„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 viti. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; z-, drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-roni na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej Posamezne štev. se prodajajo po 10 v Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo štren K 80'— za V. strani K 40 — za Vi strani K 20 — za v. strani K 10-— za »A. strani K 5-— za V.. strani K 250 za V.. strani K 1 — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 46 dne 12. novembra 1916. XVII. letnik. Poljska svobodno samostojno kraljevstvo. — Galicija pod samoupravo. Deveta laška ofenziva razbita. — Ugodni boji na vseh frontah. Nova kraljevina Poljska ustanovljena. Zgodil se je velikodušni zgodovinski čin. ki je pravo znamenje globoke etične veljave velikanskega boja, ki ga morajo osrednje sile voditi skoraj proti celemu svetu. Avstrijski cesar Franc Jožef I. in nemški cesar Viljem II. sta namreč izdala proklamacijo, glasom katere se ustanovi iz od naših čet zavzetih rusko-poljskih pokrajin, iz takozvane ..kongresne Poljske" novo dedno monarhijo, ki bode v zvezi z nami branila poljski narod proti carizmu. Stare sanje, da ..Poljska še ni izgubljena"-, so se tedaj uresničile. Cesarjev manifest se glasi tako-le : Prebivalstvu generalne gubernije Lublin ! _Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski ter nemški cesar, v trdnem zaupanju na končno zmago svojega orožja in zasledujoč željo, da dovedeta od svojih hrabrih vojsk s težkimi žrtvami ruskemu gospodstvu iztrgane poljske pokrajine do srečne bodočnosti, sta se zedinila, da ustvarita iz teh pokrajin samostojno državo z dedno monarhijo in konstitucijonalno ustavo. Natančnejše določbe in meje poljskega kraljevstva ostanejo pridržane. Novo kraljevstvo bo našlo v zvezi z obema zavezniškima državama garancije, ki jih potrebuje, da razvije svoje moči. V lastni armadi naj žive naprej slavna sporočila poljskih vojsk iz prejšnjih časov in spornih na hrabre poljske sobojevnike v veliki sedanjosti. Njena organizacija, izvežbanje in vodstvo se bo v skupnem sporazumu uredila. Zavezniška vladarja se vdajata trdnemu upanju, da se bodo sedaj izpolnile želje po d ržavnemin narodnem razvoju kraljevstva poljskega s potrebnim ozirom na splošne politične razmere Evrope in" na blaginjo in varnost njih lastnih dežel in narodov. Velike zapadne sosedne države Poljskega kraljevstva pa bodo z veseljem videle na svojih vzhodnih mejah vzrasti in vzcvesti srečno in svojega narodnega življenja veselo državo. Na najvišje povelj* Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega in apostolskega kralja ogrskega c. in kr. generalni gubernator: K tre k. Popolnoma analogna proklamacija se izda isti dan v generalni guberniji Varšavi. S tem je torej po stoletja dolgem hrepenenju poljskega naroda zopet uresničeno kraljestvo, ki bode najboljša garancija, da se taka svetovna vojna, izvirajoča iz požrešnosti azijatskih in angleških mogotcev, ne bode nikdar več ponovila. Rusija s svojim krvoločnim carjem je za vekomaj iz Evrope potisnjena in si zamore iskati odslej svoje cilje zgolj na vzhodu. Tam bode enkrat prišlo do nove svetovne vojne med belim in rumenim plemenom, mod Rusi in Japonci.. . Novo uresničena kraljevina Poljska pa bode obmejno zidovje za civilizirano Evropo. Vse srčne želje poljskega naroda so se uresničile. Cesarja osrednjih sil sta s tem dokazala, da nismo mi pričeli vojno iz ekspanzijskih vzrokov, da ni naš cilj pogoltniti sosedne malo državice, marveč, da nam je za prostost, za svobodo vsacega posameznega naroda. To je zgodovinski čin, ki bode zlasti z nevtralnih deželah dobro vplival. Praktični uspeh proglasitve novega kraljestva pa je ta, da bodo stotisoči rusko-poljskih vojnih vjetnikov na Nemškem in v Avstro-Ogrski zdaj uvrščeni v armado poljske kraljevine, da se jim da sredstva za boj proti najljutejšemu sovragu Polj-stva, proti ruskemu carizmu. Kako se bode to vse razvilo, kakšne meje bode imela nova Poljska, kdo bode prvi njen kralj, — vse to so vprašanja, ki čakajo še rešitve, ki pa ne spremene ničesar na zgodovinskem dejstvu samem. Slavni naš cesar pa je šel še nadalje. Zau-kazal je, da se dovoli naši kronovini Gali-cij i popolno samoupravo, v kolikor je to mogoče v okvirju celokupne monarhije. Tudi ta odločitev je zgodovinsko velevažna. Glasom uradnega poročila se glasi tako-le : K.-B. Dunaj, 4. novembra. Jutrišnja „Wiener Zeitung1- priobčuje to-le Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi dr. v. Korber! V smislu Svojega dogovora z Nj. Veličanstvom nemškim cesarjem se bo ustvarila iz poljskih pokrajin, iztrganih od naših hrabrih vojsk ruskemu gospodstvu, samostojna država z dedno monarhijo in konstitucijonalno ustavo. Pri tej priliki se spominjam ginjenega srca mnogih dokazov vdanosti in zvestobe, ki so mi bili izkazani tekom Moje vlade s strani dežele Gališke ter velikih in težkih žrtev, ki jih je morala prinašati v tej vojni ta dežela, izpostavljena najhujšemu sovražnemu navalu, v interesu zmagovite fjbrarnbe avstrijskih državnih mej in ki ji zasigurajo trajno pravico do Moje najtoplejše očetovske skrbi-. Zato je Moja volja, da dam v trenotku, ko nastaja nova država, roko v roki s tem razvojem tudi gališki deželi pravico, da Svoje deželne zadeve do polne mere tega, kar se strinja z njeno pripadnostjo k državni celo-kupnosti in njenemu prospevanju samostojno urejuje in da nudim s tem gališkemu prebivalstvu garancijo za njega narodni in gospodarski razvoj. Naznanjajoč Vam ta Svoj namen, Vam naročam, da izdelate za njega zakonito uresničenje primerne predloge ter Mi jih predložite. Na Dunaju, 4. novombra 1916. Kufber m. p. Franc Jožef in. p. Galicija, s krvjo napojena severna krono vina dobi torej s tem popoLno samoupravo in si bode zamogla svoje zadeve na lastni način, po lastni želji urediti. Gre se tu za dve večji narodnosti, ki prebivati v Galiciji: za Poljake in za Rusine ali Ukrajince. Upati je, da bode dežela sama našla pravo pogodbo med svojima naroBoma in si s tem zasi-gurila boljšo bodočnost. uvilnih ZfilfilfSSl IT •* naibolJ U9pešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjav ********* *"^*^*%l**w vsled tega priznano najboljši Želod« OKrepČUJOČi prebavni liker. 4U STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave 2(|f"] je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših Tako nam je prinesel torej pretekli teden velevažne odločitve zgodovinske važnosti prvega razreda. Razveseljive so za nas, nničljive morajo biti za naše sovražnike. S polno zavestjo zmagovalca uresničila sta cesarja Franc Jožef in Viljem novo Poljsko. To je prvi žarek svetlejše bodočnosti, prvo znamenje go-'tovih ciljev te vojne, prvi svit prihajajočega miru. Dal Bog, da bi zora srečnega, zmagovitega miru kmalu povsod nastopila in krvaveče človeštvo osrečila! * * * Razglasitev poljskega kraljestva. K.