IRUMIU lUULonu»
Poštnina plačana t gotovim.
DoSlo 2 7. VI. 1931	-*-*■
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.	-	krat	Cena'ponaraVmi številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis z« trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 27. junija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 72.
Ureditev naših trgovinskih odnošajev z inozemstvom
II. Avstrijska republika.
V	carinski politiki Avstrijske republike se počenši od leta 1926. uveljavlja vedno močnejša tendenca zaščite domačega poljedelstva in živinoreje. V 1. 1925., ko smo sklepali sedanjo trgovinsko pogodbo z Avstrijo, so bile agrarne carine razmeroma nizke. Komaj pa je bila 21. avgusta 1926 pogodba ratificirana, je Avstrija pričela uveljavljati vedno jasneje in odločneje zaščitne ukrepe za svojo poljedelsko produkcijo. Avstrijsko - jugoslovanska pogodba, ki je bila sklenjena na Dunaju dne 3. septembra 1925, je po svojem obsegu in dalekosežnosti med našimi trgovskimi pogodbami najobširnejša ter je posebno za Dravsko banovino, ki ima z Avstrijo okrog 400 km skupne meje, zelo važna. Prvotna pogodba je bila že vnaprej zamišljena kot kratkoročna pogodba. Zato je bila sklenjena samo za dobo enega leta, pa je bila z naknadnim sporazumom z dne 25. decembra 1928 podaljšana na daljšo dobo treh let. Zadostuje, ako povem, da vsebuje tarifni del jugoslovansko - avstrijske tarifne pogodbe 283 pogodbenih carinskih postavk pri uvozu v Jugoslavijo in 93 pogodbenih postavk pri uvozu v Avstrijo, da se lahko oceni, kako obsežna je bila prvotna baza našega trgovinskega sporazuma z Avstrijo. Ta pogodba je zato tudi postala ključ situacije za vse srednjeevropske države, ki so znale koncesije, ki smo jih dali Avstriji za uvoz industrijskih proizvodov, v enaki, pa še celo v večji meri izkoristiti kot sama Avstrija. Med te države spadajo predvsem Madjarska, Češkoslovaška in Nemčija. Vedno jačji carinsko zaščitni pokret v Avstriji je končno vodil do tega, da je od zaklju-čitve trgovinske pogodbe z Jugoslavijo uzakonila že štiri novele k carinski tarifi. Sedaj pripravlja uzakonjenje pete carinske novele, ki je po svojem obsegu najobširnejša in s katero se povišujejo v velikem obsegu tudi carine na industrijske proizvode. Ker je pogodba z Jugoslavijo ovirala Avstrijo, da ni mogla uveljaviti avtonomno povišanih carin, je avstrijska vlada že leta 1928. predlagala revizijo trgovinske pogodbe. Pristali smo na pogajanja, v toku katerih so bile obojestransko carinske koncesije znatno zreducirane, posebno v papirni in železarski stroki na jugoslovanski strani ter za živino in živinorejske produkte ter zelenjavo in sadje na avstrijski strani. Pa tudi to avstrijske trgovinske politike ni zadovoljilo in je Kato leta 1930. ponovno pričela pogajanja z Jugoslavijo za izpremembo carin na žito in prešiče, ki pa niso vodila do sporazuma. Za Avstrijo ni bilo, ako je hotela izvesti svoj carinsko - politični program, v tej situaciji drugega izhoda kakor odpoved pogodbe. To se je zgodilo, kakor ste slišali, s 1. aprilom t. 1. ter bo koncem junija potekel odpovedni rok.
Nova preliminarna pogajanja, ki so se pričela takoj po odpovedi pogodbe me-seca aprila v Beogradu, so se vršila že na bazi pete carinske novele, ki je bila pretekli mesec predložena parlamentu in ki vsebuje med drugim tudi znatno povišanje za on© predmete, ki se baš iz Dravske banovine v Avstrijo v velikem obsegu izvažajo. Dočim je torej Avstrija v dobi, ko je nastopil splošen padec cen, pričela čimdalje izdatneje povečavati svojo carinsko zaščito, je Jugoslavija ostala pri svoji bazi, t. j. ca-
rinski tarifi iz leta 1925., ki je ostala dosedaj, izvzemši šest predmetov manjšega pomena, n eizprem en jena v veljavi.
Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila po naši statistiki do leta 1928. aktivna. V letih 1928. in 1929. je postala deloma vsled avstrijskih uvoznih carin, deloma pa vsled slabe letine v 1. 1928., bilanca pasivna, in sicer za 201 odnosno za 86 milijonov dinarjev. V 'letu 1930. se je med tem položaj zopet uravnotežil z neznatnim aktivom 28 milijonov dinarjev v našo korist. Avstrija zavzema v naši iz.vozni trgovini drugo mesto z 17-68%, v uvozni trgovini pa tretje mesto s 16-82%. Poleg direktnega prometa igra Avstrija še veliko posredniško vlogo v naši zunanji trgovini. Ta vloga pa se polagoma zmanjšava in se bo najbrž v bodoče s sukcesivnim razvojem železarske, tekstilne in papirne industrije v Jugoslaviji in navezanjem neposrednih stikov z industrijskimi državami na zapadu Evrope najbrž še zmanjšala. Delež Jugoslavije na avstrijski zunanji trgovini je znašal v letu 1928. 4% od uvoza in 7-5% od izvoza. Iz tega skledi, da so jugoslovanska tržišča za avstrijski izvoz zelo važnega pomena.
Sedanja avstrijska carinska politika stremi za tem, da se zmanjšuje od leta do leta uvoz življenskih potrebščin in predmetov, ki jih lahko doma pridela. To najbolje dokazuje sledeča statistika prooentualnega uvoza glavnih življen-skih potrebščin, ki izkazuje:
Odstotek celokupnega uvoza:
1926.	1927. 1928.
