Ameriška Domovi ima .‘-if AM€IUCAN IN SPIRIT fOR€l«N IM LANGUaOC ONLY NO. 140 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 26, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€ft ŠTEV. LXIH VOL. Lxm Wm%m išče podlago novi prosveini peiiiiki Proučevanje celotnega ameriškega š o 1 sko-vzgojnega sistema je pokazalo, da ta ni v skladu s potrebami časa. Zvezna vlada išče nova vodila zanj. CLEVELAND, O. — Našo prosvetno politiko bi morale imeti na vesti in skrbi po tradiciji državne, mestne, okrajne in občinske uprave, povrhu pa še zasebna pobuda. Ta sistem ni rodil ravno dobrih uspehov. Napredek v prosveti je zaostajal za tempom splošnega napredka in se spreminjal v njegovo zavoro. Federacija je bila zapletena v ta problem le od slučaja do slučaja. Sedanji predsednik Johnson je imel opravka z njim v glavnem dvakrat: ko se je federacija morala potegniti za integracijo v šolah in ko je sprevidela, da je pomanjkanje izobrazbe med glavnimi viri ameriške revščine, kar jo je. To mu je dalo povod, da je začel sodelovati na prosvetnem polju s podpiranjem prosvetnih ustanov, najbolj seveda šolstva. Tu je pa spoznal, kako zelo pomanjkljiv je ves naš šolski sistem. Da dobi pregled o pomanjkljivostih, je sklical posebno prosvetno konferenco naravnost v Belo hišo. Konference se je udeležilo nad 700 zastopnikov vseh stanov in poklicev, ne samo prosvetnih strokovnjakov. Konferenca je predložila predsedniku obširno poročilo o svojem delu in kup predlogov. Glavni med njimi so: Javna uprava se mora brigati za otroke tudi do starosti 6 let. Samo otroški vrtci ne rešujejo tega vprašanja. V mestnih šolah zaostaja pouk za potrebami naših dni. Učiteljske šole in akademije morajo dobiti novo podlago, kajti dati morajo deželi boljše kandidate za učitej-ske poklice. V prosveto je treba investirati veliko več federalnega denarja kot doslej. Izgnati pa je treba iz prosvetnega sistema vso navlako, ki jo je tam ustvarila tradicija, pa tudi birokracija, površnost in zanikr-nost. Sistem poklicnih šol mora dobiti novo osnovo. Ravno tako mora biti najden odgovor, kako pomagati tistim otrokom, ki so duševno zaostali. Danes se z njimi peča le 60,000 v tem poslu iz-vežbanih učnih moči, v resnici bi jih pa bilo potrebnih 300,000. Predsednik je dalje spravil v svojo okolico nove ljudi, ki naj mu pomagajo ustvariti novo prosvetno politiko. Zdi se, da bo skušal postaviti federalno udeležbo v naši narodni prosveti na čisto novo podlago z reformami “od nog do glave”. Jasno je že sedaj, da bodo federalni stroški za prosveto šli kmalu v bilijone dolarjev. Amerikanca se ponesrečila v Andih HUAREZ, Peru. — Dva člana ameriške gorniške skupine, ki se je hotela povzpeti na 19,000 čevljev visok vrh v Osrednjih Andih, sta se smrtno ponesrečila na nekem zaledenelem snežišču. V remenski prerok pravi: Večinoma sončno. — Najvišja temperatura 80. Novi grobovi Elizabeth Papež Včeraj zjutraj je umrla po dol gi bolezni na svojem domu na 7816 Union Avenue 72 let stara Elizabeth Papež (Papesh), roj Rižnar v vasi Mali Lipovec v fari Ajdovec v Sloveniji, od koder je prišla sem pred 43 leti. Pred upokojitvijo je bila zaposlena v kafeteriji pri Richman Bros. Co. Bila je članica Podr. št. 15 SŽZ, Društva Mir št. 10 SDZ in Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Zapustila je moža Franka in sinove Franka, Albina in Edwarda, hčerko Mary Kure in 4 vnuke tu, v starem kraju pa sestre Marijo Jarc, Frančiško Novinc in Jožefino Bradač. Sin Josef je umrl, prav tako sestra Tereza (v Sloveniji). Pogreb bo iz Hopko pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom Fortunovega pogrebnega zavoda. Rose Zadnik V petek je v Polyclinic bolnišnici umrla Rose Zadnik z 6111 Schade Ave., stara 81 let, rojena v vasi Ajdovec, od koder je prišla pred 61 leti. Bla je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in SNPJ št. 139. Umrli so po vrsti njeni trije možje Anton Mertic, Anton Ba-buder in Emil Zadnik, hčeid Paulina in Mary, brata Felix in ■Martin Legan ter svak Frank Mertic.Tukaj zapušča hčeri Molly Papes in Rose Mertic, sinova Anthonyja Babuder in Emila Zadnik, 4 vnuke in 3 pravnuke. Pogreb je danes ob 9:30 dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Senat potrdil imenovanje Goldberga za poslanika WASHINGTON, D.C. — Po kratkem zaslišanju pred zunanjepolitičnim odborom Senata je ta predložil potrditev A. Goldberga za ameriškega poslanika pri Zdr. narodih. Za konec tedna je bil ta nato s svojo ženo gost predsednika Johnsona in njegove žene v Camp David v državi Maryland. Goldberg bo še danes predložil glavnemu tajniku ZN v New Yorku svoja pooblastila. Zvezni sodnik kaznoval jeklarne radi skupnega določanja een izdelkov NEW YORK, N.Y. — Zvezni sodnik E. Weinfeld je kaznoval osem glavnih jeklarskih družb z najvišjimi denarnimi kaznimi, ker so v nasprotju z določili zakona proti trustom sklepale dogovore o cenah svojih izdelkov, namesto da bi v smislu svobodnega gospodarstva v njih tek movale. Jeklarne so prvotno zanikale krivdo, pa se nato odločile, da se zaradi obtožbe ne bodo zagovarjale, pa jo niti priznale, pač pa plačale določene kazni. Kaznovane so bile: U.S. Steel, Jones & Laughlin, Bethlehem Steel, National Steel, Great Lakes Steel, Armco Steel, Republic Steel in Wheeling Steel. Skupno so bile kaznovane za $400,000, kar je gotovo drobec pri ogromnih dobičkih omenjenih družb, ki skupno proizvajajo preko 80% vsega jekla v deželi. Predsednik L. B. Johnson čestital k@ng» Feighanu WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je čestital kong. M. A. Feighanu k odobritvi novega zakonskega predloga o imigraciji v njegovem pododboru. Predsednik je sporočil kongresniku, da je “zelo ponosen” na njegovo delo v tej zvezi in je označil sprejem predloga v pododboru za "eno velikih zmag v letu 1965” v Kongresu. Kong. Feighan upa, da bo celoten pravosodni odbor razpravljal o predlogu jutri, prihodnji teden pa je v Predstavniškem domu že lahko sprejet. Podobni zakonski predlog v Senatu je še vedno v odboru za imigracijo. Smrt ,za vojne dobičkarje v J. Vietnamu? SAIGON, J. Viet. — Vlada gen. Cao Ky je izdala uretekli teden odredbo, po kateri bodo vojni dobičkarji, ki bodo zviševali cene, nezakonito kopičili hrano in druge dobrine ali širili vznemirjajoče vesti, da bi z njimi ustvarili gospodarsko zmedo, obsojeni na smrt in obešeni. Poostrene so bile tudi druge kazni, ki naj bi preprečile podkupovanje, nedovoljeno trgovino z zlatom in podpiranje komunizma in “nevtralizma”. BUIE CROSS OPOZARJA Cleveland, O. — Podravnatelj ohajskega Blue Cross V. R. Burt opozarja vse zavarovance za bolniško in zdravniško zavarovanje, naj se ne prehitijo z odpovedjo sedanjih zavarovalnih polic in naj ne jenjajo že sedaj s plačevanjem premij. Koristi novega zakona o bolniškem zavarovanju bodo namreč stopile v veljavo šele prihodnje leto. Med tem bo pa treba razčistiti še na stotine tehničnih in drugih vprašanj, ki so v zvezi z izvajanjem novega zakona. Blue Cross je obenem že napovedal novo zavarovanje, ki bo krilo vse tiste slučaje, ki niso obseženi v novem zakonu. Novo zavarovanje bo poceni, tako trdi podravnatelj. Dokler pa novi zakon ni objavljen, tako dolgo pa Blue Cross ne more izdelati in objaviti svojega novega načrta. Zavarovanci pri Blue Cross in podobnih zavarovalnicah naj se torej ne prehitijo. Naj točno pretehtajo, kdaj bo prišel čas za odpoved zavarovanja pri zasebnih zavarovalnicah. Rdeči v Vietnamu povišali bremena prebivalstva SAIGON, J. Viet. — Po vesteh iz zanesljivih virov je prišlo sporočilo, da so rdeči v zadnjem času