677. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 10. novembra 1913'. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. - „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in - praznikih — ob 1, uri zjutraj; v pondeljkih pa ob w 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v - upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se K: pošilja upravništvu. m ::: Telefon številka 118. ::t MBSfiBMSEBBagsiaaEgHagaagai .■' isk, ' Pl M’ ' Ihv JKM il NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. "■-iiH-iT m . Posamezna številka 6 vinarjev. ju Uredništvo in upravništvo: mr Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6* Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma' se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-* rtt pust. — Za odgovor je priložiti znamko, id *JJ Telefon številka 118. m Mir — pred viharjem! Zadnjega pol leta je opažati, da pričenja po drugi balkanski vojski prevladovati neko docela novo razpoloženje v raznih skupinah evropskih držav. Komaj je bil sklenjen v Bukarešti: mir, so pričeli razni oficielni in neoficielni dostojanstveniki govoriti o zopetnem postanku splošnega, medsebojnega sporazuma balkanskih držav in narodov. Skeptiki so vzeli to govorjenje na znanje ali z veliko rezervo, ali pa — sploh niso hoteli o tem govoriti. Vedeli so, s kom in s kakšnimi faktorji imajo v bodoče računati, vedeli so, da so ti faktorji na delu in — da bodo sadovi njihovega dela kmalu vidni tudi na zunaj. In ti možje so imeli popolnoma prav, kajti njih kalkul je bil izboren in najdeje čim dalje, tem večjega in določnejšega potrjenja, dasi je to, kar danes že lahko določno uvidimo, samo predigra. Sanje o splošni, veliki balkanski uniji so bile itak pokopane vsled zadržanja politikov — vodečih — Bolgarije same. Res je, da je bilo prve čase videti, kot bi se dvigala v Bolgariji ljudska volja k energičnemu in edino pravemu koraku, onem, ki bi naj strmoglavil nele takratno vlado, marveč tudi njenega vrhovnega reprezentanta — kralja samega. Vrelo je do skrajnosti nevarno, a Koburžan in oni okrog njega so znali še V poslednjem trenotku obdržati moč Sebi in potolažiti revolucijo. Da, še celo več so bili v stanu doseči: namreč, preobrat v masah. Ta masa, ki je pred meseci še grozila s preku-cuštvom, je danes za misel revanže, ali pa — docela apatična. Reakciia šibe... Ko so pa uvideli Koburžan in njegovi pripadniki, da so dosegli to, so postali še smelejši: pričeli so ak-pjo za združenje s trozvezo. Seveda jim je bila v to misel vodnica samo zopet želja — po revanži. Ko-burški prestol se ne odlikuje po prevelikih državljanskih sposobnostih. Saj je znano, da je polkovnik onega polka, v katerem je služil Ferdinand kot ritmojster, dejal Ferdinandu, ko je zaznal, da je imenovan bulgarskim ,knezom: »G. ritmojster, saj za kaj .drugega itak ne veljate...« Seveda ;)e dobil za ta poklon — cilinder! A rnož je poznal svojega oficirja in ta jje sedaj pokazal, da je imel oni prav. Pohlep je gnal Koburga v drugo balkansko vojno, kajti hotel je zavladati preko celega Balkana, od Do-pave do Jadrana. Sedaj, ko mu je to preprečila nesrečna vojna, išče v .trozvezi zaslombe. Ako jo dobi, je gotovo, da ne poteče niti par kratkih let, in zopet bo bučal preko Balkana bojni grom. Koburžan pa hoče imeti že takrat ne le hrbet, marveč tudi zaledja popolnoma zavarovano. Vojske izzvati, ni težko; vzroki se kmalu najdejo. Seveda, brez trozve-ze bi to istotako bilo neinožno združiti z uspehom, čim bi vstrajala Ru-munija na svojem sedanjem stališču. Bolgarija bi imela v slučaju nove vojne opravka s Srbijo In Grško. Direktno danes računa tudi na pomoč Turčije. Ta pa je že enkrat pokazala vso svojo onemoglost in dvomiti je, da bi postala njena vojaška sila do takrat, kot to hoče Bolgarija, dovolj močna, da bi odločujoče padla v tehtnico. Dokler pa Avstrija ne pri-dobina svojo stran Rumunlje, bi že ta zaniogla v naprej odločiti usodo tako Bolgarije, kot tudi ostanka evropske Turčije. Izključeno pa je tudi, da bi ostala v takem trenotku pasivna Rusija, kajti brez oborožene avstrijske pomoči, Bolgarija pač ne bi šla v ogenj znova, če ravno bi se morda odločila Rumunska za neutraliteto. Avstrija pa je že v prvem početku albanskega vprašanja pokazala Italiji, da ne trpi pod nobenimi pogoji sa-molastnega nastopa prve. Tudi Italija bi postala agresivna, a ne le na suhem, marveč tudi na morju, v tem slučaju seveda proti Grški, to pa bi bil pričetek konca. Danes se pač računa z nečim gotovim, da bi se potem zožil ves veliki obroč severa, zapada in juga, tim bolj, ker je špansko- francosko vprašanje danes vsaj v krogih evropskega koncerta, rešeno v smislu trojnega sporazuma. Oni pa, ki gredo še korak dalje, pi avijo, da bi nastala v slučaju novo izzvane balkanske vojne Bolgarija povzročiteljica lastne usode pogina,-ali pa splošne evropske izpremembe v škodo trozvezi. Trojni sporazum in države, ki so že danes direktno z njim, se pripravljajo za vse eventualitete z nervozno naglico. Trozveza to pač vidi, a dvoje nje članov — Avstrija in Italija — tava nasproti razpoloženju, ki je prav močno podoben onemu popolne brezglavosti. Nasprotno je z Nemčijo. Javno se sicer trdi, da je zadnji obisk Viljema na Dunaju razjasnil zadržanje Nemčije v zadnjih časih, izvestni krogi pa vedo povedati, da je služil zgolj le v argumentacijo, v obrazložitev nasprotnega, kar je bilo opažati od Berlina sem. Ni se razjasnilo, ni se dalo obljube in zaveze za oboroženo pomoč ... Zvenelo je kot svarilo za bodoče ... To eni. Drugi pa vedo zopet povedati še več: da se danes v vseh krogih, civilnih in vojaških v Nemčiji računa s propadom in razkosanjem zavezne države, kot z gotovo stvarjo. Oni pa, ki so imeli priliko govoriti z višjimi vojaškimi krogi v Nemčiji, govore, kadar so v ožji družbi, da ima Nemčija za slučaje splošnih napadov na Avstrijo, v svojem generalnem štabu že izdelane in pri- pravljene vse načrte, za »zavezino« državo. Ker pa računajo krogi trojnega sporazuma glede Nfemčije v dvojnem smislu, namreč: da ta ostane tudi v naprej neutralna v eventualnih balkanskih zapletljajih in s tem, da upade vsaj pruski del armade v Avstrijo, je umevno, da se tudi proti nji zbira in pomnožuje vsa posredna in neposredna sredstva za eventualno vojno. Da je trojni sporazum res pripravljen na velike dogodke, oziroma da se na nje pripravlja resno, je dokaz temu pogovor, ki smo ga imeli z neko osebo že pred časom. Ko se je dotičnemu predložilo vprašanje, čemu je trojni sporazum vedno v zadnjem trenotku popuščal s svojim pritiskom na trozvezo, je dejal, da bi se to gotovo ne bilo zgodilo, da je vsaj Rusija dovolj pripravljena. Anglija bi vsak trenotek naskočila Nemčijo, čim bi bila Rusija v stanu postaviti dovolj razpoložljivih čet tudi proti Prusiji. Velja pa sedaj ravno pri Rusiji, da: »Ni vse zlato, kar se sveti.« Od takrat se je seveda doseglo važne izpremembe na jugu: Franciji se je pridružila ! bpanija. j Rekli smo že preje, da priprav- j Ija trojni sporazum z mrzlično na-glostjo: Rusija gradi hovo, mogočno brodovje v Baltu, Francija pa pomnožuje v Sredozemskem morju. Grška, dasi v primeri s temi orjaki mala, si pripravlja vendar za morje brodovje, vojne sile, s katerimi bo vsekakor treba računati. Baš pri tem se kaže jasno, da se pripravljajo veliki, odločilni trenotki: enemu glavnih članov trojnega sporazuma — Angliji gre zlasti morsko oboroževanje Grške prepočasi. Čim bi bile obe od Grške naročene nad-oklopnice zgrajene šele po dveh letih, se ju sicer zgradi z velikansko naglico, a Anglija ju obdrži za vse, dobi za to Grška dvoje nič manjših in nič slabejšib vojnih ladij v bodočem letu z vsemi ostalimi vzpopol-njujočimi tipi. Rumimija istotako jači svoje vojne sile. Na Ogrskem žive trije milijoni tlačenih Rumunov ... Če zavede Ferdinand 1. Avstrijo do agresivne politike, bo torej imel oni prav, ki nam je šele pred dnevi dejal: »Nemislec je oni, ki pričakuje mir. Poglobite se v splošni položaj in njegovo razpoloženje. Videli boste, da je vse le: mir — pred viharjem ... a< Izpolnjena želja. 