TURČIJA, Antalija
3* Artemis Princes, letalo iz U, brezplačno parkiranje, ali inclusive
17.7y7D/AI 104.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodaja: 02/22 080 33 • www.sancheli.cam
World of TUI
Foto: Fl
Foto: Fl
Foto: Fl
Kuharski nasveti
Maline
Maline spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katero je značilno, da ga čim prej uporabimo, saj imajo nabrane kratko življenjsko dobo. Za nekatere je najboljše sadje jagoda, tisti pa, ki ne prisegajo na jagode, posegajo po malinah. Maline veljajo za zelo okusno jagodičevje, ki zrelo hitro propade. Zato ga je te dni smiselno čim več vključevati v pripravo jedi. Jagode malin se po velikosti zelo razlikujejo med seboj in so ponavadi rdeče barve, včasih pa najdemo tudi črne in rumene maline.
Maline so tudi glede na hranilno vrednost zelo ugoden sadež, vsebujejo pomembne ogljikove hidrate, vitamine, kot so vitamin C, B2 in B3, in mineralne snovi. Od mineralnih snovi vsebujejo največ natrija. Pri dobrih sortah malin se stožčasti plodovi zlahka ločijo od čepa, tako da v plodu nastane majhna luknjica. Pri nabiranju malin moramo biti zelo pazljivi, saj krhko nežno lupino poškodujemo že z nekoliko bolj grobim obiranjem in s tem nam steče kar nekaj okusnega malinovega soka.
Maline lahko uporabimo za različne slaščice. Uporabimo jih lahko za znamenito linško torto iz mandljevega testa ali za krašenje sladic. Pretlače-ne maline so tudi osnova za pogosto omako melba in so pomemben nosilec okusa pri mnogih sladoledih in šer-betih. Zaradi mehkobe jih le redkokdaj kuhamo, razen za marmelade, želeje in džeme. Če jih kuhamo pri premočni temperaturi, celo izgubijo del svojega tipičnega okusa in tudi izrazito barvo.
Ljubitelji malin najraje uživajo kar presne maline, ki jih namakajo v rahlo sladkano sladko smetano. Maline in smetana pa so lahko izvrstna kombinacija tudi za lahke poletne torte. Kot živilo jih uporabljamo skoraj vedno pri pripravi slaščici, le redke izjeme narekujejo uporabo malin pri slanih jedeh in še takrat jih uporabimo zgolj kot sredstvo za popestritev barve. Maline se zraven svoje lepe temno rdeče barve ponašajo še z mehkobo in izrazitim okusom. Zaradi nežne lupine ne zahtevajo daljše toplotne obdelave in ko ne želimo uporabit celih plodov, jih preprosto v posodi z vilicami zmečkamo. V kolikor pripravljamo malinov sladoled ali sorbet, jih je priporočljivo pretlačiti skozi fino cedilko.
Zaradi izrazite barve in okusa jih pogosto kombiniramo z drugimi vrstami sadja. Tako jih v kipnikih kombiniramo z jabolki, lahko tudi murvami in svetlimi slivami. Po okusu se ujemajo z mandlji in lešniki, jogurtom, skuto, smetano in slivami. Od začimb pa pri pripravi jedi le redko uporabimo kaj drugega razen sladkorja. Iz malin lahko pripravimo malinovo
Mokri smrček
Ekcem
Odgovor: Dermatoze (kožna vnetja), ki nastanejo nenadoma in katerim ne znamo natančno pojasniti vzroka za njihov nastanek, opisujemo pod pojmom ekcema. Pri ekcemu gre za površinsko vnetje kože, ki je pogosto
Vprašanja brake Larise iz Ptuja: Imamo psa, zlatega pri-našalca, starega 6 let. Kuža je imel pogosto probleme z obanalkami in kožo, zato smo se odločili za odstranitev obanalnih žlez. Kljub operaciji se mu občasno pojavi na koži vlažen krvavo gnojen izpuščaj, ki nastane čez noč. Psa močno skeli, zato se grize in praska. Kje je vzrok za tako močan izpuščaj in kako mu pomagati?
vlažno-gnojno ter žival močno skeli oz. srbi. Predilecijska mesta so stranski deli trupa, področje nad repom, glava in obraz. Nastane izredno hitro (čez noč), žival nenadoma izgubi dlako, ki je ponavadi mokra in zlepljena (gnoj). Za
pito, zavitek, torto, sladoled, malinov narastek in sladke skutne cmoke polnjene z malinami.
Za zavitek iz malin pripravimo vlečeno testo iz 50 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo pol žličke soli in 3 žlice belega olja ter po potrebi prilivamo mlačno vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je dovolj elastično, nato ga po vrhu premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati dvajset minut do pol ure. Med tem časom naberemo pol kilograma malin, jih v ce-dilki pod tekočo vodo rahlo splaknemo in počakamo, da se dobro odcedijo. Spočito testo razvlečemo in po njem potresemo oprane maline, po malinah potresemo 30 dekagramov na lističe narezanih in popraženih mandljev, rahlo sladkamo in po man-dljih potresemo še 2 pesti pi-škotnih drobtin ali navadnih krušnih drobtin. Testo dobro zavijemo, ga položimo na pomaščen pekač ali pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, po vrhu premažemo s tekočo sladko smetano in v pečemo 30 minut pri 180 °C. Še rahlo topel zavitek potre-semo s sladkorjem v prahu,
tovrstne spremembe na koži so zlasti dovzetne živali z dolgo dlako. Velik vpliv na pojav ekcema ima vročina, zato se pojavlja zlasti v poletnih mesecih. Nekateri avtorji povezujejo nastanek ekcema z alergijami, glivičnimi infekcijami, atopijo, neurogenimi faktorji, internimi boleznimi, prepogostim kopanjem in česanjem živali, ektoparaziti, vlago ter motnjami v metabolizmu maščob in ogljikovih hidratov. Tudi pomanjkanje vitaminov B-compleksa, vitamina C, E, H in K ima lahko za posledico nastanek hitrih sprememb na koži - ekce-mov.
Pri nastanku tovrstnih
ga razrežemo in ponudimo.
Iz malin pa lahko pripravimo tudi malinovo strjenko. Pripravimo jo tako, da 6 decilitrov navadnega jogurta dobro premešamo. Posebej v hladno vodo namočimo 4 dekagrame mlete želatine in jo nad soparo stopimo. Posebej stolčemo 4 decilitre sladke smetane in naredimo iz 3 beljakov trdi sneg, ki mu dodamo 15 dekagramov sladkorja. Posebej si pripravimo pol kilograma malin. K jogurtu med mešanjem prilivamo stopljeno želatino, nato dodamo trdi sneg beljakov, smetano, premešamo in na koncu dodamo maline. Zmes prelijemo v podolgovat model, obložen s tanko folijo in damo v hladilnik za 2 do 3 ure, da se strjenka strdi. Nato jo narežemo, okrasimo s smetano in malinami ter ponudimo. Strnjenko lahko oblikujemo tudi kot rahlo poletno sladico. V tem primero najprej spečemo tanko plast navadnega biskvita. Ko se ta ohladi, ga prelijemo s pripravljeno kremo. Po vrhu lahko prelijemo še sadni ma-linov žele.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-tednik.si.
kožnih sprememb je potreben obisk veterinarja, saj se površinsko vnetje rado širi v globino kože, kar dodatno otežuje zdravljenje vnetnega procesa. Neprimerno je kakršnokoli "zdravljenje" kože z alkoholom, arniko, ognjičem ter antibiotičnimi praški, spreji ipd.
ob ustrezni dietni prehrani in s strani veterinarja predpisano sistemsko in lokalno terapijo (z antibiotiki, antihi-staminiki, kratko delujočimi kortizoni) ekcematične spremembe na koži praviloma minejo v roku 7-10 dni.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v malem srpanu
Med reki ljudske modrosti iz narave si je v letošnjih rastnih razmerah za vrt v prehodnem obdobju iz pomladi v poletje že dopustno izbrati tega, ki pouči: »Kakšno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic!«, ker se uresničuje že v mesecu malem srpanu, ko žanjemo vse, kar smo nanj posejali.
V SADNEM VRTU so v začetku drugega polletja, ko rast pri večini sadnih vrst pojenjuje, opazni znaki rastnih in razvojnih motenj. Vzroki neusklajenega razmerja med rastjo in rodnostjo niso le okoljski naravni dejavniki in zdravstveno stanje, marveč pomanjkanje nekaterih hranil, ki jih sadno drevo porabi v zelo majhnih količinah in jih pri gnojenju često spregledamo, primanjkuje pa jih tam, kjer že daljšo dobo gojimo sadno drevje in je rastišče postalo izčrpano. Znaki pomanjkanja železa, ki sodeluje pri nastajanju listnega zelenila - klorofila, se kažejo v bledici ali klorozi listja. Pomanjkanje bora je eden od vzrokov, da se je cvetje slabo oplodilo, da plodovi postajajo plutasti, pri rasti mladik pojav metličavosti, smo-likavost pri breskvah in slaba tvorba cvetnih brstov kljub močni rasti. Listi, ki se v nekaj dneh iz temnozelene barve spremene v bledo zeleno, nato pa v rumenkasto rjavo in večje motnje, ki smo jih opažali od brstenja do oblikovanja plodov, so znak pomanjkanja magnezija.
Pomanjkanje mikroelementov nadomestimo najhitreje in učinkovito s škropljenjem z ustreznimi foliarnimi gnojili v času vegetacije meseca julija in avgusta.
Brž, ko so jagode pobrane, jagodnjak oplevemo, z rastline pa odstranimo živice, neukoreninjene pritlike, suho pecljevino in poškodovane ter bolne liste, da bo rastlina nemoteno nabirala moči za naslednjo vegetacijo. Dobro raščene pritlike lahko porabimo za nadaljnje razmnoževanje. Preden pa jih ločimo od matične rastline, jih vlončimo v lončkih s substratom, da se jim razvijejo močne in goste korenine.
V	OKRASNEM VRTU vrtni trati v sušnih obdobjih nekoliko zvišamo rez, da preprečimo za zasenčenjem ožig korenin oziroma travne ruše. Dognojevanje trate opravimo z lahkotopnimi rudninskimi gnojili vselej tik pred dežjem ali zalivanjem, da se raztopljeno in razredčeno dovede h koreninam.
Za domačo vzgojo sadik dvoletnic mačeh, marjetic, spominčic in podobnih dvoletnic je sredi meseca julija najprimernejši čas za setev v setvenice, ki jih bomo nato meseca oktobra sadili na stalno mesto.
Odcvetele klaske rastlinam odrežemo, da asimilatov ne porabijo za tvorbo semen. Ko rastlina porjavi, poganjke porežemo pri tleh. Če bo jesen suha in topla, bodo rastline gotovo ponovno razcvetele.
V	ZELENJAVNEM VRTU se vse bolj praznijo gredice ali njihovi deli z zgodnjimi pridelki vrtnin. Da jih ne bi zaraščal plevel, zemlja pa se izsuševala jih sproti posejemo z raznovrstnimi solatnicami, kapusnicami, plodovkami in nekaterimi stročnicami za kar uporabimo semena zgodnjih sort, oziroma sort s krajšo vegetacijsko dobo. Dež je minule dni osvežil naravo, vrtna tla pa dovolj napojil, da so ugodna za setev nekaterih vrst zelenjadnic, ki jih je v sušnih obdobjih, ki se pojavljajo v teh poletnih mesecih, težje pridelovati. Endiviji, radiču, motovilcu, špinači pridružimo še posevek kitajskega kapusa, vrsto solatnice, ki v jesenskih dneh izredno popestri in osveži solatni jedilnik. Kitajski kapus raste zelo hitro, uspeva v vsaki vrtni zemlji, če je le dovolj humozna. Ne sejemo ga za kapusnicami. Za oblikovanje lepših in okusnejših glavic, pa ga je potrebno po setvi trikrat dognojiti z dušičnimi gnojili.
Miran Glušič, ing. agr.
isi^Mcte S. - t4i.i.mm
8-Petek	9-Sobota	10-Nedelja è	11-Ponedeljek è
12-Torek	13-Sreda	14-četrtek	
Neizogiben dotik dna - IV.