življenske potrebščine 11-2%	10-1%	98%
govedo in pražiči	9-5%	8-6%	8-%
žitarice	8--%	7-*%	6-8%
premog	7-4%	7-3%	7--%
bombažni izdelki	6-- %	5-9%	5-6%
moka	3-8%	3-3%	2-8%
mast	1-9%	1-7%	14%
Ta tendenca je popolnoma pojmljiva in zato se ne sme zameriti niti nam, ako bomo lepega dne pričeli usmerjati našo carinsko politiko v enako smer. Površen pogled v tarifni del avstrijske pogodbe zadostuje, da se vidi, kako široka je bila baza te pogodbe. Ona tangi ra veliko kakor tudi drobno kemično industrijo, industrijo barv in lakov, skoro vse skupine tekstilnega blaga, posebno modne robe, usnjarsko galanterijo, pohištveno industrijo, industrijo plu-tovine, umetnega kamna, predvsem pa industrijo železa in železnih izdelkov, kotlarsko obrt, industrijo poljedelskih strojev in kovinsko galanterijo. Vse te panoge so na našem zborničnem področju dobro zastopane, le da delajo po pretežni večini pod pogoji, ki so v celoti neugodnejši kot v inozemstvu. Radi tega je bila vsa umetnost tarifne pogodbe v tem, da se najde ona prava zlata sredina, ki je i za konaumenta, kakor tudi za producenta sprejemljiva. Koncesije, ki so bile dane leta 1925. glede uvoza industrijskih produktov v Jugoslavijo, so šle pri mnogih važnih predmetih predaleč in so tako ovirale obratovanje in konkurenco naših domačih podjetij. Nekoliko so bile te pogreške popravljene v dodatnem sporazumu leta 1928., ostale bi bilo treba popraviti sedaj pri novih pogajanjih.
Za naš izvoz v Avstrijo iz Dravske banovine pridejo poleg sadja, hmelja in živine v poštev pred vsem kvalitetna vina, bučno olje, mineralne vode, stro-jilni ekstrakti, suha roba, okle n jen les, kemični polfabrikati, aluminijevi polfa-brikati itd. Če motrimo peto carinsko
novelo, pa vidimo, da se namerava z zadnjim povišanjem zadeti mnogo naših izvoznih predmetov in baš one, pri katerih smo postali zeflo občutljivi. Z zadnjimi carinskimi novelami se Avstrija vedno bolj približuje nivoju nemške carinske tarife, ki je glede agrarnih produktov izredno visoka, samo da bi se omogočil višji nivo cen v notranjosti države. Izdatno se povišuje carina na medicinalne rastline, perje, tehnična olja, fižol in grah, krompir, konje za klanje, rečne ribe, sadne soke, testenine, mesne klobase, surovo maslo in mast, med tem ko je bilo že s četrto novelo, ki je stopila dne 22. julija 1930 v veljavo, povišana carina na namizno sadje, okrasno cvetje, prešiče, mleko, jajca, med, meso in vseh vrst hranilnih konzerv.
Z ozirom na vesti o sklenjeni carinski uniji z Nemčijo je važno, da ta sporazum na ureditev naših odnošajev z Avstrijo ne bo imel zaenkrat nobenih posledic ter da se ne bodo vršila prihodnja pogajanja skupno z obema državama na podlagi višje nemške tarife, marveč ločeno za vsako državo posebej. Glede baze, na kateri se imajo vršiti ta pogajanja, pa še ni dosežen definitiven sporazum. Vsled tega sta se obe vladi sporazumeli, da podaljšata sedanjo pogodbo preko 1. julija za pol meseca, da bi se med tem mogla skleniti definitivna nova pogodba.
AVSTRIJA JE POVIŠALA CARINO NA KAVO m CAJ.
Avstrijski parlament je sklenil, da se carina na kavo in čaj poviša in sicer za kavo za 100%, za čaj pa za 66%.
*	*	*
BAKARSKA PROGA SE ŠE NE RO OTVORILA.
Kakor je znano, bi se morala 28. t. m. otvoriti proga Bakar postaja—Bakar, toda v zadnjih dneh je bila ta otvoritev telefonsko preklicana. Vzrok tej odločitvi leži v tem, da proga ni še popolnoma končana. Kakor hitro pa bodo vsa dela dovršena, se bo proga dvorila, kar bo pravočasno javljeno.
*	*	*
POZOR PRED NABIRALCI OGLASOV ZA ADRESARJE.
Uprava Udruženja trgovcev v Sarajevu sporoča: »Pretekla leta so dobivali poedini trgovci pozive za inseriranje v raznih nemških adresarjih, češ da so taki inserati brezplačni, kljub temu pa so bili pozneje sodno prisiljeni, da jih prav drago plačajo. Sedaj se pojavljajo zopet isti pozivi in radi tega se trgovci opozarjajo, naj ne nasedajo tem vabilom, da ne bodo trpeli škode.«
*	*	*
POBIJA NJE KROŠNJA REN JA
V	DUNAVStKI BANOVINI.
Uprava Dunavske banovine je naročila pod rejenim organom, naj strogo pazijo na predpise o pobijanju krošnja r-stva. Krošnjarstvo se je v zadnjem času po Dunavski banovini zelo razpaslo in zato so potrebne poostrene mere za pobijanje; tudi privatnikom se nalaga, da vsak slučaj naznanijo oblastem. (Potreba po poostritvi predpisov o pobijanju krošnjarjenja in detajlnega agentiranja ni nič manjša v dravski banovini. Tudi tu so strožnji predpisi nujno potrebni!)
*	* *
KONTINGENT SVINJ V AVSTRIJSKO-MADŽARSKI TRGOVINSKI POGODBI.