81 IZ JEŽICE. Ko je pred kakimi 20 leti prišel župnik Zupan na Ježico, je prinesel poleg ogromnega kapitala tudi jako lepe(?) čednosti, ki ne dičijo niti navadnega človeka, kaj šele Kristusovega namestnika. Začel je med nami trositi sovraštvo. Zahrbtno zmerjati m /lumioft »Endlicli a^ei11 • — Konečno sami 1“ — Tako je vzkliknil gospod grof, ko so drugi odhajali.. in denuncirati ljudi — prišlo mu je v meso in kri. Denar mu je bil povsod in vedno glavna stvar. Zato je posegel s svojimi grabljami in začel grabiti v svojo nenasitno bisago. Povišal je cene mašam in drugim cerkvenim obredom, začel je kupčevati s svečami itd. Povsod je poiskal vire novim dohodkom. Stara navada -železna srajca. Vsako nedeljo milo prosi na prižnici. Ako človek sliši to stokanje, pride nehote na misel, da na Ježici cerkveni svetniki denar jedo! Župnik je res zamaknjen v denarnega mamona. On pravi, da je njegova stranka čista. Saj verno, kdo je v stranki. V sili medved muhe je. Bojazen pred naprednim časopisjem je rodilo tudi čudno prijateljstvo z učiteljico. Tako je bil varen. Razne mamice so skrbele za družbo. Učiteljica je hitro avanzirala. Najprej je je pletla, potem je kuhala škofu, nazadnje je mesto župnika učila v šoli verouk. Višje ni mogoče! Sedaj va-gata vsak večer duše v farovžu. Molitve v cerkvi opravljajo razne ženske in drugi duhovniki. Župnik pa se vozi v Ljubljano in ostaja tam cele dni. Od 14 čukov, ki so mu še ostali, izostajajo nekateri pozno po noči zunaj. Ti so deležni podpore. Ob počitnicah so dijaki priredili neko veselico. Mislili smo, da bo za uboge dijake — toda 150 kron dobička Je izginilo brez sledu. Tako ni za cerkev nič — za šolo nič — vse za fa-rovž. Zaradi denarja je menda škof župnika imenoval za duh. svetnika. Volitve so tu. Posebno se truijj za klerikalce naš nadučitelj. Menda bi se rad prikupil župniku. Nairniše izoolnujejo svojo dolžnost, bomo a njim bolj zadovoljni. KJE JE MEJA ... Iz Radovljice. Uredimo svoje meje! Uredimo svoje mape! — Zadnji čas je zopet doigrala ena onih ža-loiger, kakršnih smo že več doživeli odkar obstoje naše žalostne meine razmere in ki glasno kriče po nujni odpravi teh vnebovpijočih uradnih krivic. Te razmere so zahtevale žrtev, katera bo v zgodovino Radovljice zabeležena takorekoč — s krvavimi črkami. Kajti pod krvavim mečem avstrijske zakonodaje padla je nedolžna in smemo reči najbolj slovenska družina v Radovljici, ki je od te družine imela že mnogo koristi in bi jih še lahko imela več, da bi se jej bila ohranila! Tako govori danes vsak pravi rodoljub in Človekoljub, nasprotno govore le zakleti sovražniki one družine. Da se vrnem k stvari. LISTEK PAVEL BERTNE? Otrok ljubezni. (Dalje.) »Kam hočeš iti, Gilberta? ...« »Iti hočem ... to je, rada bi šla v rojstni kraj svoje uboge matere, otopila bi pred svojega starega očeta . . .« »In kaj mu porečeš?« »Povem mu, kdo sem. In rada bi vedela, ali ne bo zahvaljeval Boga, da me je privedel k njemu, da ga branim žalosti in skrbi na stare dni . . .« »Gilberta! Torej me hočeš zapustiti! . . .« »Ne, pusti me, da ti povem vse do konca. Izvedela bi rada, ali ne najdem v tistem Troafontenskem gozdu zavetja, gorkega pozimi in solncnega v poletnih dneh . . . zate, j1 iS * n^ ,i .na svetu, in to ne daleč od njega, ki bi ga rada ljubila takisto kakor tebe.« »Oh, Gilberta, ali misliš? . . .« »Ako se mi izpolni upanje, da pozabi moj stari oče Lemetre žalost, k» mu jo je napravila moja uboga ttjati . . . ako se mi posreči ganiti njegovo srce . . .« »Ah, ti ne veš niti sama, kako lahko se ti posreči to, Gilberta moja! . . .« »No, potem mislim, da bi čutil moj stari oče toliko hvaležnosti do njega, ki je bil pravi, resnični oče njegove vnukinje, da bi postala mahoma najboljša prijatelja . . .« »In potem? • . •« »Potem, v takšnih okolnostih, sredi Troafontenskega gozda, bi tvoja renta gotovo zadoščala, da živiš brez skrbi, ob skrbi in negi svoje zveste Gilberte . . .« »Oh, če le misliš ... če le misliš . . .« »Ne samo, da mislim. Upam, upam za trdno.« »Pa če bi se motila in bi te vzljubil tvoj stari oče z ljubosumno starčevsko ljubeznijo ... Če bi maral tebe, a mene ne? . . .« Zmajala je z glavo. »To bi bilo grdo, krivično in nehvaležno. Nikoli nisem slišala govoriti o njem drugače, kakor da je hraber in pošten vojak, enako goreč v zvestobi do svojih prijateljev kakor v sovraštvu do tistih, ki so mu storili krivico.« »Kdo pa ti je pravil kaj o Gregorju Lemetru?« »Nekdo, ki ga pozna dobro,« je odgovorila in prebledela. »Ali, dragica,« je menil stari, »ako se zgodi vse eno, potem sem izgubljen . . .« Njegove oči so bile polne solz. Joda ona ga je potolažila:1 »Ako bi storil to, je on tisti, ki Hie izgubi,« je dejala z resnim gla- som. »On je oče moje uboge mamice — po krvi sem njegove rodbine Toda tebi, očka moj dragi sem vdana z vsem svojini srcem* in to je vez, ki ni na svetu močnejše od nje.« Vprašal je, ves v solzah- »Tak je res? K meni bi se vrnila potem? Ah, Gilberta . . .« »Brez pomisleka.« »Ah, dragica, potem pojdi, le pojdi v Troafontensko šumo krotit svojega starega očeta Lemetra: nič več se ne bojim, ker vem . . .« »Ker veš, da se ne ločiva nikoli, očka dragi, kaj ne?« Vstala je in pobrskala po kotih. »Česa iščeš, dušica?« je vprašal Florestan. »Vozni red. Ga ža imam.« Prelistala ga je in rekla: »Lahko se odpravim še danes na pot, očka. Šla bi z vlakom, ki odhaja ob dvanajstih in dospe ob desetih dopoldne.« »Ali nočeš, da te spremim?« »Ne. Ti imaš svojo režijo.« »Oh, briga me režija in Burgi-njon!« »Ne reci še tega očka. Toda kmalu napoči morda res trenotek, ko se boš smejal lezi tega grdeža. In ko se vrnem in ti porečem: Storjeno Je, pojdi z mano! — ah, takrat boš videl, kako naglo pobereva svoja šila in kopita.« »Šila in kopj&!« je pritrdil ves srečen. »Tam — tam bo še le lepo poslušati, očka, kadar ti bom igrala tvojo Mozartovo sonato.« »Oh, mala moja, draga moja.« Razprostrl je roke, in ona se je stisnila k njegovim prsim, kjer mu je utripalo srce, vse polno ljubezni do nje. Stisnila se je in zaihtela na glas — od ljubezni, od radosti, da ji cvete tolikšna ljubezen... a tudi od pekoče rane, od katere je vedela, da ji bo še dolgo krvavelo srce. Florestan, ki se ga je lotevala ganjenost njegovega otroka tako iz-lahka, je dejal s trepetajočim glasom: »Idi, idi, dragica moja... idi in ravnaj, kakor veš, da je prav.« »In ti — kaj ne? — obvestiš med mojo odsotnostjo one, ki jih briga, o resnici...« »Pa če me vprašajo za tvoj naslov?« »Odgovoriš jim, da sem te prosila, da ga ne povej nikomur.« »Toda,« je dejal ves v skrbeh, »ako odideš še le nocoj, vedi, da oni ne bodo čakali. Rošegijski so prestrašeni na smrt. Vedeti bodo hoteli obseg zla, ki so ga zakrivili; prepričan sem, da bo gospod d’Ormod.« Toda baš ta trenotek je pozvonilo. »Oh,« Je dejala, trepetaje po vsem telesu, »morda je on.« »Torej... kaj naj mu odgovorim?« »Karkoli hočeš, oče, samo da ga jaz ne vidim!« Florestanu je ostalo jedva dovolj časa, da je mogel stopiti iz sobe, kjer sta bila z Gilberto in zapreti vrata za seboj. Prišlec pa ni bil grof d’Ormoa, marveč sluga, ki je prinesel pismo* »Za gospoda Roajaneta,« je dejal. Naročeno mi je počakati, ako bo kaj odgovora.