Očiščevanje pokojninskega sistema
Danes se vrsta pokojnin izplačuje po posebnih zakonih ali pa gre za takšno naravo pokojninskih prejemkov, ki nimajo kritja v plačevanju prispevkov. Takih kategorij je okoli petdeset. Postavlja se vprašanje, ali so lahko ljudje, ki niso vplačali prispevkov, deležni takšne radodarnosti države. Vse te in druge anomalije stanejo državo in posredno tudi preostale upokojence, ki so dejansko vplačevali prispevke, kar neverjetnih 83 milijard tolarjev na leto (cca. 346 milijonov evrov). Gre za velike prihranke in bi lahko nevtralizirali učinke usklajevanja pokojnin z rastjo plač. Zanimiva za prihodnost bi morda bila uvedba tako imenovanih virtualnih računov. Uvedba virtualnih računov omogoča doslednejšo individualizacijo pokojninskega sistema in sočasno ohranitev dokladnega načina financiranja. Pokojninski prispevki posameznika bi se knjižili na njegovem individualnem računu. Vsako leto bi od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dobil obvestilo o dejanski vrednosti vplačil. Ob upokojitvi bi se pokojnina obračunala glede na dejansko vplačane prispevke. Ostaja tehnično vprašanje, kako bi se ti obrestovali. Na Švedskem te prispevke usklajujejo z rastjo plač, pokojninska anuiteta pa se usklajuje zgolj z rastjo cen. Sistem virtualnih računov je etično prepričljiv in aktuarsko pravičen, saj zagotavlja tesno povezavo med dejansko vplačanimi prispevki in prejeto pokojnino. Poleg tega omogoča večjo prožnost pri upokojevanju. Posamezniku prepušča odločitev, ali bo prej vstopil v pokoj z nižjo pokojnino ali bo z upokojitvijo odlašal in si tako zagotovil višje prejemke. Virtualni računi bi bistveno zmanjšali možnosti politične manipulacije, saj je sistem postavljen na individualistične temelje, kjer bi vsakdo prevzel odgovornost zase, hkrati pa ne bi prikrajšali obstoječe generacije upokojencev. Trenutni sistem je netransparenten, saj se ne ve, kdo pije in kdo plača. V kombinaciji z ostalima dvema stebroma bi se lahko bodoči upokojenec mnogo prej upokojil, kot se bo sicer, če se s pokojninskim zdajšnjim sistemom ne bo nič zgodilo. V prihodnosti tako lahko pričakujemo še več medgenera-cijskih konfliktov, ko mladi nočejo več delati za upokojence in se raje izselijo v drugo državo.
Slovenija se mora čim prej pripraviti na velike socialne in kulturne spremembe, ki jih prinaša starajoča se družba.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
POSLUŠAJTE MS m mi ERNETIJ!
RADIOPTUJ
OHriùte
32k îhTunelnl
www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Merkur - spretni govornik
Astrologija planet Merkur obravnava kot planet komunikacije, intelektualnih zadev in govorništva. Če se lotimo nekaj statistike: astronomi so proučili, da je Merkur najmanjši planet našega osončja in da je najbližji Soncu - njegovo leto traja samo 88 dni. Tako je poleg Lune, ki jo uporabljamo v astrologiji, najhitrejši planet. V astrološki karti pa se nikoli ne oddalji več kot 27 stopinj v eno ali drugo stran, gledano s stališča Sonca.
Kot že rečeno, vlada komunikaciji in ga povezujemo z govorom, pomembno vlogo igra pri sposobnostih intelektualne narave. V astrologiji ga povezujemo tudi z zavestjo misli in govorništvom. V astromedicini je povezan z rokami, nogami in živčevjem.
Merkur je planet, ki se prilagodi na znamenje, v katerem se nahaja, kaže tudi stopnjo inteligentnosti in koliko dober retorik je nekdo - ali bo zadevam, ki so vezane na govor, kos ali pa ne. Vlada tudi trgovcem, posrednikom, prav tako pa tatovom in goljufom. Povezujemo ga z vsem publikacijami in je zaščitnik pisateljev in transporta. Dnevni dom ima v pozitivnem (moškem) Dvojčku in nočnega v negativni (ženski) Devici. Ščiti pa tudi vse delavce, ki so nam na uslugo in nam po potrebi priskočijo na pomoč.
Krilati deček
Grška mitologija ga povezuje z direktnim potomcem
Hermesa, dečka s krili, ki pa je poslanec Zevsa in bogov popotnikov. Prav on je tisti, ki je iznašel liro in je bil nadarjen atlet. Zaradi tega je večkrat upodobljen kot gol športnik, obut v sandale. Komunikacija, inteligenca in dojemljivost so tipične lastnosti znamenje Dvojčka, kritika, analitika in notranji nemir pa so sorodni z znamenjem Device, tako pa je dobil tudi svoj »dom« v omenjenih znamenjih. Vlada dobi, ko se otrok uči govoriti in spoznava svet, vse od petega leta starosti do štirinajstega (ko se »uradno« začne puberteta) leta, ko se največ naučimo oz. veliko pomembnih reči. Ljudje pod njegovo vladavino (to so tisti, ki ga imajo dobro predstavljenega v osebni astrološki karti) so vitke postave, gibčnega gibanja in nemirnih (zvedavih) oči. V mnogih astroloških učbenik je mogoče prebrati, da so ravno Merkurjevi varovanci večni otroci - seveda v prenesenem pomenu besede, kar pomeni, da so vedno za dogodivščine.
Zastoj komunikacije
Kot sem omenil, Merkur vlada vsem zadevam v povezavi s komunikacijo in zaradi tega je izredno pomemben tudi pri raznih dogovorih in podpisovanju pogodb.
Vsak planet se določeno obdobje giblje naprej po nebesnem shodu, a pride tudi čas, ko se giblje nazaj; strokovno se tej fazi pravi re-trogradnost. To je ključnega pomena, kajti to je čas, ko se zadeve ustavijo, začnejo se razne omejitve in blokade v komunikaciji. V letu 2005 se bo to zgodilo še dvakrat, od 24. julija do 17. avgusta in od 15. novembra do 6. decembra; to bo čas, ko bo več blokad v komunikaciji, zastojev, lahko se zgubi kakšno pismo, pomemben dokument, na delu so tudi prevaranti in goljufi. Vsako leto se Merkur giblje retrogradno trikrat,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
približno po tri tedne. Zaradi tega takrat ni smotrno načrtovati pomembnih dogodkov ali pa le-te prestavimo na kasnejši čas. V primeru, da ima oseba retrogradni planet v osebni astrološki (na-talni) karti, je ponotranjena, globokega razmišljanja in modrega uvida. Hkrati pa zmore tiste prave občutke zliti na list papirja.
Naj za zaključek dodam, da brez Merkurja ne bi bilo komunikacije in da v skladu z astrološkim znamenjem in hišo pripoveduje o tem, kako se bomo znašli na tem področju. Znanje o njem bi si morali pridobiti pedagoški delavci, kajti ni vsaka blokada kazen ali istovetenje z neznanjem, ampak šola duše.
Tadej Šink
Krvodajalci
20. junij - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Klavdija Beber, Slovenja vas 59; Marija Bezjak, Markovci 20/b; Branko Anželj, Dravska 7, Ptuj; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Roman Horvat, Placerovci 14/a; Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Jože Kelc, Goričak 58; Zlatka Trstenjak, Zelenikova 1, Ptuj; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Vincenc Lenart, Vintarovci 65; Marija Pre-log, Markovci 52; Štefka Vaupotič, Spuhlja 60/a; Anton Tomanič, Rogaška c. 61, Ptuj; Igor Kvar, Seneš-ci 31; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a; Miran Zem-ljarič, Spuhlja 140; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Lidija Đerić Simonič, Kicar 21/c; Suzana Hojnik, Ul. 5. Prekomorske 7, Ptuj; Ivan Klin-ger, Podvinci 65; Jože Berghaus, Žabjak 35; Janez Čeh, Biš 14; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Ta-
Duševno zdravje
Epilepsija
Pri Marjetkini hčerki so ugotovili epilepsijo in ji uvedli zaščitne zdravilne učinkovine. Kot mater jo zanima, ali bo lahko hčerka obiskovala redno osnovno šolo, skrbi jo tudi, če bo hčerki epilepsija povzročila vedenjske in čustvene motnje. Prosi za odgovor. Marjetka je lahko pomirjena, saj večina (skoraj 90 %) otrok z epilepsijo lahko brez težav obiskuje redno šolo in jo tudi dokonča. Seveda je priporočljivo pedagoško osebje seznaniti z boleznijo, da bi lahko ob pojavu težav ustrezno ukrepalo.
Manjše število otrok in mladostnikov (nekje 10 %), ki ima poleg epilepsije še dodatne razvojne nevrološke težave, ki so lahko na duševnem področju ter področjih motorike in tudi senzornem področju, pa je vključenih v redno osnovno šolo, kjer imajo individualno prilagojen pouk ali pa so vključeni v center za vzgojo in izobraževanje, kjer izvajajo celostno poučevanje otrok s posebnimi potrebami.
Res je, da so vedenjske motnje (hiperaktivno vedenje, slabša zbranost, ki posledično vodi v nezanimanje za učno snov) ter čustvena nestabilnost pri otrocih in mladostnikih z epilepsijo pogoste (pri okrog 30 % otrok, kjer epilepsija ni združena z organsko okvaro možganov).
Vzročni dejavniki za to so raznovrstni:ponavljajoči se epi-leptični napadi, neustreznaprotiepileptična zdravila, patološki izbruhi v encefalogramu s psihosocialnimi dejavniki, kot so seznanjenost s kronično možgansko boleznijo, pretirano zaščitniško vedenje staršev in učiteljev ter zmanjšana sposobnost socializacije v družbi vrstnikov. Vsi ti psihosocialni dejavniki se pa lahko v veliki meri ublažijo ali celo odstranijo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nja Vočanec, Jeruzalem 19; Janko Majerič, Podvinci 78.
23. junij - Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Martin Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Manuela Zadravec, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Andrej Ploh, Breg 16, Središče ob Dravi; Janez Goričan, Placar 11/a; Danilo Niedorfer, Vrtnarska 14, Ormož; Milan Železnik, Kočice 67; Zvone Bohinc, Juršinci 34/a; Damjan Lubej, Kardeljeva 79, Maribor; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Branko Kolarič, Mezgovci ob Pesnici 2; Robert Ovčar, Sodnice 1, Ptuj; Jožef Žunkovič, Lancova vas 42; Boris Bajec, Dolič 43/a; Petra Plemenič, Kog 94; Slavko Dokl, Orešje 15, Ptuj; Olga Meško, Go-rišnica 72; Damijan Cebek, Dra-ženci 14/b; Davorin Ješovnik, Zg. Voličina 3/a; Damijan Klemenčič, Hranjigovci 10/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Tina Smogavec, Rep 3, Zgornja Ložnica; Damjan Bračič, Zabovci 15/a; Branko Plohl, Grlin-ci 3/a; Majda Moravs, Ljubljanska 98, Rače; Andrej Meško, Gorišnica 72; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Marjan Prelog, Zavrč 9/a; Milan Pernek, Repišče 16; Aleš Golav-
šek, Muretinci 46; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Anton Vučina, Grajena 26; Janez Žnidarič, Lan-cova vas 96; Roman Fras, Trnovska vas 30; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Vinko Toš, Vitomarci 7; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Milica Markotić, Kajuho-va 1, Ptuj;RobertŠirec, Reševa 27, Ptuj; Daniel Rep, Mezgovci 15/a; Zlatko Štucl, Dravinjski Vrh 2/B; Marjan Potrč, Sovjak 7/a; Slavko Mar, Strelci 13/a; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Nataša Podkrižnik, Zgornja Ložnica 54; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Martin Cvetko, Gradiš-čak 8; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1; Primož Horvat, Obrež 8/a; Aleksander Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj; Milena Bajec, Dolič 43/a; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Irena Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Alojz Gojčič, Starše 43; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Vida Maroh, Pobrežje 34; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Boštjan Gašparič, Krčevina pri Vurbergu; Anita Bohinc, Juršinci 34/a; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Tomaž Munda, Poštna 1/a, Ormož.
Živeti zavarovano ...
Obdavčitev premoženja
Velikokrat je davek tisti dejavnik, ki nam neprijetno nažira živce in denarnice. Pa vendar lahko vedno kaj spremenimo, da bi bilo bolj v prid nam kot državi.
Če pogledamo obdavčitev na področju premoženja v vzajemnih skladih (VS), kaj hitro ugotovimo, da je potrebna investicijska doba, da se izognemo večjemu plačilu davka, vsaj tri leta od nakupa investicijskih kuponov.
Potrebno je poudariti, da je ob izplačilu obdavčen le ustvarjen dobiček VS in se deli na štiri komponente, glede na to, kako vzajemni sklad ustvari dobiček v obdobju od vplačila do izplačila. En del
dobička VS sestavlja kapitalski dobiček (ta je največji pri delniških VS), drugi del sestavljajo obresti, ki jih je prejel VS (največji del dobička pri obvezniških skladih), tretji del so prejete dividende in nazadnje še drugi prihodki.
Davčna osnova se izračuna kot razlika med odkupno ceno investicijskega kupona znižano za dva odstotka in nakupno ceno (zaradi dveh odstotkov normiranih stroškov se ne upoštevajo plačani vstopni in morebitni izstopni stroški).