dvignili svoje zahteve do prebivalstva, .ki živi v predelih pod njihovim nadzorom, pa tudi izven njega, v kolikor morejp na te pritisniti in jih držati v strahu, za nekako eno petino. V izterjavanju teh dajatev so včasih izredno strogi, naravnost kruti. Povečanje zahtev je v zvezi s povečanjem oboroženega upora in vzdrževanjem večjega števila čet. Silen rdeči pritisk na podeželsko prebivalstvo in preko njega na sorodnike v mestih je baje kriv izrednega povečanja števila dezerterjev iz vladnih oboroženih sil. ------O------- Predsednik podpisal zakon o novih kovancih WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v petek podpisal zakonski predlog o novih kovancih po 50c, 25c, 10c in 5c. Le v poldolarskih kovancih do še 40% srebra, ostali pa bodo izdelani iz bakra in niklja. TEKOM ENEGA MESECA SO DVAKRAT ZNIŽALI DINARIU VREDNOST: $1 • 1250 DIN! Jugoslavija bi rada ustvarila “trdi” dinar, njegova vrednost znaša nad polovico manj od dosedanjega dinarja. Temu so znižali uradno vrednost v začetku meseca od 750 za dolar na 1000 za dolar, sedaj pa na 1250. V Belgradu so napovedali tudi zamenjavo denarja, pri čemer bodo uvedli nov dinar, vreden 100 sedanjih. RELGRAD, SFRJ. — Od lanske pomladi sem je polomija jugoslovanskega “socialističnega” gospodarstva tako očitna, da jo nihče več, tudi najbolj zagrizeni zagovorniki komunizma, ne skrivajo. Tito sam je moral priznati, da so pred 20 leti “napačno” začeli, ni poudarjal, da so tudi napačno nadaljevali in tako privedli nekdaj kolikor toliko zdravo gospodarstvo Jugoslavije do popolne polomije. Sedaj skušajo rešiti, kar se rešiti da. Rešitev zavisi od podpore, ki jim jo bo v ta namen dala tujina. Podpredsednik zvezne vlade B. Kraiger je ob napovedi znižanja vrednosti dinarja na 1250 za dolar in cele vrste reform izjavil preteklo soboto, da bodo sporazumi s Sovjetsko zvezo v precejšnji meri olajšali sedanji položaj glede deviz. Mednarodni Monetarni sklad je dal Jugoslaviji na razpolago za eno leto 80 milijonov dolarjev v podporo njenim trdi” dinar. naporom za Dvakratno znižanje vrednosti dinarja v razdobju enega meseca meče dvom na zrelost novih reform v jugoslovanskem gospodarstvu in ustvarja vtis, da je stiska še precej večja, kot jo uradno priznavajo. Sovjetska zveza je v posebnem sporazumu, ki ga je sklenil v imenu Jugoslavije B. Kraiger, odložila tej plačilo zapadlih dolgov in ji dala nekatere nove ugodnosti. Sedaj se Jugoslavija pogaja z Združenimi državami, Anglijo, Francijo in Italijo za podoben sporazum. Tudi te naj bi odložile Jugoslaviji plačilo zapadlih dolgov, pa ji pri tem dovolile še nove kredite. Jugoslovanski kredit je pri tem padel v tujini tako nizko, da Jugoslaviji razen iz političnih razlogov ne more nihče posoditi niti prebite pare. V Belgradu so objavili novo politiko v pogledu uvoza in izvoza. Tako naj bi bil dovoljen uvoz surovin in rezervnih delov za razne stroje skoro čisto brez carine. Jugoslavija se je zavezala, da ne bo več podpirala finančno izvoza ter da bo uvedla tudi strožji nadzor nad uporabo kreditov doma in decentralizirala nove investicije. Novi “trdi” dinar bo imel poslej samo en Skrbi z Organizacijo ameriških držav so zopet na vidiku CLEVELAND, O. — Naša politika do držav Latinske Amerike se opira na dva stebra: na Organizacijo ameriških držav (OAS) in na Zvezo za napre-deik. Prva ima politične, druga pa gospodarske in socijalne naloge. OAS je bila ustanovljena pred 11 leti. Imela je namen, da postane okvir za politična pogajanja med našo deželo in latinskimi republikami. Svoj poslovni sedež ima v Washingtonu, svoj političen pa na konferencah zunanjih ministrov OAS, ki se vršijo v posameznih prestolicah Latinske Amerike. Vso težo poslovanja je kmalu prevzel poslovni odbor delegatov v Washingtonu. So to navadno poslaniki Latinskih držav v naši deželi. Le izjemoma pridejo na sestanke zunanji ministri, ako so slučajno v naši deželi. Konference OAS so pa prava redkost. Do sedaj je bila samo ena, vršiti bi se pa morale vsako peto leto. Da zbrišejo to pomanjkljivost, so ustanovili po- sebno pripravljalno komisijo, ki naj pripravi vse potrebno za konferenco, ki naj bi bila 4. maja. Izbruh dominikanske revolucije je zmedel načrt, konferenca je bila preložena na 4. avgusta. Že dosedanji razgovori v poslovnem odboru in pripravljalni komisiji so pokazali, da bo konferenca zunanjih mini-stqv zopet odložena “na nedoločen čas”, to se pravi, da je začasno sploh pokopana, dasirav-no bi morala obravnavati celo vrsto političnih zadev, ki so važne za vse države Latinske Amerike. Zakaj ne bo konference, ni težko uganiti. Dominikanska revolucija je znova pokazala na dejstvo, da skoraj v vsaki revoluciji nastopi trenutek — navadno že talkoj prve dni revolucije —, ko vodstvo upornikov zgubi glavo in ne zna zagrabiti za oblast, to je, ne obvlada policije in oboroženih sil. To je trenutek, ko nanj čakajo komunisti, da poskusijo s pomočjo sopotnikov in političnih budal pri- ti do oblasti. Ali je v tem in takem trenutku dovoljeno, da tuje sile posežejo v potek dogodkov in preprečijo komunistom ali njihovim prijateljem, da se polastijo oblasti? To je tisto kočljivo vprašanje, ki bi ga konferenca zunanjih ministrov OAS morala vsaj začeti obravnavati, ako že ne najti odgovor nanj. Razpoloženje vlad v nekaterih latinskih republikah je pa tako, da o tem problemu sploh nočejo debatirati. Zato tako goreče zagovarjajo stališče, naj se konferenca odloži za nedoločen čas. Naši diplomaciji to naravno ni všeč, toda trenutno ne vidi načina, kako bi se taki lahkomiselni miselnosti uprla. Izraz “lahkomiseln” rabimo namenoma. Ravno te dni se je namreč dogodilo sledeče: v republiki Kolumbiji vre. Vse kaže, da tam lahko izbruhne revolucija, ne morda že jutri, pa vendarle enkrat v prihodnjosti. Vlada bi gospodarsko krizo, ki je glavni povod za nevarnost re- volucije, rada zakrpala z novimi posojili iz Amerike. Naša administracija je ta načrt gladko odbila, ker je Kolumbija dobila zadnja tri leta nič manj kot $340 milijonov posojil in pri vsem tem ni ukrenila ničesar, da bi zboljšala gospodarsko in socijalno stanje v svoji deželi. Motil bi se, kdor bi mislil, da so se vladajoči krogi v Kolumbiji radi tega razburili., So trdno prepričani, da bo Amerika vkljub vsemu vendarle dala denar, ako bo nevarnost revolucije postala resnična. Ako se grožnja s komunistično revolucijo ni danes obnesla, se bo pa takrat! tečaj. Po njem bo Narodna banka plačevala izvoznikom devize in jih uvoznikom prodajala. Jugoslovani, ki potujejo v tujino, bodo po obljubi Belgrada v bodoče lahko jemali s seboj več dinarjev in deviz kot v preteklosti. Novi tečaj dinarja je stopil v veljavo danes, novi bankovci bodo uvedeni z novim letom 1966. Dinar je uradno z obema raz-vrednotenjima izgubil 66.6 odstotkov svoje uradne vrednosti. Vlada je istočasno zvišala vse cene za 24%. Nič ni povedano, za koliko so bile z reformo zvišane plače in zaslužki in kaj so ukrenili glede hranilnih vlog. Reforme bodo domačine precej prizadele, pa jim utegnejo na dolgo roko le prinesti korist, če bo novi dinar postal in ostal res “trd.” Onim, ki prihajajo v Jugoslavijo iz tujine in žive tam s tujimi valutami, bo sedanja reforma prinesla nekaj koristi. Do danes so dobivali za dolar le tisoč dinarjev, pa so imeli pri tem še 20% popusta pri cenah hotelov, v restavracijah in trgovinah. Po novem bo ta popust nemara odpadel. Pilsšova spretnost h prisebnost rešili potnike WILLIAMSPORT, Pa. — Dvo-rpotorno potniško projet letalo Convair letalske družbe Allegheny je s 36 potniki in 4 člani posadke srečno