« Florestan je odprl pismo in či- tal: »Cenjeni gospod! Ne oglasim se pri vas osebno, ker se bojim, da vam ne bi bil moj poset v nadlego. Toda prosim vas, kot čisto osebnd uslugo, da mi blagovolite sporočiti, kaj je novega... kaj je z vašim ubogim otrokom... pa naj si bodo novice kakršne koli. Obenem smatram' za svojo dolžnost, zatrditi vam, da bi vam bil v teh bridkih trenotkih še posebno rad na razpolago z vsernj česar si morate želeti od mene. Od-i govor z vaše strani bo nepopisno dragocen zame in za vso našo rodbino. Olivje d’Ormod.« Dodal je bil pripisek: »Prilagam vam pisma, ki ste jili pustili sinoči pri meni. Vest bi me pekla, ako vam jih ne bi zavrnil.« Florestan je odgovoril, kakoi mu je prišlo na jezik. Povejte gospodu d’Ormoa, da ga obvestim jutri zjutraj o dogodkih nocojšnje noči. V tem trenotku pa: sem preobložen z važnejšimi posli.« Ponovno slišimo od naših pravnikov, da je naša uradna mapa prava nesreča za posestnike. Ta inapa, ustanovljena v času, ko še ni feilo spretnih zemljemercev - vešča-kov, izkazuje toliko pogreškov, da jo moramo smatrati za pravo in pravcato krpucarijo. Ta mapa je povzročila že toliko izgubljenih pravd, požrla že toliko lepih posestev in zahtevala toliko nedolžnih človeških žrtev, da se krivica, storjena s to mapo, sploh nikdar izravnati ne dž. Klic po odpravi te mape in po iUpeljavi pravilnega in pravičnega jkatastra je popolnoma opravičen in le ne razumem merodajnih krogov, zakaj se že z vso resnobo ne pobrigajo za to perečo zadevo. Malo kje pa so mejne ali ma-pine razmere tako zamotane, kakor na naši Jelovci, osobito na takozva-nem Kodrašču. Tu se neprestano vrše prepiri, godi se venomer velikanska škoda. Neki zemljemerec je dejal, da je na Kodrašču »veliko paše za advokate«. V tem delu naše Jelovce se nahajata dve mapi »stara« in »nova« mapa. »Nova« mapa je uradna, o ka-,teri večina posestnikov nič vedeti noče, In »stara« mapa, po kateri so bili baje gozdi na Kodrašču razdeljeni in »zalisani« In katerih mej se starokopitneži trdovratno drže. Smeri obeh teh map tvorite pravi — križ sv. Andreja!! Ob vsakem merjenju pa nastanejo dvomi o vrednosti ene in druge mape in so strokovnjaki že izrekli mnenje, da nobena obeh map ni za nič! Zdaj pa vzemimo slučaj, da kak hudomušni špekulant, ki je imel proti kakemu posestniku na Kodrašču že od davna umazane sebične namene, hoče izrabiti ta mejni položaj in ribariti v kalnem! Ni mu niti treba kdo ve koliko »merodajne« zaslombe, pa lahko zmaga v pravdi, ako le hoče. Stranka, ki se je, recimo, dosledno držala smeri uradne mape, o kateri mora kajpada tudi c. kr. zemljemerec trditi, da je »pravilno risana«, mora izgubiti pravdo, ker se le držala — mape! Nastane torej vprašanje: Kdo pa je odgovoren za storjeno škodo, v katero je prišla stranka, držeča se tiste — uradne mape? Vsak mi bo pritrdil, da država! Zakgj pa država dopusti tako krpu-carijo po svojih uradih! V našem slučaju je sam sodnik, vodeči komisijo, izjavil proti neki stari priči, ki Je kazala staro pravilno mapino mejo, da bi »tako tudi moralo biti«, kakor je prva stranka odkazala svojo mejo. In vendar je bil sodnik brez moči nasproti geometrovem mnenju. Kajti geometrovo mnenje je za sodnika edino merodajno in nič druzega. Kar geometer s svojim vedno nezmotljivim Inštrumentom določi, to velja, vse drugo — ne velja. Tudi tu baje ne velja izrek nekega stro-kovnjaka-zemljemerca, da — deseti geometer ne meri pravilno. Ako Je goriimenovani strokovnjak dejal, da Je na Kodrašču velika »paša za advokate« — moram pa s svoje strani dostaviti, da je tu veliko paše tudi za druge. ! Koliko zakulisnih spletk, osebnih mrženj, umazane sebičnosti itd., itd. je med sosedi. To je bilo tudi v pravdi, ki je po vsem svojem bistvu najodurnejši primer uradne, mapine zmešnjave. Kdo se v takem slučaju pač briga za žrtve!? Gospodinje iz starih zlatih časov. Pod naslovom »Les Moeurs et la vie privč e d’ autrefois« je izdal Humbert de Gallier ljubko knjigo, ki nas seznani z življenjem gospodinj iz starih, zlatih časov. Humbert je porabil pri tem stare spise in domače račune. Ako je znala za časa francoske revolucije gospodična iz dobre rodbine le malo brati, pisati, računati in gracijozno kretati se, so jo smatrali za zmožno napraviti moža srečnega in zmožno, da vodi gospodinjstvo. Več se ni zahtevalo od nje; da, niti bogve kako hudo ni bilo, če je bila ročica pri pisanju nekoliko okorna. Takrat se ni mnogo gledalo na to in vsak je lahko pisal, kakor ge mu je zdelo, da bo dobro in prav. V samostanih so dekleta — razume se, da imamo v mislih samo francoske gospodične — presneto malo morili z aritmetiko in zgodovino; gospodične so morale biti v zakristiji, v lekarni, v perilnici, v kuhinji, re-fektoriju, v spalnici in pri šivanju perila. Ako je prišla domov od gledališke predstave, od glave do pete v paradi, ni imela časa, da bi odložila plesno obleko, ampak je morala pripravljati hladilne pijače in obkladke ;Za b dnike Štajersko. V znamenju nemške kulture. Nemško kulturo se vsiljuje zlasti pri nas po Štajerskem kot nekaj nikdar dovolj prehvalnega. Kamor pride »Nemec«, seveda le v onem smislu, kot ga poznamo pri nas, tam hvali svoje nemštvo kot edino zakupstvo kulture. Mi smo že opetovano pokazali, kakšni so ti sadovi nemške kulture, bodisi v narodno - gospodarskem, političnem ali pa družabnem oziru. Nemec ne privoli tam zboljšanja — gospodarskega — kamor je postavil svojo nogo. On njega naj bo vse odvisno. V političnem življenju si je dozdaj po slov. Štajerju nemštvo, oziroma renegatstvo vso svojo moč — politično — kupilo z denarjem, roko v roki s pritiskom od zgoraj. Ptujsko - nemško kulturno delo — »štajercijansko« šnopsarstvo —-ne omenjamo danes podrobneje, dasi je to največji kulturni madež kulturno - narodnega ozira. Imamo pa še tretje: nemško družabno kulturo. Kar vidimo »kulturnega« dela v nemški družbi, to smrdi preko ma-žarskih svinjarij. Mislimo pa pri tem seksualna vprašanja. Že maja meseca smo omenili, da so najbolj okuženi okraji: Gradec, Leoben, Bruck o. M. Omenili smo tudi srednješolski škandal v Gradcu, ko je spolno izrabilo 9 dijakov neko koleginjo, hčer iz prve meščanske graške družbe. V Ljubnem se je te dni doigralo dvoje vnebovpijočih slučajev. V prvem je neki 141etni deček zlorabljal svojo 81etno sestrico že cele — 4, beri: štiri leta! A to se je dogajalo z vednostjo starišev obojih otrok! Ne mislite pa, da so morda stariši iz najnižjih slojev! Nasprotno: V istem okraju sta oče in mačeha seksualno izrabljala svojega 121etnega sinčka... Oba slučaja ima v rokah sodnija in policija. In komaj teden dni je, kar je visoko ugleden Gradčan zjutraj ob 6. uri napadel neko prodajalko, ko je morala skozi park v prodajalno. Že na tleh, se mu je še komaj in komaj rešila. Nemška mariborska družba pa je znana, da prekaša celo tržaško. O njej bi napisali lahko cele feljtone... Taki ljudje usiljujejo našemu narodu kulturo. Taki ljudje žive med nami. Kako dolgo bo Še, da ne preskoči njih kuga na štajerskega — deželana Slovenca...