Če vlagatelj na primer vplača v VS en milijon tolarjev in pred pretekom treh let zahteva izplačilo vseh enot premoženja v vrednosti npr. milijon in pol tolarjev, je davčna osnova za dohodek iz VS 470.000 tolarjev (prodaj-
na vrednost v višini 1,5 milijona tolarjev se zniža za dva odstotka na 1.470.000 tolarjev). Davčna osnova 470.000 tolarjev se nato deli glede na deleže virov rasti premoženja sklada (opisano zgoraj). Kadar pa je doba varčevanja daljša od treh let, je vlagatelj oproščen plačila davka na del dohodka, ki izvira iz kapitalskih dobičkov (ko gre za izplačila iz delniškega sklada, je ta del dobička največji in vlagatelj se izogne največjemu delu plačila davka). Ne glede na dobo varčevanja mora vlagatelj plačati davek iz tistega dela dobička, ki izvira iz prejetih dividend ter obresti naložb VS. Znesek prejetih obresti se obdavči le, če presega 300.000 tolarjev, in sicer v presežnem znesku (npr. če je znesek prejetih obresti
350.000 tolarjev, je davčna osnova 50.000 tolarjev in za leto 2005 predstavlja davčno osnovo le deset odstotkov, torej 5.000 tolarjev).
Vlagatelj mora v dohodninsko napoved vpisati vse vrednosti, ki jih pridobi iz posameznih virov dohodka VS, ki mu jih posreduje DZU.
Z davčnega stališča je neprimerno slabše vlagati v tuje VS, ki niso kvalificirani, saj velja, da je nekvalificirani tuji VS ne glede na dobo varčevanja obdavčen celoten ustvarjen dobiček, pri čemer se kot olajšava upoštevajo le dvood-stotni normirani stroški. Ker je takšna investicija boleča zlasti pri najbolj primernem dolgoročnem varčevanju, je dobro takšne investicije izpeljati na morda kakšen bolj primeren način.
Naj vas samo spomnim(o tem smo že pisali), da so naložbena zavarovanja, ki so sklenjena na deset let ter več, prosta plačila davka. Obstajajo pa zavarovanja, ki vlagajo
na perspektivne tuje trge.
Obdavčitev naložb fizičnih oseb v vzajemnih skladih določa zlasti poglavje 4.5 novega Zakona o dohodnini - Zdoh-1 ter nekateri drugi deli tega zakona in določbe novega Zakona o davčnem postopku.
Kot smo lahko ugotovili, obstajajo različne rešitve, kako se lahko na pravičen način izognemo neizogibnim stvarem, kot je npr. plačilo davka. Da boste lahko sami lažje shajali na poti investicij, se dobro pogovorite z vašim osebnim finančnopremo-ženjskim svetovalcem.
Informacije o skladih najdete na www.skladi.com in www.investicija.com.
Za odgovore v zvezi z vzajemnimi skladi, finančnimi naložbami in zavarovanji pa še dalje pišite na aljaz.cerce-k@individa.si.
Aljaž Čerček, dipl. ekon.,
svetovalec v skupini INDIVIDA
Info
Glasbene novice
Najave za to poletje napovedujejo kar nekaj vročih hitov. Kdo bo izdal hit tega poletja, bomo morali še počakati dva sončna meseca.
Rumeni tisk je objavil že na tisoče zgodbic o tem, da je BRITNEY SPEARS noseča. Nosečnost je čisto normalna stvar, vendar v glasbenem svetu očitno ni tako. Dobrih šest let nazaj je takrat najstnica udarila s polno močjo z uspešnico Baby One More Time. Sledile so še mnoge uspešnice, ki so zbrane na enem mestu na kompilacijski zgoščenki My Prerogative - Greatest Hits. 'Blond bejba' meje tokrat zares pozitivno presenetila, saj je v čudoviti pesmi SOMEDAY (I WILL UNDERSTAND) (****) spustila ritem na minimum ter v besedilu na zrel način opeva materinstvo in njenopri-hodnost.
Irski zlati dečko RONAN KEATING je kariero začel v skupini Boyzone. Kot vodilni član tega kvinteta je kaj kmalu ugotovil, da bi lahko zaslužil bistveno več kot solist. Da se je pravilno odločil, je pokazala že prva samostojna mala plošča When You Say Nothing At All. Gospodič očitno zelo rad posluša country in rock, iz katerega je tudi povzel naslednjo klasiko BABY CAN I HOLD YOU (*****). Izvirnik te pesmi pripada Tracy Chapman, medtem ko nova pop izvedba zares bazira le na pevčevem glasu in igranju na akustično kitaro.
Številke ne lažejo in te razkrivajo, daje R. KELLY v svoji karieri prodal več kot 36 milijonov plošč. Deseti album v nizu se bo imenoval Tp3 - Reloaded in ga v ZDA napoveduje sočna soul zadeva Trapped In The Closet. Evropa je dobila svoj singl in to je razigran poletni r&b komad PLAYA'S ONLY (***), v katerem spregovori oziroma rapa tudi The Game.
Koreograf Robin Antin je skupino THE PUSSYCAT DOLLS ustanovil leta 1993. Po imenu sodeč bi lahko skupino poslali ali na modno revijo ali na snemanje kakšnega erotičnega filma. Izredno erotičen in eksotičen je njihov vroč r&b štikl DON'T CHA (***), v katerem za dodaten dvig temperature s svojim 'govoričenjem'poskrbi rap zvezdnik Busta Rhymes.
Pojav plešoče-pojočih skupin je že zelo star. V 80. so bili najbolj 'in' New Kids On The Block, medtem ko so v 90. najbolj zmagovali Take That. Nova atrakcija oziromaplešoče-pojoči kvintet se imenuje US 5 in v komadu MARIA (***) med seboj meša lahkotne elemente popa, r&b-ja in latina.
Nemška skupina BLUE LAGOON se je specializirala za glasbene priredbe in je že uspevala z Break My Strike in Do You Really Want To Hurt Me. Zabavna priredba številka tri je HEARTBREAKER (***). Nova verzija ima več dinamike in nekaj bednih rap sekvenc, medtem ko originalno verzijo podpisuje Dionne Warwick.
Čudovita KELLY CLARKSON sije leta 2002pripela naziv American Pop Idol. Letos je ta naziv pripadel Carrie Underwood, kije v prejšnjem tednu dobesedno poletela na vrh ameriške Billboardove lestvice s skladbo Inside Your Heaven. Gospodična Clarkson se lahko pohvali s hiti A Moment Like This, Breakaway in Since U Been Gone. Njena najtrša in najbolj surova skladba je BEHIND THESE HAZEL EYES (***) z velike plošče Breakaway.
BILLY IDOL se po predolgi desetletni pavzi vrača z novim materialom v obliki zgoščenke Devil's Playground, ki sem ji sam nadel podnaslov Let's Get Rocked. Prvi novi hit je bil odpičeni Scream, ki je spominjal na starega rockerja. Med bolj melodične in manj udarne sodi CHERRIE (***), ki jo je produciral Keith Forsey.
David Breznik
Glasbeni kotiček
-y ...	MORE ______-,
4. pON'T pHuNK WITH MY HEART-^-/ Eyed Peas TO
LA TORTURA - Shakira & Alejandro HETTO GOSPEL - 2 Pac & Elton John 7. HoLLABACK girl - Gwen Stefani 8. SPEED OF SOUND - Coldplay\ J. INCOMPLETE - Backstreet Boys^ 10. CITY OF BLINDING LIGHTS - U2
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Vojna svetov? Odgovor:_
Kin
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Simon Čeli, Kettejeva ulica 2,2250 Ptuj. Nagrajenio lahico nagrado (dve prosti vstopnici) izicoristi za i(ateroi(oii predstavo v ptujsi<em mestnem i<inu v petei<, soboto aii nedeijol
Odgovore pošljite do torka, 12. julija, na naslov: fíadio-TednikPtui, fíaičeva 6,2250 (za Info).
Melodije morja in sonca
(2005 - Dallas)
V Sloveniji imamo sila malo glasbenih festivalov in eden najbolj tradicionalnih je poletni Melodije morja in sonca. Festivali so pri nas prava mala glasbena vojna, saj izvajalci vso zadevo vzamejo preveč zares. 14. in 15. julija bosta potekala dva pol-finalna večera festivala Melodij morja in sonca v portoroškem Avditoriju. Na vsakem polfinalu se bo predstavilo 14 izvajalcev, od katerih se jih bo vsak večer po sedem uvrstilo v veliki finale 16. julija. In kako priti vsaj do finala? Z glasovi 24 radijskih postaj in televotinga ali glasovanja po telefonu. Pesmi so znane, in če sem odkrit, sem pričakoval precej več. Organizatorji so imeli prijavljenih 'menda' kar 118 pesmi in po urah in urah poslušanja so izbrali 28 povprečnih. Le redko katera s svojo kvaliteto izstopa in upam, da bomo lahko kdaj slišali kakšno pesem, ki je kandidirala ter je čisto OK, a so jo 'strokovnjaki' zavrgli. Jaz poznam dve dobri pesmi, ki sta bili zavrženi. Veze in poznanstva so delala sto na uro, glede na seznam izvajalcev. Sicer pa bo na finalnem večeru imela delo tudi strokovna komisija, saj bo podelila nekaj poseb-
nih nagrad.
Na festivalu Melodij morja in sonca bo nastopilo malo uveljavljenih glasbenikov in veliko prihajajočih zvezd. Od bolj uveljavljenih imen bodo nastopili nepogrešljivi Faraoni s svojo lahkotno pesmico Skupaj, v kateri so v prvi plan postavljene kastanjete. Band z veliko kilometri na sceni je tudi Mambo Kings, ki imajo izzivalen in zabaven pop komad Ena ni nobena. Vili Resnik bo imel v ognju pesem Nemirno srce, vendar je 'mačo' vokalno v zatonu in mu tudi sodobno plesno natolcevanje gotovo ne bo pomagalo k stari slavi. Po letih in letih pavzi-ranja bodo na sceno stopili 12. nasprotje s pop, latino in cha cha parodijo Za šalo in zares. Izmed tistih, ki so na sceni že nekaj časa, bo prepeval tudi Rudi Šant (lep čas je deloval v narod-no-zabavnem ansamblu Štajerskih 7) neobremenjeno popevko Gremo vsi na morje. Slogan je pravi, vendar je socialna situacija pri mnogih takšna, da žal ne bodo skočili na morje, kar pomeni, da bodo MMS gledali na Net TV. Najboljšo pesem ima v ognju Monika Pučelj. Dinamičen komad Ko poletje zadiši te
Filmski kotiček
Vojna svetov
Vojna svetov je poleg (domnevno) zadnjega dela sage Vojna zvezd najbolj pričakovan film letošnjega leta in to povsem upravičeno. Ko namreč za režisersko krmilo sede Steven Spielberg, to že skoraj obvezno pomeni, da se bo zgodil prvovrsten spektakel, najsi gre za vratolomno akcijo ali pa čustveno dramo. V Vojni svetov je znal združiti oboje, tako da je končni rezultat osupljiva paleta posebnih učinkov, ki pa niso tako zelo vsiljivi, da bi preglasili čustvene dileme posameznih likov. V nasprotju z večino filmov katastrof, Vojna svetov ne ponuja velikih herojev, ki bi lastnoročno rešili svet. Tako ne boste našli ekscentričnega računalniškega genija, ki bi z okuženimi virusi onesposobil orožje Nezemljanov, zaman bi iskali predrznega 'top-gun pilota', ki najraje zre smrti neposredno v oči, še bolj utopično pa bi bilo za pričakovati pogumnega predsednika, ki bi se zavihtel v reaktivca in lastnoročno izprašil nekaj nezemljanskih zadnjic. Ne, v Vojni svetov večina ljudi skuša rešiti zgolj svojo kožo, četudi za ceno življenj drugih. Imamo si-
War of the Worlds
znanstveno-fantastični spek-takel
Dolžina: 117 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Steven Spielberg Scenarij: David Koepp Igrajo: Tom Cruise, Tim Robbins, Miranda Otto, Dakota Fanning, Justin Chatwin
kar ponese in ti da energijo, ki jo je ustvaril Aleš Klinar, medtem ko je besedilo dodala Anja Rupel. Žalosten Rok Kosmač je tokrat manj žalosten, saj je lepi pesmi Živim le zate dodal malo tempa. Najstnica Maja Slatinšek si je sama postavila izredno visoko mejo z debi uspešnico Do neba, katere ne doseže aktualna V očeh, a gre za zahtevo klavirsko pop balado. Med favorite sodi tudi bivša miss Slovenije Rebeka Dremelj z energičnim komadom To je prava noč (uvodnik je Klinar ukradel La bambi in nato razvil atraktiven pop komad). Najkvalitetnejšo pesem festivala prispeva Manca Špik in je čutna ter minimizi-rana pop balada Solze z neba. Potem pa sledi delitev izvajalcev in njihovih umetnin na povprečne in podpovprečne. Med prve sodijo na MMS pesmi naslednjih izvajalcev: Petra Januša, Nuške Drašček, Nexys,
Denisa, Don Sergia, Yuhuban-de, Botrov, Domna Kumra, Urše & Pr in Anžeja Dežana. V tisto drugo slabšo kategorijo pa sem uvrstil pesmi, ki jih izvajajo: Sergeja, skupina Sidere, Bojana Glatz, Bogdan Barovič (politične točke se bodo nabrale za SNS za to melodično pesem, ki pa jo politik pripoveduje in katastrofalno poje), Xenia, Steffy, Pop'N'Dekl in Skuter.
