252
Dopisi.
Iz Gradca. V 18. lista štajarske kmetijske družbo „Wochenblatt" naznanja vodstvo štajarske sviiorejno družbe, da gospod Rochel et Comp. (Hauptvvachplatz) v imenu te družbe nakupuje na Stajarskem pridelano paleto in plačuje funt po 1 gold. 20 kr. take sorte, ktere gre manj ko 300 mešičkov na 1 funt, —- 1 gold. 5 kr. za take od 300 do 350, — i gold. 10 kr. za 350 do 400, — 1 gold. 15 kr. za 400 do 450, — 1 gold. pa za take, kterih gre čez 450 na en funt. Pri pomorjeuih galetah se deseti del te cene več plača. Za galeto v druzib deželah (ne na Šta-jarskem pridelano) se plača 10 kr. manj pri fantu.
Od Drave in Savine. č+ž+š. — Pred kakimi 6 ali 7 leti smo podpisavali darove za slovensko vladikovino,  ki
se je resnično pred dvema letoma v Mariboru za stirake Slovence osnovala, nekaj za vladikovo poslopje, nekaj za popravek in ponov stolne cerkve, tudi za bogoslovsko semenišče in neke druge potrebe. Rado in obilo se je podpisalo ter darilca na cerkve in doma žertvenik položile, da bi omika našega ljudstva toliko lože in hitreje napredovala. Čakali smo in šče čakamo, da bi se račun razglasil, koliko se je vsega nabralo in na kaj vse porabilo. Taki računi zaupnost budijo in vsak darovuik rad zve, kako se njegovi beliči upotrebe; šče imamo dosti popravljati in zapravljati, zato bo menda treba prihodnje tudi šče poterkati. Prosimo tedaj dotičnega gospoda ali gospode, da nam na kratkem očitno nazuane, koliko se je zbralo in na kaj so se penezi potrosili.
Iz Haloz. Kakor je znano, imajo duhovniki labodske vladikovine vsako leto enok po večih krajnih središčih ali dekanovinah shod, kder se na pitanja (vprašanja) leto poprej od vladištva dani odgovori prebirajo, in ako bi kdo imel kaj opaziti, sme pregovoriti ter svoje inačiše ali nasprotno mnenje okrepiti. Po odgovorjenih pitanjih šče predsednik shodnike popraša, je li ne bi imel kdo kakega novega vprašanja ali željo razkriti; potem se zapisnik podpiše, dnevnice zmolijo in shod dokonča. 16. malega serpna smo tudi na P tuji imeli tak shod; 34 slovenskih duhovnikov je v minoritski obednici okoli dolge mize sedelo. Neka skrivna radost sprehaja človeka vide se v družtva toliko domačih sobratov, kjer se je moči prej in po dogovoru urednem o raznih predmetih, o razmerah raznih krajev, okolic, o narodnih overah ali napredku spominjati ter dru-živuost oživljati, ktere nam je treba osebujno v sedašnji dobi, da se v vsem dobro sporazumemo, zedinimo. Tem shodom bi želeti bilo malo več živnosti, zajimavnosti in deleživnosti od vsakega posamnega shodnika, potem pa, da se zapisnik glasno prebere in šče le tedaj na podpis ponudi. Edina sprememba se mi prepotrebna zdi, in ta je shodni jezik, kteri bodi konci zvečinoj slovenski; ako se kak korenjak hoče poslaviti z rimljansko besedo, poslavi se; vsej je pri nas cerkveni jezik, čeravno sedaj