« Nismo nr -alisti; vseeno pa nas je strah bodočnosti! No, not Zadnja »Straža« se zopet obregava ob naprednjake, češ, da jim ni mari ne za eno in ne za drugo. »Straža« je tudi že izračunala, kedaj bo konec naprednega življenja na Štajerskem. Kalkulira nekako tako-le: »Ker imajo naprednjaki samo še en mandat, vse drugo pa je že požrl klerikalni bau-bau, se bode še ona peščica naprednjakov po trgih in mestih priklopila S. L. S. in pomagala klerikalizmu tudi tukaj do gospodstva. Mi ne zagovarjamo ne eno ne drugo in hočemo raje počakati. Ena pa se nam zdi vendar malo verjetno: da bi se ob času potrebe prebivalstvo slovenskih mest in trgov ne zavedalo svojega ponosa in šlo tako daleč, da zavrže svoje prepričanje — na ljubo klerikalni strahovladi. Sicer pa diši iz celega »Stražinega« uvodnika tako precej samo — snubljenje onih, k' so od nekdaj igrali dvomljivo vlogo v političnem življenju, namreč onih omahljivcev, ki nikdar iz lastnega nagiba ne vedo, kam se naj bi obrnili in delajo v odločilnih trenotkih le zmešnjavo ter politični, nepotreb- ni balast. Take ljudi seveda napredne vrste ne potrebujejo. Čimprej si jih prisvoje klerikalci, tim bolje. Da pa se že enkrat pride temu neumnemu pisarjenju po »Straži« v okom, bi bilo morda umestno, da se zavrnejo take mazarije z oficielno izjavo. Konečno — molk bega, zlasti manj uke ljudi. Maribor. (Juž. železnica.) Nemško osobje naše glavne postaje juž. železnice v zadnjem času zopet postaja nekam oholo in predrzno. Raz* ni uslužbenci, od svojih nestrpnih uradnikov v to podžgani, vedno pre-drzneje izzivajo potnike in uslužbence druge narodnosti. Pred par dnevi se je primeril slučaj, da je slovenski popotnik deželan vprašal nekega uslužbenca nižje vrste po izhodu na peronu. Mož ga je za to nesramno nahrulil. Ker smo zvedeli za slučaj prepozno, Slovenci tudi nismo bili v stanu dati potreben nasvet, kam se ima obrniti. Da je temu krivo izključno le uradništvo, imamo dovolj podatkov pri rokah. Pravili so se nam n. pr. direktno slučaji, ko je uradnik — Nemec — pognal pa-sažerja, da ga je oštel in okregal. Med vožnjo se baje tudi vedno pogosteje dogajajo slučaji, da nemški kondukterji žalijo slovenske popotnike. Svetujemo slovenskim popotnikom, da za te Impertinence dosledno uporabljajo pritožno knjigo, ki jo Imajo na razpolago na vsaki postaji In je vsakomur na razpolago. Vrhu tega pa se naj drži vsak Slovenec svoje materinščine, a to do* sledno. Slovensko zahtevaj, vprašaj in odgovarjaj, tudi na nemški odgovor sprevodnika. V tem boju si bomo največ pomagali. Slovensko gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 16. novembra 1913 točno ob pol 8. uri zvečer se uprizori jako zanimiva burka »Ubogi možiček«. To bo smeha, da bo za »poč’t«! Saj je g. Molek, bivši član deželnega gledališča v Ljubljani, obče znan kot izboren komik, kateremu je ljubljansko gledališko občinstvo vedno s frenetičnitn aplavzom čestitalo. Igra je sama na sebi polna šaljivih prizorov. Možički so pač v resnici na celi črti reveži. Upajmo, da se bo ves mariborski ženski cvet že iz radovednosti udeležil te predstave in imel »veliko« usmiljenje z ubogim možičkom. Sodeluje orkester »Glasbenega društva«? Po predstavi kratka zabava v mali dvorani z ev. plesom kakor zadnjič. Predprodaja vstopnic pri I g. Weixlnu, Glavni trg 22. Sleparja se nadaljuje. Nismo mislili, da se bomo morali pečati s takšnim slučajem, kakor je naslednji. Ta slučaj v najjasnejši . luči dokazuje, da so Johanco navajali k sleparijam in svinjarijam telečje krvi klerikalci, duhovniki, pristaši »Slovenca«. Ko je bila sleparija razkrinkana, je »Slovenec«, ki se preje ni Jiotel izraziti, oziroma je bil za čudež, nekaj malega jeknil. Toda vse to le, da bi osleparil javnost m zakril svojo sramoto. Toda, ker je v ljudeh klerikalne sorte nagnjenje k sleparijam premočno in, ker ti za krajcer zatajijo rane Kristusove in trpljenje njegovo, zato se je dogodil tudi naslednii čudež: Neki duhovnik — ime na razpolago — je nekemu ženinu in njegovi nevesti pri izpraševanju naglašal, da naj le verujeta, da Je Johanca prvih 14 dni res trpela Kristusove muke in potila krvavi pot kot Jezus, *"*T ni_. —~ -ji -i-r-a« aa se je res godil na njenem telesu čudež. Potem se je pa Johanca nekaj pregrešila — tako je pravil duhovnik, na pa povedal s kom se je pregrešila — in zato ona potem ni nič več Kristusovih muk trpela. Takšno oslarijo pripoveduje župnik paru, ki se pripravlja, da sprejme sveti zakrament. Pri pripravi jih farba s telečjo krvjo in pe-rijodnim krvavljenjem vodiške Jo-hance. Ali je še kaj verskega čuta v naših duhovnikih ali ne, da sl upajo tako poneumnjevati ljudi. Najprej je škof pripravljal ženine in neveste z rdečimi brošurami, sedaj jih pa pripravljajo njegovi pastirji z Vodiškimi telečjimi čudeži. Če pojde tako naprej, jih bodo kmalu pripravljali s perverznostmi. Johanca je gledala v vice. — Kako so izvabljali iz ljudi denar? Takšne prefriganosti se ne najde z lepa, kakoršna se je vršila ob Johančinem čudežnem krvavlje-nju. Iz kmetskega ljudstva gre denar silno nerad. Zato so si duhovniki izmislili razne knife, s katerimi dobijo iz ljudstva magari zadnje kro-nce. Te svoje rokodelske umetnosti so naučili tudi Johanco. In zato je klerikalno ljudstvo tako rado dajalo svoje težko prislužene krajcarje v nenasitno bisago. In to je storila Johanca tako-le: vlegla se je, spustila par kapljic krvi in se zamaknila. Ko se je prebudila je pripovedovala okolo stoječim, da je gledala v vice in videla duše, ki jim le malo manjka, pa bodo odrešene. »Kaj je treba storiti za dušo tega in tega in tega« — tako so jo povpraševali ljudje. In Johanca je znala za vsakega odgovor. Za to 20 svetih obhajilov, 30 rožnih vencev in toliko in toliko maš pri Salezijancih. In ljudje so dajali težko prislužene kronice. Mi pravimo: Obenem naj se z Johanco vtakne v luknjo vse tiste maziljence, ki so jo učili slepariti. k vsvpr n«r. A Bolezen gospoda Edita. Po lastnem poizvedovanju napisal Figi Lipe. Bolj kot vse klerikalne zaupnike je pretekli teden »šraufalo« gospoda Edita. A zakaj, mislite? Ali se je mošta napil? Ali se je klobas najedel? Ne! Niti se ni mošta napil, niti se klobas najedel — ampak Jo-hanea ... 2e samor ime Johanca ga je bolelo bolj v ušesih, nego če bi mu vanje zabasal vse srbske uši. Kaj šele, ko je videl, da je Johanca, kljub temu, da je zaprta, zagledala beli dan. Zato je trpel čudovite muke, hujše nego Johanca v Vodicah. Poleg tega pa »Dan« 14 dnij ni bil konfisciran. Če pa »Dan« ni konfisciran, je gospod Edi ves nezadovoljen in slabe volje. Nobena stvar mu ne diši. Zato ga je tako klalo po trebuhu, da se je v sredo in v četrtek zvijal v groznih Da so se vsled tega dekleta prav malo brigala za emancipacijo in podobne napredne stvari, si lahko mislimo. Toda vkljub temu se niso čutile nesrečne vsled tega monotonega življenja, ki je bilo le skib za domače živali, perilo, prikuho m kuho. Ako bi bila danes prisiljena kaka navadna gospa živeti tako, kakor so živele tačas francoske plememta-šinje, bi gotovo kmalu »razvila prapor ogorčenja« in napravila na javnem shodu grozen in Pp^oc govor proti moškim tiranom. Sodite sarm: Spomnimo se na kak grad v provinclji za časa Ludovika XV. Lastniku grada, »dobro situiranemu« kakor bi se dandanašnji reklo, se narodi hčerka. Oče Jo komaj P9£*®" da in jo da takoj v kakšno bližnjo občino v odgojo. Tam ostane punčka tri, štiri, da, večkrat tudi sedem let; nato dado deklico v samostan, kjer se nauči vse to, kar smo zgoraj omenili. V šestnajstih letih se vrne hčerka k svojim staršem, ki jih komaj pozna in kjer se z njimi ravna do poroke kakor z malim otrokom. (Gospodična pl. Montmirailova Je morala še osem dni pred poroko stati v kotu, in ni smela jesti pri mizi, ker se je v salonu — nerodno priklonila.) - , . če je kdaj obolela domača hči, se ni nihče razburjal radi tega. »Bo že Bog jDomagal«, so rekli. In tiiko-j rnur ni prišlo niti na misel, da bi po- klicali zdravnika; če se mu je pisalo po nasvet, je bilo največ. Ker pa še ni bila takrat poštna zveza popolna, je prišel zdravnikov odgovor navadno šele tedaj, ko ga ni bilo več potreba. Starši so se jako brigali, če je Šlo za