Kakor javljajo iz Dunaja, znaša v ma-džarsko-avstrijski kontingentni pogodbi kontingent svinj za uvoz v Avstrijo 50 tisoč kosov letno.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Tajniško poročilo.
(Referent g. J. Kaiser.)
(Nadaljevanje.)
Tudi trgovina z deželnimi pridelki je
utrpela preteklo leto težke čase. Primerjajoč cene žitu na debelo v letu 1929 napram 1930 vidimo znaten padec cen, ki je dejansko najtežje vplival na vse gospodarske panoge. Važen vzrok krizi v trgovini z agrarnimi proizvodi je med drugimi brezdvomno ameriška žitna ekspanzija, autarkične tendence industrijskih držav, ki so se zabarikadirale z visokimi zidovi in s tem posredno škodljivo vplivale na racionalizacijo poljedelstva v evropskih agrarnih državah. — Obilno je bilo lani tudi gospodarsko-politično delo agrarnih držav v Evropi, da bi se odstranile ovire, ki spravljajo evropsko žitno produkcijo v težave. Za naše agrarne proizvode prihaja za zboljšanje sedanjega težavnega položaja predvsem v poštev intenzivna gojitev onih vrst deželnih pridelkov, ki niso podvrženi ostri konkurenci mehaniziranega in do skrajnosti racionaliziranega prekomorskega, zlasti ameriškega, poljedelstva in poleg ureditve mednarodno trgovinskih odnošajev, katerih rešitev ni v rokah naše države, tudi največja skrb za kulturni podvig našega kmeta.
Med važne panoge našega narodnega gospodarstva spada tudi vinogradništvo in trgovina z vinom.
V	naši državi je zasajena z vinsko trto površina v iznosu 181 tisoč ha z 4 milijoni hi pridelka.
Ze pred leti je nastopila tudi v naši vinski trgovini depresija, v letu 1930 pa moramo beležiti le poslabšanje položaja. Če hočemo raziskovati vzroke tega neugodnega stanja, tedaj moramo ugotoviti predvsem, da je temu položaju kriva v dokajšnji meri visoka cena našega vina na inozemskem tržišču. Iščoč vzroke tej sorazmerno visoki ceni, pa pridemo zopet do ugotovitve, da je pri nas vino pač važen trošarin-ski predmet, kateremu pa se ni posvečalo zadostne pažnje iz trgovskega stališča. Italija in Španija sta nam resni konkurentinji na vinskem tržišču, ker uživa italijansko in špansko vino najširše tarifne ugodnosti. Naše vino pa je tako obremenjeno s trošarinami, uvozninami itd., da je obdavčitvena vsota višja, nego cena vina na debelo sama. Trgovina s sadjem v preteklem letu ni občutila še težkih časov in je bila naša zunanja trgovina s sadjem še na visoki konjunkturni stopnji,- Evropski sadni trg postaja radi zvečanja konzuma vedno važnejši, vedno ostrejša pa postaja tudi konkurenca, zlasti prekomorskega sadja; pa bo v izogib težkim posledicam, ki bi mogle ob takem položaju prizadeti tudi našo sadno trgovino, potrebno, da si naši izvozniki predhodno z dobro kvaliteto blaga, dr, žavna uprava pa z vsestranskimi tarifnimi ugodnostmi, zasigurajo stalna tržišča.
Trgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom
v preteklem letu ne zaznamuje večjega poslabšanja. Kava se je dvignila v ceni od 6 do 7 odstotkov, rož je padel od 3 do 28%, sladkor za 5%, olje za 5%. 7, ozirom na to, trgovina s kolonijalnim
in špecerijskim blagom ni trpela pod vplivi velike nestabilnosti, marveč se je njen položaj deloma poslabšal kot posledica splošnega depresivnega stanja.
Ne baš zavidljiv je bil položaj v ma-nufakturni trgovini. Opadanje prometa, pretežno, da ne rečemo skoraj popolno, obročno poslovanje v manufakturni trgovini na drobno, ostra konkurenca, nadvse razpaslo posečanje zasebnikov, zlasti po inozemskih potnikih in kroš-njarstvo, — so karakteristični znaki, ki so depresivno delovali na to trgovsko stroko.
Reasume tega pregleda pa nam pove, da je potekalo preteklo leto za vse stroke v znaku splošnega opadanja prometa in nazadovanja kupne moči na eni in višje fiskalne obremenitve, ki je dušila delavnost in duh, na drugi strani.
IV. Iz zvezinega delovanja v letu 1930.
Pred 11. leti, ko se.je snovala Zveza, se je vneslo v pravila te osrednje tr-govsko-stanovske organizacije idealne naloge gospodarskega, kulturnega in socialno-političnega značaja. — Je to maksimalni program, usmerjen za vsestranskim napredkom naše trgovine.
Vrstili so se nato občni zbori in ko prelistavamo zapisnike teh občnih zborov z zahtevami in željami, ki so jih prednesli gg. delegati, tedaj vidimo, da je preživljala Zveza vsa ta leta v energičnih naporih za zaščito stanovskih interesov. Bila je v defenzivnem stanju, dosledno boreč se za ogrožene osnovne pravice legalne trgovine.
Iz leta v leto smo pričakovali boljših časov, težko smo pričakovali konca defenzivne dobe v naši organizaciji, da preidemo na ustvarjajoče delo, na vrši-tev onega programa, ki je — pospeševanje naše trgovine iz stanovskega, socialnega pa tudi etičnega stališča.
A žal, iz depresije je prešlo svetovno gospodarstvo v težko krizo in tako smo pod pritiskom razmer tudi v preteklem letu stali predvsem v obrambi in zagovoru skoraj vseh onih zahtev in teženj, ki smo jih že toliko let, ob vsaki priliki prednašali na merodajna mesta. Ob teh neugodnih prilikah se je zato moglo le malo storiti na socialnopolitičnem, kulturnem in gospodarsko-pospeševalnem polju.