mertev, nenaroden. Cerkev je bila od perve dobe narodna, njeni učeči udje narodni, iz naroda, ker njihova naloga je bila in je narod podučevati; tedaj cerkev brez naroda je ravno taka praznost, kakor beseda brez naroda in tuja beseda kakor službeni jezik narodnih učnikov in urednih opravil v tujščini. Zakaj bi se mi Slovenci, slovenski duhovniki, ki slovensko čredo pasemo, v shodih pogovarjali in opirali na besedo, na ktero je Luter sv. pismo obernil in spreobernil, na besedo, v kteri se našim na pol omikancem vero in nravnost morivno ter poprek polzke knjige ponujajo; ni li dostojnejše, poštenejše, primernejše, da se naslanjamo na prelepo besedo, v kteri sta naša verska učnika sv. Ciril in Metod sv. pismo gladko prestavljeno in neskvarjeno že pred 1000 leti ljudstvu prebirala, — v besedi, v kteri so slovenski vojvodi prisegali na knežkem prestolu sede vernost svojim podložnikom, — v besedi, v kteri nas je mila mati najpervije nagovarjala Boga častiti in ročice proti sv. ne-besom vzdigati učila, — v besedi, v kteri oče ali mati slovo od sveta jeraaje svoje otročiče opominja na poštenost ter je blagoslavlja, — v besedi, ktero je Bog slovenskemu narodu izročil, in to božje zročilo moramo neoskrunjeno ohraniti? Ce nakanimo razumniki biti in ostati, ravnajmo razumno, in ne tako, da bi se nam lahko ves omikan svet posmehoval, in res ne brez dostojnega vzroka. Obilo častitih gospodov duhovnikov in jaz mislimo, želimo in prosimo pre-častito vladištvo labodsko, da blagovoli določiti, naj se vpri-hodnje v takih shodih odgovori spisujo in pogovarja v narodnem slovenskem jeziku, ali ako se komu poljubi, v latinskem. Sami bodemo se urili v materinščini, ter ji čedalje lepšo obliko davali, gladko o raznih predmetih govorili, kakor se zvestim slave siocom dohaja. — Moj učeni prijatel, pridši unidan iz Maribora,   mi je veselo novico
253
povedal, da se je ondi slovensko družtvo osnovalo, kjer se samo slovenski pogovarja; na čelu so ugledni in učeni možje, gosp. dohtarji pravniški, zdravniški, bogoslovski in gimnazijski učniki. Že dolgo se je o tem pogovarjalo, kar je sedaj doverseno; zato hvala vam premili rodoljubi, ki ste sebi in nam lice osvetlali, uresničila se je naša goreča želja. Sprejmite od nas bratovski pozdrav, napredujte serčno in krepko, naj se vvas zercalijo tudi druge mesta in tergi na Slovenskem. Živite! — V starinskem Ptuji imamo dosti uglednih gospodov dohtarjev, ki so sinci slovenske matere, kerv naše kervi; oh da bi tudi bili serce našega serca! ker je sedaj določna doba nastala, da stopimo v svoj domači ali pa v nasprotni sovražniški tabor — polatanstvo je poginilo ali vidoma konec jemlje — je treba nam se združiti v narodno vzbujanje, napredek, omiko in čast; pokažimo svetu, da ljubimo dom in rod, da smo vredni sinovi slovenske zemlje!     v                       Haložan.
