Rrivoverski klerikalizem — učiteUstvo te kliče pred sodbo Ijudstva. (Dalje.) Nauki se glase: Kdor se bo trkal na svoja prsa in klical: BGospod, gospodl" in ne bo izpolnjeval zapovedi mojega očeta, ta ne bo videl nebeškega kraljestva. — Molitev brez dobrih del ni nič vredna pred Bogom. — Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! — Ali se ti lepi in krasni nauki vjemajo s pisavo našega katoliškega časopisja, urejevanega od duhovnikov in priporočenega od našega škofa? Z namenom krasti čast in poštenje vsemu učiteljskemu stanu, izpodkopavati mu ugled in dobro ime, delati prepir in sovraštvo, vsak najmanjši prestopek in pogrešek, storjen v nepremišljeuosti in brez slabega namena, obešati na visočino ter vpiti v zasramovanje vsi javnosti: Glejte, taki so vsi učitelji! — Tako ne sme vedoma delati niti navaden katoličan, še manj pa duhovnik kot učitelj verstva, stokrat manj pa še kak doktor svetega pisma, ki je odgovorni ureduik katoliškemu časopisju. Ali se ne pravi to, vedoma pačiti vzvišenih verskih resnic? Ali niso to krivi nazori in nauki? Ali ni prava trditev, da je naš klerikalizem globoko zabredel na krivo pot — v krivoverstvo ? Kdo je kriy, da se zaradi neprestanega takšnega pisanja, ravnanja in življenja pohujšuje zlasti nerazsodno ljudstvo. in zavoljo tega peša vera? Trditev pa, da bi mladi učitelji bili zavodniki starih, izkušenih učiteljev, je nekaj tako nesramnega, ostudnega in podlega, da svet še ni slišal kaj podobnega. To je vrhunec laži in krivih nazorov. Učiteljstvo ima vsak dan nad seboj stroge opazovalce in sodnike. Vsak dan nas opazuje na stotine nedolžaih, otroških oči; opazujejo natančno naše delo in vedenje starši našib šolskib otrok; opazuje nas povsod krajni šolski svet, okrajni šolski svet, okrajni šolski nadzornik in zlasti pa duhovščina, ki preži na nas kot lačni tiger na svoj plen. Znani so nam mnogi slučaji, da je bilo več učiteljev odstranjenih od službe zaradi raznib prestopkov, drugi so bili najstrožje kaznovani, če je bila njihova krivda dognana kot resnična, še več pa narn je znanib takib slučajev, da so bili naši tovariši popolnoma po nedolžnem toženi zaradi klerikalne zagrizenosti, a 80 bili oproščeni Kdor je podvržen strastem, ta ni za uaš stan, za tem ne bomo jokali in tudi ga ne zagovarjali — z njim bo kmalu obračunila naša stroga šolska gosposka. Kakšno je versko prepričanje mnogih naših duhovnikov, ki stoje v svoji nadutosti visoko nad nami, ki nimajo niti sledu ponižnosti, potrpežljivosti in lju))ezni do bližnjega po vzgledu in vzvišenih naukih tistega, katerega vero učijo, bomo povedali o drugi priliki, ko nam bo dal na to izjavo in obrambo odgovor naš klerikalizem. Takrat bomo primerjali tudi kazni za prestopke učiteljstva in duhovščine. 0 tem bo strmel svet. Mi smo molčali, ker znamo in moramo upošterati kot odgojitelji slabosti duhovščine, ker so tudi ODi iz mesa in krvi kot mi. Naš klerikalizem noče pa ničesar slišati o ponižnosti, skromnosti, noče ničesar vedeti o ljubezni do bližnjega in o slabostih človeštva, od nas zahtera rse popolnosti, dovršenosti in tudi vse čednosti in kreposti — zase je pa gluh in slep, zato naj zve, kar mu gre! Oe se on noče držati verskih načel in če ima on verske resnice za bagatelo, če se on ne boji Boga ne