Zvezino delovanje se je nanašalo predvsem na ob rtno-p ravno, davčno, prometno in socialno zakonodajno področje.
Na obrtno-pravnem področju more beležiti Zveza predvsem živahno delo ob sestavi osnutka novega obrtnega zakona. Na zvezinem občnem zboru v Murski Soboti se je zavzelo soglasno stališče slovenskega trgovstva, da se uvede z novim dokaz usposobljenosti. Zveza je dosledno zastopala to stališče in je že v tekočem letu, ko je bil osnutek obrtnega zakona predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ponovno poudarila to zahtevo.
Občni zbor v Kočevju je soglasno zahteval, da se z novim zakonom popolnoma prepove posečanje zasebnikov po potnikih. V izvršitvi tega sklepa občnega zbora je Zveza v obširni predstavki predočila ministrstvu trgovine in industrije slabe strani dosedanjih tozadevnih zakonskih določb.
V	posebnem spisu, ki ga je predložila inšpektorjema ministrstva trgovine in industrije g. dr. Pavliteču in Aranickemu je podrobno obrazložila težnje slovenskega trgovstva v pogledu novega obrtnega zakona tako glede usposobljenosti, posečanja zasebnikov po potnikih, zakonske uvedbe vajen-ških preskušenj, obligatornosti gremi-jev in Zvez in socialnega zavarovanja trgovstva. Na te težnje je opozorila Zveza tudi vse člane Vrhovnega zakonodajnega sveta iz Dravske banovine. Živimo v nadi, da bo novi obrtni zakon vsaj v načelu ugodil našim po napredku in orgaimatoričnemu razmahu stremečim zahtevam. Nič manj živahno ni bilo delo Zveze glede nepravilnega po slovanja od strani zadrug in konzu-mov.	(Datlje prihodnjič.)
Akademija gremijalne šole v Ljubljani.
Svečana proslava SOletnega jubileja šole in lep zaključek šolskega leta.
Ljubljanska ‘trgovska gremijalna šola ima za sabo že 50 let plodonosnega m vzornega delovanja. Svoj jubilej je proslavila v četrtek zvečer v veliki dvorani Trgovskega doima na način, ki nam je pokazal, da sta šofaki odbor in vodstvo šole v rokah ljudi, ki zaslužijo največje priznanje in vso pohvalo. Šola je ob pomembnem jubileju priredila akademijo. Uspela je sijajno. Pokazala je, kako visoko stoji šola in kako pojmujeta odbor in vodstvo šole poverjene jima naloge. Akademija nam je razkrila bogato in krasno poglavje iz delovanja 'ljubljanskega gremija, pokazala je, da so stremljenja po čim boljši vzgoji in izobrazbi, po povzdigi nivoja trgovskega naraščaja, rodila dobre uspehe. Spored akademije, nastop gojenk in gojencev ter izvajanje posameznih točk, vse je bilo izborno. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo veliko dvorano, je bilo nad uspehom presenečeno in je navdušeno aplavdiralo.
Slovesnost je olvoir.il vodja šole gosp. Rado G r u m s prisrčnim pozdravom. Podčrtal’ je zasluge, ki jih ima za napredek šole gremij trgovcev pod načelstvom ig. Ivana Gregorca in .posebej še predsednik šolskega odbor g. Josip. J. Kavčič, ki je prav za prav duša cele šole.
Sledila je nato prva točka sporeda akademije. O »naših ciljih« je govoril učenec II. razreda Fran Belak tako, da je .vse poslušalce tako glede vsebine svojega govora, kakor tudi glede načina podajanja zadivil. Prav mojstrsko je nato zapel ženski zbor Premrlovo: Dvignimo skupni krog in Adamičevo: Pomladno s spremljevanjem klavirja. Pel je pod spretno taktirko konservatorista g. Antona Dermote. Živahne aplavze je izzval tudi vajenec S. Močni k, ki je oblečen v narodno nošo, deklamiral »Zadovoljnega Kranjca«. Sledil je andante iz V. Schubertove simfonije; igrala sta na gosli zelo dobno učenca Leopold B i š k o in Rado Stepišnik. Mehko In čustveno je deklamiral učenec Ivan Mihevc Prešernove sonete nesreče. Učenka Dora K o s nas je s svojim sopranom naravnost presenetila. Z globokim patosom je tudi deklamirala »Človeka nikar«. O ženi in njenih poklicih je govorila Franja S e i b i t z. Bil je to nastop prave bojevnice za ženske pravice! Govorila je tako samozavestno in prepričevalno, da je vse zadivila. Dobro je igrala na klavirju tudi učenka Jarc Regina, dočim je iz prijaznosti spremljala vse pevske točke na klavirju konser-•vatoristka gdč. Božena Šapi j a.
Ne moremo podati o posameznih točkah strokovne kritike, tudi ne bi bila taka kritika potrebna. Glavno je, da so bili poslušalci navdušeni, kar so nam dokazali burni in dolgotrajni aplavzi, ki so sledili prav vsaki točki.
Po končanem sporedu se je predsednik šolskega odbora v priprostih, zato
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. — „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16
tem bolj prisrčnih besedah zahvalil mladini, vodstvu šole in učiteljskemu zboru za trud in požrtvovalnost pri vzgoji trgovskega naraščaja. Zahvalil se je prisrčno zastopnikom oblastev in korporacij, ki so s svojo navzočnostjo počastili pnreuitev, ter je posebej imenoma pozdravil zastopnika bana inšpektorja g-Prešla, zastopnika župana g. dr. Rupnika, generalnega tajnika ZTOI g. Ivana Mohoriča in tajnika dr. Plessa, predsednika gremija g. Gregorca in vse odbornike, še posebej je pa pozdravil univ. profesorja insgr. Ujčiča in profesorja g. Šesta ter je jima zahvalil za njuna izvrstna predavanja na šoli.