Iz Slovenskih Goric na Staj. 28. julija. D-k. — Čeravno Vam, drage „Novice", že dolgo nisem pisal, sem vendar v mislih vedno pri vas ; hvala lepa mojim rojakom, da vam tako pridno dopisujejo, da je večidel vse znano, kar se pri nas na Štajarskem veselega pa tudi žalostnega godi. Ni sam med na svetu, tudi pelin mora biti; tako je vsigdar bilo in tako bode, dokler bode stal svet, in menda ga nernškutarji ne bodo še poderli, ker živi pravični Bog nad nami in bode cesarjeva beseda obveljala. Naj začnem s pelinom da končam z medom. Brali smo v dunajski „Preši", ktera kakor graška „Tagespošta" nima nikoli pravične besede za nas, da je v volilnem okrožji mariborskem 93, v št. lenartskem 32, in v sloveuje-bisterškem 35 županov podpisalo prošnjo do deželnega poglavarstva, da hočejo z kancelij vse razglase in vse pisma po nemško dobivati in tudi v ljudskih šolah uič druzega se učiti kakor edini nemški jezik, ker pravijo, da cesarskih postav v slovenskem jeziku ne razumejo, slovenski jezik pa že tako znajo. Lepa je ta! Dobro se taki župani sami sebe po glavi tepejo! Sedaj ko so milostljivi cesar obljubili rešiti nas tistih dolgoletnih nadlog, da so nam gospodje iz kancelij pošiljali pisma v tujem jeziku, kterega nismo razumeli, in tudi nam sedaj cesar ponujajo enake pravice kakor vsem svojim narodom, da bi domačim ljudem domač jezik obveljal in ne bi treba bilo plačevati ali napijati tolmačev in prestavljacev, ki nam lahko černo za belo povejo, «edaj — pravim — se nahajajo taki župani, ki tako imenitnim cesarjevim ponudbam nasproti ravnajo. Ako oni sami za-se to hočejo, nobena živa duša jim tega ne brani; al vprašamo jih, kdo jih je pooblastil, kaj takega napčuega za druge srenjčane izreči? Mikavno bi le bilo zvediti, kdo je sprožil to nasprotovanje zoper cesarski diplom, zoper patent od 26. februarja, zoper prestolni ogovor. Pa — saj menda ne bo treba dolgo uganovati te zastavice; lahko vsak ugane, kdo so tisti lički! To pa je najbolj hudobno od takih ljudi, da govore od kake zdražbe med šta-jarskimi Slovenci in Nemci. Pri nas je vse mirno; zdražba izvira le od tistih ljudi, ki jih je ustava in ravnopravnost oplašila, da bo treba vprihodnjič drugač ravnati in pisati; takim gre za njih staro priljubljeno kopito, ne pa nam, ki smo cesarjeve rešivne besede veseli in ji hvaležni! Al naj pustim to, kar naših goric ne peče. Lo to jim še rečemo, da je gerda laž, ako tudi nam ti ljudje natvezujejo, da mi jjNovic" ne razumemo, — naših preljubih wNovictt, ki naš jezik govore kakor da bi bile „naše gore listi!" V naših Slovenskih Goricah, ktere obsegajo blizo 130 občin s 50.000 prebivavci, je sosebno med Dolanci le malo tako zaslepljenih ljudi, kteri bi sami sebe zaničevali; da je pa med Goričani tudi takih, ki niso ne kuhani ne pečeni, tega ne tajim; saj tudi najčistejša pšenica ni brez ljulike. V dokaz tega, da smo ponosni (štimani) na to, da „smo slovenske kervia in da cenimo dobrotnike svoje, vam bo zali val niča, ki jo bomo ktnali gosp. dr. Toman-u poslali,
da se tako verlo poteguje tudi za pravice našega naroda. — Ker gospodar tudi rad govori od letine, ki mu ljubi kruhek donaša, naj vam povem, da ga bo letos dober kos, ako Bog da. Vse nas veseli, kamor koli pogledamo po naših posestvih, samo travnike je suša precej sožgala in hrosčevi červ jih je prerul; ozimino smo že shranili, na nekterih krajih je bila rež slabeja, na nekterih pšenica, ktero sta rija in snet poškodovala in jo je červ podjedel. Neumen je tedaj vsak kmet, kteri po njivi oraje vrane ali druge ptiče preganja; lahko smo vidili, kako je celi božji dan revna černa vrana po travnikih berbrala. Jablane so večidel prav polne, drugega sadja ne bo; al čudovito so se vinogradi popravili in če bo še za naprej tako vreme, bomo dosti dobrega vina natočili, ter na zdravje naših domoljubov pili; le škoda, da ga bojo tudi naši protivniki prav čerstvo vlekli ; nisem jim nevošljiv; al voda za nje, vince pa za zveste sinove mile naše domovine! Med vsem bo najbolj pičlo za klajo; sena je srednje, otave ne bo skoraj nič. Sirota je naša živina, pozimi more večidel po sami slami hlastiti; vsak kmet bi mogel najmanj četerti del njiv s kermo ob-sejati. Tudi naši sosedje ogerski Slovenci se hvalijo z letino; ravno mi pripoveduje neki znanec, da je tam v vinogradih jako obilno grojzdja. Med drugim se le boje, da bi Magjari preveč pravic čez nje ne dobili, zakaj porcijo so radi odrajtali in vesele se, da dobijo zmeraj več šol, in da se otroci po slovensko učijo; zemljišča si tudi zdaj, kjerso jim bile po merežih odmenjene, pridno popravljajo. — Žalostno novico uaj vam še naznanim, da je 23. dan t. m. verli domoljub naddekan in častni kanonik, gosp. Čepe, pri Jarenini pri sv. Ilgu za mertudom umeri.