pristalo na zemlji in se rešilo iz letala, ki ga je nato uničil ogenj. Letalo je pristalo sredi male čistine v gozdu, ko se je eden od dveh motorjev vnel in ga ni bilo mogoče pogasiti z napravami za gašenje v samem letalu. Pot do letališča je bila predolga in pilotu ni preostalo drugega kot najti primeren prostor za kolikor toliko varen pristandk v neposredni bližini. Allen Lauber, pilot letala, in ostali trije člani posadke so po pristanku gorečega letala “na trebuhu” brez spuščenih koles Kot mislijo v kolumbijski pre- naglo rešili iz letala vse potnike stolici Bogota, mislijo tudi v nekaterih drugih v Latinski Ameriki. Predsednik Johnson bi napravil deželi veliko uslugo, ako se ne bi dal zopet oplašiti, kot to pričakujejo v Bogoti in drugih prestolicah. Končno ni nikjer postava, da se mora vsaka revolucija v Latinski Ameriki preleviti v komunistično. in sebe. Nihče ni bil težje ranjen, vendar pa jih je sedem po pregledu ostalo v bolnišnici. Med njimi tudi pilot letala Lauber. Upravnik letališča Williams-port-Lycoming Duane Callahan, ki je letel nad krajem nesreče, je dejal, da je pilot Lauber izbral edino čistino v goz- /z Clevelanda in okolice Rojakinja bo dopolnila 80 let— Spoštovana in priljubljena gospa Ančka Ažman, mama znanih Ažmanovih sinov, ki vodijo gro-cerijsko trgovino na 6501 St. Clair Ave., bo praznovala letos 28. julija osemdesetletnico življenja. Z Iga pri Ljubljani je prišla v Ameriko leta 1905. Tu se je naslednje leto poročila s Frank Ažmanom iz Podbrezij. Mož in oče je umrl pred devetimi leti, dve hčeri in štirje sinovi pa bodo praznovali častitljivo in veselo obletnico, vsi srečni, da je mama še pri moči in dobrem zdravju. Številnim prijateljem se pridružuje tudi Ameriška Domovina s čestitkami in željami, da bi Bog dal tej odlični slovenski rojakinji zdravje in vso srečo do skrajnih mej življenja. Seja— Klub slovenskih upokojencev v Newburghu ima sejo v sredo, 28. julija, ob dveh popoldne, v SND na Maple Heights. Kdor še ni član, pa želi biti, naj pride na sejo in se vpiše! Vse najboljše!— Včeraj je bil sv. Jakob, danes je sv. Arna! Vsem Jakobom in vsem Ančkam, obojih je med nami veliko, vse najboljše! Najbolj vroč dan v 10 letih— V soboto popoldne okoli treh je kazal toplomer v Clevelandu 98 F, v zadnjih 10 letih najvišjo temperaturo. Dan je bil soparen, toda večerna nevihta je ozračje ohladila in včeraj je bil prav prijeten sončen dan. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 5.30 do 8. asesment v šoli sv. Vida. K molitvi— Članice Podr. št. 15 SŽZ so vabljene jutri, v torek, ob osmih zvečer v Hopko pogreb, zavod k molitvi za pok. Elizabeto Papež. Sestanek SAVE— Nocoj ob osmih je v Baragovem domu sestanek akademskega društva SAVA. Na dnevnem redu je razprava o konvenciji, ki se bo vršila 4., 5. in 6. septembra v Chicagu, 111. Vsi zainteresirani vabljeni! ------o----- Brežnjev in Teng sta vendarle govorila BUKAREŠTA, Rom. — Ugibanja, ali se bosta ruski delegat na komunističnem kongresu Brežnjev in kitajski delegat Teng, srečala, so pri kraju. Časnikarji so zvedeli, da sta se sestala celo dvakrat in zmeraj govorila največ o Vietnamu. Zadnje vesti NORFOLK, Va. — Ribiška ladja Snoopy je v petek zvečer ujela v svoje mreže torpedo. Ta se je moral pri dviganju zadeti ob nekaj trdega, pri čemer je eksplodiral in ladjo popolnoma uničil. Od 12 ljudi na ladji je bilo 8 mrtvih, ostali pa ranjeni. SAIGON, J. Viet. — Ko so v soboto ameriška letala bombardirala skladišče municije v Lang Chi, 55 milj severozahodno od Hanoja, je bilo eno izmed ameriških lovskih letal, ki je bombnike spremljalo za varstvo pred MIG jet letali, sestreljeno, po vsej verjetnosti z raketo od tal. Raketa naj bi priletela z enega od oporišč, ki so jih zgradili nedavno Rusi v okolici Hanoia. du, ki je bila v dosegu pogleda dovolj velika za pristanek. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 26, 1965 -- - ' ' niammiffai'nirin J/SSzr^ntim . ftMm&Sttfi BdMMNi mflBNggaat 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: La Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 140 Mon., July 26, 1985 Utrinki z vietnamskih front Kot vsaka državljanska vojna ne pozna tudi vietnamska rednih strnjenih front. Večina spopadov med nasprotnikoma se odvija v daljših ali krajših bojih, ki v njih pokažejo rdeči gverilci več gibčnosti, vztrajnosti, pa tudi poguma kot vojaki saigonske armade. Sploh je saigonska armada poglavje zase, ne veselo, ampak žalostno, v tem se strinjajo poročila vseh ameriških časnikarjev, ki imajo priliko, da opazujejo od blizu ne samo lokalne boje, ampak tudi organizacijo in vrednost protikomunističnih čet. Saigonska vlada trdi, da ima pod orožjem okoli 550,000 rednih čet, povrhu pa še policijo in neke vrste vaške straže. Štel jih ni nihče, zato bo gornja številka samo približno resnična. Kar je pa važnejše, vojaki v saigonski armadi se hitro menjajo. Vojaška uprava ne zna ali ne more organizirati pravih naborov. Nabori so večkrat podobni pravemu lovu na novince. Zato je velik del vojakov nezanesljiv, porabi rad prilike, ki se nudijo tekom vojaških spopadov, da pobegne k partizanom. Zato so podatki saigon-skih vojaških oblasti o zgubah dvomljive vrednosti. Mnogo “mrtvih” je večkrat samo lep izraz za dezerterje. Seveda pa skušajo dezerterji zapustiti tudi partizane in se vrniti domov. V saigonski armadi je tudi vežbanje vojakov zelo pomanjkljivo, manjka namreč dobro izvežbanih podoficirjev. O disciplini pogosto ni niti duha. Dogaja se, da gredo vojaki s stražnih mest kar spat ali pa na pogovor na sosednjo postojanko. Partizani poznajo to navado, zato radi delajo nepričakovane napade na saigonske postojanke, seveda zmeraj s primernim uspehom. Obupne so razmere med višjimi oficirji. Velika večina se bolj briga za politiko kot za vojskovanje. Tekom zadnje krvave bitke pri Dongxoai so bili skoraj vsi saigonski vojaški poveljniki v Saigonu in — politizirali. Ameriški oficirji vedo za vse to, toda ne morejo napraviti ničesar. Stanja v saigonski armadi niti javno ne kritizirajo, ker se bojijo jeze saigonskih nacionalistov. Pri takem stanju je razumljivo, da je zelo težko držati stike med saigonskimi in našimi četami. Dogovorjeno je, da se smejo naše čete svobodno gibati samo na krajih, ki so točno določeni. Ako hočeji iti preko teh mej, se morajo preje sporazumeti s saigonskimi vojaškimi oblastmi. Naše čete imajo le mala področja, kjer se lahko svobodno gibljejo, vse drugo je pridržano saigonskim četam. Zato pa saigonske čete tudi doživljajo toliko porazov. Vseh “550,000” mož saigonske armade je raztreseno po deželi z namenom, da varujejo mala mesta, vasi in prometne zveze. Partizani dobro vedo, kje in koliko je saigonskih čet, zato lahko skrbno pripravijo vsak napad. Na možnost saigonskih ofenziv ne računajo, do njih pride le poredkoma in izjemoma. Udeležba ameriških čet v vojnih operacijah je torej odvisna čisto od taktike saigonskih generalov. Navadno prosijo za pomoč, ko je že pozno ali prepozno. To je tudi razlog za precej nepotrebnih zgub med našimi vojaki in “svetovalci”. Svetovalci nimajo namreč nobene pravice do poveljevanja, smejo saigonskim poveljnikom samo svetovati. Izjemno jih položaj v bojih prisili, da prevzamejo komando, da rešijo položaj. Zato imajo med navadnimi saigonskimi vojaki velik ugled. Morala ni ravno na višini med saigonskimi vojaki. O dezerterjih smo že govorili. Naši oficirji se pa bojijo še druge hujše nevarnosti: kaj pa takrat, ako se bodo celi vojaški oddelki saigonske armade naveličali vojskovanja in korporativno pobegnili k