Predsednik g. Jos. J. Kavčič je ob tej priliki dal gojencem nekaj prav lepih, očetovskih nasvetov. Zlasti toplo jim je polagal na srce nacijonalne dolžnosti, ki jih imajo vršiti v svojem poklicu. Postanejo naj dobri In ponosni Jugoslovani. Tega se morajo zavedati doma, v svojili prostih urah in svobodnem udejstvovanju, predvsem pa pri izvrševanju svojih poslov. Postati morajo pijonirji za domače blago, domače izdelke; pomagati morajo pri razpečevanju slovenskega blaga in uveljavljanju dela domačih rok. Predsednik g. Kavčič je nato obdaril najboljše gojence šole. Prav lepa darila so dobile učenke: iz I. b letnika Marija Kmetič, iz II. b Dora Kos in Vera Mesar, in iz 11. Kristina Bec. Kon-statiral pa je, da je letos tudi med dečki častna izjema, ker sta se dva učenca učila tako dobro, da sta vredna darila, in sicer absolventa šole Ivan Zaviršek in Rado Stepišnik. Po obdarovanju se je učenec Stepišnik zahvalil gremijalne-inu šol. odboru in učiteljskemu zboru za vse nauke, za ves trud in podporo, ki jo ne bodo nikdar pozabili v življenju. Absolventi, ki z današnjim dnem zapuščajo šolo in stopajo v življenje, obljubljajo, da se bodo vedno držali naukov in navodil ter tako postali vredni člani svojega stanu.
Ženski izbor je nato zapel narodno himno, ki so jo poslušali navzoči stoje, nakar je predsednik g. Kavčič zaključil lepo prireditev gremijalne šole, ki mora služiti vsem drugim šotam v spodbudo in kot svetal primer, kako je vzgajati naš naraščaj.
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovino špecerijskega in kolonijalnego blaga, raznega fganja in * p ir Ha-
Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
Draginja v Franciji in povišanje carin.
Ker hoče Franclja zaščititi svoje poljedelstvo radi padca cen na svetovnih tržiščih, zato je povišala uvozne carine za gotove produkte. Tako je n. pr. bila povišana carina na žito od 1. 1924 do 1930 od 14 na 80 frankov za 100 kg. Samo v zadnjem letu je povišala carino na krompir za 100°/o, meso za 100°/o, svinjsko meso za 40°/o, svinjsko mast za 108°/o itd. To povišanje carin je imelo za posledico, da cene produktivno nikakor niso padle v oni višini, kakor po drugih državah, da je torej življenje še vedno tako drago kot je bilo, da celo cena kruhu je še zrasla. Ker so torej s tako carinsko politiko predvsem prizadete življenske potrebščine, zato je jasno, da se delavci močno upirajo znižanju dnin, čeprav industrija to zahteva, ker drugače ji je nemogoče konkurirati s cenami na svetovnih tržiščih.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Produkcija jekla v USA pada nadalje, stavbno delovanje v maju je zaostalo za tretjino ža lanskim majem.
Veliki angleški parnik »Empress of Britain« je prevozil Atlantski ocean v štirih dneh in 12 urah, kar je nov rekord v prekoatlantski vožnji. Dosedanji rekord je imela nemška ladja »Eu-ropa«, ki je prevozila v lanskem marcu Atlantski ocean v štirih dneh 17 urah in 26 minutah.
Število brezposelnih v Poljski je bilo 13. t. m. zabeleženo s 304.000 proti 225 tisoč lani in 115.000 leta 1929. Od srede maja do srede junija je število brezposelnih padlo za 35.000 oseb.
Nova dalmatinska zračna črta izkazuje zelo živahno frekvenco, število potujočih se neprestano množi.
Dotok zlata v Švico jo ogromen ih so se zlate zaloge samo pri švicarski Narodni banki od konca maja dalje pomnožile za 200 milijonov frankov na 842 milijonov. Narodna banka hoče dotok omejiti in bo sprejemala, če se bo izkazalo za potrebno, zoipet le devize.
Izvoz sladkorja s Kube je bil v preteklem letu skoraj še enkrat manjši kot v letu 1929.
GOSPODARSKI PROGRAM NOVE AVSTRIJSKE VLADE,
iNovi avstrijski zvezni kancelar gosp. Buresch je v torek nastopil pred parlamentom ter podal program svoje vlade. Nagiašal je, da bo vlada skrbela, da v čim najkrajšem času izdela nov zakon o carinski tarifi. Prav tako bo vlada gledala, da sklene nove trgovinske pogodbe, oziroma da vidira že obstoječe. V tem smislu se vrše sedaj pospešena pogajanja z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Italijo in upati je, da se bodo nadaljevala tudi prekinjena pogajanja z Romunijo.
Kar se Kredit-Anstalta tiče, bo vlada gledala, da izvede njegovo dokončno konsolidacijo, da uredi njegove notranje razmere ter da eventualne krivce strogo kaznuje.
O carinski uniji z Nemčijo ni hotel dati pojasnil, češ da je to vprašanje sedaj itak pred haaškim razsodiščem, ki bo izreklo svojo besedo.
Nova vlada g. Burescha je vrgla v koš načrt zakona, po katerem bi se iplače državnim uradnikom znižale, mesto tega pa je uvedla davek na kino, ki bo prinesel državnemu budžetu 30,000.000 S.
vseh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
Ceno bakra je po dolgem času Mednarodni bakreni kartel zvišal in sicei na 8‘775 cents.
Brezposelnost v Avstriji je v prvi polovici junija padla za 12.300 oseb na 196.500.