Iz Tominskega 24. julija. — Ker je žalibog! naš domoljub, častiti gospod Kafol, poslanstvu se odpovedal, nam bo treba si druzega izvoliti. Pri novi volitvi imamo pa zlasti na to gledati, da novi poslanec bo mož prebrisane glavice, poštenega in neustrašljivega značaja, ki potrebne postave ve, ki ima ljubezen do naroda našega, ne manj serčnosti in terdne volje, nas in naše pravice zagovarjati. Kajti vediti imamo, da nič ne pomaga pošiljati v zbor može, ki so premalo učeni, da se ne morejo z dokazno besedo ustaviti protigovorom, ali da poptujčeni nimajo ljubezni do Slovenca, ali pa slabega značaja k vsemu , bodi si nam v pravo ali zlo, kakor naši nasprotniki hočejo, z glavo prikimajo ali odkimajo. Bog nas vari takih! Zatoraj, dokler je še čas, ljubi rojaki, pazite! Že v zadnjih „Novicah" nam je kdo nasvetoval moža, ki bi bil kot nalašč stvarjen za nas Slovence. Ta gospod je: blagorodni gosp. Peter Koz ler, c. k. notar v Sežani, tudi nam Tomincom dobro znan, ker je med nami že prebival. Kdor je kedaj ž njim opraviti imel, mora pač obstati, da je mož, ki ima glavo, serce in voljo zagovarjati naše pravice. Vam ga toraj jako serčno priporočujemo, da se pri novi volitvi na-nj spomnite. Zagotovljeni smo, da če si njega izberemo, bo v našo čast, v blagor vseh Tomincov in cele naše ljube Slovenije.
Nekteri Tominci. S Pivke 25. julija. H. — Sem ter tje se premetavajo glasovi o slovenski narodnosti — za tisto in zoper tisto; pri nas nekoliko poslušamo, nekoliko pogledujemo, kako se kak slovenski junak bojuje v govoru ali pismu, kako se nasprot kak nemški vitez ali italijanski samosvojec upira in brani; kako besedo rečemo med seboj, se včasih huje vsekamo, pišemo za zdaj — malo; pa svoje misli imamo. „Ehrenburgerrecht" dajejo nemškutarjem tukaj in tamkaj; wšpice iderske" se vendar še največ po „s1ovenskoa prodajajo, „ščire in matice teržišče" se vendar še po ,?krajnskocc ponujajo; pa pokazati so hotli, kje na Krajnskem da je kaj „purgarjev". Vendar „cittadinanza" se še blezo iz slovensko roke ni ponudila nobenemu lahonu; kar je pač nekoliko čudno, ker si Italijani tudi prilastujejo kake zasluge za nas uboge Slovence. Primorje s Krasom vred zares še vedno več dobiva od italijanske kulture kakor od nemške; po Pivki
254
in reški dolini se še vedno čuti nekdanji italijanski upljiv, in tudi po drugem slovenskem svetu se tisti še ne da utajiti, ker je akvilejsko duhovstvo in beneško tergovstvo dalječ po tistem segalo. S tem se noče reči, da bi Slovenec sam iz sebe ne isnel nobene omike; pa to nasprotje se smešno zdi, da le nemškutarjem dajejo čast tisti, ki tajijo svojo slovensko narodnost; ne pa tudi lahonom. — Nikar pa ne mislite, da smo na Pivki toliko sovražni za drugačne narode; Nemec ali Italijan je za ljubo sprejet, ko pride po pošteni poti, bodi si tudi Anglež ali Francoz. Postojnec hoče v šoli po vsaki poti tudi ;,nemščino", da bo njegov sin tudi po svetu dalje znal; zraven teržuje v štacuni slovensko, nemško