ženitev; glavno osebo, nevesto, niso niti vprašali za njeno mnenje. Starši so napravili celo stvar sami med seboj. Kar se tiče bale: Dekle iz dobre družine je dobilo navadno štiriindvajset žepnih robcev, dvanajst srajc, oprsnik in druge take stvari. Slednjič je prišlo do poroke. Hčerka je lepo vzela moža, ki so ji ga izbrali starši in ki ga je v časi videla šele prvikrat na dan zarocit-ve. Poroka se je slavnostno slavila. Prebivalci vseh vasi, ki so pripadale lastniku grada, so zakurili slavnostni ogenj in so se veselili med seboj. Pri poroki Elzearija de Voque z Magdaleno de Truchet (leta 1732.) se je utaborila cela posadka Aubena-ška v grajskem parku in je razveseljevala mladi par s pravim, resničnim manevrom. Oostije se je udeležilo 250 gostov; dame so bile posebej v posebni dvorani. Med gostijo je prišel vsak svat k ženinu, izpil je kozarec vina na njegovo zdravje, nato pa je kozarec razbil. Vojaki so streljali pod okni in vino Je teklo v potokih v pravem pomenu besede. Ohcet je trajala cel teden. Sedaj je začela mlada gospa go- spodinjiti. Ker je šel mož k svojemu polku ali pa kam drugam, kamor ga je klicala dolžnost, je bila ona primorana skrbeti za vse. Gospa Ville-vrainova je sama skrbela za žetev in jo je tudi vodila. Gospa de Sčvigne je gojila sadna drevesa, gospa de Longeville je kupčevala z živino in je zvečer pletla nogavice za svojega moža in otroke. Gospa de la Valette je vstajala že ob petih zjutraj, bila je celi dan na nogah, priganjala je družino k delu in je sama pomagala v kuhinji. Ako je bilo mesto oddaljeno, se je moralo živeti iz tega, kar je dalo gospodarstvo. Zato se je videla najpogosteje na mizi zelenina iz domačega vrta, divjačina iz gozda, ribe iz ribnika, in domača drobnica. Govejevega mesa niso takrat posebno čislali in malokedaj je prišlo na mizo. Toda gospodinja ni morala skrbeti samo za gospodinjstvo, ampak tudi za vse ostalo. Hišni red, nakupovanje itd. Ko je nekoč izbruhnil ogenj v nekem dvorcu, |c rekel lastnik, ko so mu prinesli žalostno novico: »Kaj me briga? Povejte moji ženi!« Mož je pripeljal večkrat domov goste, za katere je morala poskrbeti žena. Treba je bilo poskrbeti za prenočišče. Gospa de Seviquč je morala nekoč preskrbeti prenočišče za osemnajst gostov, ki so nenadoma prišli k nji.« Tako so živele gospodinje v starih, zlatih časih. bolečinah, še bolj kakor oni občinski odbornik v Medvodah, ki je pil Jo-hančno vodo. Ko pa je čital, da je že 10.000 izvodov »Johance« razprodane — mu ni bilo več pomagati. Klical je vse svetnike in svetnice na pomoč — celo na Johanco ni pozabil. »Jaz bom umrl, je stokal, »jaz bom umrl in drugi bodo avanzirali.« Na tako vpitje je letela vsa hiša skupaj in vsi so ugibali, s čim bi po-magali gospodu Editu, da bi mu odleglo. Neka ženska, ki še sedaj veruje na vodiške čudeže, je brž svetovala, da bi mu dali piti Johančne krvi! ker ta ozdravi vse bolezni; znotraj in zunaj želodca. Ker pa gospod Edi sam na Johanco ni več verjel, je odkimal z glavo, naj mu ne dajo takega zdravila. Kuharica je svetovala ricinovo olje. Tega pa se je gospod Edi tako ustrašil in naenkrat je z milim vzdihovanjem naznanil, da se mu obrača na bolje. Med tem pa je prišel zdravnik in ga je preiskal. Vedel je takoj, kaj mu manjka. Zjutraj je zdravnik bolezen ini-kroskopično preiskal. Pred njim na belem papirju so ležali sami § § § § § § §, med njimi pa so se mešale številke 3, 0, 5, 3, 0, 3, 3, 0, 2, 3, 3, 3, §§§§§§. Gospodu Editu je odleglo. Po ulicah je vladal javen red in mir. Wieser je ostal v Gorici. »Dan« Je bil konfisciran. Dnevni pregled. Ne zadostuje jim niti absolutizem — vojno upravo hočejo uvesti. Včeraj je došla iz Lvova vest, da so spravna pogajanja med Poljaki in Rusini definitivno razbita. Poljski konservativci, njim na čelu škofje, so izjavili, da odločno vztrajajo na svojih prvotnih zahtevah in da pod nobenim pogojem ne morejo privoliti v kake koncesije Rusinom. Stranke, ki so naklonjene volilni reformi, so pač imele tekom dneva več posvetovanj, a so zamogle samo konstati-rati, da pogajanja niso dovedla do nobenega uspeha in da bi bilo brezsmiselno in brezuspešno jih nadaljevati. Cesarski namestnik Korytow-ski in deželni maršal Goluchowskl odideta na Dunaj in sprejeta od cesarja v posebni avdijenci, bosta podala svojo demisijo. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo cesai obe demisiji sprejel in da bo sledila na Gališkem upravna komisija po češkem vzorcu, ki ji bo načeloval neki visoki general, deželni zbor pa bo razpuščen. Stranke poljskega bloka so imele zvečer konferenco in so sprejele resolucijo, v kateri poživljajo vlado, naj se za enkrat še izogne uvedbi absolutizma in poskusi še zadnjič z novimi volitvami. Novi deželni zbor naj bi se sestal najkasneje meseca januarja. Tudi Rusini so imeli sejo, na kateri so protestirali proti uvedbi upravne komisije, ker bi to še bolj škodovalo ru-sinskim interesom. — Torej čimdalje lepše! Posledica klerikalnega dela je uničenje ustave in tega posledica —* vojna uprava. Unicum! Denuncijanti so se našli. »Napredni učitelj« v »Napredni Misli« in »Slovenec «sta si konečno podala roke. Treba je bilo mnogo dela, predno je prišlo do tega, da so se našli klerikalci in »napredni učitelj«. Klerikalci stoje sicer na stališču političnega bojkota, ampak v boju proti »Dnevu« so jim vsi dobri, tudi dr. Rostohar, oziroma »Napredni učitelj«. V tem pa je tudi vsa vrednost »Napredne Misli«, oziroma dr. Ro-stoharjeve filozofije. »Slovenca« je Johanca tako razjezila, da je v svoji skrajni jezi posegel po »Napredni Misli«. Mi imenujemo onega »Naprednega učitelja« največjega podleža in ga pozivamo, da pove javno svoje ime. Naj se zaletujejo. Ob času, ko so se »Grazer Tagblatt«, »Slovenec«, »Edinost« in »Napredna Misel« najbolj zaletavali v »Dan«, smo dosegli dnevno 6000 Izvodov — kar dokazuje, da število naših prijateljev raste In ml pojdemo preko napadov svojo pot naprej. ... Neki g. Peček se je blagovolil zelo razburjati na burnem zborovanju »sežanskega učiteljskega društva« zaradi »Dneva«. — lako poroča »Edinost«. G. Pečku priporočamo, naj se pomiri. »Zaveza« ni z »Dnevom« v nobeni zvezi, razven, da se listi »Zaveze« tiskajo v isti tiskarni, kakor »Dan«. Sicer pa vemo, od kod veje veter in zakaj . . . »Za ta ubogi kruhek.« Dr. Janez Evangelist Krek ljubi svojega bližnjega kot katoliški duhovnik le takrat, kadar je to v korist njegovemu »ubogemu kruhku«. Napredno učiteljstvo mu še posebno leži v želodcu. Njegova želja je, da bi vsak napreden učitelj lakote in trpljenja »poginil, kakor pes za plotom«, bo- ječ se, da bi mu nc odgriznil košček !»tega ubogega kruhka«. Boječ se za '»ta ubogi kruhek«, je tudi »Slovenčevim« urednikom ukazal, da morajo liberalno učiteljstvo, kot stan in pa posameznike tega stanu toliko časa 'napadati, da jih uničijo, oziroma store neškodljive »temu ubogemu kruhku«. V program klerikalne * ;stranke je postavil ta »zvesti Janes« tudi premestitev Janka Žirovnika iz Št. Vida, ker je slutil v njem nevarnega »temu ubogemu kruhku«. Tudi o prijatelju učiteljstva dr. M. Ploju se je izblebetal v železniškem vozu, da mora pasti, naj stane to klerikalno stranko, kar hoče. Dr. Ploj je pri izadnjih volitvah res padel, a to mu je v čast in ponos, dočim pa »zvesti Janes« danes pred zavedno javnostjo nima časti in ne ponosa. Iz Kranja. Po tukajšnjih c. kr. uradih švigajo, odkar se bližajo volitve, razni ptičarji slokih postav, črnih talarjev in belih rokavic. Pa ne, da bi lovili — kaline?! Smrtna kosa. 8. t. m. dopoldne Je umrla na Kaplanovem pri Vel. Laščah mati tukajšnjega učitelja Franca Škulja v 67. letu starosti. Blagi