sovražniku. Takih slučajev še ni bilo, pa se lahko dogodijo. Par takih slučajev in saigonska armada bi se razlezla v nič. Pri takem stanju med saigonske armado ni čudno, da imajo inicijativo v bojih vedno le komunisti. Oni izbirajo čas in kraje za napade, oni vodijo boje, oni odločijo, kdaj se je treba umakniti. Naše poveljstvo misli, da bodo skušali partizani zmleti čim več posameznih saigonskih vojaških postojank. Saigonska armada ni danes niti toliko močna, da bi držala garnizije v okrajnih mestih, kaj šele na deželi. Do konca deževne dobe bodo okrajna mesta, pa tudi veliko število provincijalnih mest, pod partizansko kontrolo. Ako se jim to posreči, bo vojaška vrednost saigonske armade padla skoraj na ničlo. Ni pa še vse zgubljeno. Dve stvari sta potrebni: stalne iša vlada in skupno vojaško poveljstvo. Nujnejše je skupno vojaško poveljstvo, ki ga pa saigonski generali nočejo, ker se zavedajo, da niso svojim ameriškim kolegom kos v kateremkoli oziru. Je pa med saigonskimi generali nekaj uvidevnih glav, ki to naravnost želijo. Bojijo se pa javno' povedati svoja stališča, ker bi jih saigonski nacijo-nalisti takoj razkričali za izdajalce. Do skupnega poveljstva bo moralo priti tako ali tako. Do takrat se bo vojskovanje vršilo na sedanji način v veliko škodo Južnega Vietnama in Amerike. Partizani so prepričani, da bodo s sedanjo taktiko kmalu obračunali s saigonsko armado. Tako misli verjetno tudi ševerno-vietnamskst vlada v Hanoiu. Do sedaj še ni namreč poslala svoje redne vojske v boje v Južnem Vietnamu. Noče pač dati povoda Ameriki, da bi povečala svojo udeležbo v vietnamski vojni. Partizani so tudi pokazali, kaj želijo napraviti z ameriškimi postojankami. Hočejo jih zaenkrat obkoliti, da bi imele kopno zvezo samo še z morjem, ne pa med seboj. Kako doseči obkoljevanje, to sedaj prakticirajo partizani v bojih okoli Dananga, ki je naša največja vietnamska vojaška postojanka. Tam se vrši tudi največ bojev med našimi vojaškimi oddelki in partizani. Naši vojaški poveljniki si ne zapirajo oči pred stvarnostjo. Prišel bo trenutek, ko se bodo mogli zanesti samo na lastne sile. Saigonska armada ne bo dobra niti za pomožne službe. Ta verjetnost je važna, le naša javnost se jo veliko premalo zaveda. Da bo slika popolna, moramo omeniti še špijonažo. Partizanska obveščevalna služba je naravnost odlična. Svoje zaupnike imajo prav povsod, celo ženske in otroci sb v njihovih službah. Naši strokovnjaki trdijo na primer, da je v mestu Danang (ne v naši vojaški postojanki) vsak drugi domačin ali domačinka v službi partizanske špijo-naže. Špijonaža saigonske armade je zelo površna in nezanesljiva, naša pa ima težave radi razlike v jeziku in nezaupanja domačinov do vsakega tujca. BESEDA IZ NARODA Ernest Terpin: ¥ Florido, za 40-iefn! mašnaški Jubilej & g. Josipa Hodina (Nadaljevanje) Skozi Georgijo v Florido Že po prvih naseljih, ki smo jih srečali v notranjosti Georgije, smo dobili vtis, da je Georgija revna dežela. Nismo videli več tobačnih nasadov ne koruze in ne pinacov. Črnci prebivajo v razpadajočih hišah, ki jih nikoli ne prebarvajo — briga jih, tudi če hiša razpada —, samo da pasejo lenobo na porču na polomljenih stolih. Vir . dohodkov tvorijo veliki nasadi proslulih breskev, ki jih farmarji prodajajo po vseh cestah in križiščih. Bre-skivini nasadi so nas spremljali po vsej dolgi poti: tudi mi smo se prilično poslužili žlahtnega sadja. Ravno opoldne smo došli v Savanno, kjer smo obedovali. Od Savanne do Silver Springsa, Fla., kamor smo bili tega dne namenjeni, je približno 230 milj. Ob 3.45 smo prekoračili mejo Floride ter krenili s ceste 92 na velecesto 301; na potu smo občudovali bujno cvetje in rastlinstvo ter krasne oranžne nasade, ki so nas uverili, da se Španci niso motili, ko so dali tej deželi ime Florida. Ob šestih smo došli v Silver Springs, kjer smo prenočevali v Thunderbird Motelu, pa nismo šli naravnost k prenočišču, temveč zavili v prekrasni, čarobni park, ki ga obdaja jezerska gladina. Tvorijo jo srebrnočisti vrelci, ki vrejo iz podvodnih globin; voda je tako čista in prozorna, da se lahko vidijo tudi peniji, ki jih turisti lučaj o v vodo. na 80 čevl jev globokem dnu. V vodi imajo ribice, male in velike, zlate in srebrne, svoj radovoljni ples, katerega smo z lahkoto opazovali prav do dna. Imajo namreč take čolne, nalašč pripravljene za o-pazovahje, na dnu čolnov je 6 palcev debelo steklo, skozi katero se opazuje življenje v vodi. Vstopili smo v dva taka čolna po 21 izletnikov v vsakem čolnu ter odrinili od kraja; bilo je za nas zelo zanimivo opazovanje, ko so švigale mimo raznovrstne ribe; ob bregovih sO se košatile ponosite ciprese, palme in oranžna drevesa. V tej džungli tropičnega gaja so imele opiče svoja gnezda, skakale so po drevesih v veliko zabavo turistov; ob vodi so gagale race s svojimi mladiči, visokbnoge ptice so s svojimi dolgimi kljuni iskale živeža po močvirju in opevani flamingo se je potikal med zelenjem. Zadovoljni smo se vrnili k našemu prenočišču ter večerjali v restavraciji Hof-braeu, kjer je bil bavarski Nemec zelo prijazen s postrežbo in tudi s cenami. V petek, 18. junija, smo zgodaj zapustili Silver Springs ter hiteli v Cypress Gardens, da ne bi zamudili predstave vodnega smučanja, ki se tam vrši ob desetih. Prišli smo tja še dokaj rano, da smo si še lahko ogledali cipresne gaje, preprežene s kanali in mostiči ter posajene s tropičnimi cvetlicami ter živo pisanimi azalejami. Po teh pisanih livadah so se šetale filmske zvezde, oblečene v “rokoko” kostumih Marije Antoinette, postajale so po mostičih, posedale po klopeh in po travi ter pozdravljala turiste. Postavljene so tu bolj za parado kakor pa v zabavo. Ena od njih je prišla po vojni iz Stuttgarta ter tu našla svoj vsakdanji kruh. Točno ob desetih se je pričela vodna predstava, nastopile so profesionalne igralke z zastavicami v eni roki, a z drugo sO se trdno držale vrvi. Izvajale so drzne ter vratolomne poskuse ter žele ob koncu od tisočglave množice gromovit aplavz. Nastopili so še vodni skakači in vodni akrobati ter zabavali turiste skozi dve uri. V Cipresnih vrtovih smo se srečali s Fathrom Hobartom, ki nas je presenetil s svojimi tremi študenti ter nas iskreno pozdravljal. Med razgovorom se je nenadoma vsula velika ploha, ki nas je med množico razkropila na vse strani. Mimogrede smo si ogledali Citrus Tower. Dvigalo nas je poneslo na 226 čevljev visok stolp, s katerega smo opazovali velik del Floride; pod stolpom so skladišča za oranže, kjer jih potom strojev sortirajo skozi cevi različne debelosti, jih barvajo, jih nato prevlečejo z voskom tir jih pripravijo za izvažanje! V istem poslopju je tudi varišče stekla; steklo varijo do gotove temperature in nato napihujejo v vse mogoče oblike. Ob petih smo prišli v bližino Lake Wales, kjer kažejo znamenito “Zadnjo večerjo” na steni v velikanski podobi, ki je sestavljena iž 300,000 barvnih mozaikov po izvirni sliki Leonarda da Vincija. Na obširnem prostoru se nahaja tudi džungla s tropičnimi drevesi z raznimi ptiči ih živalmi. Ker je bil dež, nas je spremljala vodnica z dežnikom, v kletki pod drevesi sta bila dva velika črna medveda, ki sta se nas razveselila, se vzpela na zadnje noge ter prosila živeža. V nadaljnih kletkah so bili razvrščeni ptiči, med njimi krasen južnoameriški kondor, ki kraljuje v Andah. Občudovali smo' mogočno cipreso, staro nad 4,000 let. Ko je Mojzes vodil izvoljeno ljudstvo v obljubljeno deželo Kanaan, je ta cipresa že tu rastla. Ob' koncu parka so nam Indijanci priredili predstavo' i aligatorji, podili so jih z lesenim