in italijansko, tako da me je pozimi neki nemški ;,tourist" iz Saksonskega po vsi resnici vprašal, ali to ni kaka ^demonstracija", da se toliko sliši italijanščine. Na Razdertem je bilo 21. julija krog 40 oseb nemškega „SchilIervereinaa iz Tersta, ki so šle verh Nanosa svet ogledavat; proti večeru so se ti Nemci lepo gostovali zgoraj, slovenska drušina z znanim slovenskim pesnikom vred pa je večerjala zdolej v g. Kavčičevi kerčmi; zgoraj so peli nemške pesmi, zdolej slovenske, in — si niso bili nič v laseh; samo na vertu se je druga družba nekaj bolj glasno pričkala o narodnosti. Ce pa pride Francoz ali Anglež postojnsko jamo ogledavat, se mu tukaj ponudi celo fran-cozko popisovanje tiste in druzih notranjskih jam, zakaj popotni Angleži večidel tudi razumejo francozko. Take-le nasprotja se nahajajo po svetu! — Pa kaj še? .Telite, da rusovsko vlado imenujejo absolutistično; pravijo, da hoče vse porušiti, tudi Poljake. Ali ne vpijejo Poljaki več kot je treba, ne vem; saj zdaj jim je car mnoge želje dovolil. Pa te dni sem govoril na železnici z nekim potnikom iz baltiškega primorja; bil je rojen Nemec iz Mitave na Kur-landskem. Ta človek mi je razkladal, da ondi po uradih pisarijo nemško , ker je namreč poleg baltiškega morja veliko Nemcov naseljenih; rekel je pa tudi, da ondi tudi pišejo latiško, kar je z litovskim sorodno, ker je ondi prosti narod latiški. Ce je tako v Rusii, je očitno, da se ondi tudi vsaka narodnost spoštuje; zakaj bi se ne smela vsaka narodnost spoštovati v druzih deržavah? Mislil bi jaz, da bi bilo prav, še več tacih izgledov iskati, kako se čisla narodna ravnopravnost v druzih deželah; po takem bi se samopašnim Nerncom, Italijanom in Magjarom kaj zamoglo v oči vreči, kar bi jih utegnilo zbosti. — Neka smešna se je po teržaških in dunajskih časnikih uni teden blodila, da namreč slovenski wUJtrasa so krivi, če se na zgodovinskem polji pri nas kaj manj pisari. Žalostno, da je bii gospod tajnikov odgovor v ^Triesterci" nekoliko slab. Menim, naj bi se bilo samo vprašalo: k ter i nemškutar je veliko storil za zgodovinsko krajnsko družtvo? Kteri so kaj delali, ali še kaj delajo, so sploh prijatli slovenščine, če tudi vsi ne pišejo po slovensko; deset rok in deset glav pa nobeden tistih nima, da bi v stanu bil toliko storiti, kot nasprotniki tirjajo. *) Tisti gospod, ki ga „Presse" slavi s priimkom rDeutsch-Krainer" je pa sam pač malo storil za našo zgodovino ; samo za Mitratov spominek pri Cernomlji se je poganjal nasproti, in iz Mitratovega bika je delal medveda. Ce se je pa unidan pisatelj knjižice wdie Schlacht bei Sissek" pritožil, da ni mogel dobiti slovenskega prestav-Ijavca svojega spisa, se sme opomniti, da se poslednjo uro ne da vse vprek na vrat na nos pretolmačiti; tudi slovenski pisatelji nimajo po deset rok in po deset glav in po sto praznih ur, češ, da bi zamogli na vsako stran zadostiti in tudi takim še pomagati, ki slovenski ne znajo, pa bi — znati mogli!