Glede carinske zveze južnoameriških držav je stavil Chile Argentini zadeven predlog in ga je Argentina ugodno sprejela.
Tarife francoskih železnic hoče vlada s 1. julijem zvišati in sicer blagovne tarife za 10 odstotkov, osebne pa za 25 odstotkov.
Kongres rotarjev na Dunaju je po predvidenih cenitvah zboljšal avstrijsko plačilno bilanco za najmanj 5 milijonov šilingov.
Zaposlenost industrije v Češkoslovaški je za malenkost boljša kot je bila doslej in bi bil tudi splošni gospodarski položaj boljši, če bi ne bil pod vtisom negotovosti na mednarodnih trgih.
Problem srebra hoče načeti Hoover takoj potem, ko bo sprejet njegov predlog o moratoriju, o katerem piše te dni vse časopisje; »danes je moratorij najvažnejša zadeva sveta«.
VIKTOR MEDEN
veležgapjama, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 10
Mednarodna konferenca volne, ki zboruje v Melbourne v Avstraliji, je odklonila predloge glede določitve minimalnih cen.
Trgovina s čevlji v Nemčiji izkazuje za prvih pet letošnjih mesecev zelo aktivno bilanco.
Ameriške železnice krčijo vsled padanja prometa naročila vagonov in lokomotiv; tako je n. pr. v prvih štirih lanskih mesecih bilo na novo vstavljenih v obrat 35.000 tovornih vagonov, letos pa samo 5300.
Pridelek popra v Nizozemski Indiji je cenjen letos samo na tretjino lanskega pridelka.
Že v 24 urah barva, plesira in
'	kemično	snaži ob-
leke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Špecijalne odredbe o dokumentih, ki so potrebni ob uvozu našega vina, žganja in maraskina v Češkoslovaško.
Ministrstvo trgovine in industrije kraljevine Jugoslavije je razposlalo pod Br. 18.820 vsem gospodarskim zbornicam naše kraljevine naslednji razpis:
»Pred kratkim objavljeni dopolnilni Sporazum k naši .trgovinski pogodbi s Češkoslovaško »(Službene Novirie« štev. 120, priloga XXXV z -dne 30. maja 1931), ki je stopil v veljavo z dnem 31. junija, vsebuje izvestne špecijalne odredbe o dokumentih, kateri je treba, da spremljajo pri uvozu v Češkoslovaško pošiljke naših vin, žganja (slivovi-ca in tropinovca) in maraskina.
Ker je s tem v zvezi izstavljanje uve-renj o poreklu, ki jih izdajajo zbornice, zato se dostavlja v svrho poslovanja zbornic naslednje:
1. Za izvozne pošiljke maraskina je potrebno samo uverenje o poreklu, katero se od navadnega uverenja te vrste razlikuje samo v toliko, da je v njem poleg splošne označbe, da je blago jugoslovanskega porekla, še izrecno navesti, da je iz Primorske banovine. To interesira v glavnem trgovsko - obrtniško zbornico v Splitu.
2. Za izvozne pošiljke žganja — sli-v o vica in tropinovca je potrebno, odgovarjajoče odredbi iz sklenjenega protokola (po tarifni št. 108 češkoslovaške uvozne tarife), poleg uverenja o poreklu še tudi uverenje o svojstvu slivovca in tropinovca. To uverenje imajo izdajati enološke, ogledne in kontrolne postaje, kemijski laboratoriji, katere odredi Minister za kmetijstvo.
Po navedenem morejo torej zbornice izdajati uverenja o poreklu le na predložitev uradnega uverenja o svojstvu.
3. Za izvozne pošiljke vina se zahteva uverenje o poreklu in certifikat d poreklu (kakor že doslej) na osnovi »potrdila kmetijskega oddelka banovin«, iz katerih porekla je vino. Certifikat o analizi pa izdajajo enološke, ogledne in kontrolne postaje in kemijski laboratoriji, katere odredi zato Minister za kmetijstvo.
Po navedenem smejo zbornice izdajati uverenja o poreklu le ako se jim predloži uradno izdano potrdilo odnosnih kmetijskih oddelkov banovin in certifikat o analizi.
Izpisek postaj, ki izdajajo uverenja o svojstvu za žganje (slivovec in tropinovec) in certifikate o analizi za vino je določil g. minister za kmetijstvo in ta izpisek se glasi sledeče:
1. Kr. enološka postaja v Bukovu za banovine:	Moravsko,	Vardarsko,	Du-
navsko in teritorij uprave -mesta Beograda.
2. Kr. enološka postaja v Zagrebu za banovine: Savsko in Vrbasko.
3. Kmetijska ogledna in kontrolna postaja v Mariboru za Dravsko banovino in
4. Kmetijska ogledna in kontrolna postaja v Splitu za banovine: Primorsko, Zetsko in Drinsko.
Ta izpisek je naknadno dopolnjen z rešitvijo Br. 35.627 z dne 4. junija t. 1., s katerim je g. Minister za kmetijstvo uvrstil v ta izpisek še tudi kemijski laboratorij beograjske carinarnice na Savi.
Naše Ministrstvo za kmetijstvo je že izdalo potrebne smernice Kmetijskim oddelkom banovin in spredaj naznačenim postajam in kemijskim laboratorijem.«
Tečaj 26. junija 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		22-77
Berlin IM 		13-415	13-445
Bruselj 1 belga		—"—	7-8827
Budimpešta 1 pengO .	—•—	9-8778
Curih 100 fr		1095-30	1098-30
Dunaj 1 šiling		7-9368	7-9668
London 1 funt ....	274-90	275-70
Newyork 1 dolar			*		56-47
Pariz 100 fr			*		221-50
Praga 100 kron		167-20	168-
Trst 100 lir		295 —	297"-
J. HLEBS
družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta33
*
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dola izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
Poravnave in konkurzi.