drogom v vodo ter pokazali, kako aligatorji lovijo ribe. Hoteli smo še poslušati “The Singing Tower”, a vrata do stolpa so bila že zaklenjena. Odhiteli smo v naš Motel Landmark ter tam prenočevali. Iz Cypress Gardens smo se v soboto, 19. junija, peljali v Ma-rineland. Ob devetih smo se vozili skozi Polk City, od tu je 160 milj do Marineland ter 180 milj do St. Augustine, Fla. Drveli smo po cesti 27, ki smo jo srečali že lani v Michiganu, na poti v Baragovo deželo. V Marine-landu smo prisostvovali predstavi ' priučenih delfinov ter od tam odbrzeli proti Orlandu, snažnemu mestu z velikimi modernimi hoteli za letoviščarje. Iz Orlanda smo šli mimo Smyrna Beach, kjer je velika slovenska kolonija, v Dayton Beach, kjer smo se vozili po morskem pesku in ob dveh smo dosegli svoj cilj ter prišli srečno v St. Augustine, Fla. (Dalje sledi) --------O—------ EriMI upeltojend vafeij® na piknik Euclid, O. — Sezona piknikov gre h kraju. Zadnji piknik Kluba slov. upokojencev v Euclidu bo 11. avgusta na farmi SNPJ. Vse članstvo kluba je vabljeno, da se udeleži prihodnje seje 5. avgusta v navadnih prostorih. Sedaj je zadnji čas, da si preskrbite prosto vstopnico za naš obed na omenjenem pikniku. Tudi naše prijatelje, ki bi bili ob tej priložnosti radi z nami, vabimo. Vstopnice za obed so $1.50 za osebo. Na razpolago so pri odbornikih Kluba in jih je treba vzeti do določenega časa. Na samem pikniškem prostoru teh listkov i:a obed ne bo mogoče dobiti ne za člane ne za nikogar drugega. Kuharice morajo vedeti v nlprej; koliko obedov naj pripravijo. Lažje bo za pijačo, ker te se vedno lahko pripelje več in se jo v slučaju, da ostane, tudi lahko vrne ali pa porabi drugič. Za vse bo poskrbljeno, le pridite ih veseli boste! Na svidenje! Kristl Stokel, predsed. VESTI Prelitja m pesiteš žipiijl Pelšiilk prš Litiji Gilbert, Minn. — Podpisani objavljamo pismo g. župnika iz Polšniika pri Litiji, kot prošnjo za pomoč k obnovitvi župnišča in cerkve Lurške Matere Božje. Oboje je bilo porušeno od o-kupatorja in partizanov. V pismu želi, da objavimo in naslovimo prošnjo na blaga srca slovenskih rojakov v Ameriki in Kanadi, ki bi bili pripravljeni po svojih močeh darovati za obnovo te božjepotne cerkve in župnišča. Stiska za finančna sredstva njegovih revnih faranov je dovedla po nasvetu višjih predstojnikov župnega upravitelja, da se obrača na svoje rojake v tujini za blagohotno pomoč. Darovalcem, ljubiteljem Lurške Matere Božje se že v naprej zahvaljuje za vsak najmanjši dar. Da je fara potrebna resnične pomoči, je razvidno iz kratke zgodovine, ki jo opisuje takole: Ko sb Nemci aprila 1941 zasedli, oziroma okupirali Zasavje in štajersiko, so septembra istega leta izselili iz Polšenske fare skoraj vse domačine v Nemčijo, kjer so ostali do konca vojne. Fara je bila takorekoč prazna, le tu in tam so naselili nekaj nemških kmetov. Domačije in gospodarska poslopja so večinoma požgali, razen tistih, v katerih so bivali Nemci. Župnišče in cerkev sta bila spremenjena V nemško postojanko, in sta to ostala vse do konca vojne. Tik pred odhodom Nemcev iz Polšnika aprila 1945, so ti pb- V Sloveniji 14,000 sirot Kako je to mogoče? To nam pove ljubljanska Tedenska tribuna. V zadnjih letih, piše ta list, se je ločilo v Sloveniji 10.5000 zakonskih parov. Le slaba tretjina teh zakonov je ostala brez otrok, pri vseh drugih pa: en otrok, dva otroka, trije otroci. Tudi več! Koliko tisoč otrok v teh desetih letih? Recimo, da prideta povprečno po dva otroka na vsak ločeni zakon, dobimo 14.000 takih otrok. Večina jih je ostala pri materah, brez očeta, včasih tudi pri skrbnikih, sirote brez očeta in matere. Kaj vse so že videli in slišali in doživeli, še predno so dobro začeli razumevati, in kaj jih še čaka, prikrajšane za normalno družinsko življenje ! Kajti dejstva so neizprosna: VEČINA MLADIH KRIMINALCEV, M L A DOLETNIH PRESTOPNIKOV IN DRUGIH P R O B L E B ATIČNIH OTROK SO OTROCI IZ RAZDRTIH DRUŽIN. Avtorica članka apelira na vest zakoncev, ne upa si pa kritizirati tiste, ki so prvi krivci za takšno polomijo: socialistični sistem, ki je vpeljal zakonsko ločitev! V desetih letih 14.000 sirot. Hujše kot vojska ali kuga! Seminar o človečanskih pravicah ZN v Ljubljani Sredi preteklega meseca je bil v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, seminar Združenih narodov o človečanskih pravicah. Posebno .se je posvečal vprašanju narodnih manjšin. Ža predsednika je bil izbran dr. Vratuša, član slovenskega dela jugoslovanske delegacije. Skupno se je dela seminarja udeleževalo 21 držav z obeh strani železne zavese. Trajal je skupno 2 tedna in je bil prvi te vrste. Mladinske brigade grade zopet Savski nasip V preteklem mesecu so titov-ci zopet nagnali kakih 3,000 svo- žgane domačije. Začeli so obnavljati domove, v kolikor se niso preselili v dolino, v mesto. Za cerkev in porušeno župnišče se nihče po vojni ni brigal, pa tudi ni mogel in smel, čeprav bi se rad. Domačini so parkrat poskusili oboje za silo obnoviti po vojni, a so vedno ovirali. Edino cerkev so delno popravili in zakrpali znake vojne. V ruševinah še vedno leži župnišče. Zasilno stanovanje ima župnik v majhni, razmajani bivši kašči. Namen ima zgraditi novo župnišče na istem prostoru. To pred vsem zato, da bo dušni pastir in varuh Svetega Rešnjega Telesa ter Lurške Matere Božje, kateri je cerkev posvečana, imel vsaj kolikor toliko dostojno stanovanje. Popraviti namerava cerkev Lurške Matere Božje, saj je to hkrati romarska cerkev, napraviti nove orgle, ker so bile med vojno deloma odnesene in pokvarjene. Za vse to je potrebno veliko dinarja. Župnija je, ljudje so dobri in verni. Pomagajo, kolikor morejo, zelo radi. Hvaležni so za vsak dar in dobro delo. V resnici pa je vsa župnija želo revna. Zato prosi župnik kot njihov dušni pastir tudi dobre Slovence izven domovine, ljubitelje Lurške Matere Božje, za pomoč. Vsem, ki boste priskočili s svojim darom na pomoč, že vnaprej Bog; povrni! V imenu župnika prosim, da pošiljate svoje darove ali direktno na župni urad v Slovenijo: Jože Perčič, Polšhik 16. Ju- rušili in oropali delno župnišče goslavija. Ali pa na moj naslov: in Cerkev. Po odhodu Nemcev so sovražniki hiše božje dokončno uničili oboje. Domačini so se po vojni drug za drugim vračali na svoje po- Andrew Perčič, Box 551, Biwa-bik, Minnesota. Andrej Perčič Franc Medved Andrej Pučko jih mladincev na delo pri gradnji Savskega nasipa pri Zagrebu. “Mladina” gradi ta nasip že četrto leto:. Letos ga bo predvidoma podaljšala za en kilometer. Med “mladinci” je seveda tudi “mladinska brigada iz Ljubljane”. Pri delu sodeluje tldi kakih 1001 gostov iz tujine. Mladinske brigade in njihove poletne gradnje nimajo toliko gospodarskega pomena kot politično vzgojni. V njih skušajo komunistični vodniki Jugoslavije jugoslovansko mladino utrditi v komunizmu in jo navdušiti za svoje cilje. V zadnjih letih baje pri tem ne žanjejo posebnih uspehov. Steklarna v Rogaški Slatini se uveljavlja Steklarna v Rogaški Slatini zaposluje v vseh svojih delavnicah skupno 950 ljudi in je lani izvozila v tujino okoli 60% vseh svojih izdelkov v vrednosti 1.3 milijona dolarjev. Celo podjetje ima še vedno prvenstveno značaj ročnega, obrtniškega dela in se je zaradi lepih izdelkov kar uveljavilo na tujem trgu, posebno v zahodni Evropi. Gre predvsem za izdelke iz brušenega stekla. Če znaša njen izvoz v vrednosti 1.3 milijona dolarjev 60% celotne proizvodnje, kot poroča F. Krivec v ljubljanskem Delu, potem je bila vrednost njene celotne produkcije lani 2.16 milijona dolarjev ali nekako 2,200 dolarjev na posamezno