Blizo Krasa  19. julija.   Nando. — Družba sv. Mohora, kakor slišimo, čversto napreduje. Vpisanih je že neko
*) Gosp. dr. Etbin C o sta, ki je poslednje leta z gosp. P. Hi-cingerjem vred, najmočnejši steber krajnskega zgodovinskega družtva, je v sabotnem listu „Triesterce" krepko zavernil tisti piskavi napad ljublj. dopisnika.                                Vred,
čez 1500 udov; med njimi, kakor iz wSlov. Prij.a povzamemo, največi del duhovnikov. Ker je pa imenovane družbe namen, našemu neomikanemu ljudstvu ljubezen do branja obuditi, ga vedno bolj modriti v prid duše in telesa, želeti bi bilo pač, naj bi naši častiti g. duhovniki ne le sebe vpisovali in sprejetih bukvic v omare ne zaklepali, marveč, kakor so bili „ex offo" naprošeni, naj bi oni družbo v svoji cerkvi serčno priporočali. Ako bi se bilo to povsod zgodilo, naša družba bi gotovo že štela udov na več tisučev in sicer največ takih, ki omike potrebujejo. Lep zgled so nam v tej reči častiti gospod J. Pire, rihenberški fajmošter. Uneti za dušni in telesni blagor svojih ovčic, iskren pri— jatel svoje domovine in svojega rodii, so brez odloga ob svojem času faranom svojim serčno priporočevali družbo sv. Mohora. Serčna beseda pa svoje mesto najde in brez sadu ne ostane. Vpisati se jih da koj blizo 30 njihovih ovčic. Ravno kaj takega slišimo od dveh drugih vasi. Na prizadevanje kaplana v eni vasi jih je 11 in v drugi vasi po iskrenosti svetovnega rodoljuba 10 udov družbi pristopilo. V tem pa, ko čast in hvalo izrekujemo rodoljubom, kterim je mar za blagor svojega naroda, pa tudi zamolčati ne moremo, da nekteri dušni pastirji, ki pri vsem tem^ da so družtvene plankete v roke dobili, s prošnjo priporočati družbo ljudstvu, niso vendar o nji ne v cerkvi ne zunaj cerkve še čerhnili ne, češ, kaj je treba se še s tem mučiti in si iase beliti; ostanimo pri starem! Se ve da, komur je rodoljubje prazna pena, omika priprostega ljudstva pa nevarna misel: tak gotovo ne bo mazinca premaknil, ako mu kaj dobička za njegov žep ne naklone. Mislim pa, ako hočemo tudi našemu priprostemu ljudstvu po zgledu druzih narodov na višjo stopnjo omike pripomoči, treba sperva, kolikor se da, take družbe priporočevati, kakor je ravno družba sv. Mohora, zlasti pa tem, ki niso ali zmožni ali premožni drugih domačih časopisov imeti in prebirati. Pri tej priložnosti moram omeniti še enega rodoljuba gosp. Fr. Kerševani-ta, dornberžkega župana. Po njegovem prizadevanji rodoljubje in omika mladih Dornberčanom čversto napreduje. Kakor sploh po našem goriškem so tudi v Dorn-bergu fantje prav slabo peli, in kar je narodni stvari še največ v škodo bilo, poprijemati so se že začeli laških pesem. Omenjeni gosp. župan je marsikako uro daroval in še vedno jo daruje, da fante svoje vasi uri in izobražuje v prepevanji lepih slovenskih pesem iz „Geriiceu in še drugih. Mladenči pa tudi zdaj tako lepo poštene slovenske prepevajo, da zamorejo blezo vsem drugim slovenskim vasem na Goriškem lep izgled biti. Ne manj po njegovem upljivu se v tej vasi pridno ;,Novice" prebirajo. Slava vsem takim rodoljubom! Mi jih spoštujemo. Pristavljajmo le kolikor je nam mogoče kamen do kamna, da bode sčasoma palača !