-B. Lublin, o. novembra. Prokla-macijo ustanovitve Poljskega kraljestva so povsod slavnostno praznovali. V zgodnjih urah nedelje je Bilo mesto napolnjeno s tisočimi ljudmi, ki so se zbirali na trgu pred palačo vojaškega gubernerja, da se udeležijo zgodovinskega akta. Erarična in privatna poslopja so bila bogato okrašena z zastavami. Proti 11. uri so prikorakale čete garnizije, da tvorijo častno' stražo in špalir. Častne kompanijo je postavil poljski pomožni zbor in ulanci št. 13. Ob 11. uri so prišli vozovi z gosti. Na zadnji steni dvorane je visela nad podijem slika cesarja in kralja Franca Jožefa, obdana z zastavami v avstrijskih, ogrskih in poljskih barvah. Ob 11. uri je prišel guber-ner fcm. Knck v slovesnem sprevodu z velikim spremstvom. Gubemer je stopil na po-dij in pričel citati proklamacijo, ki jo je izvedel s temi-le besedami: Na Najvišji ukaz Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega in apostolskega kralja ogrskega proglašam vsem prebivalcem generalne gubernije to-le proklamacijo: (Sledila je proklamacija, ki jo prinašamo na drugem mestu).. Ko je civilni šef prebral poljsko besedilo proklamacije, je izjavil generalni gubernator nadalje : S tem sta Vam zavezniška vladarja svečano zagotovila zopetno ustvaritev Poljskega kraljestva. Ob tem dejstvu se sedaj ne more več ruvati. Šef civilnega deželnega komisarijata je nato zopet to izjavo sporočil v poljskem jeziku,. nakar je končal generalni gubernator v polščini: Srečna bodočnost Poljskega kraljestva živela, živela, živela! Zbrani so navdušeno potrjevali. Na balkonu palače se je razvila poljska zastava, čete pa so salutirale in pred palačo stoječa »godba je zaigrala poljsko narodno himno: Jeszcze Polska nie zginela. Z glavnega trga so doneli neprestano klici: „Niež žije" tisočglave množice. Dva aeroplana sta priplula nad glavni trg ter metala v navdušeno množico na sto in sto poljskih zastavic kot spomin na historični dan. Pod navdušenjem množice so razobesili na vseh poslopjih generalne gubernije zraven avstrijskih in ogrskih zastav tudi poljske narodne zastave. Medtem se je slavnost v dvorani nadaljevala. Ko je godba odigrala poljsko narodno himno, je nastopil podpredsednik centralnega pomožnega komiteja S t e c k i ter odgovoril gubemerju v imenu prebivalstva tako-le: Sporočeni nam skupni sklep obeh vladarjev smo slišali z globokim ginjenjem in nič manj globokim razumevanjem važnosti tega akta. Upravičeno se naglasa potreba obzira na splošni politični položaj Evrope. Zvesto hočemo slediti termi preudarnemu navodilu, prepričani, da je od tega odvisna srečna bodočnost poljskega naroda, trajnost in razvoj države. Vzbujen od neomajne logične zgodovine, trdno oprt ob svoje naravne in narodne temelje in v hvaležnosti in prijateljstvu zvezan z onimi, katerih modrosti in pravičnosti naj se ima zahvaliti za svoj obstoj, si bo ohranila poljska država v spominu za vedno imena onih visokih vladarjev, katerima kličemo danes: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski Franc Jožef I. živel! Zbrani so navdušeno ponavljali, godba pa je zaigrala našo cesarsko pesen. Sledili so klici na cesarja Viljema in godba je zaigrala „Heil dir im Siegerkranz . . ." Potem so se udeležniki odpeljali v katedralo. Na potu so tvorile čete garnizije špalir. Pred vhodom v katedralo je sprejel gubernerja generalni administrator lublinske škofije ter ga spremil v cerkev. Generalni administrator je potem z veliko duhovniško asistenco služil „Te Deum." * * Proklamacija v Varšavi. K.-B. Varšava, o. novembra. Ob 12. uri opoldne je prečrtal v Varšavi generalni gubernator von Beseler v kraljevski palači proklamacijo v nemškem jeziku, nakar jo je grof Hutten-Czapski ponovil v poljskem jeziku. • * Amnestija. K.-B. L u b 1 i n, 5.. novembra. Generalni guberner izdal je to-le amnestijo : Priznavajoč izgledno in lojalno ravnanje prebivalstva vojaškega generalnega gubernij-skega območja napram c. in kr. četam in oblastmi, sem dne 5. novembra 191G, v spomin na dan, ki je za usodo poljskega naroda važen in za Poljsko historičen, ukazal, da se onim kaz.-sod. in administrativno obsojenim, ki so vredni milosti, kazen popolno ali deloma spregleda, * * * Zmagoviti odpor proti Italijanom. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. D u naj,''3: novembra. Uradno se danes razglaša: ' Vzhodnobojišče. Fronta nadvojvode Karla. V severnem delu Valahije napadali so Rumuni včeraj na mnogoštevilnih točkah; bili so povsod nazaj vrženi. S sunkom za sovražnikom pridobile so naše čete zopet na ozemlju. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Ob Narajowki poskusili so Rusi v sedmih množinskih navalih dne 30. p. m. od naših zaveznikov zavzete postojanke nazaj pridobiti. Vsi napadi sovražnika so se pod najtežjimi izgubami razbili. Italijansko bojišče. Na bojni fronti na Primorskem se je tudi včeraj z največjo ljutostjo borilo. Pod velikansko vporabo na ljudeh in municiji nadaljevali so Italijani svoje napade. V Vipavski dolini so bile naše postojanke v Panovičkem gozdu pri Sobru in vzhodno od Vrtojbe zopet cilj besnih napadov. Povsod se je zamoglo nasprotnika nazaj vreči. Na kraški visoki planoti bil je v prostoru okoli Lokvice novi italijanski množinski sunek, ki je bil naperjen preko visočine Pečinka in ob cesti v Kostanjevico, pod najtežjimi sovražnimi izgubami vstavljen. Dve bateriji, ki sta do skrajnega izdržali, padli ste, ko ste bili do moža in konja premagani, v sovražno roko. Na južnem delu visoke planote so se vsi sovražni napadi razbili. Število vjetih Italijanov je narastlo na 2200 mož. Južno-vzhodno bojišče. Nič novega Namestnik generalštabnega Šefa pl. Hofer, fini. Nadi letalci v vzhodni Italiji in Sočinem izlivu. K.-B. Dunaj, 3. novembra. Uradno se danes razglaša: Dne 2. t. m. dopoldne je eno brodovje pomorskih letal semaforsko postajo in pre-mogokope od V i e s t e, radijsko postajo in skladišča od Torre Porticello uspešno z bombami obmetalo. Zvečer napadlo je eno pomorsko letalno brodovje kolodvorske naprave od Selza, Doberda, Staran- z a n a in baterijo G o 1 a m e 11 a. Zadelo je mnogokrat. Mornariško poveljništvo. (Vieste leži na italijanskem vzhodnem obrežju ob koncu škornja, ki ga predstavlja italijanski polotok. Op. ur.) Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 3. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bojevno delovanje se je držalo v splošnem v zmernih mejah. Sovražni sunki so se vsi izjalovili, arti-Ijerijski ogenj na trdnjavo Vaux je opešal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Izredno visoke izgube doživeli so Rusi pri svojih do sedemkrat ponovljenih brezuspešnih poskusih, pridobiti nazaj od nas zavzete postojanke na levi od Narajowke. — Fronta nadvojvode Karla. Na siebenbiirški južni fronti bih so rumunski napadi z ognjem ali v bajonetnem boju odbiti. Južno-zapadno od Predeala in južno-vzhodno od prelaza Roter-Turm sunili smo naprej in v j e 1 i 350 Rumunov. Balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Prvi generalkvartirmojster L u d endo r f f. Od 1. novembra čez 3500 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 4. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode K a r 1 a. Sovražnik je v severni Va-lahiji svoje napade nadaljeval. Razven zopet-nega zavzetja obmejne visočine Rosea južno od Kronstadta ni imel nikjer uspeha:- V bojih za neko proti ljutim napadom obdr-žano visočinsko postojanko južno-zapadno od Predeala smo vjeli čez 250 Rumunov. Na siebenbiirški vzhodni fronti povišano ru-munsko artiljerijsko delovanje. — Fronta princa Leopolda. Pri Bohorodszany napadlo je eno e. in kr. lovsko poveljstvo ruske prednje straže in uničilo njih postojanke. Ob Narajowki vzeli so nemški bataljoni v naskoku zopet nekaj ruskih jarkov in so jih obdržali vkljub ljutim protisunkom. Italijansko bojišče. Po težkih bojih 1. in 2. novembra potekel je popoldan 3. ob primorski bojni froiu brez večjega boja. Popoldne pa se je napadalno delovanje Italijanov zopet povišalo. Na Krasu bili so ope-tovani napadalni poskusi sovražnika z našim zatvornim ognjem preprečeni. Sovražnik vkljub mnogobrojnih poskusov nikjer ni mogel na prostoru pridobiti. V vipavski dolini sunile so zvečer močne sovražne sile do naših postojank med Vrtojbo in Biglio. S protinapadom bih so kratko nato vsi jarki od naših čet zopet nazaj pridobljeni. Ob obrambah sv. Katarine in Dembera izkrvavelo je več ber-saglieri-bataljonov v brezuspešnem napadu. Število od 1. novembra vjetih Italijanov je narastlo na 3500 mož. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Naši letalci nad Jadransko obaljo. K.-B. Dunaj, 4. novembra. Uradno se danes razglaša: Dne 3. t. m. obmetalo je pomorsko letalno brodovje vojaške objekte od S a n C a n-ziana, Monfalcona in Jadranske tvornice izdatno z bombami. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 4. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: — 3 — Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a, Ojstri artilje-rijski ogenj je zapričel sovražne napade, ki pa so se v našem ognju le v omejenem obsegu zamogli razviti; bili so zavrnjeni. — Devet sovražnih letal bilo je v zračnem boju ali z odpornim ognjem sestreljenih. — Armada nemškega prestolonaslednika. Proti našim visočinskim postojankam vzhodno od Ivi a a s e se je sovražni ogenj popoldne znatno povišal. Francoski sunki med Douau-montom in Vaux ostali so brezuspešni. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Naši uspehi na levi od Nara-jowke so z zavzetjem nadaljnih delov ruske glavne postojanke južno-zapadno od Folni Krasnolesnie razširjeni in proti protinapadom obdržani. — Fronta nadvojvode Kari a. Na severnem delu siebenburške vzhodne fronte bili so posamezni rumunski napadi zavrnjeni. Visočina Rosea bila je od nasprotnika zasedena. Južno-zapadno od Predeala zavzeli smo neko rumunsko postojanko; čez 200 vjetih padlo je v naše roke. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Pri podjetju avstro-ogrskih monitorjev proti nekem donavskem otoku južno-zapadno Ruščuka zaplenili smo 2 topova in 4 minske metalce. V Dobrudši nobeni bistveni dogodki. Makedonska fronta. Položaj je nespremenjen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Južno od Predeala vjetih 1747 mož, zaplenjenih 8 topov in 20 strojnih pušk. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 5. novem bra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Ena skupina avstro-ogrskih monitorjev (vojni parniki na Donavi) je dne. 3, novembra na donavskem :otoku D i n u in na nasproti ležečem rumunskem obrežju oddelke izkrcala; ti so prepodili sovražnika in mu odvzeli 2 kationi ter 4 municijskih vozov. Rumunska ojačenja bila so pognana v beg. — Fronta nadvojvode Kar-1 a. Zapadno ceste čez prelaz S z u r d u k nadaljevali so Rumuni svoje napade brez uspeha. Južno - vzhodno R o t e n - T u r m-prelaza pridobili smo na ozemlju. — Južno-zapadno od Predeala vzele so nemške in avstro-ogrske čete v Ijutem boju močno utrjeno in ljuto branjeno postojanko C1 a b u-cetu ter v ojstrem zasledovanju, še neko drugo sovražno črto. Sovražnik pustil jo 14 oficirjev (med njimi enega regimentnega poveljnika) in 647 DIOŽ v naši roki; s tem je narastel skupni plen iz bojev južno od Predeala na 1747 mož vjetih, 8 kanonov in 20 Strojnih pušk. — V Šbmejnem prostora vzhodno od Herrmannstadta pričenja sovražnik nanovo z napadom. V pokrajini od Tolgvesa bila je naša fronta na dveh točkah za okroglo 2 kilometra nazaj potisnjena. Italijansko bojišče. Na Krasu obračali so-Italijani včeraj svoj glavni napor proti našim postojankam v južnem delu visoke planote. Tokrat je bil prostor od J a-mijana središče boja. Naši tamošnji jarki bili so od zjutraj naprej pod živahnim ognjem držani, ki se je vsakokrat pred nastopom in-fanterije povišal na sili. Vsi napadi, zlasti pa zadnji, ki je bil še ob 8. uri zvečer poskusen, so se pod najtežjimi sovražnimi izgubami pred našimi črtami r a z-b i 1 i. — Na ostalih delih bojne fronte traja artiljerijski boj z nezmanjšano silo naprej. Južn o-vzhodno boj išče. V našem okrožju nič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, o. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Presegajoč čez fronto severno od Ancre doseglo je artiljerij-sko delovanje severno od Somme veliko Iju-tost. Sovražni delni napadi tesno vzhodno od Ancre bili so odbiti. — Fronta nemškega prestolonaslednika. Na v zadnjem času vedno pogosteje izvršeno obstreljevanje zadajšnjih, od prebivalstva neizpraznjenih krajev naše Champagne-fronte od Reimsa sem odgovorili smo včeraj z ognjem na to mesto. — Na desno od Maase mestoma povišani ognjeni boj. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Neko dobro pripravljeno manjšo podjetje prineslo nas je skoraj brez lastne izgube v posest vasi M o s h e i k i. Sovražnik pustil je čez 60 vjetih, več strojnihpušk in minskih metalcev v naši roki. — Fronta nadvojvode Karla. V severni Sie-benbitrški pridobili so Rusi v oddelku Tol-gyes krajevni uspeh. Na južni fronti so včeraj zapričeti boji še v toku. Visočina R o s e o je od nas nazaj zavzeta in z zavzetjem C1 a-bucetu Bainlui bili so dosedanji uspehi naprej od prelaza P r e d e a 1 izpopolnjeni ; cela, posebno močno izgrajena in z ljutostjo branjena postojanka Clabucetuje s tem v naši lasti. Zvezne čete so tukaj skupno vjele 1747 Rumunov, zaplenile pa 8 topov ter 20 strojnih pušk. Pri izpraznenju bojišča severno-vzhodno od Campolunga se je le med dolinama Argesului in Targului okroglo 1000 Rumunov pokopalo. V napredujočem napadu južno-vzhodno od prelaza Roter Turm in v zmagovitih bojih zapadno ceste prelaza Szurduk vjeli smo čez 150 Rumunov. Balkansko bojišče. Armada v. Mackensen. Constanza in Man-g al i a bili ste od morja obstreljevani. V Constanzi se je napravilo škodo. Po obrežni artiljeriji in z letalnimi napadi bili so sovražni parniki prepoc'.6ni_ Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dun a j, o. novembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Rumunski napadi v severni Valahiji ostali so tudi včeraj popolnoma brezuspešni. Mi smo pridobili južno-vzhodno. od Roter-Turm-prelaza na prostoru in smo zavzeli goro L a O m u. V obmejni pokrajini Bodza in pri Bekasu ter Tolgvesu se naprej bori. Vzhodno od Kirlibabe polastili so se oddelki hrabrega inf. regimenta št. 42 in drugi deli čet s presenetljivim sunkom viso-čine S e d u 1; pri temu, smo vjeli 100 Rusov in zaplenili enega minskega metalca. Italijansko bojišče. NaPrimor- ; skem je napadalno delovanje Italijanov jako opešalo. Množinski vporabi Italijanov odgo-varajoče bile so njih izgube v zadnjih i bojevnih dneh izredno težke. Včeraj je bil artiljerijski ogenj le pri B igli a, Hudem logu in zapadno od J a m i a n a živahnejši. Pri Biglia bila je prodirajoča sovražna ; infanterija z ognjem zavrnjena. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni i posebni dogodki. j Namestnht generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Oficirske izgube Italijanov od začetka vojne. K.-B. Dunaj, G. novembra. Iz vojnega ': tiskovnega stana se poroča : Glasom neke za-j sebne statistike izgubili so Italijani od začetka | vojne na mrtvih 11 generalov, 115 ober- stov in oberstlajtnantov, 183 majorjev, 987 hauptmanov, 853 oberlajtnantov in 3178 lajt- nantov. (Skupno so torej Italijani izgubili tekom vojne že 5327 oficirjev. To je pač izredno veliko število. Op. uredništva.) Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 6. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V trajni b i t-k i o b S o m m i bil je 5. novembra zopet dan velikih bojev prvega razreda. Angleži in Francozi so z jako znatnimi silami in pod vporabo cele ognjene moči svoje artiljerije ogromni sunek proti fronti armade generala v. B e 1 o w a izvršili. Čete raznih nemških plemen so nerazrušijivo vzdržale in sovražnikom težki poraz prizadele. Na celi, skoraj 20 kilometrov široki napadalni fronti od Le Sarsa do Bouchavesnesa imeli so zvezani nasprotniki največje krvave izgube in niso, razven nekega krajevnega dobička na severnem delu gozda St. Pierre-Vast, ničesar dosegli. Kjer je drugače sovražnik zamogel do naših Črt prodreti, bil je takoj zopet vun vržen. Pustil je v naši roki 10 oficirjev, 310 mož in plen. Severno-vzhodno od Le Sarsa se je vjelo 70 sovražnikov in zaplenilo 11 strojnih pušk. Pri S o i s s o n s u bil je napad nekega manjšega francoskega oddelka zavrnjen. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na desni od Maase v oddelku od Hardoucourta ljuti boji ai-tiljerije in ročnih granat- Vzhodno bojišče. Armada nadvojvode Karla. Boji v oddelku Tolgyes ter med cestama Altschranz in Bodza-prelaz trajali so brez bistvene spremembe položaja naprej. Južno-zapadno od Predeala zavzeli smo visočino La O m u in smo južno-vzhodno od prelaza Roter Turm nadalje napredovali. Na obeh straneh ceste proti prelazu Szurduk bili so rumunski napadi zavrnjeni. Na južni fronti vjeli smo nad 450 mož. Balkansko bojišče. Nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nad 1000 Rumunov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od. torka. K.