Moja zmagovalka Melodij morja in sonca je Monika Pu-čelj. Vi si boste izbrali svojo najboljšo pesem, a uradnega zmagovalca MMS bomo dobili v soboto, 16. julija. Kdo bodo nasledniki skupine Atomik Harmonik, se uradno ne ve, a govori se, da se nekaj kuha v smer, da naj bi zmagala Rebeka Dremelj. Bomo videli in slišali, kakšen šov nam bo pripravil Net Tv in koliko pesmi s festivala bo čez čas dobilo oznako hit.
David Breznik
cer prizore, kjer pogumni vojaki korakajo v zagotovo smrt, da bi rešili navadne ljudi, a že v naslednjem momentu glavni junak skuša prepričati svojega sina, da je to povsem neumno. Prav zanimivo je gledati, kako Spielberg za glavnega junaka drzno postavi (grobo rečeno) slabiča, ki mu je herojstvo španska vas, preživetje človeštva pa deveta briga. Toda to je zgolj kruta realnost človeške narave, ki jo še dodatno udejanji in briljantno odigra Tim Robbins v vlogi ponorelega snovalca teorij zarot. Jasno, film kljub glavni vlogi šarmerskega Toma Cruisa ne bi naletel na pozitiven odziv publike, če se glavni lik ne bi imel za kaj boriti, zato je Spielberg posegel po ultimativnem orožju - družini. Toda ne samo, da se glavni lik bori za preživetje družine, temveč mora znova vzpostaviti skrhane čustvene vezi, povzročene zaradi njegovega neodgovornega načina življenja. A kot se izkaže na koncu, film prav v tej točki za malenkost pretirava, kar ima za posledico dve negativni stvari: pretirano osladen konec (vsaj glede na splošno pesimistično naravo zgodbe) in bizaren občutek, da so Nezem-ljani prišli pravzaprav zgolj zato, da je glavni lik znova našel stik s svojo družino. A na srečo je
vse ostalo v filmu navdušujoče, od odličnih in zelo srhljivih posebnih efektov, ki jih še dodatno bogatijo zelo nenavadni in zato še toliko bolj grozljivi zvoki, pa vse do naravnost surrealistično krvavih postapokaliptičnih prizorov ozadja. Ne smemo namreč pozabiti, da je eden glavnih faktorjev Vojne svetov ustvarjanje nelagodnega občutka strahu. Spielberg se tokrat seveda opira na post-enajsto-septembrsko teroristično grožnjo, prežeto z zaplankanostjo Busheve Amerike, iz česar se porodi satiričen dialog v stilu: »Napadeni smo!«; »Teroristi?«; »Ne, prihajajo od drugod!«; »Iz Evrope?« Prav zato je še toliko bolj odličen občutek majhnosti, ki ga film da gledalcu, v smislu zavedanja, da če kdaj res pride do napada Nezemljanov, bomo lahko ljudje zgolj nemočno gledali, kako nas bodo zeleni spaki spreminjali v pepel ali pa
uporabili kot tekoče gnojilo za njihovo rastlinje. In edini, ki nas bo v takem primeru lahko rešil, je narava, ki si jo dandanes skušamo na vsak način podrediti in jo tako zelo učinkovito uničujemo. Vojna svetov dejansko prikaže to, kar obljublja, namreč katastrofo in konec človeštva, brez herojev in brez olepšav. Vse, kar nam tako ostane, je, da se zamislimo nad svojo majhnostjo in nebogljenostjo in skušamo iz sebe narediti nekaj več, tako za svoje najbližje kot tudi za sam planet. Je mar res potrebno, da pridejo Nezemljani in nas tega naučijo na silo?
Grega Kavčič
Zloženka KAM MED POČITNIC^I2005je še vedno brezplačno na voljo v CID in na številnih drugih info točkah na Ptuju. Njena celotna vsebina je dostopna tudi na www.cid.si
Od ponedeljka, 11., do petka, 15. julija:
Ulične delavnice pri OŠ Ljudski vrt - vsak dan od 10.
do 12. ure
Poletna potepanja - vsak četrtek v juliju ob 9. uri - poučen sprehod za osnovnošolce z gospo Viko Dabič; prva udeležba stane 1000 SIT, vsaka naslednja pa 500 SIT
Mini kiparska šola od 11. do 15. julija, vsak dan od 10. do 12. ure, mentorici Vesna Merc in Mojca Grula, cena 3000 SIT za vse, ki se tedenskega programa udeležujejo letos prvič, za ostale pa 2000 SIT
MOZAIKI od 11. do 15. julija za starejše osnovnošolce in mlade; mentor Tomaž Plavec, udeležba je brezplačna HIP HOP delavnica - priprave potekajo ob petkih Poletne glasbene delavnice od 11. do 15. julija; zaključek 15. julija ob 20. uri s skupnim koncertom vseh udeležencev v parku pri CID oz. pri centru Drava, če bo deževalo, pa v CID.
Izbira je tvoja - delavnice o drogah - od 11. do 13. julij v CID od 10. do 12. ure; - mentorica Petra Kacijan. Delavnice so namenjene osnovnošolcem in mladim, ki želijo preživeti mladost brez drog in zasvojenosti. Udeležba je brezplačna.
Prijazno vabljeni! Za podrobnejše informacije o programih pokličite v CID na tel. 780 55 40 ali 041 604 778 vsak delavnik med 9. in 18. uro oziroma izvajalce posameznih počitniških programov, ki so navedeni v zloženki!
Štajerski TEDNIK
OBLOŽENOST
STRUPEN ZIMZELEN OKRASNI GRM
ŽENSKO IME, LEOPOLDINA
VERDIJEVA OPERA IZ 1844
DALMATINSKA ANA
AVSTRIJSKI PISATELJ (FRANZ)
PLOD DRENA
BOSANSKI GLASBENI UREDNIK NA RTV BiH
VODNI JAREK
NASA
ARHEOLOGI-NJA PERC
MESEC
ROMANSKA NIKALNICA
SRBSKI SLIKAR (MASAR)
DRAMATIK CANKAR
LOJZE PERKO
IZ BESEDE AKRA
100 KG
ZDRAVILNA RASTLINA
AUDIJEV AVTO
MEZDNA DELAVKA
ČEBELJA TVORBA V PANJU
PRITOK MADŽARSKE REKE SZAMOS
IZ BESEDE PALOS
ZASLEDOVALEC
ANGL. POP SKUPINA
JAPONSKA MARATONKA
ČEVLJARJEVA ŽENA
PETER AMBROŽ
OLEPSANJE, OKRAS
TURSKA LUTNJA
PISANA PAPIGA
LAHKOTNOST
KRADLJIVEC, ZMIKAVT
VRTNA RASTLINA, BAZILIKA
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
OSTRA PODVODNA SKALA
KLEMEN
KAREL ANČERL
HLEV ZA BIKE
BREDA PODPEČAN
REKA V
SIBIRIJI
PISATELJ VELIKANOVIĆ
JANKO KERSNIK
PENEČE SE VINO
TONE CEVC
OKSID
GREGOR ČUSIN
ŽELEZOV OKSID
JEZA S PREZIROM
PAPIRNATO POKRIVALO ZIDARJEV
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Kostarika, oprtanost, Seer, Arta, Ndao, kor, Ona, os, ostrv, sol, AV, Podborski, Rainalter, Arahna, Ankerstjerne, Lisicki, KA, IT, astat, AE, šetraj, ščit, toki, Inki, omleta, nikelin, sto, raster, Arov, TA. Ugankarski slovarček: ASARI = japonska maratonka (Junko); CAKA = srbski slikar (Masar, 1945-); LAPOS = desni pritok reke Szamos na Madžarskem; LORO = zoološki park na kanarskem otoku Tenerife; MANSUN = angleška pop skupina iz srednjih 1990-tih; NABL = avstrijski pisatelj (Franz, 1883-1974); PANDUR = bosanski glasbeni urednik na RTV BiH (edin, 1942-); SAZ = turška lutnja z dolgim vratom.
Zanimivosti
Ruska astrologinja toži vesoljsko agencijo NASA zaradi trka s kometom
Moskva (STA/Hina) - Ruska astrologinja, ki trdi, da ji je ameriška vesoljska agencija #ASA »spremenila« horoskop, ker je iz sonde Deep Impact izstrelila izstrelek v komet Tempel 1, bo od agencije po sodni poti zahtevala 300 milijonov dolarjev odškodnine. #ASA je z misijo povzročila eksplozijo, ki bo znanstvenikom, tako namreč upajo, razkrila nastanek Sončevega sistema. »Jasno je, da se bodo po eksploziji deli orbite tega kometa in vse ostalo spremenilo, kar vpliva na moje astrološko delo in moti moj horoskop«, je pojasnila Marina Bai v tožbi, ki jo je vložila, šepreden je izstrelek zadel komet. Tiskovna predstavnica moskovskega sodišča je povedala, da priprave za proces potekajo, ni pa vedela povedati, kdaj se bo začel. Predstavniki #ASA v Moskvi niso želeli komentirati primera.
Sofija je zatrpana s smetmi
Sofija (STA/Beta) - Bolgarska prestolnica je zatrpana s smetmi, ker oblasti niso zgradile novega smetišča, prebivalci mestne četrti Suhodol pa so 1. julija zaprli pot do kraja, kjer vsak dan odložijo okoli tisoč ton odpadkov. Čeprav so ohladitve čez vikend smrad ublažile, bodo napovedane višje temperature razmere samo poslabšale. Vodja bolgarske epidemiološke inšpekcije Angel Kunčev je opozoril na možnost črevesnih bolezni in hepatitisa, ponekod pa je inšpekcija že začela z razkuževanjem. Mestne oblasti so skušale odpadke začasnoprepelja-ti na druga mesta, kar je izzvalo proteste tamkajšnjih prebivalcev. Policija za zdaj noče omogočiti dostopa do smetišča, saj »ni represivni aparat, ki bi zagovarjal neizpolnjene obljube oblasti«, je dejal načelnik policije Boris Bojkov. Nekateri politiki so
se hoteli pogovoriti z demonstranti, vendar naj bi to počeli zaradi bližajočih se volitev za župana Sofije.
Severnokorejske novopečene bogatašinje nosijo rožnato
Seul (STA/Hina) - Rožnata, rdeča in rumena so nove modne barve, za katere se vse pogosteje odločajo severnokorejski novopečeni bogataši, ki nočejo več biti »utopljeni« v množico ljudi, oblečenih v enolična proletarska ponošena bela in črna oblačila, je poročal južnokorejski časopis Dong-a Ilbo. Severnokorejske bogatašinje lahko vse pogosteje vidimo v rožnatih oblekah, skladni z oblačili pa so tudi dežniki. Moški so začeli nositi pisane srajce, medtem ko so tako moški kot ženske obuti v raznobarvne gumijaste škornje. Tri leta po reformah, ki so spremenile severnokorejsko gospodarstvo, je posameznikom uspelo obogateti s storitvami, kot sta snemanje pomembnih družinskih dogodkov ali upravljanje barov s karaokami. Svoje novo bogastvo želijo pokazati tudi z modnimi dodatki.
Indonezijski predsednik proti skupnemu življenju pred poroko
Džakarta (STA/AP) - Indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono je pozval pare, naj pred poroko ne živijo skupaj. Tovrstno prakso je označil za sramotno in v nasprotju z načeli te najbolj gosto naseljene muslimanske države. »Ni potrebe po posnemanju življenjskega stila v tujini,« je dejal predsednik ob dnevu družine in pozval državljane k zaščiti in spoštovanju indonezijskih načel in vrednot. Kljub temu konservativnim pogledom s stališča zahodnega načina mišljenja je Yudhoyono sekularen politik, ki ne podpira prizadevanj islamskih poslancev po uveljavitvi šeriat-skega prava v državi. Od 210 milijonov prebivalcev je v Indoneziji 80 odstotkov muslimanov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ker vuni dež lije in moja Mica špricar pije, vam pišem tata pismo že v petek, 1. julija, ko bi moga v gorici špri-cati in švicati, pa so nebeški gasilci poslali dobrodejnega dežeka, da ne bi suše trpeli in vročine prekleli. Kak ste čuli in šteli, pa so v dosti krajih po Sloveniji tudi od toče trpeli. Toti ledeni bič je provi hujdič, ki ti potoče vse, zakaj si dela in tr-peja in iz banke zodje fičunge vzeja. Te pa živi ubogi vrag, če te lehko jeb... peder vsak. Saj ste vena čuli in šteli, kak je poslanec hteja v mednožje dveh poslank pogledati, kerega spola sta, un pa za sebe sploh ne ve, je muško ali žensko. Tak se pač obnoša in ponoša, da navodni državlon sploh ne ve, ali majo naši poslonci jajca ali jajčnike. Menije že dugo jasno, daje politika kur^, zajpa se resen ne ve, keri kokot toto slovensko kuro naskoče in ji perje skubi. Zodje cajte je vse boj jasno in glasno, da je tota slovenska vloda slab jebač, brez hlač in gat, ki jo leh-
ko jebe vsak sosed Hrvat
Kak štejete, sen gnes boj politično, pravzaprav antipolitično nastrojeni in pognojeni, če pa ga toti naši ministri in vlodni ministranti serjejo na celi fronti in se sploh več ne ve, na kerem konti se zbirajo jihove vizije in provizije. Jaz, ki sem že malo v letih, se zavedam, da smo ga sra-li v prejšnjem sistemi, to kaj pa se gnes dogoja, pa neje vredno niti gnoja. Jaz sem se z dvema rokama odloča za demokracijo, ne pa za lopovščine, ki jih gnešji den delajo politiki in novodobni kapitalisti z žegnom nove vlode, z bančnimi računi v tujini in z žegnom najvišjih politikov v domovini. Saj vena vete za tisti stori pregovor, da vrana vrani ne izkluvle oči dokič ji v pun klun gledi..