delovno moc. Žal iz poročila ni razvidno, koliko je povprečna plača teh steklarjev, jasno je, da ne more biti v nobenem sorazmerju s steklarji v svobodnem svetu, ker je njihova storilnost sorazmerno majhna. Kje je bil vzrok rudniške nesreče? Iz prebiranja starokrajskega časopisja dobi človek vtis, da je morala biti nesreče v rudniku Kakanj v Bosni pretekli mesec, ko je našlo smrt 124 rudarjev, do neke mere le kriva nepazljivost nadzornega ošobja. To je še isti dan zjutraj pregledalo jamo “Orasi“, kjer je prišlo do eksplozije metana, ne da bi navzočnost tega nevarnega plina sploh ugotovili. Prav ta “pregled” dokazuje, da za varnost v rudniku ni dovolj poskrbljeno. Direktor rudnika je inž. Ljubo Čuk, po vsem sodeč Slovenec, njegov o-bratovodja pa inž. Mujiz Os-managič, bosanski domačin. Več žele prodati v Združene države Dr. B. Linhart piše v ljubljanskem listu Delo, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za izvoz v Združene države iz Jugoslavije. Ta izvoz se je lani povečal za 10%, in je dosegel 1.6 bilijona deviznih dinarjev ali o-koli 37 milijonov dolarjev. Iz Jugoslavije so uvozili v ZD: pohištva za $6.7 milijonov, drugih lesnih izdelkov pa še za $1.3 milijona, pletarskih izdelkov za $1 milijon, mesnih konzerv za $5 milijonov, tobaka za $8 milijonov, hmelja za $1.3 milijona, svinca za $6 milijonov, magnezija za $1.6 milijonov, aluminija za,$1.4 milijona, tekstilnega blaga :za $1.2 milijona in za $1.3 milijone bombažnih tkanin. U-voz zadnjih je omejen s predpisi ZDA. Jugoslavija uvaža iz Amerike predvsem žito, bombaž in olje. Uvoz je še enkrat večji kot izvoz, ugodno za Jugoslavijo je bilo doslej to, da njej uvoženega blaga ni bilo treba plačati v dolarjih, največkrat ga je sploh dobila zastonj kot “pomoč v odvisnih deželnih pridelkih”, sama pa je dobila svoj izvoz redno plačan v dolarjih. Nič čudnega torej ni, da so iz Bel-grada zopet poslali svoje ljudi v Washington, da izposlujejo za kakih 100 milijonov odvišnih deželnih pridelkov, ■ kot poroča imenovani dr. B. Linhart. SMElIgKS mJMOVM, Po Hirschevi — J. M.: V valovih graščinskega jezera Košutnikovi so bili komaj nekaj dni na Gozdniku, ko je ravnatelj že začel očitati ženi, da ga je pregovorila k letovanju v tem dolgočasnem gnezdu. Koliko lepše bi bilo potovati po svetu. Prestrašena je menila žena, da bi lahko šel sam na potovanje, kar da je pričakovala od njega. Te njene besede so sitnega moža razburile. “Kaj misliš, da te bom samo pustil tukaj?” je vzkliknil ogorčeno. “Dokler je še tvoja mati živela, sem, smatral za dolžnost nasproti njej, da sem ji zdaj pa zdaj omogočil nemoteno bivanje s teboj in Vero. To je zdaj drugače, zdaj se ne bova več ločila za toliko časa in bova skupaj potovala.” “Kaj pa naj storiva z gradičem?” je vprašala Vida, ginjena zaradi te svojevrstne nežnosti svojega moža in vendar prestrašena spričo obetajočih se neprijetnosti potovanja. “Najboljše bi bilo, če bi prodali to posestvo, ki nam nič ne vrže”, je bil Košutnikov odgovor. Toda Vera, ki je pogovor bolj molče poslušala, je z bliskajočimi se očmi vzkliknila: “Alfonz, ti pozabljaš, da Gozdnik ni samo Vidina last. “Prav gotovo tega ne pozabljam, draga Vera, a upam, da se da s teboj govoriti pametna beseda”, je dejal ravnatelj Košutnik s prepričevalnim prizvokom. ‘‘Nikdar ne bom dopustila, da bi prišel Gozdnik v čisto tuje roke!” je vzkliknila. “Ne reci tega s tako zanesljivostjo. Tvoj bodoči soprog bo morda o tem drugače mislil,” jo je zasmehljivo posvaril svak. “Nikakor ne,” je menila Vera. “Gradič in vse posestvo sta prav tako draga meni kakor ... Zdajci je utihnila. Opazila je izraz prestrašenosti na sestrinem obličju in jezno napetost na svakovem obrazu. “Kaj naj to pomeni?” je Vprašal Košutnik. “Prav tako si govorila, kakor da imaš ženina že izbranega. Ali bi tvoja Sestra in tvoj svak smela izvedeti, kateri izmed tvojih Čestilcev je deležen tvoje naklonjenosti?” Vera je nekaj minut molčala in gledala v tla. Na njenem obličju sta se menjavali rdečica in bledica. Naposled je vzdignila svojo lepo oblikovano glavo Z bujnimi tem-horjavimi lasmi, se pogladila 2 roko po čelu, vprla svoje jasne temnosive oči v svaka in rekla resno in odločno: “Da, lahko izvesta. Kakor dolgo smo tu, sem se že mučila z mislijo, da vama moram zdaj, ko živim z vama kot član vajine družine, povedati, da je klirko Jug moj zaročenec.” “Vera, kako si mogla kaj takega storiti?” je vzkliknila Vida. “Predrzni fante! je zaso-hil ravnatelj- ‘‘Vsak dan, odkar, smo tu, Sem govorila z njim, je Vera mirno in prostodušno nadalje-vala. “Mirko je moj zaročenec od lanskega poletja z oao-kritvijo pokojne mamice. “Kako je bilo to mogoče?” je vprašala Vida in kakor v obupu s sklenjenimi rokami klasno pogledala svojega mo- na čigar obrazu so se pojavile poteze zagrizenega so-vraštva. Skomignil je z rameni m zagodrnjal : “Mati je mrtva,1 sramote, °na ne more zdaj potrditi. . . Vida. Vera ni dopustila, da bi bi svak končal svoj stavek. “Ti si upaš izreči sum, da sem se sklicevala na mrtvo mamico, ki zdaj ne more potrditi, kar sem rekla? Ti si upaš sumiti da sem lagala?” je vzkliknila in stopila bliže k svaku. Košutnik se je nehote umaknil, ko je njen bledi obraz zastrmel grozeče in uničujoče vanj. “O, Alfonz, kako moreš kaj takega sumiti?” je zaihtela Vida. “Vera ni še nikdar la gala. Toda kako je mogla mati dopustiti zaroko z njim? “Oprosti Vei-a,” je nadaljeval Košutnik, ne da bi bil opustil svojo zadirčnost, “res nisem prav storil, ko sem izrekel takšno sumničenje, toda brezmejno presenečenje ali bolje odpor mi je položil take besede na jezik. Kako si mogla storiti nekaj tako blaznega, tako ničvrednega? Kako je mogla tvoja mati odobriti zaroko z njim?” “In kako je to, da nisva midva z možem ničesar vedela o tem?” je vprašala Vida. “Mamica se je zavoljo svoje bolezni bala razburljivih prizorov. Menila je, da je boljše o tem molčati zaradi vaju in mojega varuha, ki ste . . .” “Aha, dobro ste jo iztuh-tali,” jo je prekinil svak. “Razen tega bo poteklo še nekaj let, preden bo imel Mirko lastne dohodke . . .” ‘‘Saj svoj poklic že ima,” je zasmehljivo vpadel v besedo svak. “Za svoj poklic s je izbral zapeljevanje bogatih mladih deklet. Sicer pa ne bo nikoli nič iz njega.” Vera ga je z ledenim prezirom pogledala od nog do glave. “Ker zmerom vse tako natančno veš, bi moral tudi vedeti, da bo v kratkem končal zdravilske študije na zagrebškem vseučilišču in da je njegova izobrazba večja, kakor je Tvoja. Ti, ki se zmerom trkaš na prsi, iz kakšne ugledne rodbine si in da je bila tvoja mati baronica, ali bi se upal doštudirati s tako majhnimi sredstvi kakor Mirko?” “Njegova mati je ubožna. kmetica. Tudi sestri sta menda služkinji v mestu.” “Vsako pošteno delo je častno. Moji in Vidini starši so bili prav tako kmečki otroci. Ni me sram to povedati. Obogateli so z marljivostjo in sposobnostjo med tem ko mnogi otroci iz tako zvanih boljših družin ne znajo drugega kakor zapravljati očetov denar. Pa še zraven mislijo, da je to imenitno, stanu primerno. Sicer pa Jugovi Slavka in Ela nista služkinji.” “Ti si zaslepljena in midva z Vido bova že storila, da še bo tvoja zaroka s tistim mladeničem razdrla,” je besedoval svak. “Moja mati je zaroko odobrila.” “To je storila zaradi svoje slepe ljubezni do tebe. Odslej ti tvoja sestra in jaz prepovedujeva sestajanje s tistim fantinom.” “Nimata pravice in ne bom vaju poslušala,” je odgovorila Vera. ‘Vida, kaj praviš k temu?” je vprašal Košutnik svojo ženo. “Alfonz ima prav, Vera,” je menila Vida jokavo. “Kakor zmerom,” je pripomnila Vera. Ne smeš nama