pokojnici blag spomin, preostalim iskreno sožalje! Umrl je v Zagorju ob Savi dne 8. novembra gospod Franc Wein-berger, posestnik, industrijalec, občinski svetovalec itd. Pokojnik je bil skozinskoz naprednjak in zvest naš pristaš. Lahka mu zemljica! Njegovi rodbini naše iskreno sožalje! Izjavljamo, da g. Fr. Pirc ni pisal zadnje notice iz Novega mesta. Klerikalni cerkveni dostojanstveniki, škofi in takšni podobni so največja nesreča za narode. To kaže sedanji položaj v Avstriji. Parlament ustava, in vse polno drugih reči je odvisno od tega, če se doseže sporazum med Poljaki in Rusini. Kaj je treba teh prerekanj. Ze pred meseci je bila sprava med obema narodoma dosežena — pa so prišli škofi in so spravo razdrli in zasejali sovraštvo. In posledica tega utegne biti, da bo v Avstriji še tisti košček ustave državljnom odtegnen, ki ga še imamo. To je delo duhovščine, klerikalcev, ki hrepene po absolutizmu, da bi lažje izsesavali ubogo ljudstvo. Iz učiteljskih krogov. Kaj je z draginjsko doklado upokojenih učiteljev? Deželni zbor je v zadnjem zasedanju (poročevalec g. Gale) pro-njo društva upok. učiteljev za draginjsko doklado vsem onim, upok. učiteljem, kateri jo še nimajo, sprejel in v izvršitev dal deželnemu odboru. A do sedaj od tega sklepa deželnega zbora ni duha ne sluha. Pa vsaj smo ljudski učitelji po izreku moralista (?) zvestega Janeza Kreka; »psi za plotom«, in učiteljčki Žandarčki, finančarčki (morda tudi farčki)? Zapomnite si to pri prihod-nih volitvah in volite: Sveto Johan-co iz Vodic, ki jo je vzel vrag z dušo in telsom, s krvjo in mesom, in zvestega Janeza, ki je očitno v dežel, zboru imenoval svojo bivšo ljubico: »vlačugo«. Tako ne imenuje noben pošten fant svoje ljubice kakor ta poslanec. To je najgrše falotstvo, kar si pošten človek misliti more. Pred par leti je tudi hudobni Lampe poštene ljubljanske dekleta še grši imenoval. Res lepa banda. Kmetje volite poštene može! Škofova posestva in njegovi sosedje. Naš škof je znan kot dober človek. Do ljudi, ki ga izrabljajo, je celo predober. V gospodarskih zadevah pa je tako naiven, da je zapravil ogromne tisoče, ki ga sedaj tišče. Zato pa skuša pridobiti de-? tem> da pritiska na duhovščino in pa na oskrbnike svojih posestev. Pritisk na duhovščino čutimo najbolj mi vsi, trdo pest oskrbnikov pa čutijo sosedje njegovih posestev. Dobili smo pritožbo od pri-prostega kmeta z Rečice. Sporoča nam, da oskrbniki vsakega kmetiča, če mu slučajno krava stopi čez mejo (včasih so imeli kmetje pravico pasti!), vsako ženico če nabere malo suhljadi, takoj naznanijo In jo vlačijo po sodniji. To je gotovo ljubezen do dobrega vernega ljudstva. Ubogi reveži ne smejo imeti niti drobtin od bogatinovih miz! Znamenit naravoslovec umrl. Znameniti naravoslovec Alfred Rus-sel Wallace je umrl, star 90 let. Kakšne pogoje stavi princ Viljem WIed — kandidat za albanski tron On hoče prvič, ,da zapusti tuja Y^fkAa,.AIb.anijo. Drugič, da se po-Marnji i°o milijonov frankov posojila (to bosta Avstrija in Italija radi storile) m tretjič, da se mu da 150.000 mark letne plače Nadporočnik Jandrič radi vohunstva obsojen na smrt. V soboto se je pred vojaškim sodiščem na Dunaju vršila obravnava proti nadporočniku bosensko - hercegovskega pešpolka št. 1., Jandriču. Obsodba 3e bila v soboto izrečena, objavi se pa šele, ko bo potrjena. Cuje se, 03 je bil Jandrič obsojen na smrt. Obravnava pron njegovemu bratu se bo vršila pred deželnim sodiščem. Eno je potrebno, če hočete imeti res dobro kavo: da ji pridenete dobrega kavnega pridatka. To je našim gospodinjam splošno znano, zato pa kupujejo Kolinsko kavno primes, kajti dobro veuo, da je ta kavni pridatek najboljši. Kolinska kavna primes se je zaradi svoje izvrstne kakovosti in pa zato, ker je domač izdelek, najbolj priljubljena. Tudi mi jo iz teh dveh vzrokov najtopleje priporočamo. Danes zvečer ob V2 9. se vrši javna telovadba slovenske sokolske vrste za mednarodno tekmo = v Parizu. = Ljiiblana. — Lampe - Šušteršič - Krek so tista nesveta trojica, ki ji leži učiteljstvo najbolj v želodcu in učiteljstvo pa tudi nikogar tako ne sovraži, kakor te tri može, ki jim je šola »pro-kletstvo za ljudstvo«. Prvi, ki je začel preganjati učiteljstvo, je bil dr. Lampe, ko je bil še kaplan na Bledu. Prva njegova žrtev je bil sedanji blejski nadučitelj in župan Rus, ki mu je izpodkopaval dr. Lampe ugled in ga hotel uničiti. Za dr. Lampetom je začel nastopati dr. Šušteršič in sicer prvič v državnem zboru, ko je rekel, da je šola »prokletstvo za ljudstvo«. V drugič je pa napadal učiteljstvo na shodu v Škofji Loki, kjer je zbrano ljudstvo hujskal, da naj »učiteljstvu numerira kosti«; to se pravi, da sme vsak učitelja pobiti ali pa ubiti. Tretji v tej proti-učiteljski družbi je pa dr. Krek, ki je napadel učiteljstvo s pamfletom »Pons asinorum« in pa z brzojavko z Dunaja, da »naj vsak liberalen učitelj pogine, kakor pes za plotom.« — Lampe je dobil konkurenta. Sobotni »Slovenec« je razkril strmečemu svetu, da je Jubilejni most pravzaprav predolg, in sicer celih sedem metrov. Dosedaj smo mislili, da je most lahko samo prekratek, da ne more požirati vso vodo ob nalivih. Štefe si pa misli, da ni treba samo dr. Lampetu preobračati kozolcev; zakaj bi se on sam s kakšnim saltomortalom ne postavil. Tako smo dobili poleg deželnega mlinarja, ki z elektriko melje, še mestnega po-lirja. Lahko si steče še obilo »neven-ljivih zaslug«, kar ne bodemo pozabili zabeležiti. — Dr. Šušteršič je sedaj zelo zvest obiskovalec slovenskega gledališča. Pri vsaki igri vstraja do konca. Pravijo, da je tudi deželna cenzura izginila. Samo da je ubil slovensko gledališče, pa je srečen. Mi pojdemo za sedaj preko tega, pridržimo pa si pravico, da bomo o tem še izpregovorili, kakor tudi o »nepolitičnem plesu. — Večer smeha. Sinoči smo videli v gledališču burko »Martin Smola«. Gledališče je bilo razven lož popolnoma zasedeno. Parter poln, balkon, galerija polna. Cel večer je bil poln smeha. Sicer smo to burko videli že pred leti, toda smeha so ljudje sedaj prav tako željni, kakor nekdaj, ali pa še bolj. Zato je gospod Borštnik ubral pravo pot, ko je skleni!, da bo nekaj časa dajal Ljubljančanom v gledališču same take stvari, da se bodo nasmejali. Sinoči smo začeli in zdaj se bo nadaljevalo. Ne bomo hvalili in presojali posameznih vlog. Smeha je bilo dovolj. Igra se ponovi. Ljubljančani pa naj se lepo pri nji zabavajo. — »Dr. Krek naj več moli!« Učenec obrtne nadaljevalne šole vpraša kateheta, kaj je resnice na govorici o ljubavnetn razmerju dr. Kreka. Katehet odgovori ves razburjen; »Dr. Krek naj več moli, pa manj politike uganja.« — Ubogi jezuiti! Včeraj je v stolni cerkvi bilo objavljeno, da se v nedeljo blagoslovijo novi zvonovi jezuitske cerkve, obenem je pa duhovnik rekel, da zvonovi niti na pol še niso plačani; to je duhovnik posebno naglasil in še ponovil. Seveda, treba še vedno denarja in denarja, očetje jezuitje pa živijo tako, imenitno, kot menda nihče drugi v Ljubljani. Samo špecerijskega blaga vzamejo na mesec za kakih 700 K in ga plačajo s samim drobižem, ki ga odnesejo vsak mesec k trgovcu v veliki košari. Potem je, seveda, umljivo, da nimajo za zvonove in zato beračijo še vedno. Ljudje božji, pamet v glavo! r. — Slovenci! Nastop slovenske sokolske vrste v Parizu ni samo stvar sokolstva, ampak vsega slov. naroda. Zato podprimo naše Sokole s tem, da se udeležimo danes prireditve v »Nar. Domu«. — Hrvats?