-B. Dunaj, 7. novembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. V oddelku prelaza „R o t e r Tur m" bil je sovražnik z obsegajočhn napadom od visočine severno od Spini pre-poden; pri temu je izgubil na vjetih 10 oficirjev in 1000 mož. — Severno-zapadno od Campolunga odbila je ena naših priznanih pogorskih brigad 6 rumunskih napadov. — Južno od K r a s z n e bila je sovražniku neka visočina odvzeta. Pri Tolgiesu so Rusi našo fronto v obmejnem gorovju v večdnevni ljuti borbi za več kilometrov nazaj potisnili. Gora S e d u 1 bila je vsled množin-skega ognja ruske artiljerije zopet izpraznjena. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Pri avstro-ogrskih bojnih silah nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. V vipavski dolini in na Kras u je položaj nespremenjen. Italijani so se mirno zadržali. Njih veliki napadi prvih novemberskih dnij so se ponesrečili. Južno-vzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. novembra (W.-B.). Iz velikega glavnega stana so poroča: Zapadno bojišč^. Fronta prestolo-nasl. Rupprechta. Vkljub jasno izpoznane nakane Angležev, svoje napade včeraj nadaljevati, posrečilo se jim je vendar le vzhodno od Eaucourt L' Abbaye svojo infanterijo prisiliti, da zapusti svoje jarke. Bila je pa takoj k vrnitvi prisiljena. Izgube Angležev od 5. novembra na mrtvih so zlasti pri avstralskih divizijah jako pomembne. Tudi francoski napad preko s padlimi krito ozemlje se je le v omejenem izmerju ponovil. Ti na- — 4 — so se izvršili med Le Boeufs in Ran-courtom zvečer in ponoči in so se večinoma že v našem ognju razbili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ogenj francoskih, v južnem delu Reims a stoječih baterij na krajo za našo fronto bil je od nas odgovorjen in je bilo v odgovor mesto Reims obstreljevano. V pokrajini M a a s e nobeni posebni dogodki. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ruska infanterija razvila je med Dunaburgom in jezerom N a r o c z veliko delovanje. Severno od Werohy vzeli srno brez lastnih izgub neko malo rusko mo-stičje na levem obrežju Stochoda. — Fronta nadvojvode Kari a. V7 oddelku T o 1 g i e s a pridobili so Rusi po večkratnem brezuspešnem napadu konečno v posameznih oddelkih na ozemlju. Zapadno ceste prelaza Bodza smo izgubili Širin; vzeli smo ga v naskoku n a-zaj. V oddelku od C amp o lun ga ljuti artiljerijski boji. Zapadno od doline T e g u 1-rn i napravili so Rumuni tekom popoldneva 6 brezuspešnih napadov. Južno-vzhodno od prelaza „Roter Tur m" šli so v pokrajini od Spini naši napadi ugodno naprej. 10 oficirjev in 1000 mož ostalo je v j e t i h v naši roki. Tudi južno prelaza Vulkan smo napredovali. Balkansko bojišče. Na obeh frontah je položaj nespremenjen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfl'. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 8. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-. vode Karla. Južno in južno-vzhodno od Szurduk-prelaza bili so romunski napadi zavrnjeni. Pri Spini in južno-zapadno od Pre-deala potisnili smo sovražnika še bolj nazaj. Na obeh straneh Bodza-ceste smo zopet v lasti vseh svojih prejšnjih postojank. Severno-j "zapadno od TOlgvesa zamogli so Rusi zopet j na prostoru pridobiti. Pri Tartarowu sestrelil je en avstro-ogrski letalec neki ruski Nieu-port-dvokrovnik. — Fronta princa Leopol-d a. Nič novega. Italijansko bojišče. Mir pred Gorico traja naprej. Na fronti Fleimstala bili so napadi posameznih italijanskih bataljonov v pokrajini Colbricona in na postojanki Bocche zavrnjeni. Pri temu je padlo v naše roke 3 oficirji, 50 mož in 2 strojni puški. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabuega šefa pl. Hiifer, fml. Zračni boji. K.-B. Dunaj, 8. novembra. Uradno se danes poroča: Dogodki na morju. Dne 7. novembra popoldne so sovražni j letalci na mesta Rovigno, P a r e n z o j in C i 11 a nuova bombe metali. Napravili niso niti najmanjše škode. Lastni naši letalci so se dvignili v zasledovanje. Eden od njih (vodja pomorski linijski lajtnant Drakotič) sestrelil je eno sovražno letalo, ki se je spustilo pri nekem na visokem morju se nahaja-jočem sovražnem torpednem čolnu doli. Ta je bil od naših letalcev z bombami napaden in se je oddaljil proti sovražnem obrežju. Na večer istega dneva metal je en sovražni letalec istotako brezuspešno bombe pri U m a-g u. Lastna naša pomorska, letala obmetala so zvečer vojaške objekte od Vermeglia-na in Monfalcona z bombami in so se nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 8. novembra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Severno Som- me se čez dan bojevno delovanje ni razvilo preko zmernih mej. Ponočni angleški napadi med Le Sars in Guedecourtom izjalovili so se v našem ognju. Južno Sonnne napadli so Francozi na obeh straneh od Ablaincourta, Naše v južnem delu Ablaincourta napre; potisnjene postojanke šle so nazaj. Vas Bresoire je bila izgubljena. Na severnem krilu napada bil je sovražnik nazaj odbit. — Armada n (! m š k e g a prestolonaslednika. Živahni artiljerijski boj v pokrajini Maase. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Nič novega. — Fronta nadvojvode Karla. Oddelek Tolgyes bilje tudi včeraj pozorišče živahnih bojev. Nasprotnik dosegel je nadaljne uspehe. Naprej od potoka Bodza bili so Rumunom v zadnjih dneh zavzeti deli naše visočinske postojanke zopet odvzeti. Na prelazu Tartar-Havas bili so sovražni napadi zavrnjeni. -Uspeh v pokrajini od Spini se je zamogel naprej izkoristiti. Število vjetih se je povišalo. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Nobeni posebni dogodki. — Makedonska fronta. Sovražni napadi ob Cerni ostali so brezuspešni. Živahno artilje-rijsko delovanje ob Belasici in fronti Strume. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Slovenski iredentizem. V listu „Tiroler Soldatenzeitung" čitamo pod tem naslovom zanimive članke, ki jih hočemo v povzdigo avstrijskega patrijotizma tudi v našem listu ponatisniti. Članki so spisani od c. in k. avstr. oficirja v c, in k. vojaškem Hitu. Podatke v teh člankih smo mi svoj čas v „Stajercu" že opetovano objavljali, ko smo se borili proti nedomovinskemu ščuvanju gotovih vscslo-vanskih struj Takrat, kakor danes pa naglašamo, da slovensko ljudstvo, hrabro in pošteno do kosti, zvesto avstrijsko in cesarju udano, ni krivo teh iredentističnih gonj in da se tudi ne sme obsojati zaradi brezdomo-vinstva posameznikov. Ljudstvu nima nikdo kaj očitati ; voditelji pa so bili v tej vojni.že dovolj ožigo-sarV,. SlSYCRSkO ijVldsKo bode zdaj gotovo izposnalo, da smo bili mi njegovi pravi prijatelji, ker smo mu priporočali vedno zvesto avstrijsko mišljenje ter se borili proti ,.jugoslovanstvu" politčnih hujskačev. — Op. uredništva. Iredenta v ožjem zmislu, to so na od-trganje laške Tirolske naperjena veleizdajal-ska stremljenja, gredo'do 50. let 19. stoletja nazaj. Med to razmeroma dolgo zgodovino so se niti politične in nacijonalne intrige toliko zmešale, so se navdušenost in prostaštvo, narodno hrepenenje v notranjem monarhije in veleizdajstvo, agitacija in napačne odredbe vlade tako zmešali, da je marsikdaj težko, razkriti vzroke in učinke te zmesi. Ako se hoče razumevati, kako nastane iredenta, se mora eno mlajših ogledati, na katerih v naši domovini žal ne primanjkuje. Vzemimo slovenski iredentizem, katerega delovanje je pričelo okoli leta 1880. Videli bodemo, koliko slabe in zavožene volje, koliko umetnega napora in koliko milostnega dovoljenja je bilo potrebno, da se začetkoma mali ogenj vžge in pusti žareti, tako, da se pozneje — ko je le začetno stanje pretrajalo — v svetovni požar spremeni. Nasproti slovenskemu prebivalstvu na Kranjskem so Nemci — razven v nemških jezikovnih otokih Kočevje in Belapeč — povsod znatno v manjšini; vendar pa so istotako domačini kakor Slovenci. Industrija in večji del veleposesti se nahajajo" v nemških rokah in do 50. let je bila nemščina obvladajoči jezik na šolah. Slovenski jezik, za katerega se je s toliko sovraštvom borilo, se je moralo šele iznaj-deti! Z začetkom ustavnega časa prišlo je slovensko gibanje v tok. V 70. letih izgubili so Nemci večino v deželnem zboru, začetkom 80. let pa ljubljanski občinski