Iz Postojne 15. julija. J. T. — Reja sadja prinese kmetu velik dobiček z majhnimi stroški; to ve vsak umen človek. Tudi je znano, koliko lepih dnareov vzamejo za svilo (žido) taisti v naši okolici, kteri imajo klaje (murb) dovelj in znajo s sviloprejkami ravnati. Dosti naših kmetov spozna to resnico; radi govorijo od tega in na uho vlečejo, če slišijo o tem pomenke , da bi kak nauk vjeli, ker za javni poduk v tej za kmetijo tako imenitni reči se še čisto nič ni storilo. Ni zadosti za terdega kmeta, da se bukve pišejo, ker bukev kmet po navadi ne bere, in ta, kteri jih bere, že v drugi boljši red spada; ni zadosti, da „Novice" poduke dajejo, ker na 500 kmetov morda komaj edeu „Novicea ima; — ni zadosti rejo sadnega drevja priporo-čavati. — Kmet mora naravnost podučen biti; njemu je treba delo in opravilo pokazati. To bi se pa po moji za-stopnosti na to vižo lahko zgodilo, da bi se pri vsaki šoli na deželi tudi drevesna šola napravila $) in mladost vsak teden vsaj eno   uro   v šoli v kmetiških   rečeh  učila;   odra-
*) Ce menda ravno ni ukazano, saj vendar je priporočano po mi-nisterakih razpisih, da se pri ljudskih šolah po deželi napravijo take sadišča.                                                               Vred.
255
šeuim bi se pa v nedeljo tako podučenje dajati moglo; — kar se reje iu cepljenja tiče, bi se na vertu ob primernih časih kazalo in djansko učilo. — Ali bi ne bilo prav, ako bi deželni zbor primerno postavo izdelal o tej zadevi, kadar bo sopet se snidel? Če se otroci po kmetih nemški jezik učiti morajo, ki se ga nič ne naučijo, zakaj ne bi se učili tega, kar bi se naučili lahko in bi gotovo v prid bilo kmetijstvu in deželi? V Postojni pa bi se posebno lahko drevesna šola deržala, če bi se soseskinemu borštnarju, kte-remu je plača 300 gold. in 10 sežnjev derv na leto odločenih, tudi oskerbništvo takega šolskega verta naložilo.
Iz Ljubljane 30. julija. Zaperle so se šole krog in krog, in mnogi letopisi nam bojo povedali, kako je bilo tu pa tam; najočitniše priče nam pa tudi bojo, da je mnogo prenaredb potreba, da bodo šole praktičnim potre-bam sedanjega časa primerne. To čuti vsak, kdor se ni s pametjo skregal, kdor ni domovine zatajil in komur je cesarjeva beseda „ravnopravnostu kaj več kot le prazeu glas. — Naj pri tej priliki dostavimo par kitic iz vesele pesmice, ki nam jo je Nožarjev poslal:
Na šolske praznike!
Napočil je dan, lej! ura odbila Poslednja učenju visocih je vedj Dežela slovenska, lepotna in mila
V  naročje prijazno nas vabi že spet,
V  doline zelene, na hladne višave
Po cestah zavitih, po stranskih stezah, Skoz senčnate loge, čez mične planjave, Cez homce, bregove ob berzih vodah.