(o - srbski učni tečaj v Ljubljani. Pouk se bo vršil vsak torek in četrtek od pol 8. do pol 9. zvečer v Dekliškem liceju. Morda se pa za posebne interesente določijo še druge ure. Prva ura bo jutri, v torek. K tej uri naj blagovolijo priti vse p. n. dame in gospodje, tudi tisti, ki bi jim eventualno ne bilo mogoče stalno prihajati ob navedenih urah. — Našel je učenec Stanislav Mancini v trgovini g. Domicelja na Tržaški cesti bankovec. Izgubitelj ga dobi nazaj ravno tam v trgovini. Trst. Te večne zasluge! Ze toliko koristnega je izvršila naša »Edinost« v tridesetih letih svojega obstoja! No, in sedaj se predrzne neki ljubljanski list napadati to našo »Edinost«, ki ima toliko zaslug, da bi la-vorjevi venci niti v veliki dvorani »Narodnega doma« ne imeli prostora! Prosimo, to je vendar odveč! — Take in podobne besede prihajajo iz ust tistih, ki tako neumorno hvalijo »Edinost« in njene zasluge, da se jim kar sline cede in da pri tem pozabljajo na narodno delo. To pa so v resnici tisti, ki jim iz dveh žepov moli »Piccolo«, dočim »Edinost« — pa tudi drugih slovenskih listov — ne kupujejo, marveč jih čitajo le v gostilnah in kavarnah. Nam niti na misel ne prihaja, da bi komu odrekali zaslug. Kdor jih ima, naj jih ima — in naj se jih veseli. Da bi se mu pa vedno kadilo in zopet kadilo, to pa smatramo za bedarijo. Pameten človek se ne hvali in se tudi ne pusti vedno hvaliti; taki so navadno najdelavenjši, med tem, ko večni hvalisarji od same gnilobe hirajo. Če je »Edinost« kaj koristnega storila, je bila to njena sveta dolžnost — čemu pa sicer izhaja? Pravzaprav pa bi storila lahko mnogo več, če bi imela toliko zavesti, da bi videla, da svet napreduje. Mnogo večje bi bile njene zasluge, če bi v tridesetih letih vsaj za en las napredovala. Toda splošno je priznano, da je dandanes ravno taka, kakršna je bila pred tridesetimi leti; marsikateri pa je celo mnenja, da je sedaj celo še bolj konservativna, nego je bila tedaj. Naši nasprotniki napovedujejo, mi pa smo vedno tam, kjer smo bili. Naš napredek bi bil lahko mnogo večji. Da pa kdo ne bo rekel, da jej slabo želimo, jej priporočamo, da svojo smer nekoliko reformira; s tem se bo bolj razširila in na ta način jej bo tudi mogoče, da se preobleče v večjo in dostojnejšo obleko, zakaj posebne časti tak listič ne dela 60.000 Slovencem. Če pa kdo samo prepeva o lastnih zaslugah, gotovo nima časa napredovati. Shod političnega društva »Edinost«. Trst, 9. novembra. Danes dopoldne se je vršil v gledališki dvorani »Narodnega doma« velik javen shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost« v svrho, da poda pred svojim občnim zborom, ki se vrši v treh tednih, račun o svojem delovanju in o delovanju svojih poslancev v državnem in deželnem zboru ter da razjasni splošno politično situacijo. Shodu je predsedoval deželni poslanec dr. Slavik. Kot prvi govornik je nastopil državni poslanec dr. Rybaf, ki je podal temeljito poročilo o razmerah v državnem zboru. Med drugim je dejal, da stoji država, katere nastavljenci jej v svojem nezadovoljstvu žugajo*z najostrejšimi bojnimi sredstvi, že na robu propada. Zlasti pa je obširno govoril o narodnih sporih. Deželni poslanec dr. Wilfan je poročal o delovanju v tržaškem mestnem svetu, oziroma deželnem zboru. Proti koncu svojega govora je ostro a upravičeno prijemal ono naš0 mlado inteligenco, ki se zmiraj odtujuje narodnemu delu. — Shod se je izvršil v najlepšem redu. To na kratko. Protest državnih uslužbencev. T r s t, 9. novembra. V dvorani »Fe-nice« se je vršil danes opoldne protestni shod vsega državnega usluž-benstva. Velika dvorana je bila nabito polna. Na shodu, ki je imel namen, da se protestira proti državi, ker svoje uslužbence tako nesramno izkorišča, so govorili tajnik Braidot-ti, državna poslanca Gasser (italian-ski liberalec) in Oliva (soc. demokrat) in drugi. Slišalo se je tudi glasove, da naj se takoj prične s pasivno resistenco. Končno je bila sprejeta ostra resolucija, v kateri se zahteva takojšnje povišanje plače državnih uslužbencev vseh kategorij. Shoda sta se udeležila tudi državna poslanca dr. Rybaf in profesor Mandič, ki pa sta — baje zaradi pozne tire — resignirala na besedo (shod tržaškega gledališča »Politeama popoldne.) — Med državnimi uslužbenci vlada proti vladi veliko ogorčenje. Ona ima pač denar za puške in prolisrbske mobilizacije, a za svoje lastne uslužbence ga nima. Škandal! Buren shod za italijansko univerzo v Trstu. T r s t, 9. novembra. Pri nabito polni dvorani največjega tržaškega gledališča »Politiama Rosetti« se je vršil danes dopoldne shod za italijansko univerzo v Trstu. Shod so sklicali italijanski visoko-šolci. Najpoprej sta poročala dva visokošolca, nato sta govorila državna poslanca dr. Gasser in dr. Pi-tacco in drugi. Bila je sprejeta resolucija, v kateri se zahteva takojšnja rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja v smislu: »Trieste o nul-la«. Dr. Gasser je rekel, da so največji krivci, da ne morejo dobiti univerze Slovani, ki so vodili obstrukcijo proti njej, to pa baje z motivacijo, ker vlada njim ne dovoli šol. Dr. Gasser pravi nadalje, da s tem delajo Slovani Italijanom krivico, ker Italijani niso nikoli nasprotovali slovanskim šolskim zahtevam. Mi jim šole privoščimo. (Klic: Pa ne v Trstu!) — Kakšna lumparija je to! Gasser se hoče navidezno delati pravičnega, v resnici pa je tako, kakor je pokazala množica s tem, da je ogorčeno začela tuliti, da v Trstu Slovencem ne dovoli šol. Lepa stvar! Zase zahtevajo visoke šole, nam pa celo ljudske šole odrekajo. — Naj še omenimo, da je prišlo na shodu do velikega prepira med italijanskimi liberalci in socialisti. Poslednji so italijanske liberalne govornike vedno motili pri govoru. Govoril je tudi neki socialni demokrat. Nekaj socialnih demokratov so morali nato ven transportirati. Ti konflikti pa so tudi vzrok, da so morali shod prezgodaj zaključtii. Po shodu so se vršile demonstracije. — Vsa policija je bila na nogah, čemur se ni čuditi — saj so se vršili danes trije shodi ob enem. Mnogo je bilo aretiranih. Najnovejša telefonska in brzojavna poročna. ŠE EN POSKUS. Lvov, 9. novembra. Kljub temu, da dosedanja pogajanja za volilno reformo v gališki deželni zbor niso imela nobenega uspeha in tudi ni nobenega upanja, da bi prišlo do njega, so se vendar danes pogajanja in posvetovanja še nadaljevala — brez uspeha seveda. Jutri se bodo voditelji posvetovali že na Dunaju in napravili zadnji poskus. GRŠKO-TURŠKA POGODBA PODPISANA? Pariz, 9. novembra. Po poročilih iz Carigrada je grško-turška pogodba podpisana. BOLGARIJA. Sofija, 9. novembra. Ferdinand Koburg se je vrnil v Sofijo, kjer pa ne ostane dolgo časa, temveč odide zopet v tujino, na Dunaj in Berlin. SRBIJA IN BOLGARIJA. Sofija, 9. novembra. Srbsko-bol-garska vojaška komisija se je sporazumela o mejni točki Bojidarica, ki so jo pred kratkim Srbi zasedli. Sporazum je dosežen na ta način, da postane točka neutralna in srbske čete se pomaknejo od točke 100 m, Bolgari pa 30 m. 110 ADVOKATOV ZAPRTIH. Petrograd, 9. novembra. Ruska policija je uvedla kazensko postopanje proti 110 advokatom, ki so se priklopili protestu proti vraži ritualnega umora. Pisarne njihove so zaprte. ITALIJA. Rim, 9. novembra. Vojvoda abruški se odpelje v Levantske vode. GIBANJE ZA VSEUČILIŠČA. Trst, 9. novembra. Tu se je vršilo italijansko zborovanje za vseučilišče. Nato je bilo malo demonstracij. _ Praga, 9. novembra. Tu se je vršila dostojna manifestacija za drugo češko univerzo v Brno. Brno, 9. novembra. Dijaštvo češke tehnike je imelo zborovanje in manifestacijo za drugo češko univerzo. SRBIJA IN CRNA GORA. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Črnogorski delegat Mirko Mijuško-vič, ki je podpisal z ministrskim predsednikom Pašičem zapisnik v mejnem sporazumu, je izjavil uredniku »Politike«, da so bila v toku pogajanj o določitvi meje dotaknjena tudi druga vprašanja, ki zvežejo Srbijo in Črno goro, ko bodo rešena, še tesnejše. Pri tej priliki se je na obeh straneh izrazila želja po čem prisrčnejši skupnosti obeh srbskih kraljevin. OjAČENJE SRBSKI GA TOPNI-CARSTVA. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vojno ministrstvo izdeluje načrt o ojačenju artiljerije. SRBIJA ŠE NE DEMOBILIZIRA. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V četrtek se odpusti del mobiliziranih vojakov, ali da se število vojaštva pod orožjem ne zmanjša, se pokličejo na orožne vaje drugi rezervisti. RAZMERE NA BOLGARSKEM. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na Bolgarskem vlada popolno mrtvilo, ljudstvo je popolnoma apatično in se za bližajoče volitve čisto nič ne briga. Bolgarsko ljudstvo je sploh politično nezrelo, ali tega nihče ni pričakoval, da se niti po tako veliki katastrofi, kot je zadela Bolgarsko sedaj, ne zbudi in ne zainteresira za javna vprašanja. To ljudstvo, ki je šlo vedno za onimi, ki imajo moč, vlado, v rokah, bo glasovalo po večini tudi sedaj za vladine kandidate, t. j. za kandidate stranke, ki ima v svoji sredi četvorico ljudi, ki so kot ministri kradli državni denar, zaradi česar jih preganja državno sodišče. Eden teh ljudi — Gena-dijev — je celo še sedaj aktiven minister in kot tak pod obtožbo! Takemu ljudstvu res ni pomagati in Bolgarski tudi ne. Ministri se očitno hvalijo, da dobi vlada na volitvah sigurno večino, opozicija pa niti sama ne veruje v uspeh, ker vidi da gre ljudstvo za onimi, ki imajo moč v rokah, brez ozira na to, kaki so ti ljudje. SKUPŠČINA SRBSKEGA UČITELJSTVA. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj je bila otvorjena izredna skupščina srbskega učiteljstva za rešitev nekaterih nujnih vprašanj, ti-čočih se učiteljskega stanu. Na skupščino je prišlo okoli sto srbskih učiteljev iz sosednje monarhije. KRATKE VESTI IZ SRBIJE, Belgrad, 9. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.1! Prihodnji četrtek priredi naučno ministrstvo svečan »requiem« v taborni cerkvi vsem prosvetnim dobrotnikom. Vprašanje zakonov za nove kraje se uredi na ta način, da se izdelajo posebni strokovni opravilniki za razne slu čaj 3. Minister narodnega gospodarstva je sestavil posebno komisijo, ki razdeli ubožnejšim rodbinam v starih in,novih mejah Srbije pšenico ki jo je vlada kupila v to svrho. V celi Srbiji je samo še pet oseb, bolnih na koleri in te so popolnoma izolirane. Novih slučajev kolere ni več. Resničen roman Nenavaden začetek z navadnim koncem. Največja prijateljstva in največje ljubezni se navadno dokončajo pred sodnijo, tako je rekel neki star pesimist. Njegove besede potrjuje tudi ta popolnoma resničen roman, ki se je pret. mesec končal pred sodnijo v Pragi. Ljubezen do fotografije. V Pragi je pred nekaj leti študiral učiteljščnik M., ki se je prav pridno pripravljal za svoj poklic. Ob prostih urah se je sprehajal po praških ulicah in je iskal idealov, kakor to delajo mladi ljudje. Nekoč se je ustavil pred izložbo znanega fotografa Donata — in se je zaljubil v neko fotografijo. Deklica, ki je bila tam fotografirana, mu je tako ugajala, da je ni mogel več pozabiti. Dan na dan se je vračal pred izložbo in je gledal svoj ideal. Srečni zaljubljenec. Študent je hotel na vsak način fotografijo dobiti. Šel je k fotografu in ga je prosil, naj mu fotografijo proda. Toda fotograf je rekel, da mu je brez dovoljenja one osebe ne sme prodati. — Študent pa ni obupal. Seznanil se je z fotografovim pomočnikom in ta mu je skrivaj pod roko fotografijo preskrbel. — Srečni študent je hitel domov in je tam poljubljal in oboževal svojo neznano ljubljenko. S svojo fotografijo je preživel vse dni in noči in je med, tem srečno naredil maturo, ne da bi izvedel, kdo je njegova izvoljenka in kje prebiva. Bil je srečen v svoji ljubezni. Prva služba. Prvo službo je dobil mladi učitelj nekje na južnem češkem, kjer ima knez Schwarzenberg svoja velika posestva. — Mladenič je tudi tu živel v zvesti ljubezni do svoje foto- ifratije. Bil je priden in marljiv. Ker Je bila njegova plača razmeroma majhna, mu je preskrbel njegov šolski vodja instrukcijo pri oskrbniku Sclnvarzenbergovili posestev. Imel je poučevati malega dečka. Mladi učitelj je to službo seveda prav rad sprejel. Najden ideal. Pomislite, kako čudno naključje! Ko je učitelj prvič prišel na graj-ščino poučevat, mu pnde po vrtu nasproti — deklica — živa njegova fotografija. Kako presenečenje! — Mladenič je imel pred seboj bitje, ki ga je toliko časa ljubil samo po fotografiji. Kaka sreča. Toliko let je mislil, kje na svetu prebiva njegov ideal — in prebival je tako blizu nje. Mladi učitelj se je v družini kmalu udomačil in priljubil. Nekoč je tudi gospodični razodel svojo skrivnost. Tudi nji je mladi učitelj ugajal. Bila sta srečen par. Strogi oče. V tej povesti je toliko slučajnega in romantičnega, da bo marsikdo mislil, da ni resnična. Zato moramo še enkrat povdarjati, da se je dogodila prav tako, kakor pripovedujemo. Toda Schv/arzenbergov oskrbnik je bogat gospod — zato ni hotel nič slišati o tem, da bi dal svojo hčer ubogemu učitelju. Vse prošnje niso nič pomagale. Naenkrat pa je prišla pomoč od drugod. Dobri knez. Nekoč je obiskal svoja posestva sam knez Schwarzenberg in se je ustavil na grajščini. Govoril je tudi z gospodično, ki se mu je zelo prikupila. Zdelo pa se mu je, da je bleda in bolehna. Gospodična mu je zaupala svoje gorje. Dobri knez jo je potolažil, češ, da rad pomaga zaljubljenemu paru do srečne združitve. Učitelj naj gre na njegove stroške študirat na poljedelsko šolo in postane uradnik na knezovih posestvih. Tako se je tudi zgodilo; Učitelj Je knezovo ponudbo z veseljem sprejel in je odšel v Tabor na poljer delsko šolo. Srečen par. Čez dve leti je bil mladenič s svojimi študijami gotov in je bil nastavljen kot uradnik na knezovih posestvih. Prišel je tudi k oskrbniku in je prosil za roko njegove hčerke. Oskrbnik se zdaj niv eč branil, posebno, ker je videl, da stoji mladi par pod mogočnim varstvom samega kneza. Letos je bila poroka. Konec. Pretekli mesec je bila pred dež. sodiščem obravnava, v kateri se je Izvedla ločitev zakona dveh nesrečnih zakonskih ljudi, ]alniatie‘* delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona puro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in 11. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ,Jadranske banke". Zmerne cene. Točna pcstrežtoa. II11 ■■ I li» .... ■■MIH ——■ IIWI1III | Citajte v Vašo lastno korist! | n V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! B I I Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. dec. 1913. 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno Igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, In ker zadobl kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. I I I Damski paletoji v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14’— naprej. = Raglani za gospode = najboljše izdeljave od K 20*— naprej. Paletoji za deklice in dečke najnovejših vzorcev od K 10’— naprej. Naj večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. HBBHBBBBBBHBB Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. ■bbbbbbbbbbbbb Doktor M» Gili&tift zopet ordinira. Moderne krasne bluze iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, • • • • nasproti glavne pošte • • • • Del. glavnica: 8,000.000 K. Rez. fond nad K 1,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna liiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili m Poslovalnica „Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.