svet. Narodnostna propaganda pričela je pod geslom, vladanje Nemcev se mora razbiti. Vsako državi sovražno gibanje v Avstriji je s tem geslom pričelo. Deloma, da služi kot povod, deloma iz instinkta sovraštva, ker so v resnici Nemci, ki so bili državo ustanovivši element, tudi vedno državno misel ohranili. Polagoma pa so stopili iz navideznega boja proti nemštvu stremljenja za ločitev in boj proti državi vedno jasneje na dan. Časopisi, društva in avtonomija so pospešujoči činitelji na tej poti. Vodilna slovenska lista sta „Sl0venec", glasilo klerikalne stranke, in „Slovenski narod", glasilo liberalcev. Kako sta delovala, se da označiti že na malih slučajih. Kmalu po odpravi Avstriji prijazne dinastije O b r e n o v i č pričelo je slovensko-liberalno Časopisje članke objavljati, ki so se pečali z razmerami na Srbskem in so jih kazali v rožnati luči; to je bilo leta 1903. Tri leta pozneje imenuje že „S 1 o venec-' srbskega obersta V u k a s o v i č a, ki je bil v Srbijo dezertirani avstrijski podčastnik in ki je takrat v belgrajskem oficirskem domu neko predavanje o Slovencih držal, „s 1 o-venskega konzula v Belgradu" in se veseli radi njegovega uspešnega hre-penjenja, seznaniti Srbe s trpljenjem slovenskega naroda. In „S 1 o v e n s k i na r 6* d" prinaša članke, državi sovražne vsebine, katerih pisec je uslužbence uradnega srbskega tiskovnega urada. To je bilo v času, ko je vladal med Srbijo in Avstrijo že eolninski konflikt. Leta 1908, ko so se poulični izgredi v Ljubljani vršili in je moral konečno oddelek regimenta št. 27. na zbesnele množice, ki so vojaštvo napadle, streljati, organiziralo je slovensko časopisje blazno h u j s k a r i j o proti vojaštvu; komu je ta hujskarija v resnici veljala, izvira iz tega, da je še lota 1909 ,,Slovenec" ob cesarjevem rojstnem dnevu le kratko notico prinesel: „Ceterjev rojstni dan se je na običajni način slavil" ; dan poprejc pa je pisal: „Danes zvečer bo neka godba sodelovala, katere sviranje nas nič ne briga" medtem ko se je tri dni popreje v istem listu misel združenja Slovencev in Srbov slovila. (Naprej prihodnjič.) i Inzerati ■ v I „Štajercn" j ■ imajo vsled velike raz- ■ širjenosti najboljši uspeh. ■ Sprejemajo se: v PM pii upravi lista; v Ceju pri gosp. Fritz RasEti; | v Mariboru pri g. Rud. Gainer. I Izpred sodišča. Ruske ljubice. Erfurt, oktobra. Kazenska sodnija v" Erfurtu obsodila je ženo fabričnega direktorja iz StrauBfurta zaradi ljubavnega razmerja z nekim ruskim vjetnikom na (i mesecev ječe. Mlajša sestra te propale- ženske je imela istotako z ruskimi vojnimi vjetniki opraviti. Odtegnila pa se je kazni s tem, da si je sama življenje vzela. Zatajene zaloge žita. Gradec, 0. novembra. Mlinar Franc W i s i a k v RoBhofu zatajil je veliko množino žita, moke in otrobov. Sodnija gaje obsodila na dva meseca strogega zapora z enim trdim ležiščem na teden in na denarno globo 5000 k r o n. Kako se živila draži. Reka, oktobra 1916. Nekateri trgovci na Reki so 500 meterskih centov riža po 22 do 27 vinarjev na prekupčevalce prodali. Ko je prišlo blago v last neke firme v Pragi, šlo je že skozi toliko rok, da se je že 3 krone 5 vinarjev za en kilogram doseglo. Zdaj 61 904210 — 5 — se je seveda oblast vmešala. Štiri teb. prekupčevalcev je zamogla roka pravice zasačiti in sodniji izročiti. Obsojeni so bili na en do tri mesece ječe in vsak na 3000 kron denarne globe. Nepošteni najditelj. Maribor, 7. novembra. 15-letni J. S., trg. učenec na Bregu pri Ptuju naselje denarnico s 314 kronami. Fantje denar obdržal. Pokradel je pa tudi trgovcu Kasimirju nekaj sardin in druzega blaga. Mladi malopridnež bil je od okrožne sodnije na dva meseca ječe obsojen. To so posledice slabe vzgoje in prevelike prostosti mladine ! Tuberkulozni vojaki. Naš umrli prestolonaslednik je izustil pomenljive besede, da je človek najaragocenejši kapital države. Resnico tega izreka občutimo prav posebno sedaj v vojski, ko smo'izgubili toliko tega kapitala. Koliko ljudi je uničilo orožje, koliko ljudi so ugrabile boiezni ! Stara izkušnja, ki bo obveljala tudi v tej vojski, pravi, da pogine v vojni mnogo več ljudi vsled bolezni, kakor vsled ran. In prav tako resnično je, da bo po končani vojski mnogo več ljudi trpelo na posledicah bolezni, kakor na posledicah lan. Število vojnih invalidov nas plaš>, še bolj pš nas plaši misel, kako naj jih preskrbimo. Delanezmožni invalidi vendar ne morejo ostati prepuščeni sami sebi I Treba je, da zanje kaj storimo. Saj so tudi del dragocenega kapitala države. Tu je torej treba ravnati tako, kakor z dragim kapitalom, kadar postaja pičel. Štediti je treba in rešiti, kar se še rešiti da. Tudi pri najmanjših stvareh je treba varčevati. Če uporabimo to pravilo pri človeku, je torej treba, da ne šte-dimo le s polnovrednim, temveč tudi z manjvrednim človeškim kapitalom, manjvrednim vsled bolezni in ran. Podvizati se motamo, da ga ohranimo in zopet napravimo za polnovrednega člana človeške družbe. Pri ranjencih to vsakdo uvideva in v resnici dela država in privatna blagotvornost že od pričetka vojske sem na to, postanejo invalidi te vrste v ortopediških bolnišnicah nvalidnih šolah zopet delazmožni in polnovredni ljudje. Diugače pa je pri invalidih vsled bolezni. V večini so sicer, vendar se pri njih ne pozna na prvi pogled, da je vojska vzrok njihove invalidnosti. Tudi tu je treba državi še mnogo storili, pa tudi človeška družba mora pomagati. Med boleznimi zopet je tuberkuloza, ki povzroča v vojski največjo škodo. Že v mirnih časih velja načelo, da je tuberkuloza kuga, ki zahteva več žrtev kakor jih je kedaj zahtevala kaka vojska. Od davnih časov sem pa je znano, da se tuberkuloza po navadi pojavlja med 18. in 35. letom in da nje razvoj pospešujejo napori in pomanjkanja. Teh pa je v vojski več kakor preveč. K temu še pride, da se v ljudski vojski, pri mnoštvenih pozivih, h katerim nas je prisilila premoč sovražnika, ni moglo tako strogo izbirati vojakov in da so torej mnogi odšli na bojno polje, ki so imeli kali bolezni že v sebi in pri katerih je potem tuberkuloza izbruhnila v vojski. Za te moramo skrbeti, ko se vrnejo! Zanje moramo zgraditi zdravilišča. Kajti tuberkuloza je ozdravljiva, če omogočimo bolnikom, da bivajo dalj časa v zdravilišču. Toda še drugi namen nas vedi pri ustanavljanju takih zdravilišč za bolne vojake. Znano nam je, da razširjuje tuberkulozo izključno le bacil tuberkuloze, ki se v velikih množicah razplodi v pljučih bolnikov in ki ga ti s svojimi izmečki povsodi razpršuje po zraku. Z zrakom ga vdihajo drugi zdravi odrasli ljudje, posebno otroci, ki se tako okužijo s to nevarno boleznijo. Vsak jetičnik, ki ga nastanimo v zdravilišču, izgubi svojo nevarnost kot razprševalec bacilov, dokler ne ozdravi ali saj dokler se ni navadil tako postopati s svojimi izmečki, da ti ne škodujejo več bližnjikom. Na vsem mora torej biti ležeče na tem, da se za vračajoče se vojake čim preje zgradi zadostno število zdravilišč. Ko mine enkrat vojska, nas bo navdajalo s posebnim zados'enjem, da bomo v Avstriji, ki je doslej glede boja proti tuberkulozi zaostajala za drugimi državami, imeli primeno število zdravilišč za tuberkulozne, kajti sedaj za vojake zgrajena zdravilišča bodo potem kot javna zdravihčča služila vsemu prebiva'stvu. S tem se bo zmanjšalo število smrtn h slučajev za tuberkulozo, ako bo namesto četrtine naših državljanov — kakor sedaj — umrla samo ena sedmina ali še manj in se bo podaljšala povprečna življcnska dbba v Avstriji. Vse to lahko dosežemo, če se sedaj pohitimo z delom in če moralično in financijelno podpiramo od naše vlade zasnovane naprave proti j etiki, ki jih ima izvesti „Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi". Dr. C r u s i u s. Bazno. Nepostavno .,rekviriranje". V zadnji številki smo objavili notico o tem vprašanju. Povedali smo, da se razni posamezni vojaki v zaledju, večinoma oficirske sluge potepajo po deželi in da „rekvirirajo" na popolnoma nepostavni način pri nevednemu kmetijskemu prebivalstvu najrazličnejša življenska sred- stva. Ker so danes na deželi