Društvo imlustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza
za čas od 11. do 20. junija 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Koren Franjo, Maribor; Ošlag Mira, Maribor, Glavni trg 17; Smelej Rudolf, Maribor, Ruška cesta 2; Vodlak Lizika, Polzela.
Drinska banovina: Lazovič Dušan Iv., Šabac.
Dunavska banovina:	Rlajn	Vitim i
drug, Sombor; Kon Lenhard i žena Rozalija roj. Rikert, Bajmok; Pavlov An-drija, Kisac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Markovič Bogdan, Beograd.
IJ. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Gutman Zlato, Zagreb, Iliča 52.
Drinska banovina: Rozenberg Ignjat, Viinkovci.
Dunavska banovina: Azaševac Stipan, Bač; Hamburg Geza, Sornbor; Liht Leon, Sombor; Rafan Jožef, Stara, Ka-njiža; Raigl Andrija, Sombor; Siklaj Bela, Sombor; Švare Samuil, Bezdan; Trajer D juro, Kuta; Uzelič Petar, Vršac; Vigenfeld Jaše-Jeno, Novi Sad.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Aljaž Janez, družba z o. z., Boštauj, sedaj v Kresnikah; Sršen Josip, Ljubljana VII., Vodnikova cesta 13.
Primorska banovina:	Gospodarsko
društvo, Rab.
Drinska banovina: Božovič Kosta, Vranic; Vukotič Dragič, Arilj.
Zetska banovina: Ščekič Milorad, Be-rane.
Dunavska banovina: Džordževič Dra-gutin, Rača; Lang Jovan, Bela Crkva; Novioevič Milojko, Bošnjan; Pavlovič Čedomir, Kragujevac; Petkovič Lj. Dušan, Lapovo; Senca Karl, Bač. Palanka; Silaši Ladislav Dr., Novi Sad; Stefanovič Svetomir, Kragujevac.
Moravska banovina:	Furovič	Ljubo-
mir, Tular; Marjanovič Stanoje, Kon juh.
Beograd, Zemun, Pančevo: Krstič Ži-vojin, družabnik f-me. Gručarevič i Krstič »Orao«, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE
PORAVNAVE:**)
Savska banovina: Briški Antun, Srp-ske Moravice.
Vardarska banovina: Jankovič Kon i sin, Leskovac.
• Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče Je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvo.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v društvenem tajništvo.
AMERIŠKI GLAS 0 GOSPODARSKI KRIZI.
Newyorški »Journal of Commerce« priobčuje zaključke okrožnice o vzrokih splošne gospodarske krize in pride do rezultata, da ima nestabilnost današnjega gospodarstva svoj glavni vzrok i/ tem, da se z zgubo delujoča podjetja ne dovedejo pravočasno do likvidacije, temveč da se vodijo dalje do popolnega izčrpanja glavnice. Vzrok temu je velika ločitev onega, ki daje glavnico, od vodilnih aparatov, dalje velikost in preglednost družb ter njih komplicirano kapitalistično prepletenje. V Evropi pridejo zraven še socijalno-politični oziri na delavce in nastavljence. Nadaljevanje dela v bankrotnih podjetjih ojačuje vr-hutega tendenco za nadprodukcijo.
Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov manesmanovih cevi; do 1. julija t. 1. pa glede dobave 1500 kg fosforjeve bronze. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg koruznega zdroba in 20.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnih železnic v Subotici spre jema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. — Di rekcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 0. julija t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg motornega olja in 50 m3 lesa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega mate-rijala, gumijastih cevi, pločevine in jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave jamskih ventilatorjev in 380 m3 jamskega lesa. — Dne 6. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu,, licitacija glede dobave motvoza, vrvi in platna. — (Pred metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 1. julija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu li citacija glede dobave 6000 kg bencina za pogon motorjev in 240 kg maziva za motorje. — (Oglas je na vpogled v pi sarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti intendanturi.)
Oddaja popravila strehe na objektih vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 13. julija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. julija t. 1. ponudbe glede prodaje 1000 komadov vreč od moke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
11.	julija t. 1. ponudbe glede dobave materijala za vijačne spenjače. .— (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave tehtnic in utež; do 6. julija t. 1. pa glede dobave 100 m3 lesa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 portland-cementa; do 9. julija t. 1. pa glede dobave 100 komadov jamskih svetiljk, 2500 kg bencina za jamske svetiljke, kopallaka, krede, motvoza, 100 m gradla za zastore, 200 kg pisanih cunj za čiščenje, 700 kg pisane bombaževine za čiščenje, 1 vodovodne kuhinjske železne školjke in 1 bakrenega kotla za segrevanje vode. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave gum za avtomobile in delov za tovorne avtomobile. — Dne 9. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi baru-tane v Kamniku licitacija glede dobave 40.000 kg preje od jute, 30.000 kg žvepla, 30.000 kg parafina in 600.000 kg amonijevega solitra. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Nabava 15.000 kg bencina. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku drugo pismeno dražbo za dobavo 15.000 kg bencina. Dražba bo dne 9. julija 1931 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 2. Jamčevina (10°/o ali, če je inozemec, 20%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Telefon 2708	Tolcton 3107
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORIL
Avtobrzoprevozništvo
Priporočam se za selitve, dovoz In prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izvjen Ljubljane.
Cene konkurenčne I
Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cest! 25. Z velespo&tovanjem
VELEPlC RUDOLF, trgovina s kurivom
KOLINSKA TVORMUA CIKORIJE
LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
ARGENTINIJA SE INTERESIRA ZA NAŠE SIJHO SADJE.