napraviti te Vera,” je menila Če gredo diplontaije na počitnice... Izjave ruskega poslanika Do- brynina v Washingtonu pred odhodom na počitnice v Rusijo so dale povod za Harrimanove “počitni- ce” v Sovjetski zvezi. WASHINGTON, D.C. — Moskva je poslala v Washington tovariša Dobrynina za poslanika. Dobrynin je svoj sloves, da je dober diplomat, hitro upravičil. Znal je in zna tako govoriti, da mu marsikdo celo verjame, tudi nekateri med našimi diplomati. Pa je prišel čas, da gre Dobrynin na svoje letošnje počitnice v Rusijo. Svoj odhod je porabil, da je diplomatom v naši prestolici natrobil dosti strahu, kaj vse se lahko zgodi, ako 30 Amerika šla predaleč v svojem vojskovanju v Juž. Vietnamu. Njegova razlaganja so oila dosti preprosta in prepričljiva: svet naj ne pozabi, da je komunistična tovarišija še zmeraj solidarna, kadar grozi nevarnost kateremu koli njenemu članu. Ako je na primer v nevarnosti vietnamski komunizem severnem in južnem delu, stojijo za njim vse komunistične stranke vsega sveta. Naj se nihče ne goljufa, da bo solidarnost obstojala samo v simpatijah. Ko bo prišel čas, bodo začele funkcij onirati komunistične medsebojne obrambne pogodbe in takrat ne bo več nobene razlike med Moskvo, Peipingom in Ha-noijem. Hanoi bo dobil pomoč od Kitajske in Rusije brez ozira, kako grdo se gledajo kitajski in ruski tovariši. Dobryninova izvajanja so rodila tudi posledice. V našem državnem tajništvu so začeli premišljevati, kaj naj ukrenejo. Naj bližja misel je bila: alko ni Dobrynina v Washingtonu, da bi Moskvi povedal, kaj misli A-merika, je treba poslati nekoga Moskvo, da bo tam povedal. Tisti “nekdo” mora biti po rangu in časti nekaj več kot poslanik Kohler, ki nas sedaj zastopa pri Kremlju. Izbira je padla na Harrimana in tako je Harri-man šel na “počitnice” kar naravnost v Moskvo. V idejo o počitnicah ni nihče verjel in imel prav. Harriman je šel v Moskvo, da pove ruskemu ministrskemu predsedniku tole: Kor ima Moskva svoje obveze do Severnega Vietnama, tako ima tudi Amerika svoje obveze do Južnega Vietnama. Ako je Severni Vietnam napadel Južni, mora Amerika pomagati Južnemu v boju proti Severnemu. Ta pomoč pa ne bo šla tako daleč, da bi Amerika napadla, recimo, rdečo Kitajsko, ako ta ne izzove napada. Nima pa Amerika tudi namena, da bi napadala Severni Vietnam z vsemi vrstami orožja, ki ga ima, na primer z atomskimi bombami. Nima tudi namen, da Johnson je dobil nove zaveznike v vročini, vlagi WASHINGTON, D.C. — To se je videlo posebno lepo pretekli petek v našem Kongresu. Na plenumu predstavniškega doma so obravnavali zakon o boju proti revščini. Republikancem ne diši zakon že od nekdaj, zato so še zadnji trenutek stavili na plenumu celo vrsto dodatkov in sprememb besedila. Na pomoč so jim prišli redki južni konservativni demokratje. Ta koalicija, ki je dolga leta imela večino v predstavniškem domu, je pa pretekli teden odpovedala. Demokratska večina je dosledno odklanjala vse konservativne predloge in izglasovala zakon, kot ga želi Johnsonova administracija. Morda je še celo boljši, kajti v zakonu ima Johnson pooblastilo, da porabi za boj proti revščini $1.9 bilijona, torej še enkrat toliko kot lani. Predstavniški dom je dalje skoraj popolnoma izbisal veto pravico guvernerjev. Po prvem predlogu so namreč imeli guvernerji pravico, da so ve-tirali vsako akcijo v boju proti revščini, ki se jim ni zdela pravilna in pravična. Demokratska večina je tudi neusmiljeno omejevala čas za debato, kadarkoli so republikanci in njihovi zavezniki hoteli debatirati v nedogled. Izgla sovani zakon je bil takoj dostavljen senatu v obravnavanje. Vročina in vlaga sta nagnali tudi senatorje, da so po 16 letih prvič izglasovali zakon, ki daje naši presto lici Washingtonu vsaj nekaj samouprave v mestnih zadevah. Glasom predloga bo mesto dobilo župana, 19-član-ski mestni svet, svojo šolsko u-pravo itd. Vendar bosta tako Bela hiša in Kongres lahko ve-tirala vsak sklep mestne uprave, ako se jima bo zdelo potrebno. Predlog mora sedaj odobriti še predstavniški dom. Z ozirom na izrecno predsednikovo željo, da mora zadeva iti na vsak način skozi Kongres, če ne letos, pa vsaj prihodnje leto, so politični opazovalci prepričani, da bo Washington končno vendarle prišel vsaj do omejene mestne uprave, ki je že nima od leta 1874. testirali. Francija pa je zvišala število moštva svoje berlinske garnizije od 2,000 na 2,500 mož in ob enem poslala tja nekaj novega modernega orožja. Zavezniki upajo, da bodo Rusi ta dejstva pravilno razumeli. Ženske dobijo delo Angleži zapirajo vrata v svojo deželo LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je vse do lani zastopala politiko odprtih vrat za vse pripadnike Britske Skupnosti narodov. Indijci, Pakistanci in prebivalci otokov Srednje A-merike so to v letih po drugi svetovni vojni dobro izkoristili. Blizu en milijon se jih je naselilo na Angleškem. Večina priseljencev je temne rase, imajo svoje posebne nava-se vojskovala z mirnim pre- de, ki so Angležem zoperne. Ta-bivalstvom v Severnem Vietnamko je prišlo do precejšnje napetosti med njimi in domačini. Parlament je moral o vprašanju razpravljati in je sklenil poseben zakon o enakopravnosti barvnih priseljencev v javnih prostorih. Oblasti upajo, da se bodo priseljenci postopno vtopi-li v svoji okolici. Da bi se to preje in lažje zgodilo, je zaprl vrata novim priseljencem. Po zadnjem sklepu vlade jih bo smelo priti prihodnje leto v Veliko Britanijo vsega skupaj le 7,500. mu. Kar bo tam napadala, bodo samo objekti, ki služijo Severnemu Vietnamu v njegovih napadih na Južni Vietnam. Kosygin in Harriman sta seveda vse to premlela v vseh podrobnostih. Dogovoriti se pa nista mogla nič. V Moskvi ni bilo namreč Brežnjeva — je bil prav tedaj v Bukarešti — in brez Brežnjeva ne sme Kosygin dati nobene obvezne izjave o tako važni zadevi, kot je vojskovanje v Vietnamu. Ko je Harriman vse to opravil, je bilo njegovih počitnic konec. Ko se je po njih pokazal v Evropi, sploh ni omenil, kako se je na njih spočil. Nekaj je pa še zavito v temo: v Bukarešti je trenutno tudi kitajski ministrski predsednik ču-En-Lai. Brežnjev gotovo ve, kaj sta govorila Kosygin in Harriman. Ali je morda to tudi povedal ali dal sporočiti ČU-En-Lai-ju? In kaj je ta odgovoril na tako poročilo? ------o------ Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bunde! Zahodni zavezniki vztrajajo na svojih pravicah nad Berlinom WASHINGTON, D.C. — Da ne bi v Moskvi mislili, da so zahodni zavezniki že zgubili glavo radi vojnega položaja v Vietnamu, so zavezniki obnovili in povečali svojo kontrolo nad celim Berlinom, vzhodnim in zahodnim, kolikor jim to. dovoljujejo pogodbe. Amerikanska vojna letala so v decembru jenjala s kontrolnimi poleti nad rdečim delom Berlina. Pretekli torek so polete obnovila. Rusi niso pro- Delo dobi Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103. (x) Strope šivilje Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45. Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FUSS 00. 