večinoma le ženske doma, se takim ljudem seveda nikdo ne zoperstavi. Ženske se vstrašijo vojaške suknje. Vsled raznih odredb in razglasov in določil in prepovedi je kmetijsko ljudstvo itak dovolj zbegano. Na naš članek o tej stvari smo dobili od vseli strani priznanjevalna pisma in povsod se nam poroča od ednakih slučajih. Zato ponavljamo danes še enkrat, da posamezni oficirski sluga ali vojak sploh nima prav nobene postavne pravice do re-kvizicije. Niti v sovražnikovi deželi ne sme posamezni vojak ničesar s silo, z grožnjami ali obljubami odvzeti. Mi smo popolnoma prepričani, da ravnotako vojaška kakor civilna oblast ne odobrujejo nastopanje takih posameznih vojakov, ki so seveda po našem mnenju večinoma od svojih ,.gospodinj", od svoje ,.gnadige Frau" na deželo poslani; posamezni vojaki kupujejo po »avtoriteti" svoje uniforme tudi za nesramne prekupčevalce, za gostilničarje, branjevce in tudi zasebne ljudi. Prepričani smo torej, da nobena oblast tega počenjanja-ne odobrava in da ga tudi noben pošteni varuh cesarske postave ne more zagovarjati. To so izrastki sedanjega časa, ki se jih pa mora v javnem listu ožigositi, da ljudstvo ne izgubi slehernega zaupanja v postavo. Seveda, oblast tudi ni vsemogočna, posebno zdaj ne, ko je večina njenih organov poklicana v vojno službo. Zato pa je "po našem mnenju velepotrebno, da ljudstvo podpira oblast z vsemi močmi in ji pomaga, da se taki nepostavni izrastki iztrebijo. Kdor bi torej po deželi to ali ono življensko sredstvo v vojaški obleki ah pa v civilu kupoval in pri temu s praznimi besedami „rekviriral", tega naj se vpraša po njegovi postavni legitimaciji. Najbolje pa je, da se pokliče naj-bližnjega orožnika ali pa župana, ki bode potem gotovo red napravil. Postava velja za vse in ravno sedaj v teh grozovitih časih, ko ljudstvo za domovino žrtvuje kri in zdravje in imetje, se ne sme izgubiti zaupanja do postave! 12 milijard vojnega kredita je dovolil zopet nemški državni zbor skoraj ednoglasno. Angleški minister Grey o trajanju vojne. ..Vossische Zeitung" poročala je pred kratkim: Angleški minister zunanjih zadev Grey se je izrazil napram nekemu nevtralnemu diplomatu: Angleška je v. naporu svojih sil že prekoračila vrhunec. Storila je več, kakor vsaka njenih zaveznic (?). Vojna bo trajala največ še eno leto; tako dolgo mora vsaka evropska država biti pripravljena za obrambo svojih življenskih interesov. — Tako govori glavni povzročitelj svetovne vojne sir Edvard Grey. Vprašanje jo le, če se bodejo zgodovinski dogodki res dali vpogniti pod voljo tega krvoločnega Angleža. 0 to je hudo: ta aprovizacija! Ljubljanski „Delavec" piše: Vsa spehana je pritekla služkinja pred neko vojno prodajalno v Ljubljani. Roke je imela vse močnate, pa jo vpraša znanka: ..Ali imaš toliko dela, da si tako upehana?" Služkinja ji potoži: „Glej", pravi, „zamesila sem ravno doma kruh, buhtelnov pa že nisem mogla več dokončati; kar sredi dela sem morala teči sem, da ne zamudim kruha". Pred kitajsko-japonsko vojno? V zadnjem času se je pričelo javno po časnikih razpravljati o preteči vojni nevarnosti med Kitajsko in Japonsko. List „Russkoje Slowo" pravi, da je Japonska resno odločena, v najkrajšem času pričeti s sovražnostmi proti Kitajski. Pod pretvezo, da pripravlja v Mandžuriji zimske manevre, izvršuje japonsko armadno poveljstvo baje. mobilizacijo. Obenem je opo-. zicija japonske vlade v Petersburgu, da pod temi okolnostmi ne more več prodajati Rusiji vojnega materijala, ker ga rabi sama. Tudi so dobile japonske paroplovne družbe obvestilo, da naj ne sprejemajo več nadaljnih zasebnih naročil, ker bo menda vse japonsko trgovsko brodovje rekvirirano v vojne namene. j Te novice so pač jako razburljive za Rusijo in za vse naše sovražnike. Začetkom svetovne vojne se ja Japonska na priliznjeno-izdajalski način pridružila našim nasprotnikom. Zdaj, ko vidi, da so naši sovražniki v hudih škripcih, dela Japonska svojo lastno .,kšef'te" in hoče pogoltniti najmastnejše kose kitajskega velikana. Lepo to ni, ampak zdravo! Krivo-oki izdajalci Japonci so pač dobri učenci Angležev in jih skoraj še prekosijo. Za nas je ta položaj seveda jako ugoden in se prav iz srca veselimo, da čutijo i naši sovražniki pro-palost izdajalstva! Igralka tatvine obdolžena. Gospoj Vidosovi Govedarica iz Mostarja bilo je, ko se je iz Celja v Zidanimost peljala, 6 parov novih čevelj, nekaj ženske obleke in perila, kar je imela vse v neki škatlji shranjeno, iz vagona ukradeno. Sumi se, da je izvršila to tatvino zdaj na Laškem stanujoča gledališka igralka Ana S u c h a n e k iz Hrvatske; ona se je namreč v istem oddelku kakor obkradena peljala in je drugi dan hotela na Laškem čevlje po smešno nizki ceni prodati. Orožniki so jo aretirali in okrožni sodniji v Celju izročili. Veliki požar. V strojni hiši c. k. državne železnice v Mullnernu pri Beljaku na Koroškem izbruhnil je ogenj, ki je vso poslopje vpepelil, tako da ima Železnica za 110.000 kron škode. Komisija, ki je požarišče pregledala, je opazila, daje zmanjkalo nekaj trans-misijskih jermenov. Sodi se, da je nekdo ta jermena ukradel in potem kočo zažgal. Ob-dolžuje se tega zločina nekega strojnika Friderika P a c h e r, ki so ga orožniki zaprli. Pazite na deco! V Z w e i n u na Koroškem padel je 3-letni sinčcksoieke dekle, ki je medtem na polju delala, v gnojnišnico, katera ni imela ograje. Neki hlapec je videl pozneje otrokovo roko; potegnil je otroka iz gnojnice, ali bil je že mrtev. Železniška nesreča. ..Klagenfurter Ztg." poroča: Na doslej nedognani način skočilo je pri Lipi na Koroškem več vozov iz tira. Vlakovodja Jožef Hubmann padel je iz voza in pod vlak; odtrgalo mu je obe roki, j tako, da je kratko nato umrl. Zasebni vojno-poštni paketi se smejo od-| slej pošiljati le na sledeče vojno-poštne urade ■ in numerirane etapne poštne urade: štev. 5, I 5/III, 9, 11. 13, 14, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, | 26, 33, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, SI, i 53, 55, 60, 63, 66, 68, 69, 76, 77, 79, 84, 85, j 88, 90, 91, 92, 94, 95, 102, 103, 105, 107, • 109, 110, 111, 113, 120. 125, 127, 128, 131, i 133, 136, 137, 138, 144, 145, 146, 147. 148, i 150, 153, 155, 165, 167, 168, 175, 176, 177, ! 178, 180, 181, 183, 184, 185, 188, 189^ 190, j 191, 195, 195/11, 195/JJI, 200, 203, 207, 209, i 212, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, | 224, 226, 227, 229, 230, 232, 235, 237, 239, i 240, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 260, 262, j 263, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, ; 275, 276, 277, 279, 280, 281, 282, 284, 285, S 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, i 296, 297, 298, 302, 303, 304, 306, 307, 312, \ 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 335, j 336, 338. 339, 340, 352, 354, 356, 357, 358, l 359, 360, 361, 364, 368, 369, 370, 871, 372. ! 