budiča, zakaj bi mi bili boljši od njega? On je nam napoTedal boj na življenje in smrt, naša sveta dolžnost je, se braniti, potegavati se za svojo čast in svoje poštenje ter odbijati vse krivične napade. Toliko za sedaj glede v^erskega prepričanja učiteljstva in duhovščine. nV gospodarskem življenju se oklepa učiteljstvo liberalizma, ki razjeda blagostanje ljudstva. Liberalizem razdvojuje duhove in cepi ljudske sile. V marsikaterem kraju bi Ijudje lahko živeli v lepi ediaosti, pomagali si na gospodarskera polju — pa ti pride zagrizen liberalen učitelj ter ti prinese razdor in ga neti. Tak slučaj se je zgodil v novejšem času v Šmartnem pri Litiji. Ondi sta brez potrebe dve posojilnici. V zadnjem času je bilo Tse lepo napeljano, da se obe posojilnici združita, da se opomore goapodarskemu razdoru. Ljudstvo je hrepenelo po spravi in združitvi — tu pa pride ondotni nadučitelj ter s STOjim stru- penim jezikom požre toliko zaželjeno spravo. Kar se je zgodilo tukaj, zgodi se marsikje; učitelji, mesto da bi delali za ljudstvo, podpirali organizacijo, pa sejejo prepir in sovraštvo ter širijo pogubni, verski in gospodarski liberalizem." — Tako se glasi klerikalno tarnanje in hinavsko zavijanje resnice tam, kjer je klerikalizem v manjšini; kjer je pa v večini, noče pray ničesar slišati o spravi in skupnem delovanju na gospodarskem polju. Ali ne kriči vedno in dosledno klerikalno časopisje: ,Ven iz občinskih odborov liberalce! Proč z liberalci na vsi črti na gospodarskem polju! Proč z liberalnimi društvi! Pogin brezverskemu liberalizmu, ker ti so sami sleparji, oderuhi, neverniki, zapravljivci in ničvredni ljudje! Proč z liberalnimi posojilnicami, mlekarnami itd." To so res krasne cvetke lepe krščanske ljubezni, sporazumljenja, edinosti in sprave! To je novodobno katoličanstvo, to je morala, delo in velika zasluga klerikalizma — naže politikujoče duhovščine. Klerikalizem stremi dosledno, neumorno in tudi uspešno za nadvlado na gospodarskem in politiškem polju, Za dosego tega se poslužuje sredstev, ki zbujajo veliko ogorčenje količkaj razsodnega človeka. Najnesramnejše je pa, da se v politiko in gospodarske zadeve vtikuje vera, ki nima s tem opraviti prav ničesar. Priznati moramo, če hočemo biti dosledni in pravični, da tudi liberalizem, ali bolje in natančneje povedano, liberalno časopisje ni nič boljše od klerikalnega. Na obeb straneh vlada strast, sovraštvo in zagrizenost, nevoščljivost in nespodobna polemika. Liberalizem zastopa naprednost in utrjanje narodue ideje, kar je samo na sebi hvalevredno, a v strasti je zabredel s poti, da se klerikalizem igra z njim, kot mačka z miško. Učiteljstvo je simpatiziralo z liberalizmom, ker je ta zagovornik modernega žolstva, a te simpatije so se v zadnji dobi ohladile. Organizovano učiteljstvo stopa samozavestno po svoji izklesani poti, po svojem prepričanju in po svojih izkušnjab naprej, pobija strasti in napake obeh strank ter deluje na polju prosvete in po mogočnosti tudi na socialnem in gospodarskem polju ? korist in blagor ljudstva. Ono vidi prepad in pogibelj, ki čaka naš narod zaradi nesloge in medsebojnega bratomornega boja. Vidi pogubonosno smer našega klerikalizma, ki je mednaroden in v narodnih zadevah popustljiv in brezbrižen, šoli in učiteljstvu smrtni