Doba sem pismo od Franca iz haloškega klanca. Hujdo mi je blo v srci in duši, ko mi je opisa svojo živleje in trpleje. Več let čoka na oblubljeni vodovodni priključek, že več desetletij pa si na svojih plečah nosi vodo iz globoke grabe. Seveda toga neje kriva samo gnešja, pač pa tudi prejšja oblast, ki je pozobla na nas. Pa srečno in dobro se mejte.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 9. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 10. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 11. julija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 12. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio).
SREDA, 13. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
ČETRTEK, 14. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 15. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V tem tednu boste imeli ogromno energije, zato boste odlično napredovali in veliko dosegli. Boste pa v teh dneh obkroženi z lepimi in prijaznimi ljudmi, posvečali se boste domu in družini. Uspešno boste realizirali svoje finančne zadeve.
BIK
Vaš dom bo v naslednjih dneh zahteval več pozornosti. Morali se boste prilagajati potrebam družinskih članov, sicer bo nastopila napeta situacija. V službi boste združevali prijetno s koristnim. Nedelja bo po dolgem času zelo prisrčen družinski dan.
DVOJČKA
Čeprav boste polni optimizma, navdušenja in veselja, bodite vseeno previdni. Ne tvegajte preveč, da ne boste na koncu spregledani in boste ugotovili, da so bile vaše sanje morda le nekoliko preveč drzne in neuresničljive. Pazite na zdravje.
RAK
Kadar je treba pomagati, ste vedno zraven. Tako bo tudi v tem tednu, saj se boste z nekom dogovarjali ali pa celo zastavili svoje moči v korist prijatelja ali partnerja. Doma boste lepo napredovali z delom, ki ste si ga zastavili.
LEV
^ Imeli boste veliko energije in osvajali boste nove cilje, ki bi lahko bili še zelo daleč. Glede denarja poiščite pomoč in nasvet strokovnjaka. Čeprav vas bo rutinsko delo še naprej čez mero zaposlovalo, boste od vsega imeli tudi korist. Pojdite več med ljudi in prijatelje.
DEVICA
Stabilen in prodoren teden. Vzbujali boste zaupanje. Partnerstvo, ki ste ga pred kratkim sklenili, se bo lepo razvijalo, obstaja pa veliko možnosti novih dogovorov in tudi poklicnega napredovanja. Bližata se tudi tujina in dodatno izobraževanje.
TEHTNICA
Prijeten teden z veliko možnosti za veselje. V teh dneh boste zlahka navezovali stike. V poslovnem svetu vas bodo povabili k sodelovanju. Ukvarjali se boste s partnerjem in njegovimi težavami. Ne vsiljujte svojega mnenja drugim.
ŠKORPIJON
Ta teden vam je zelo naklonjen. Če ste se pred kratkim lotili novosti, ki zahtevajo tudi kanček sreče, boste kaj kmalu ugotovili, da vas sreča zares spremlja. Čeprav si boste hoteli pomagati prijateljem, vam bodo to preprečevale službene obveznosti.
STRELEC
Malo se boste držali v ozadju. Počakajte na svojo priložnost, ki jena vidiku. Navdušenja in poguma vam ne bo zmanjkalo. Izkoristite vse to za osvajanja ciljev. Kriza v osebnem življenju bo minila, saj bo nastopil dan, ko boste lahko nekaj spremenili.
KOZOROG
Ustvarjalen in prodoren teden, čeprav bolj resnoben. Kljub začetnim nejasnostim boste lahko sklenili pomemben posel. Vaši načrti, ki so povezani s tujino ali izobraževanjem, se bodo lepo odvijali. Ne pozabite, da ni pomembna obleka, ampak prvi vtis.
VODNAR
Končno boste lahko nadaljevali ali začeli uresničevati projekt, ki ste ga snovali že dalj časa. Komunikacija bo stekla, stiki bodo zaživeli, čas vam bo mineval kot bi mignil. V osebnem življenju pa boste lebdeli na oblačku sreče.
RIBI
Dinamičen teden je pred vami. Zahteve bodo odločne in jasno izražene, a vaša pripravljenost, da jim ugodite, bo najbrž malo manjša. Ne jezite se preveč. Boste pa tudi zelo radovedni. Veliko prostega časa boste preživljali v naravi.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 .Šíaimýb'TEDNIK
Tednikove akcije, poslovna sporočila
petek • 8. julija 2005
Iščete svoj stil
Marta v športno elegantnem stilu
Marta Ivanuša je doma iz Mihovcev, nazadnje je delala v vrtcu v Veliki Nedelji, trenutno je brez zaposlitve. Mamo dveh otrok razveseljuje že vnukica, stara 15 mesecev. Njihov dom je poln rož, zelo rada tudi dela na vrtu. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. Posebnih želja nima, najbolj vesela bi bila, če bi se lahko ponovno zaposlila.
Marta je prvič obiskala kozmetični salon. Ima zelo suho in občutljivo kožo. Kožo so ji površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice, z limfno drenažo pa poživili. Ker se veliko zadržuje na zraku, so ji priporočili, da kožo še posebej varuje. Kozmetičarka Neda ji je svetovala, da pri negi obraza uporablja kremo, ki hrani steno ožilja in s tem koži dovaja več vlage.
V Frizerskem stilu Stanka je Minka Feguš za gospo Marto izbrala rdečo barvo. Dodatno jo je razgibala z nekaj svetlimi prameni. Pri striženju je zmanjšala volumen in gostoto njenih las na vrhu glave in rahlo ob straneh. Pričeska je s tem dobila krajši in bolj sproščen videz, kar je še poudarila s sušenjem in gelom.
Minka Feguš je poskrbela tudi za make up. Začela ga je z nanosom tekočega pudra v tonu Martine kože, utrdila ga je s pudrom v prahu. Oči je osenčila v oranžnem, zlatem in rjavem tonu. Ličnice in
Sale
Nespodobno povabilo
Pri mesarju kupuje meso malce obilnejša gospa. Kupi kilogram svinjskih zare-brnic, pol kilograma zmletega mesa in tri pečenice. Mesar meče meso na tehtnico, in ko se ta sploh še ne umiri, ima že izračunan znesek. Gospa ga pogleda postrani, in ko mesar pove skupni znesek, položi obilno oprsje na pult in reče:
"Ali bi me malo pobožali po prsih?"
Mesar jo začudeno pogleda:
"Da se vam ni zmešalo?"
"Sploh ne," odvrne gospa. "Le take vrste ženska sem, da me morate vznemiriti, preden me boste nategnili ... "
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marta prej ...
. pozneje.
ustnice je poudarila v nežno rdečem tonu.
Modni sodelavci iz Modnega studia Barbare Plavec so za Marto v Murini prodajalni na Ptuju izbrali zlatorumen komplet s krilom iz naravnih materialov, mešanice bombaža in lanu, v elegantnem športnem kroju, ki so mu dodali viskozni top z vzorcem v rjavi, bež in rumeni barvi, ki se lepo sklada z osnovno obleko. Prijeten komplet za telo in oči je gospo Marto pomladil in ji dal elegantno-športni videz. Priporočajo ji vse pastelne barve, posebej ji priporočajo rumene tone, vse hladne barve, ne pa tudi črne.
Prvič smo v okviru akcije Iščete svoj stil povabili Majo Tofant, oblikovalno nakita
iz Ptuja, tudi mis Štajerske 2003 in finalistko mis Slovenije 2003. Za Marto je izbrala ogrlico iz rumenega zlata z vstavkom s cirkonijem na sredini. Pri tej obleki pride nakit te oblike lepo do izraza, ker se nosi tik ob vratu. Gospe se poda, ker ima kratke lase, ki ne zakrivajo pogleda na masivno ogrlico, ki ne sme biti skrita.
V Športnem studiu Olim-pic so za Marto izbrali program fitnes, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Vadbo so prilagodili starosti in zmogljivosti, namenjena pa je vzdrževanju mišičnega tonusa in telesne teže. V izbranem programu bo brezplačno vadila mesec dni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marta v oblačilih iz prodajalne Mura na Ptuju.
Leskovec • Vroče srečanje nezadovoljnih krajanov
Hočejo asfaltirano cesto
V pisarni KS Leskovec je bilo v začetku minulega tedna več kot samo vroče. Bes zbranih domačinov iz Velike Varnice je sprožilo dejstvo, da je občina letos asfaltirala dobrih 750 metrov ceste v avguštinski klanec, v nižinskem delu pa še vedno čakajo na asfaltiranje približno 1,3 kilometra dolgega odseka ceste.
Ker v občinskem planu tudi za letos ni predvidene modernizacije te ceste, so se krajani povezali v iniciativni odbor KS Leskovec in prejšnji ponedeljek sklicali izredni sestanek na pobudo Anice Vindiš, Ivana Vidoviča in Janeza Kmetca, nanj pa povabili videmskega župana Friderika Bračiča, poslanca Branka Mariniča in predsednico KS Leskovec Ido Vindiš Belšak.
»Gre za izredno situacijo, krajani ob prašni cesti so besni! Za asfalt se borimo praktično že od leta 1992. Ko se je ustanovila občina Videm, so se asfaltirale lokalne ceste v Veliki Okič in še kje, naša, prav tako lokalna cesta, pa je kar naprej izpadala iz programa. Ves čas se je le govorilo o tem, da bomo dobili asfalt, pa
so od vsega skupaj do danes ostale le besede in obljube. Najbolj od vsega pa je za nas boleč sklep naše KS, da se zdaj spet prednostno asfaltirajo hribovske ceste. Torej mi spet izpademo, čeprav za lokalno cesto izjemnega pomena, saj vodi k sv. Avguštinu, ki je haloško romarsko središče. Tisti, ki stanujemo bo tem delu ceste, smo upravičeno razjarjeni nad postopki občine! Kakšno delo pa je to, da se asfaltira del ceste v klanec, drugi del na taisti cesti v nižini pa ostaja v prahu in kamenju,« je uvodoma z nemalo jeze v glasu povedala Anica Vindiš in nadaljevala: »Med ljudmi je zavrelo! Še v letošnjem letu zahtevamo ureditev in sprejetje projekta za modernizacijo našega odseka, drugo leto pa izvedbo
Številni obiskovalci priljubljene sprehajalne točke sredi haloških gričev so radovedno opazovali skupino priletnih ljudi, ki so se glasno pozdravljali in objemali. Pripotovali so iz cele Slovenije, nekateri tudi iz tuji-
Anica Vindiš: »Med ljudmi je zavrelo! Še v letošnjem letu zahtevamo ureditev in sprejetje projekta za modernizacijo našega odseka, drugo leto pa izvedbo asfaltne prevleke! Če se to ne bo zgodilo, če občinski svet ne bo sprejel takšnega sklepa, bo letos avgusta na romarski dan (avguštinovo, op. a.) ta cesta zaprta!«
Župan Friderik Bračič: »Leskovec je iz občinskega proračuna v zadnjih dveh letih dobil okrog 380 milijonov tolarjev in to je več, kot bi vam pripadalo po glavarini ali drugih merilih. Ne izsiljujte situacije! Letos ta cesta ne more biti rešena, če bo kakšen razpis za sofinanciranje, pa lahko naslednje leto!«
Podlehnik • Srečanje sošolcev
Kam le čas beži ...
V začetku junija so se v prijetnem okolju gostišča Pri ribniku v Podlehniku prvič po petinštiridesetih letih srečali sošolci osnovne šole Podlehnik.
ne. Ob snidenju so se potočile tudi solze, veselja ob ponovnem srečanju ni skrival nihče.