373, 374, 375, 375, 376, 377, 378, 381, 382, 1 383, 385, 386, 387, 388, 388/11, 388/111, 389, \ 390, 371, 392, 393, 395, 396, 398, 399, 400, j 400/11, 400/III, 401, 403, 404, 405, 406, 407, j 408, 409, 410, 412, 418, 419, 420, 421, 426, 428, 444, 444/H, 444/III. 508, 509, 510, 511, I 512, 513, 514, 515, 516, 517, 600, 602, 605. j 607, 608, 609, 611, 612, 613, 630. Grozna smrt slepega. V sv. Krištofu pri j Celju stanujoči slepi rudar Miha Kranj c prišel je na progi v bližini Hrastnika pod brzovlak, ki mu je glavo popolnoma razbil in od trupla loči!, istotako pa desno roko in nogo odtrgal. Njegov spremljevalec in vnuk Johan Kranj c bil je tudi precej poškodovan. Izvršena smrtna obsodba. V Sarajevi vršila se je dne 30. oktobra pred trdnjavskim kot vojnim sodiščem prekosodna razprava zoper kmetovalca Pavla Vujičič iz okraja Foča zaradi zločina veleizdajstva po § 334 c v. k. p. Obtoženec je bil po § 444 v. k. p. na smrt na vislicah obsojen. Po potrdilu sodbe po c. in k. trdnjavskem poveljniku bil je obtoženec drugi dan na dvorišču gar-nizijske sodnije od krvnika Seyfrieda obešen. — 6 Državni zbor avstrijski namerava baje naša nova vlada še pred Božičem na kratko zasedanje sklicati. To bi bilo vsekakor jako potrebno. Največje politične stranke so se tudi za to izrazile. V državnem zboru bi se za-moglo marsikaj glede notranjih razmer v državi omeniti in povedati. Zlasti glede preskrbe avstrijskega prebivalstva z življenskimi sredstvi bi se dalo mnogo govoriti. Nadaljna oprostitev rudarjev. Rudarji, ki so bili oproščeni do 31. oktobra 1916 vojaškega službovanja so po odredbi vojnega mi-nisterstva. zopet oproščeni do 31. januarja 1917. — Dalje se oproste vsi tisti za orožje sposobni premogarji, ki so bili dodeljeni po 30. juniju 1910 vojnim formacijam, in sicer rojstnih letnikov 1872 do 1865. To se zgodi z ozirom na važnost dobave premoga. Ti premogarji se pridale rudarskemu kadru pristojnega vojaškega poveljstva. Cene železa so med vojno tako poskočile, da so akcijskim družbam prinesle naravnost ogromne dobičke. Škandal se sme imenovati prostost, s katero razni železarski magnatje dobičke delajo. V prejšnjih časih so imeli kar-tele, da so vzdrževali visoke cene. Zdaj pa so zopet sklenili, da naj vsak izdelovalec železa cene sam določi. To so seveda štorih, da bi itak visoke cene železa še bolj zvišali. Seveda tudi uspeh ni izostal. Pred vojno je bilo železo na primer na Dunaju po 20 do 21 kron, zdaj pa stane že 35 kron. Čudno je le to, da se tukaj noben živ krst ne briga za najvišje cene, da nikdo ne vtakne uradnega nosu v te čudovite račune železarskih oderuhov... Naš letalec Klasing padel. Dne 6. t. m. našel je linijski pomorski lajtnant 'Gustav Klasing junaško smrt. Mladi ta letalni oficir je uničil v junaškem zračnem boju ogromno italijansko zračno ladjo „Citta di Ferrara", izvršil pa tudi potem še celo vrsto junaških činov. Njegovo ime ostane z zlatimi črkami v zgodovini te vojne vpisano! Občevalni jezik: nemščina! Iz 01 o m u c a se, poroča: Deželni odbor kronovine Moravske je na mestni urad Olomuca poslal dopis v češkem jeziku. Mestni urad dopisa vsled tega ni sprejel. Deželni odbor se je pritožil pri moravskom namestništvu. Namestništvo je odločilo, da za Olomuc velja nemščina kot občevalni jezik. Novi železno-betonski most pri Ptuju. Iz P t u j a se poroča : Stari leseni most na Bregu pri Ptuju moral bi se glasom načrta tekom leta 1917 razdreti in z novo železno-betonsko zgradbo nadomestiti. Velikanski promet na tem mostu pa je tako vplivni, da se je moral most vsled nevarnosti za vsak promet zapreti. Okrajni odbor je bii prisiljen, da vstvari takoj nadomestilo in c in kr. pijonirski bataljon št. 3 je v malo dneh na ljubeznjivi na-lin zgradbo pomožnega začasnega mostu izvršil. Stari leseni most so razrušili; kot nadomestilo pa se je zgradilo po načrtih mestnega stavbenega mojstra Antona T r e o moderni železno-betonski most. Novi most seje s pomočjo ruskih vojnih vjetnikov v 130 delavskih dneh zgradil. Most je dolg 30 metrov in širok 12 metrov, ima na obeh straneh pešpota, je obdan s tlakom in ima trpežnost za 8000 kilogramov. Okraj je dobil s tem mostom objekt, ki odgovarja vsem zahtevam prometa. To je tudi najlepši most ptujskega okraja. Tudi pri največji povodnji ga ne more voda preploviti. Dne *>■ t- ni. se je most blagoslovil in prometu izročil. Vinska letinja v Dalmaciji je izredno lepa in boljša, kakor v zadnjih letih. Iz Lisse došlo je, na Reko zopet 80.000 litrov najboljšega vina. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramnrski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne ll.novenibravDeutschfeistritzu; v Stallhofenu**, okraj Voitsberg; v Koflachu**, okr. Voitsberg ; v Birkfeldu ; v Gleisdorfu** ; v Waltersdorfu**, okr. Hartberg; v Š~t. Mar- tinu pri Slovenj eni Gradcu**; pri Št. Martinu na Paki, okr. Šoštanj : v Rottenmannu*; v Marenperku** ; v Spodnjih Hočah**, okraj-Maribor; v Ormožu**; v Riegersburgu, okraj Feldbach ; pri Sv. Ani na Aigen*, okr. Feh-ring; v Brucku**; v Lipnici; v Brežicah (svinjski sejem) : v Oplotnioi**, okraj Konjice; v Laškem**; v Stadl**, okraj Murau v Ober-wiilzu**. Dne 12. novembra v Gomilici, okraj Lipniea. Dne 14. n o \- e in bra v Gradtu (sejem z uporabno živino) ; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 15. n o v <> m b r a v Št. Riiportu*, okr. AVeiz; v Friodbergu; v Pollau**; v Po-ličanah**, okr. Slo*■enska Bistrica; v Radgoni** ; v Središču**, okr. Ormož; v Fiirsten- feldu* v Arvežn (sejem z drobnico); na- Vranskem**; v Imenem (svinjski sojem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem), Dne 16. n o v e m b r a v Gradca (sejem s klavno živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 17. nove ni b r a v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu, (sejem s podrejenimi Sčetinarji). Dne 20. nove m bra v Podsredi**, okr. Kozje ; v Ivnici** : v Slovenjem Gradcu**; v Št. Jurju ob Pesnici**, okraj Maribor; na Gornji Polskavi**, okr. Slovenska Bistrica; v Ljubnem**, okr. Gorrijigrad ; v Šoštanju**. Dne 21. novembra v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Sinabelkirchenu**, okr. Gleis-dorf; pri Sv. Jurju rta Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; pri St. Jurju ob Taborju**, okr. Vransko; v Ptuju (konjski in govejski sejem ter tudi z žrebeti); v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z uporabno živino) v Arvežu**. Dne 22. novembra v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Maribora* ; v Imeneni (svinjski sejem), okr. Kozje; y Ptuju (svinjski sejem). Dne 23. novembra v Semriachu, okr. Frohnleiten ; v Slov, '.Bistrici** ; v Gradcu (sejem s klavno živino)!;-: na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). ; Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici*, okr. Maribor ; na Teharjih*, okr. Celje ; v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s podrejenimi ščetinarji). Ljudska kopelj mestnega1 ^ kopališča v Ptuju. (Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. jure de 8 ure popoldne (blagajn* je od ^■88 ^- ^° *' ""* zaprta), ufc nedeljah m V praznikih od II. do 18 irt 4opoidrt» kopeij l Tropin' zrakom. oarc ali} Brausebad" t rjuhi, K - '70 :rami. C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo, K.-B. Dunaj, 9. novembra. Vzhodno bojišče. Južno prelaza Szurduk 6stali so rumunski napadi brezuspešni. Pri Spini smo napredovali, \jeli 150 mož in zaplenili 2 strojni puški. Zapadno od Tolgyesa so bili prodirajoči Rusi od nemških čet zopet vrženi. — Na ostalih bojiščih nespremenjeno. Istotako nespremenjene so glasom poročil nemškega generalštaba razmere na nemških bojiščih. Volitev prezidenta v Severni Ameriki. X o v i Y o r k, 7, novembra. (Reuter.) Republikanski kandidat Hughes bil je izvoljen kot predsednik Združenih držav Severne Amerike. Njegov protikandidat, dosedanji predsednik Wilson je propadel. (O tej važni volitvi bodemo prihodnjič natančno izprogovorili. Op. ur.) Duša ure je t. z. >nemir«, ki mora urediti zanesljivo uro. Zahtevajte cenik od svetovne razpošiljalne H. Suttner v Ljubljani, ki ima lastno fabriko ur v Švici. To se mora vidfltl! te lepe in pi i temu tako cene vzorce b'aga za dame in gospode, za obleke in perilo; vsakdo dobi te vzorce lahko zastonj od staromane firme Miklauc, Ljubljana št. 357. Vsakdo naj zahteva cenik. van 10. Podpisani svarim s tem vsakogar, da bi moji ženi B Štefaniji Keltner rojeni Haraschta denar ali denarno vred-01 nost na moje ime izročil, ker za nobene take | zahtevke nisem plačnik i IlEMrirtlil. 458 Štefan Keltner trgovec s črevesjem. ike zapr da se preskrbimo s surovinami, čeprav v omejeni meri. Nage stare odjemalce zamo- remo torej tedaj še preskrbeti. Cene so od 1. novembra: 1 originalna steklenica 100 gramov Lysoforma K 160. 1 originalna steklenica 250 gramov Lysoforma K 320. 1 kos Lysoform-mila . . K 4"— 1 steklenica Pfefferminz-Lysoforma K 250 Z ozirom na omejitav surovinske vpo-rabe naj se vsakdo, dokler traja Se zaloga, pravočasno preskrbi z v teh vojnih časih tako važnim desinfekcijskim sredstvom. Dr. Keleti & Mur&nyi kemična fabrika, Ujpest. 99 500|o cenej a.! Ameriška sledilna kava, lepo dišeča, izdatna m štedljiva, 5 kg vreča za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26' — . Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz-kave Galanta490. Ogrsko 54 — 7 Loterijske številke. Gradec, 8. novemb. 1916: 62, 39, 27, 25, 86. Trst, 31. oktobra 1916: 67, 43, 27, 55, S. Ceno, izborao okusno hranilno sredstvo največje redilne vrednosti je 428 Sida-umetni med za namazanje kruh*. En poskus vas bode o temu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za močnate jedi. Napravi tudi cene temne vrste moke lažje prebavljive. Prepreči žc-lodčeve težave itd. En zavojček atane 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnici Joa. Berdajs v Ljubljani, Zel;arska ul. 18 in pošilja po poŠti J 2 zavojčkov za 4 krone. 428 Hiša i če le mogoče s kletjo se želi kupiti v mestu Ptuj. Naslov pove uprava tega lista. lis pravega koli kupuje po najboljših cenah Alex. Rosenberg, Gradec, Ahnen-strafJe 22. 426 Navadna deklica za pomoč v hiši, ki zna tudi molzti, se išče. — Naslov po%re uprava tega lista, iu Čaj ki ne potrebuje sladkorja ako se pridenc ko zavrt čaj, ,,Slda-■edeni prašek'1 ali pa „Slda-liaonadni prašek", 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medoni" stane 55 vin. in „limonadnia praSek pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanj"! 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Razpošiljal-nica Jos. Berdajs, Ljubljana. Zeljarsxa ulica 18. Za prekupce in trgovee pri večjem naročilu popust. 429 Pol ure od Ptuja novo zidano poslopje z enim nadstropjem, gostilniškim koncesi-jonom, z zemljiščem, se takoj proda; cena 16000 kron. Več pove uprava tega lista, m, Šafar želi službo nastopiti na večjem oskrbni-štvu ali na graščini, kjer se predstavi s spričevali. Več pri upravi tega lista, «6 v Janževem vrhu pri Ptujski gori, 34 oralov veliko, z živino, krmo, sobnim pohištvom, preSo, sodi se takoj poceni proda. Naplaček K 14.000. Vprašati je pri Kari Kasper, trgovcu, Ptuj. 452 »M** prsne karamele s „3 smrekami" hripavosti, katara,za-fslin fiiju. krčnvmu in oslovskemu kašlju,za-to «o dobrodošle vsakemu vojaku. not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za 81-garni uspeli. Jako uspešni ia dobroakn^ni bonboni. Cena 20 in 40vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Holitor. apoteka v Ptuju, Ig. Fehrbalk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laški trg, A. Kis-bacber, Laški trg, A. Plunger.apoteka,Pod-čelrtck HansSchnider-schitsch, apoteka v Brežicah. 504/1 Starejšega treznega ža lahko delo — tudi . vpjnega, invalida -ci ter marljivega učenca sprejme v delo Alois Kukowetz, posestnik umetnega mlina v f PtUJU. 464 z večimi delavskimi močmi se takoj sprejmeta pri trgovcu Kari Kasper v Ptuju, m Fotografije (Portrat) kot znamke iM (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje- po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumaan, Prag, Karolinental, štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. Lepa jabolka in hruške (namizno sadje) kupi Josef Strobl v Stern- thalu. 427 m idh se takoj v stalno službo sprejmeta. Dopisi se pošljejo na upravništvo tega lista pod „štev. 119". Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krti a 80 vin. — Čaj proti gihtu 1°50 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti odvajanja, krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni strup sa podgane, miši, ščurke a K 1-50. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 JOSEF HITIIZ (uslaasvljeno 1160) Maribor Ob Dravi (uslanovljent I860) oddaja: 448 galanterijsko, igralno, kratko in tkano blago po najnižjih dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se takoj rešijo. (Wohnang- ind DienstYermittlung) službe, učence, stano-v a 11 j a in posestva T PtUJU izvršuje fM vwte posredovanja najhitreje. "VI f atratoaja in pejuaila V mastni ttražnici (rotovž). Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6"—, radij K 10-—, mali format K 10—, 12—, radij 15— 18—. S precizijskim anker-kOlesjem K 24-—. Znamka Cvma K SO'—, Ornega 60-—, radij K 10"— več, z varstvom za steklo K 2-— več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6-—, la kakovost K 10—, pravo srebro K 20—. — iepne ure-budilnice K 24-—, radij K 82>—. — Primerni usnjati napestnik K 2-— posebej. Vojna budilnica. zaniklana, 20 cm visoka K 8-—. S leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po prvi zalogi vojnih ar Max BOhnel Danaj IV., Margareteustrasse 27/51. • Originalni fabrični cenik zastonj. ■ 287 Proti slepariji ki so si jo nekateri liferanti celo pri vojaških dobavah dovolili, so nastopile oblasti z vso strogostjo. Proti slepariji s slabim blagom za zasebnike se zamore vsakdo zavarovati, »ko kupuje pri 47 let po le dibrem blagu svetovno znani firmi Miklauc. Nikjer ee ne moro bolje in ceneje kupiti! Pišite Miklaucu, predno se pustite z navidezno nizkimi cenami zapeljati, kupiti drugod slabo in manjvredno blago. Ilustrirani cenik brez stroškov. Vse blago za varstvo zoper mraz po zimi. Vremenski plašči (pelerine) za gospode, dame in otroke iz najboljšega, za vodo nepre-dornega lodna najceneje. Figaro-telovniki (Seelenwarmer) za žene in dekleta, štrikani, iz ovčje voljne, jako topli, močni in ceni. Telovniki z rokavi za dečke in može, topli in močni. Delavski plašči, jako močni delavske hlače iz vražjega cajga. — Jako močne hlače za dečke. Vražji cajg, štofi za hlače štofi za obleke, gotove obleke, platno, sifon, oksford, gradel itd. Zimski plašči, damski plašči zimski Stoli, blago iz ovčje voljne, lodna i:d., namizni in posteljni prti, tepilii. Konjske odeje vkjub splošni draginji voljne in delavskih slroškov računa izborna firma Miklauc pri velikemu številu svojega blaga v reklamo stare nizke cene. Krščanska svetovna razposiljalna hiša R. Miklauc, Ljubljana št. 357. Tudi en-gros-razprodaja trgovcem, krbsnjarjem in obiskovalcem sejmov, ki hočejo imeti dobro blago in je poceni dobiti. za pečenje kupuje kilo do 1 krone Casar Cibinelio, Gradec, Lisagasse 4. «7 tta tali sprej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do u. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 6 77792547 "* — 8 — 88 dobi t rseb špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Trajno uro bi imel pač vsakdo, da bi imela večna draga popravila konec. Tako trajno uro mora se pa v fabrični hiši za ure Sutlner kupili, kajti kdor jo v bazarju kupi, ta se obrne v svojo škodo na napačni naslov! Štev. 410. 600. 719. 705. «9. 518. 866. 803. 1203. 1316. 1360. 1280. 422. 1450. Niklasta anker Uoskopf ura.......K Radij-žepna ura, ki sveti ponoči.....„ Srebrna remontoar ura.........„ Roskopf-ura kolesje na ktmenjih....., Roskopf-ura, dvojni plašč........„ Plošča niklasta kavalirska ura......„ Niklasta panccr-vcaiZica.........„ Srebrna okrogla pancer-verižica.....„ Srebrna verižica, 30 gramov težka . . . . „ Damska ura, jeklo ali nikel.......„ Dobra ura-budilnica...........„ Lepa ura na pendelj..........„ Lepa stenska ura............„ Radij-budilnica, sveti ponoči.......„ Niklasta Športna verižica, kratka.....„ Lepa dolga verižica iz bele kovine . . . . „ i-10 8-40 7-80 590 7-20 7-50 1 — 2-20 440 7-90 3-50 1050 4-80 9-80 1-75 2-80 Vsaka ura je najchweineziichter! Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober. Alle Specharen und Schweine-ziichter kOnnen ihre Schweine zu Markte bringen. Das Fleisch wiid an Ort und Stelle vcrkauft, ebenšo der Speck, welcher natiirlich nur ge-geu die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben werden kann. Jeder Vorkauf ist strengsfcens untersagt. P9~ Die Specharenmarkte finden wie iiblich jeden Freitag statt. ~q£& Stadtamt Pettau, 28. September 1916. Der Biirgermeister JOS. ORNIG e. h. m m m $ Speharji in svinjerejci! Špeharski sejmi v Ptuju pričeli so z oktobrom. Vsi Speharji in svinjerejci zamo-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam. Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana. PP' špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek. "l*f. Mestni urad Ptuj dne 28. septembra 191(3. Zupan: JOS. ORNIG I. r. Tisk : W. Hlanke v 3364