sovražnik. Ve dobro, da ima iskati zaslombe le med narodom, med katerim živi in deluje, a to delo otežuje največ klerikalizem, ki išče tudi zaslombe med narodom, žal pa t nasprotnem duhu — za nadvlado in svoj žep. Klerikalizem pozna dobro organizirano in delavno učiteljstvo, ki je povsod uameščeno, ki povsod opazuje njegovo pogubonosno delovanje in ki edino in najbolje ve za vse nakane, naklepe, uspebe, neuspehe, namere, prestopke, pa tudi vrline in zlorabe njegove, zato mu je že davno napovedal boj — boj ua življenje in smrt, in za dosego tega namena porablja v prvi vrsti orodje, obrekovanje. Grize ga in peče, da to le malo ali eelo ni& ne izda, ker ljudstvo pozna nas in naše delovanje, pozna naš trud in dobro voljo — pri tem spoznava polagoma tudi naše nasprotnike. Z delom odbijamo vse napake io sicer tako uspešao, da se klerikalizem ne upa z dostojno polemiko na dan. Osupnil ga je način bojevanja, da ga namreč pobijamo na verski podlagi, z njegovim lastnim orožjem, ki ga zlorablja v svoj prid. Sedaj kriči, da učiteljstvo ustanavlja konkurenčne hranilnice, katere je on ustanovil z namenom, da bi zadrgnil s tem ljudst?u vrat: BVoli z menoj, ali pa plačaj!" Tako se je in se bo še večkrat godilo. Sedaj vpije, da seje učiteljstvo prepir in neti soTraštvo ter širi pogubni verski in gospodarski liberalizem. Pri tej priliki svarimo svoje torariše, da, kdor prav dobro ne pozna klerikalizma, naj bo previden r govorjeDJu, občevanju in delovanju v šoli in med narodom, ker ni je zrerine bolj krvoločne, škodo- željne, maščevalne, hinavske, potuhnjene, zvijačne in nadute od našega do kosti spačenega, brezvestnega in brezbožnega klerikalizma. rToda kdor seje veter, bo žel vihar. Ljudstvo spregleduje in bomo skrbeli, da spregleda, in zaklicalo bo Ijudstvo: Naša potrpežljivost je nepreklicno pri kraju! Prišlo bo do rednega deželnozborskega delovanja, zopet bodo prihajale učiteljske prosnje in zahteve; toda poslanei ,,Slovenske ljudske stranke1*, ki so užiteljem prijazni, bodo morali pod pritiskom ljudstva, če tudi težko, reči odločno, ne vinarja ne v poboljšanje učiteljem v teh razmerah; sami ne bomo redili gada, ki zastruplja vero in blagostanje. Ljudstvo težko nosi šolsko breme (Pa nobenega rajši kot to! Pis.) — pa ga nosi le, toda v največjo svojo škodo. Prišel bo tudi čas, ko se bo ljudstvo zganilo in reklo: Takih učiteljev ne maramo — ne zaupamo jim otrok! Pa tudi oblastva naj pomislijo, je li poklic učiteljev sejati liberalizem in prepir med Ijudstvo. Končno pa bo le sodilo ljudstvo STOJe sovražnike, liberalno in socialdemokraško učiteljstvo !u — Da, tudi mi praTimo: BKdor seje prepir, bo žel vihar". Klerikalizem udriha po šoli in učiteljstvu že od pamtiveka, pa kakor je videti do sedaj, popolnoma brezuspešno. Prepir, sovraštvo, jezo z obrekovanjem, ki jih seje neprestano, sisteinatiško in dosledno med našim ljudstvom, zlasti glede šole in učiteljstva. so rodile že prav lep 8ad — ljudstvo se je že na preranogih krajib naveličalo poslušati te neumnosti. Kjer so značajni, pridni, delavni in nepristraneki učitelji, tam jih vse spoštuje in rado ima, naj bo potem liberalec ali klerikalec. Pri tej priliki naj povemo odkrito. da so ponekod liberalci še hujši nasprotniki šole in učiteljstva nego klerikalci. (Konee.)