Druženje se je začelo sredi popoldneva in je trajalo tja do polnoči. Spominjali so se dni, ki so jih skupaj preživeli v šoli.
asfaltne prevleke! Če se to ne bo zgodilo, če občinski svet ne bo sprejel takšnega sklepa, bo letos avgusta na romarski dan (avguštinovo, op. a.) ta cesta zaprta!«
Jasna zahteva z grožnjo po zaprtju ceste, ki je po mnenju vseh prisotnih (in teh ni bilo malo, saj je bila pisarna popolnoma polna) pomembna tako za domačine kot viken-daše in romarje oziroma turiste, se je nato vztrajno ponavljala ves čas vročega in gostobesednega sestanka. Vmes je bilo slišati še veliko kritičnih
Takrat je marsikoga spremljala revščina, starši so težko skrbeli za obleko, obutev, tudi šolske potrebščine so bile težko dosegljive. Ker pa so bili takrat otroci, na srečo težav staršev niso tako čutili. Njihovo otroštvo je bilo kljub temu lepo, v spominu pa so ohranili vse polno zanimivih doživljajev.
Ob obujanju spominov na otroška leta in pripovedovanju življenjskih zgodb so ure prehitro minevale. Seveda so tudi kakšno zapeli in se veselo zavrteli ob zvokih prijetne glasbe.
Katica Vidovič
Foto: Langerholc
besed na vzdrževanje ostalih cest v haloškem delu občine, o neprimernem gramozu, ki se navaža, pa tudi o tem, kako so določeni odseki cest asfaltirani zaradi tega, ker imajo tam vikende ali druge nepremičnine določeni svetniki z županom vred na čelu.
»V Varnico ne dobimo niti kvalitetnega gramoza, kaj šele kaj drugega! Se je kdo sploh kdaj vprašal, koliko denarja je bilo pri gramoziranju v vseh teh letih že vrženega vstran,« so ugotavljali zbrani.
Janez Lovenjak, vodja odbora za komunalno infrastrukturo, je na upravičene očitke lahko odgovoril le, da se »stvari res ne peljejo tako, kot bi se morale«, da se pri asfaltiranju klancev skoraj redno dogajajo prekoračitve odmerjenih dolžin in s tem predvidenega denarja in da so se v KS Leskovec letos res prednostno odločili za asfaltiranje odsekov v klance: »Z denarjem, s katerim razpolaga naša KS, teh težav ne moremo rešiti. V občinski svetu pa imajo prevlado pri glasovanju svetniki iz nižinskega dela občine, kjer so potrebe pač dru-gačne.Poleg tega bo občina letos vložila veliko sredstev v izgradnjo vodovoda, zato za ceste ni denarja. Za te ceste pa bi morala poskrbeti tako občina kot država!«
Branko Marinič, ki so ga zbrani mirno poslušali, jim sicer konkretne državne pomoči ni mogel obljubiti, naštel pa je številne aktivnosti, ki jih pelje kot poslanec v smeri obiskov visokih državnih funkcionarjev: »Želim in upam, da bomo našli tudi v državi del denarja za cestno infrastrukturo ob šengenski meji. Vidim, da je ta cesta res pereča zadeva in da bo treba to rešiti v doglednem,
čimkrajšem času, kar pomeni poiskati optimalno rešitev v okviru poslovanja občine in občinskih planov. Biti pa je treba tudi realen, kar se tiče razpoložljivega denarja.«
Župan ni obljubil ničesar - ni mogel
In če so sicer očitno »raz-kurjeni« domačini mirno poslušali Mariniča, se je val glasnega ogorčenja ponovno razlil potem, ko sta se jim pridružila župan Bračič in predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak. Anica Vindiš je najprej energično ponovila zahteve domačinov ob cesti z grožnjo o zapori vred, nato pa v njihovem imenu zahtevala konkreten odgovor oziroma uresničitev predstavljene zahteve. Zanimalo pa jo je tudi, koliko so krajani zbrali za asfalt v avguštinski klanec, na kar dolgo ni bilo slišati direktnega odgovora, saj je Ida Vindiš Belšak rekla le, naj si ne mečejo polen pod noge. Župan, ki očitno ni dobro ocenil prenapetega ozračja,
je najprej poskušal pomiriti vroče strasti z naštevanjem velikih investicij občine v ha-loški predel, od obnove šole do izgradnje kanalizacije in vodovoda, a so ga Varničani hitro prekinili z besedami, da jih ne zanima čisto nič drugega kot to, ali bo njihova cesta drugo leto asfaltirana ali ne. »Vaša cesta bi zahtevala približno 30 milijonov tolarjev. Za asfaltiranje klancev smo namenili 35 milijonov tolarjev. Leskovec je iz občinskega proračuna v zadnjih dveh letih dobil okrog 380 milijonov tolarjev in to je več, kot bi vam pripadalo po glavarini ali drugih merilih. Ne izsiljujte situacije! Letos ta cesta ne more biti rešena, če bo kakšen razpis za sofinanciranje, pa lahko naslednje leto,« je dejal župan. S tem je izbil sodu dno in vnel se je pravi prepir, v katerem so leteli očitki vse-povprek. Anica Vindiš pa je v imenu krajanov trdo vztrajala pri zahtevi, da se mora sprejeti sklep o asfaltiranju tega odseka ceste ne glede na vse ostalo. Dokazovanje župana, da občina nima denarja za kaj takega, ni obrodilo sadov, saj so se v iniciativi strinjali, da nekaj milijonov ne more biti takšna težava za občinski proračun. »Če nam ne bost ugodili, to nikakor ne bo dobro! Zahtevamo, da se sprejme sklep, ki bo občino zavezoval k sprejetju projekta in asfaltiranju v naslednjem letu,« je nekompromisno vztrajala Anica Vindiš, župan Bračič pa se je temu uprl z besedami, da sklepe lahko sprejema le občinski svet in ne on ter da ne more obljubiti ničesar razen tega, da se bo zavzel za pripravo projekta ter za popis del, ki naj bi bil pripravljen do jeseni.
Tu se je, kljub ostrim besedam, sestanek začel približevati koncu: »Izsiljevati se ne dam,« je rekel Bračič, Vindi-ševa pa: »Hočemo sklep in nič drugega nas ne zanima. Kdaj bomo dobili ta sklep o asfaltiranju?«
Odgovor župana se je glasil, da pred sprejemanjem proračuna za naslednje leto ni možno narediti nič, zbrani pa so potem začeli protestno zapuščati pisarno.
Usoda dobrega kilometra makadamske ceste pod Avguštinom tako še naprej ostaja nedorečena. Ali bo naslednje leto videla asfalt ali ne, ni jasno. Ali jo bodo jezni in razočarani krajani letos avgusta za praznik avguštinovega res zaprli ali ne, pa bomo videli. In če jo bodo, bomo tudi poročali.
SM
Poslanec Branko Marinič: »Želim in upam, da bomo našli tudi v državi del denarja za cestno infrastrukturo ob šengenski meji
Foto: SM
Foto: SM
Vsak vikend
brezplačna
osvežitev
o
\

Za vsak nakup ob sobotah in nedeljah v Centru Ptuj vam PAdarimo sladoled na palčki GOOD!


f
Kaj nakupujejo moški?'
Danes, 8.7., ob 16.30 uri ne zamudite zdbdvne nagradne igre, v kateri laliko za bogate nagrade sodelujete tudi vi. V živo tudi na Radiu Ptuj.
^ E R A Center Ptuj

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
OKREPČEVALNICA Veselko, s. p., Vitan 5, Kog sprejema naročila (120 sedežev) za avtobuse, praznovanje rojstnih dnevov ter gostij, cena po osebi 3.500,00 SIT Inf. na tel. 040 863 346.
1=
POLNJENJE IN KONTROLA AV-TOKLIM za osebna in tovorna vozila. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, PE Raj{pova ul. 22. Tel. 749 38 38.

NOVO! Montaža in prodaja pnevmatik za motocikle - popust 15 %. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, Tel. 788 81 70.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročni{ka razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinlesasiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579 539._
LUŠČENO koruzo prodamo. Tel.
040	366 050 ali 764 28 11.
NESNICE, rjave, sive in črne, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, tel. 792 35 71._
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 135 ali menjam za večjo. Tel. 041 954 115._
SOD, 2700 l, Creina, z gnojnico in lu{čilec koruze s polžem prodam. Tel. 041 803 981._
PRODAM kultivator s priključki. Tel. 031 645 329.
KUPIM teleta, simentalce, 120 kg. Tel. 758 10 61._
PRODAMO kakovostne vi{nje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, tel.
041	206 444.
NEPREMIČNINE
sinus ne
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
www.tednik.si
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO nedokončano hišo, Gruškovje, 45 in2 pvriine, K+P, 2062 m2 zemljišča, elektro in vodovodni priključek, lega J CENA: 6,000 mio SIT (šifra 750)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
6 KM IZ PTUJA prodamo obnovljeno stanovanjsko hi{o z mansardo. Tel. 041 958 027.
PRODAM enosobno stanovanje, 43 m2, brez balkona, na Ptuju. Tel. 031 258 831._
CENEJŠO HIŠO ali samostojno gospodarsko poslopje kupim. Tel. 031 649-980.
V PTUJU, v okolici Domino centra, na Trstenjakovi ulici ali v bližini najamem poslovni lokal velikosti 25-30 m2, mirna dejavnost, možnost dostopa z vozilom. Tel. 041 386 403.
PRODAM enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 483 523 ali 041 483 522.
PRODAM dvosobno stanovanje (63 m2) v Ptuju, Kraigherjeva ulica. Tel. 051 319 602, 02 777 59 01.
DOM - STANOVANJE
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 393 517.
ODDAM stanovanje, 46 m2, v I. nadstropju. Tel. 041 863 544, zvečer.
NA PTUJU damo v najem večje stanovanje v zasebni hi{i. Tel. 703 43 72.
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju dam v najem, 40 m2 . Tel. 051 377 823.
DELO
IŠČEM delavca za či{čenje in pleskanje ograje. Tel. 783 20 61.
VOZNIKE C-, E-kategorije, IV. stopnja ali NPK za mednarodne prevoze EU, zaposlimo zaradi {iritve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni čas. La-motexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/629 62 77 ali 02/629 62 78.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ZAHVALA!
Zahvaljujemo se strojnemu krožku Žetalanec za dobrodelno akcijo ko{nje trave v Kočicah. Restavracija GASTRO.
RADIOPTUJ ^ é^ĚtéOcc
www.radio-ptuj.si
Top 3: Tržec, samostojna hiša, ID507, 169 m2, (L.1975), zemlj.1660 m2, 20 mio; Bresnica pri Podgorcih, samostojna hiša, ID510, 63 m2, (L.1990, dozidava 2000), zemlj.1402 m2, 14 mio; Ptuj, Terme Ptuj, ID509, 25,90 m2, (L.2002), 13,1 mio, možnost najema. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj._
KUPIM dvo- do dvoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Termin po dogovoru. Tel. 775 21 61.
PO NAROČILU upnika potencialne kupce obve{čamo, da bo dne 13. 7. 2005 ob 11. uri v sobi {t. 116, Okrajnega sodi{ča na Ptuju (postopek poteka pod {t. in 28/99), dražba stanovanja velikosti 57,43 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjskega bloka v Žgečevi ulici na Ptuju. V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT ali po dogovoru. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si
Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 32. členom Statuta družbe poobla{čenke TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo, sklicujem
8. zasedanje skupščine TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo dne 9. 8. 2005 s pričetkom ob 12.30 uri na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarni{ka cesta 10 (III. nadstropje upravne zgradbe). DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skup{čine
2.	Imenovanje organov skup{čine in dveh pre{tevalcev glasov
V skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice sku-p{čine Jožica Per{oh in namestnika predsednice skup{čine Milan Fajt, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skup{čine družbe. Predlog sklepa:
"Za pre{tevalca glasov se izvolita
-	Vika Vinkler
-	Mirko Milo{ič."
3.	Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2004, seznanitev s poročilom nadzornega sveta družbe po 274. a členu ZGD in podelitev raz-re{nice
Predlog sklepa:
"Skup{čina se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2004 in poročilom nadzornega sveta družbe po 274. a členu ZGD. Bilančni dobiček poslovnega leta 2004 v vi{ini 74.205 SIT ostane nerazporejen." Predlog sklepa:
"Skup{čina družbe v skladu z 282. a členom Zakona o gospodarskih družbah podeli razre{nico
-	članom nadzornega sveta družbe,
-	direktorici družbe
in s tem odobri in potrdi delo nadzornega sveta in direktorice družbe v poslovnem letu 2004."
Delničarji morajo udeležbo na skup{čini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja. Zasedanja skup{čine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odločanje na skup{čini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B, d. d., Kidričevo Direktorica družbe
IŠČEMO zanesljivo osebo za oskrbo starej{ega para v Žetalah. Tel. 041 715 194.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam moped {tiribrzi-nec, registriran, tel. 031 388 769.