Verste govorice, ubrani glasovi Premilega petja se glasno okrog; Veselja, miru prisijali so dnevi, — Odmevajo griči, planjave in log; Hladili si bodemo vroče glavice O dobi presladki oddiha doma, Ozračje prečisto, gord studenčnice Bistrile, žlahnile nam bojo duha!
Iz Ljubljane. * Gosp. notar dr. Orel nam je te dni veselega serca povedal, da ravnopravnost našega domačega jezika v cesarskih kancelijah vendar ni več prazen glas, ampak da ima veljavo postavno. Neki posestnik v Ljubljani je pri si. c. kr. deželni sod ni i krajnski zoper nekega svojega dolžnika vložil prošnjo za vpis dolžnega pisma v magistratne gruntne bukve; prošnja z dolžnim pismom vred je bila po dr. Orlu v slovenskem jeziku spisana. Slavna c. k. sodnija je vlogo, prjdjavši tudi nemški odlok, rešila v slo venskem jeziku. Čeravno ne vemo, zakaj je dodala tudi nemški odlok, ki ga prositelj ne razume, je slavna deželna sodnija vendar pokazala, da je pravična tudi ravnopravnosti, in s tem dala drugim nižjim sodnijam lep izgled. Hvala tedaj komur hvala gre! Mi pa zapišemo odlok si. sodnije od 16. malega eerpana zlasti zato v „Novice", ker je menda njeni pervi v domačem jeziku, in ako se radujemo nad tem, kažemo s tem upanje, da bo pravična reč v kratkem vendar le obveljala; saj je to tako lahko, ako so le pravi možje na pravem mestu.
Iz Ljubljane. Z veseljem vidimo, da se pod županom gospod Ambrožem mnogotere naprave delajo mestu v prid. Tako smo zapazili, da se na Št. Jakobškem tergu koplje nov vodnjak (stirna); zato pa obernemo pozornost gospoda župana na spodnje Poljane, ktere nimajo nobenega vodnjaka razon tistega, ki ga ima kmetijska družba na svojem vertu, za kterega pa, kar je bolje oskerbovan, sama veliko vode za prilivanje itd. potrebuje. Častiti gosp. župan! žejne napajati je dobro delo, kakor iz sv. pisma veste; dajte, da se vodnjak napravi tudi na spodnjih Poljanah na pripravnem mestu. Vemo, da se Poljanci ne bojo obotavljali pripomoči k taki potrebni napravi.
Iz Ljubljane. ** QSaturnus redivivus). Znano je od ajdovskega rimljanskega božanstva Saturna, da je svoje lastne otroke žerl.    Mislili smo, da od   tega malika ni več
duha ne sluha na svetu; al povemo vam, da kakor je uni-dan po Idrii in Teržiču hodil tak duh, tava sedaj nekako skrive tudi po Kamniku in Novem mestu, kamor so ga iz Ljubljane poslali, da bi slovenskemu narodu wrav-nopravnost" pogoltnil. Vendar se nadjamo, da bode Sitivrat le malo kolin našel na naši zemlji.
Iz Ljubljane. ,,Novice" so lepo prošene sledeče ver-stice vverstiti prihodnjemu listu: „V „Laibacher Plaudereieu" je bilo v saboto naznanjeno, da je tukajšni zbor pevcov zboru nemških pevcov, ki je v Norimberku veliki pevski praznik obhajal, poslal pozdravilno pismo. V imenu slovenskih pevcov, ki nas je čez polovico pri Ijublj. pevskemu zboru, očitno povemo, da mi od tega celo nič ne vemo, in čeravno si nikakor nočemo prilastovati pravice, da bi nemški pevci po naše godli, pa tudi ne moremo dovoliti, da bi mi plesali kakor bi nam oni godli. Mi smo prijazno podali roke nemškim pevcom in ž njimi vred zapojemo tudi kakošno nemško pesm, — al za tisto demonstracijo „San-gerbundu" nam ni mar/4    A. V.