Argentinsko uvozno in izvozno podjetje E. N. Caffer, Buenos Aires, caTle Sacrmiento No. 3851, se zanima za jugoslovansko suho sadje (grozdje, sljive, orehi, mandeljni, lešniki itd.) ter želi stopiti v poslovne zveze bodisi kot zastopnik ali direktni kupec. Jugoslovanski interesenti naj se obrnejo na omenjeno firmo.
*	* *
MEDNARODNI KARTEL ELEKTRIČNIH ŽARNIC,
ki je bil ustanovljen 1. 1924. in bojega delovanje je predvideno do 1. 1931. in v katerem so združene skoro vse večje tvornice električnih žarnic, je sklenil podaljšati svoje delovanje za 20 let, t. j. do leta 1951.
*	*	*	V
PREFERENČNI TRIKOTNIK ITALIJA-OG RSK A-A V STRIJ A
Trgovska pogodba Avstrije z Ogrsko vsebuje junktim med avstrijsko-italijan-sko in ogrsko-italijansko trgovsko pogodbo. Za natančno določene kontingente daje vsaka država ekspertne premije, ki se medsebojno zaračunijo in poplačajo, tako da nobena država nima iz tega večjih stroškov. Ogrska dobi olajšave za svoje agrarne produkte in sicer za žito, za pšenično in rženo moko, sočivje, sadje, živino in meso itd.; Avstriji se dovolijo olajšave pri izvozu strojev, elektrostrojev, železa, kovinskega blaga, papirja in papirnega blaga, lesa in lesenega blaga, bombaževega prediva in bombaževih tkanin, usnjenega blaga, drobnarij in vboklega stekla; Italija pa more zahtevati olajšave pri izvozu južnega sadja, kolonialnega blaga, tekstilij, klobukov itd. Praktično se bo medsebojno zaračunjenje vršilo tako, da se ne bo plačala niti eksportna premija niti carinska restitucija, temveč da plačajo dotični eksporterji toliko manj carine kot bi znašala eksportna premija.
JOGO-RADIATOR
LASTNIK FRIDERIK HERTLE. Poduzetja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice In zdravstvene opreme.
UUBIJANA. KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Jtltfon 3482
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
m mm
špecerijsko blago
več vr9t Žganja^ moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
M
a
v
U
Last na pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Telefon 26-66
Morfvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim !
Tovarna motvoza in vrvarna cL d.
ffrosuplfe pri Ljubljani
fBrzoiavi: ŽKrispercotoniale £jubljana — ‘Gele/on št. 2263
Ani. Krisper Coloniaie
JCaslnik: Josip Vevlič £>jubij cziici
Veletrgovina koloni-jalnq robe. Velepraiarna kave,
Zaloga špirita, raznega zganja in
Mlini randišaZ‘dunajska cesta 33 mZll£\od'.
točna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
Brezobrestna posojila
lu zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
 „JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
hrajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5’— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
SLOVENIA
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
RflHSPORTn
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI — PRESELITVE
Telefon 27-18
Pleskarstvo in ličarstvo
France Rebernik
Ljubiji ana
Komenskega ulica $4. 22
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom!
Cene konkurenčne! Postrežba točna!
  Telefon št. 3177 ------
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajet/a ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
ŠPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
T.uion jt io-M LJUBLJANA
prevzema tso ▼ to stroko spadajoč« posle. Lutno
Caflitk. Tirinrfifr? Č direktnim tirom od glav. kolodvora e	troi*rlM	P1,0*«	skladišč*.	Carinsko	po-
*•* Pohlitf« s pohlštnnlmi razori In mtomob II
Lovro Rozman
Spocijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
Ljubljana PS.KSB
- LJUBLJANA -
GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele i.t.d,
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
2£astc>j*nik
bi prevzel poleg sedanjih zastopstev še zastopstvo druge domače tekstilne tovarne. Obdeluje stalno celo državo po svojih potnikih, katerih stalno bivališče se nahaja v središču odrejenega jim rajona. Firma je stara, renomirana. Reflektira le na generalna zastopstva. Ponudbe na anončni zavod Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, pod »Zastopstva tekstilne tovarne«.	7653
GUSTAV PUC LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 9 nasproti tobačne tovarne	
GS.nEr.Lirn Meparstvo Napeljava strelovodov po najnovejšem sistemu Jamstvo za solidno izvršitev	Oblastno koncesijonirana in« štaiacija vodovodov Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov
? OGLEDALA 1 J G) ) vseh vrst, velikosti in oblik m \ STEKLO 1 J zrcalno 6-8 nun, maSinsko fo } 4—6 min, portalno, ledasto, 9 ) alabaster itd. 0 1 SPECTRUM D. D. § \ LJUBLJANA VII — Tel. 23-43 8 -j ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK X	
	Bruncič stavbni in pohištveni pleskar in litar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 25 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna I e 1 e 1 o n 54-76
žilois SbehcLv
Konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana VII, Celovška cesta 80.
Račun poštne hranilnice v Ljubljani 15.410
I
Najnovejše dvokolo z motorčkom,
1 l/< K. S., duo* kolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni doli najceneje
Ceniki franko
,(TRIBUNA1* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovi!«« c.4
Tvgcvci I fflamcčajle Moge pjpi tvrdkah, IttzieFe cgilta.~ šujc v »Ivgcvshtam listu*
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0N“, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA
Tovarna za Špirit in kvas
v Ljubljani I poštni predal 45.
priporoča svoje izborne izdelke,in sicer:
svetlo in irno pivo v sodih in Steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
PODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Kreditni zetved z« fegevine in industrijo
Hjubljana, Ppešernova ul. 5C (v lastnem poslovi**)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548;
Interarban: 2706,2806. - Peterson International Banking Code
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safedepositi Ud.
Urej* dr IVAN PLESS. — Za Trgovsko - lndu*trij«ko d. d »MERKUlt« kot itdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.