PRODAM AX, letnik 94, registriran do maja 2006. Tel. 02/771 67 81 ali 041 563 522.
PRODAM renault 5 campus, letnik 92. Tel. 041 267 530.
PRODAM suzuki maruti, prevoženih 19.000 km, kot nov. Tel. 794 63 61^_
PRODAM AX caban 1.1, l. 93 nerg. Cena po dogovoru. Tel. 031 491
RAZNO
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
UPOKOJENA vdova želi spoznati mo{kega, ki je pripravljen priti živet k njej. Tel. 719 63 69.
PRODAM dva čevljarska stroja Singer z stilarico in kroja{ki stroj. Tel. 782 32 21.
Petek, 8. julij
17.00 Dolena, dom krajanov, otvoritev kulinarične razstave Od zrna
do kruha ter ročnih del Aktiva žena 19.00 Dolena, dom krajanov, Slavnostni koncert ob 25. obletnici FC
Rožmarin Dolena 19.00 Ptuj, Galerija Tenzor, otvoritev razstave akademske slikarke iz
Italije Michele Gioachin 19.00 Dragonja vas-Mihovce, velika gasilska vaja, ob 80. obletnici
PGD Mihovce-Dragonja vas 19.30 Ptuj, Športna dvorana Center, 36. Festival doma~e zabavne glasbe
20.00 Ormož, Kerenčičev trg 11, film Touch of Evil, vabi vas Mladinski center Ormož 20.00 Benedikt, osrednja prireditev ob občinskem prazniku 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, KD Simon Gregorčič Velika Nedelja 21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z Mr. Beanom Ptuj, CID, Hip hop delavnice
Sobota, 9. julij
9.00
Mali Brebrovnik, Sedme konjeni{ke igre, organizira Prle{ko konjeni{ko dru{tvo
Benedikt, na zunanjem igri{ču, turnir v malem nogometu Ptuj, pred knjigarno Mladinska knjiga, poletna bralna terasa, izvedeli boste o novih knjigah, prisluhnili pravljicam, knjižnim odlomkom, poeziji in glasbi z Evo Milošič in Borisom Magda-lencem
Grabšinski breg, gasilski dom, svečana predaja novega gasilskega prapora, vabi vas Prostovoljno gasilsko društvo Gra-bšinski breg, slavnostni govornik Alojz Kaučič Kicar, tradicionalno meddru{tveno tekmovanje v hitrostni hi-drantni vaji za pokal Kicarja
Cvetkovci, gasilski dom, prevzem novega gasilnega vozila Dolena, dom krajanov, srečanje folklornih skupin ljudskih pevcev ter godcev Ptuj, Bar Caffetteria in Irish Pub, Jazz večer 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z mr. Beanom Ormož, grajsko dvorišče, v primeru dežja v kulturnem domu, komedija Valpone ali lisjak, SNG Nova Gorica Letni tabor - Martuljk, pripravlja PD Ptuj, vodi F. Korpar Ptuj, CID, organizira izlet v Hišo eksperimentov
10.00 10.00
15.00
16.00
16.00 19.00
21.00 21.00
Nedelja, 10. julij
10.00 Ruška koča na Pohorju vas vabi na turistično prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči 14.30 Mihovce-Dragonja vas, prireditev ob 80. obletnici PGD Mi-
hovce-Dragonja vas in 9. dan gasilcev GZ Kidričevo 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Plačilo za strah 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, KD Simon Gregorčič Velika Nedelja 21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z mr. Beanom 21.00 Ormož, grajsko dvorišče, v primeru dežja v kulturnem domu, komedija Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, Prešernovo gledališče Kranj
Ponedeljek, 11. julij
9.00 do 10.30 Ptuj, ŠD Mladika, Aikido in samoobramba za
dekleta, za vse generacije, organizira JK Drava Ptuj 10.00 do 12.00 Ptuj, Ptujski grad, Počitniške zabavnice, kreativne
muzejske delavnice za osnovnošolce 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Izbira je tvoja, delavnice o drogah 10.00 do 12.00 Ptuj, pri OŠ Ljudski vrt, Ulične delavnice,
za osnovnošolce 10.00 do 12.00 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, tečaj mečevanja, organizator Akademija bojevniških veščin Ptuj, za vse generacije
10.30 do 12.00 Ptuj, ŠD Mladika, Judo - naučimo se padati, za vse
generacije, organizira Judo klub Drava Ptuj 20.00 Ptuj, Stara steklarska, Prešernova 11, pogovor z mag. Danilom Toplekom, predsednikom uprave družbe Talum, pogovor bo vodil Zdenko Kodrič Ptuj, CID, Glasbene delavnice z igranjem v skupinah, za osnovnošolce in mlade s predznanjem Ptuj, CID, Delavnice mozaikov, za osnovnošolce od 12. leta dalje in mlade
Ptuj, CID, Mala kiparska šola, za osnovnošolce
Ptuj, pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejske počitniške za-
bavnice, za osnovnošolce, organizira Pokrajinski muzej Ptuj Skorba, Taborjenje s športnimi aktivnostmi, organizira Društvo Praha,
za učence predmetne stopnje OŠ KAM MED POČITNICAMI, ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE POKLIČITE V CID na telefon 780 55 40 ali 041 604 778.
KINO Ptuj
Od petka do nedelje, 8. 7. do 10. 7., ob 19. uri - Roboti. Od petka do nedelje, 8. 7. do 10. 7., ob 21. uri - Ve~ kot ljubezen. Cena vstopnice je 500 tolarjev.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Alpski večer Bled 2005 - 3.
del. Nastopajo: Alpski kvintet, Ansambel Marjana Drofenika, ansambel Storžič, ansambel Dežur, ansambel Dori, ansambel Čuki, ansambel Slovenski muzikantje, Navihanke, Vinko Šimek. Poljudna oddaja: Kako biti zdrav in zmagovati.
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portai i
I ogla
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@etnail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9TDIUMUZINA	1999	2.450.000	SREBRN
AUDI A41.9 TD1130 KM LIMUZINA	20D2	3.498.000	KGV.MDDRA
BMW318 D LIMUZINA	2001	3.690.000	KOV. MODRA
FIAT PUNT01.2	2000	990.000	RDEČA
FORD FIESTA 1.3	2004	1.790.000	DELA
KIAS0RENT02,5CRDI4X4	2003	5.060.000	SREBRN
OPEL VEQRA 1.61 CD UMUZINA	1997	1.090.000	KOV. VIDU
PEUGEOT ID01.1	2002	1.098.000	KOV. SV. MODRA
RENAULT CUD 1,2 BEDOP	1990	498.000	DELA
RENAULT MASTER CQMBI 2,2 DCI	2001	2.260.000	DELA
VWPDLG 1,4 VARIANT	2000	1.220.000	RDEČA
VW GOLF IV 1,4	1998	1.560.000	SREBRN
VW GOLF 1.9101 COMFORT LIMUZINA 1999 MOD. 2000		1.960.000	SREBRN
VWGGLFIV1,gSDI	2001	2.090.000	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN-TRENDLINE	2000	2.340.000	MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.			
www.radio-tednik.si
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMn d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04ISS7 553
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
RENA[JirUGDMl,8l6V	1998	1.520.000	KOV ZLATA
FORD EffiSIA 1,3	2000	885.000	KOV MENA
VW GOLF 1,416V COMFORTUNE	1999	1.690.000	ČRNA
AUDI TT 1,8	1998	3.540.000	KOV MODRA
FMrpiwroi,2	2000	1.030.000	BELA
FMTTIPOMIE	1994	290.000	KOV SREBRNA
RENAUIl MEGANE 1,9 DTI KARAVAN	2000	1.680.000	KOV SIVA
RENAUIITWINGO 1,2 BASE	1999	800.000	BELA
RENAUIl TWING01,2 PACK SE	1999	830.000	KOVVÈNJA
PEUGEOT 406 1,8 16V	1998	1.330.000	KOV ZFTFNA
DAEWOO KAIOS 1,2	2003	1.520.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,5	1999	840.000	KOV SREBRNA
FIArsm01,9JTD	2002	2.380.000	KOV MODRA
FIAT BRAVA SX 1,412V	1996	580.000	KOV ČRNA
OPEL œRSA 1,012V	1998	730.000	RDEČA
PEUGEOT 206 1,1	1998	1.080.000	KOVVÉNJA
CHRYSLER VOYAGER 2,4 SE	1998	1.860.000	KOV MODRA
HYUNDAI ATOS	2001	930.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2	1999	1.030.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI MATRIX 1,6	2002	1.850.000	BELA
DAEWOO LANOS 1,5 5V	1998	680.000	KOVVIOU
FORD MONDEO 2,0 TDQ	2001	2.385.000	KOV T. MODRA
RENAULT CUO 1,2	1999	1.020.000	RDEČA
HYUNDAI SONATA 1,8 GIS	1998	840.000	KOV ZELENA
PEUGEOT 306 1,4 S	1997	770.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 1,11	2000	970.000	KOVVÈNFA
RENAULT CUO 1,4 TR	1993	285.000	BELA
RENAULT SCENICl,6 ERN	1997	1.070.000	BELA
HA PRIDE 1,3 GLXI	1999	485.000	ZEI,F,NA
CTTROEN SAXO 1,11	2000	940.000	KOV ZLATA
RENAULT UGUNA 1,616V EXP.	2001	2.540.000	KOVSM
V0LKSmGENVENT01,8a	1995	590.000	KOV MODRA
OBVESTILO
naročnikom kabelskega sistema KKS Ptuj (CaTV Ptuj)
Obveščamo vas, da podjetje Ingel d.o.o. nima pogodbe z družbo KKS Ptuj d.d. za ponujanje storitve intemeta v omrežju KKS Ptuj. Ker Ingel d.o.o. kljub temu nagovarja naročnike kabelsk^ sistema KKS Ptuj za priklop na internet, vas opozarjamo, da Ingel d.o.o. za priklapljanje novib naročnikov nima naiega dovoljenja, zato za zagotavljanje storitve ne prevzemamo nobene odgovornosti. KKS Ptuj d.d. ima podpisano pogodbo za priklapljanje na internet s podjetjem Teleing d.o.o., ki ponuja cenovno ugodne in zanesljive pakete za dostopanje do intemeta.
Ma^až Gerl direktor KKS Ptuj d.d.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
AÚBeicom/žžW
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
Izredna prodajna
POCINKANIH
za rastlinjake, brajde, vrtne ograje
V Metalki na Ptuju
^Vill
dim: dim: dim: dim: dim: dim:
Pocinl<ane cevi brez navoja. 0 1/2" dolžina 6m 1 l<os 1.838,0 3/4" dolžina 6m 1 Icos 2.388.0 1" dolžina 6m 1 lios 3.690.0 5/4" dolžina 6m 1 l<os 4.750.0 6/4" dolžina 6m 1 l<os 5.456.0 2" dolžina 6m 1 l<os 7.714.-
'popust za opuščen program svetil
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7. tel: 02/749 18 00
METALKA TRGOVINA
IZDELAVA šïHOJ^■TTt I s I K111 ( i\
C^CMDesW
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 ^~~MiTanrrn >MCs.p.
www.snnigoc.si
Gajerci 6/a, 2272 r nfliain
r ■K.-OL
POHIŠTVA
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Fai(s: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
nabiralnik@radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CRYSLER NEON	1994	18.891 sit
CLIO 1,5/65 KM 5V	2002	31.393 sit
CLIO EXPRESSION 1,4/16V	2001	28.621 sit
FIAT PUNTO	1999	19.849 sit
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 sit
HYUNDAI LANTRA 1,8	1995	16.475 sit
LAGUNA GT 1,8/16V EXP.	2003	53.598 sit
NISSAN ALMERA 2,2 D	2002	34.150 sit
0PELASTRA1,8/16VKAR	2001	26.646 sit
RTWING01.2	2000	15.008 sit
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 sit
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR.	1996	15.885 sit
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 sit
Testna vozila		
LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2003	64.011 sit
R CUO EXTREME 1,5/80 dCi	2005	40.582 sit
ViSina mesečnega obroka Je izraćunana na podlagi kredita dm mb NOM 7^5 na dobo 84 mesecev.
RF.IMAUI.T
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tniionovo 1, Ptui (ob Moribonid eenq, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obretneaa odpločilg_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
S0liSd...a 1
Razlagovo 24, Iteiibor I

m
ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OORAJE več vrsf
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Le kako pozabili bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Bole~ine in trpljenje si prestala, zdaj lahko bo{ v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, botre in tete
Terezije Plohl
IZ LASIGOVCEV 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e ter za svete maše, izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, govornikoma g. Francu Kukovcu in ge. Slavici Petek, zastavonošema, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava - posebej še oddelku B 3, in kolektivu LKF, d. o. o., Žaga Ptuj. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Mariji Prejac in Marti Kukovec za vsakodnevno požrtvovalnost in nesebi~no pomo~ v ~asu njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Majda in Olga z družinama, vnuki Tomas, Tanja ter Vesna in Dušan z družinama, pravnuki Teja in Alen ter Jan in Nika, brat Anton z družino ter
polbrat Anton
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, botra, strica in bratranca
Franca Pihlerja
IZ PODVINCEV 20
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e. Posebna zahvala p. Marjanu za opravljen obred in sveto ma{o, g. Veri za molitev in besede slovesa.
Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino in Komunali Ptuj. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, od{la si tiho brez slovesa, kjer ni trpljenja ne gorja. Mama, hvala ti ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, tete in botre
Marije Pintaric
roj. Simonie
IZ BREZOVCA 15, POLENSAK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Francu Zagoršku, Slavici Petek, sodelavcem PC Krmila Draženci, Kleparstvo Bauman, S. Z. - C. D. Ptuj, PGD Zamenci, DU Polenšak in pogrebnemu zavodu Mir. Vsem še enkrat hvala!
Vsi žalujoči
Bolezni si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre
Marije Markež
IZ BIŠEČKEGA VRHA 61, TRNOVSKA VAS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Jančič, g. župniku od Sv. Andraža za pogrebni obred in sv. mašo, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, govorniku g. Kuplenu iz Društva upokojencev ter pevcem za odpete žalo-stinke.
Hvala strežnemu in medicinskemu osebju Doma starejših Ptuj za vso nego in oskrbo, ki ste ji jo nudili. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Stanko, hčerki Marija in Kristina z družinama ter sestra Ivanka in brat Srečko
z družinama
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Sobota, 9. julij: Jožica Petrovič, dr. dent. med., v Cirkovcah
Naš dom je prazen in otožen, v srcih žalost stiska, solze lijejo iz oči, ko tebe, dragi mož, atek in dedek, več med nami ni.
V SPOMIN
10. julija mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Stanko Rodosek
IZ DRSTELJE 10
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter z lepo mislijo obudite spomin nanj.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine, v naših srcih naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam svetla lučka zate vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 8. julij 2004, ko je prenehalo biti tvoje srce, draga žena, mama, hčerka, tašča, babica in teta
Ida Petersic
DORNAVA 72
Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, brata, svaka, strica in botra
Alojza Krajnca
IZ SP. SVEČE 16, MAJŠPERK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Zahvaljujemo se g. Frangežu za opravljen cerkveni obred, ge. Verdenik za molitev, pogrebnemu podjetju Mir in g. Rakovcu za ganljive besede ob slovesu. Zahvala dr. Jovanovičevi ter osebju Zdravstvenega doma Majšperk. Posebej se zahvaljujemo Heleni in Nataliji za nesebično pomoč.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Elizabete Lorencic, roj. čuš
IZ GABRNIKA 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste našo drago mamo pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Zvonku za molitev, iskrena hvala g. govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Lizika, Marta, Anica z družinami, sin Mirko z Davidom, sin Andrej z družino, brat Franček z družino in sestra Marija z družino
Rad si rekel prijatelju prijatelj, rad si rekel, rad vas imam, rad si ustregel, bil si Eden od mnogih.
V SPOMIN
Tiha bolečina nas spominja na 7. julij, dragi sin, brat, stric, svak, nečak, bratranec in boter
Mirko Kramberger
BIŠEČKI VRH 62
Hvala vsem, ki postojite ob preranem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN
Ana
18. 7. 1926 - 8. 7. 2004
Franc
20. 8. 1952 - 8. 12. 2001
Kocuvan
RJAVCI 8
Vajini najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
Jožefa Pintarica
IZ GRUŠKOVCA 112 PRI CIRKULANAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje in nam bili v vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujemo pevcem za odpete žalostinke, g. govorniku za ganljive poslovilne besede, godbeniku in zastavonoši.
Najlepša hvala g. dekanu za pogrebni obred in sv. mašo, internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, zdravnici dr. Mili Saftič, medicinski sestri Slavici v Cirkulanah ter patro-nažni sestri Kristini, ki so mu bile vseskozi v pomoč. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Ljudmila, sin Franc, sestra Marija, brat Filip in brat Alojz z družinami
Spal sem in sanjal, da je življenje veselje. Zbudil sem se in ugotovil, da je življenje dolžnost.
Delal sem in spoznal, da je dolžnost veselje.
(Rabin^ran^h Tagore)
Pustil si nam spomin, spomin na srečo, ki je za vedno minila in bo najhujša bolečina.
ZAHVALA
Boleča je bila izguba, ko si odšel, dragi mož, ata, dedek, brat, tast in stric
Slavek Kosec
S KUKAVE15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Zvonku za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Lepa hvala PGD Gabrnik in članom ostalih gasilskih društev za opravljen gasilski pogreb ter Rdečemu križu. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Gastroja, Boxmarka Kidričevo, pekarni Petovar in vsem bivšim sodelavcem iz Agisa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Slavica z Aaronom, Mojca z družino, vnukici Sara in Tjaša, sestri Zinka in Slavek ter Dragica in Grega.
Muretinci • Je križniška graščina obsojena na propad?
Ptuj • Zagorelo sredi mesta
Trava prerasla tudi grob
bivšega župana Ptuja
Odkar so grad v Muretincih vrnili cerkvi, oziroma križniškemu redu, zanj očitno nihče ne skrbi, saj so njegove razpokane zidove ter bližnje pokopališče prerasli trava, bršljan in trnje.
Po spominih enega starejših domačinov sega zgodba o graščini v Muretincih v leto 1927, ko so v njem nameravali zgraditi sladkorno tovarno. Domači veleposestniki naj bi bili proti temu, saj naj bi se bali, da bi ostali brez hlapcev in poceni delovne sile. Skoraj istočasno pa naj bi se bil pojavil drugi krog ljudi in krajevnih veljakov na čelu s takratnim župnikom pri Sveti Barbari v Cirkula-nah, ki je želel v graščini urediti zatočišče za brezdomce in onemogle. Ta predlog očitno ni imel resnih nasprotnikov, zato je tudi obveljal in tako naj bi bili po pričevanju domačinov prve brezdomce v graščini sprejeli še istega
leta 1927.
Ljudje so se tega hitro navadili in sčasoma hiralnico v graščini vzeli za svojo. Ker so starejši in onemogli varovanci pogosto ostali popolnoma sami ali brez svojcev, ki bi zanje skrbeli, so jih po smrti pričeli pokopavati ob kapelici, na pokopališču, ki so ga uredili slabih 200 m od graščine. Po pričevanju domačinov naj bi bil imel med drugo svetovno vojno okupator v gradu areste, takoj po vojni pa so v njem uredili državno hiralnico oziroma dom za onemogle. Starejši in onemogli ljudje so vanj prihajali in odhajali, poleg brezdomcev pa so na domskem pokopališču pričeli po-

Na spoštljivo njivo večnega počitka za graščino spominjajo le križi, ki tu in tam nemo štrlijo iz porasle trave.
Foto: M. Ozmec
Prazne in zapuščene zidove muretinske graščine so obrasli trava, trnje in bršljan.
Foto: M. Ozmec
kopavati tudi druge, ki so to sami želeli.
Pozneje naj bi hiralnico prevzel dom upokojencev iz Ptuja, a večni dom počitka se je širil, po pričevanju domačinov naj bi bilo na tem "britofu" pokopanih od 150 do 200 ljudi. Ob vsakem grobu je bil postavljen križ s tablo in imenom pokojnice ali pokojnika. A ker so se razmere pričele spreminjati, so umrle stanovalce doma pričeli pokopavati bodisi v rojstnem kraju ali na gorišni-škem pokopališču, ob domu v Muretincih pa naj bi bili zadnji pokop opravili leta 1984. A pokopališče so kljub temu redno vzdrževali, saj so se nanj vračali svojci, znanci in prijatelji pokojnih, še posebej ob dnevu mrtvih.
Pa se je zgodilo prelomno leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna in so se začele razpletati lastniške zadeve v korist tistih, ki so jim po vojni lastnino neupravičeno odvzeli in nacionalizirali. Tudi graščino v Muretincih so vrnili cerkvenim oblastem ali natančneje križniškemu redu. Graščino so počasi izpraznili, njene stanovalce pa preselili v prizidek, ki so ga zgradili ob gradu. Od takrat pa se je za muretinsko graščino čas ustavil, prazna in neobljudena sameva in propada, njene zidove pa počasi zaraščata trava in trnje kot pravljični grad v Trnuljčici, saj zanjo očitno nihče več ne
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno vreme deseti dan, tako bo z malini še veliki srpan.
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno spogostimipadavinami, ki bodo čez dan od zahoda slabele. Najnižje jutranje temperature jutri bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, tudi nevihte.
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Staro mesto požarno ogroženo
V torek, 5. julija, nekaj pred 11. uro je zagorelo v starem mestnem jedru, v Vošnjakovi ulici 3 na Ptuju. Ogenj je uničil delavnico in načel okoliška lesena ostrešja, v gašenju pa je sodelovalo 33 gasilcev iz PGD Ptuj, Grajena in Turnišče.
Foto: M. Ozmec
Trava je prerasla tudi grob bivšega župana Ptuja, ki mu je najverjetneje še letos nekdo prižgal svečo.
skrbi.
Visoka trava in trnje so prerasli tudi grobove na bližnjem muretinskem pokopališču, le tu in tam štrli iz trave kakšen križ v spomin na duše tistih, ki so pod njim našli svoj večni mir. Domačine to boli in hudo moti, še posebej starejše, tiste, ki so poznali tam pokopane, sram jih je, da se kaj takega sploh dogaja. Ko odstiram travo in iščem kakšen bolje ohranjen križ ali napisno ploščo z letnico pokopa, ob-strmim pred marmornato ploščo z napisom: ANTON BLAŽEK 1890-1961, bivši župan Ptuja. Ne le zaradi tega, nasploh zaradi vseh teh križev in nagrobnih plošč, ki so skriti pod skoraj meter visoko travo, me prevzame grenak občutek; mar niso tu spodaj ljudje, ki si zaslužijo vsaj toliko pozornosti, da jim nekdo očisti njivo večnega počitka.
Poklicali smo v občino Gorišnica, kjer nam je župan Jožef Kokot vljudno pojasnil, da je z zadevo seznanjen, a ne morejo ukrepati, saj je zemljišče v lasti državnega sklada zemljišč in na državni lastnini nima občina kaj iskati. Tudi direktorica Doma upokojencev v Ptuju Kristina Dokl obžaluje, da je tako in pojasnjuje, da so vso zemljišče, šlo naj bi za okoli 12 hektarov, vrnili prioru križ-niškega redu že pred 5 leti, ključe graščine pa po izpraznitvi pred dvema letoma.
Priora križniškega reda žal do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti, potrudili pa se bomo, da bo tudi njihovo pojasnilo kmalu v Štajerskem tedniku. Na to, kdo bo pokosil travo, vsaj na pokopališču, pa bo očitno treba še malce počakati ...
M. Ozmec
Policisti so ugotovili, da je požar izbruhnil v delavnici, kjer izdelujejo drobne kovinske predmete, saj je zaradi pregretja motorja na sesalniku za sesanje prahu prišlo do kratkega stika in takoj zatem do požara na sesalniku, ki se je hitro razširil na celo delavnico. Gasilci so ogenj poskušali pogasiti, vendar jim to ni uspelo takoj, saj so goreli leseni deli in polno navlake, ki je bila v podstrešnem delu. Požar se je z lesenega ostrešja nad delavnico razširil tudi na ostrešja sosednjih stanovanjskih hiš.
Ogenj je gasilo 34 gasilcev z osmimi gasilskimi vozili: iz PGD Ptuj 21 gasilcev s petimi vozili, iz PGD Grajena 10 gasilcev z dvema gasilskima voziloma, 3 gasilci z enim gasilskim vozilom pa so bili iz PGD Turnišče.
Boj z ognjem je trajal dobre tri ure, v požaru pa je v celoti pogorela notranjost delavnice, velike 4 x 5 m, z okoli 10 kvadratnih metrov ostrešja nad njo, delno pa je pogorelo tudi ostrešje na sosednjih stanovanjskih hišah. Vodja intervencije Martin Vrbančič, sicer predsednik PGD Ptuj, ponovno opozarja na veliko nevarnost ob izbruhu požara v starem mestnem jedru, saj so lesena ostrešja starih mestnih hiš med seboj prepletena, les je suh, na podstrešjih pa je običajno polno papirne in druge lahko gorljive navlake. Če bi bilo vetrovno, bi zagotovo zgorelo še več, zato gasilci pozivajo občane starega mestnega jedra, naj počistijo po podstrešjih in kleteh, da ne bo prepozno.
M. Ozmec
Foto: M.Ozmec
Pogled na požarišče v Vošnjakovi 3 z dvoriščne strani, ko je borba z ognjem še trajala.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	átufa26a !EEMS>
^H ^H iMljaii«niiiit.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—^ ■	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4