2149 W. 53 St. (blizu Lorain Ave.) (144) Čistilke Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL 2222 Central Ave. (148) MALI OGLASI V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem rt » r-n Opremljeno 3-sobno stano-vanje na E. 58 St., primerno za par ali 3 osebe. $65 vključuje vse udobnosti. Kličite 881-7138. (143) V najem E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanovanje, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138. (143) Hiša naprodaj Enodružinska hiša, 4 spalnice, blizu Grovewood, nov plinski furnez, bakrene cevi, nov porč, nova moderna kuhinja, 11/2 kopalnica, tla iz trdega lesa, polna klet, garaža za 2 kare, tretje zgotovljeno, mirna cesta, 22 x 14 čev. stanovanjska soba, nova električna napeljava in San it as. Nobenega popravljanja ni treba za 10 let, zunaj na novo prebarvano. $16,900. Kličite lastnika 486-2747. (21,23,26 jul) Hiša naprodaj Naprodaj je 6-sobna hiša, garaži in klet, vse na novo prebarvano. Nahaja se na E. 147 St., blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067. (140) V najem Oddajo 3 sobe s kopalnico in gorko vodo. Lepo, mirno stanovanje na 1106 E. 64 St. Kličite HE 1-4114. (21,23,26 jul) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) PrijaiePs Plarmagf IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z/ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION,-$7 a™. & Št.. EN IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-r an dne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. j, Rt. 44, Newbury, Oblo tel. JOrdan 4-55S3 PLESKANJE - BARVANJE HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene. TONY KRISTAVNIK PAINTING 1171 E. 61 St. DECORATING HE 1 -0965 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 22. junija umrla naša preljuba mama, stara mati, sestra in tašča FRANCES OBREZA Pokojna je bila rojena dne 5. februarja 1895 v vasi Lipsenj., župnija Grahovo pri Cerknici, Slovenija, Jugoslavija. Tam v njeni rojstni domovini žalujejo za njo številni sorodniki. V Ameriko je prišla v letu 1952. Pokopali smo jo dne 26. junija 1965 na pokopališču Kalvarija v Clevelandu. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej, v 'cerkev sv. Vida, od tam pa po sv. maši na pokopališče. Iskreno se zahvalimo častitim gospodom duhovnikom. Rev. Jošt Martelanc je bolni mami v bolnišnici podelil sv. zakramente in ji dal blagoslove za srečno zadnjo uro. Rev. Viktor Cimperman jo je blagoslovil v pogrebnem zavodu, molil žalostinke in daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Rev. Julij Slapšak jo je spremil na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo njene duše. Najtopleje se zahvaljujemo vsem. Člani društva upokojencev v Euclidu so prišli skupno v pogrebni zavod k slovesu. Predsednik Krist Stokel se je v njihovem imenu z ganljivimi besedami poslovil od pokojne in se ji zahvalil za zvesto sodelovanje. Iskrena hvala njemu in vsem članom. _ Uslužbenci podjetij Firestone Tire Rubber Co., Department 810-811 in Pattern Makers Association of Akron so poslali prelepe skupne vence in se v velikem številu udeležili pogreba. Zelo smo jim hvaležni za vso počastitev. Najlepša hvala delavcem in delavkam Z&W Co., Hose Line in Kingsbury Dept., za njihov velikodušen dar. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem ki so poklonili cvetje in vence ali dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prav tako smo iskreno hvaležni vsem, ki so prišli mamo kropit, vsem, ki so bili pri pogrebni sv. maši in vsem, ki so jo spremljali do groba. Zahvalimo se za molitve in za vse izraze sožalja. Prav posebno smo hvaležni vsem, ki so mamo med boleznijo obiskovali in ji z ljubeznivimi dobrotami lajšali trpljenje. Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslove. Lepo prosimo, naj nam oproste tisti, ki morda po kaki pomoti niso dobili nase posebne zahvale. Vse prosimo, da sprejmete to javno skupno zahvalo, s katero želimo izraziti našo veliko hvaležnost prav vsem, ki ste kakorkoli mami v bolezni pomagali ali jo ob slovesu počastili in pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Priznanje in zahvalo naj prejme tudi Zakrajškov pogrebni zavod, ki nam je ljubeznivo in skrbno uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča, naj bo Tvoja v večnosti! Žalujoči: sin VIKTOR z družino; pastorki FRANK, JOŽE, ANTON, EDVARD in LOUIS; pastorki MARY por. BELIČ in JENNIE por. SVET; brat ANTON z družino; sestra ‘JOSEPHINE GRANT z družino in vsi DRUGI SORODNIKI. Cleveland, O., Barberton, O., Brooklyn, N. Y., Little Falls, N. Y., Jacksonville, Fla., Lipsenj, Dolenja vas, Novi Sad, Jugoslavija, dne 26. julija 1965. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE, LJUBE HČERKE, MAME, STARE MAME IN SESTRE FRANCES CHAMPA ki je umrla 28. julija 1934 po težki operaciji in izročila Bogu svojo blago in utrujeno dušo. Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustila Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Nam pa težko' je pri srcu, ker Te več med nami ni. Globoko žalujoči: Nikol’ Te ne bomo pozabili, naša ljuba Frances, ir, vedno Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš. Starši JOHN in JENNIE RUTAR Hčerka DOLORES in njena družina Bratje JOE TANKO in JOHNNIE RUTAR Sestre JENNIE ARKO in JOSEPHINE URBANČIČ Brat v stari domovini ANTON TANKO Stric FRANK TANKO, Nev/ Philadelphia, Ohio Cleveland, Ohio, 26. julija 1965. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina 00000000()oo<=>oo<=>o Slednjič je Asti od nekod iz svoje obleke prinesla dva največja, kar jih je imela, popolna bisera, velika kakor srednji noht na moškem prstu, in ko jih je Janees ugledal, so se mu oči zaiskrile, ker takih biserov še ni bil videl nikoli poprej. Povprašal je po ceni. Asti mu je ravnodušno odgovorila, da je cena gotovo višja, nego hoče on plačati, ker je malo takih biserov na svetu; imenovala mu je težo zlata, da je kralj presenečen odstopil, zakaj znašala je četrtino dajatev, ki jih je izterjal od osvojenega kraljestva. “šališ se, ženska,” je rekel, “saj boš gotovo kaj odnehala.” “Mož,” je odgovorila, “ne šalim se in nič ne bom odnehala.” In je zopet spravila biser v obleko. Tedaj se je razjezil in vprašal : “Ali veš, da sem kralj v Tatu in da ti morem, če hočem, vzeti vse bisere brez plačila?” “Tako, kralj si?” je vprašala Asti in ga je hladno merila. “Tega bi' si ne bila mislila. če mi ukradeš moje blago, kakor praviš, da moreš, boš tudi kralj tatov.” Ljudje, ki so poslušali ta razgovor, so se zasmejali in kralj je smatral za najbolj pametno, da se jim tudi sam pridruži. Nato se je pogajanje nadaljevalo, a še preden je bilo končano, je Tua jela ob svoji uri peti za pregrajo. ‘‘Končajva,” je rekel kralj Asti, “jutri prejmeš plačilo, ki ga zahtevaš. Rajši hočem poslušati to glasbo, ki se ne da poplačati.” Janees je poslušal kakor očaran, zakaj Tua je pela, da ni mogla lepše. Vedno bolj se CHICAGO, ILL. MALE HELP Moli iakers To maintain and repair infection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits, CONTAINER CORPORATION OF AMERICA 570 E. N. Water 467-6940 Ext. 285 (141) je bližal pregraji, česar Asti ni opazila, ker je morala nadzorovati blago. Slednjič se je splazil do nje, vtaknil prste skozi odprtine lesene mreže in se naslonil nanjo kakor človek, ki omedleva, in morda ga je sladkoba pesmi res tako prevzela. Nato pa se je nenadoma ali nalašč ali slučajno vrgel nazaj in potegnil za seboj slabotno ograjo. Padla je na tla in glej — za njo je stala Tua nezagrnjena, toda opravljena z bogato obleko, igraje na svoji harfi iz slonove kosti in zlata. Kakor solnčni žarek iz oblaka je svetla prikazen njene lepote zadela oči tamkaj zbranega ljudstva in zdelo se je, da jih je oslepila, zakaj nekaj časa je vse molčalo. Nato pa je nekdo rekel: “Ta ženska je gotovo kraljica,” in nekdo drugi je odgovoril : “Ne, to je boginja,” toda še preden je izustil besede, je bila Tua že izginila. Kralj Janees pa je strmel vanjo z odprtimi usti, omaho-vaje; ko je odšla se je obrnil k Asti in rekel: “Ali je ta gospa tvoja sužnja?” “Ne, kralj, moja hči je in ti si jo užalil s svojim zalezovanjem.” “Tedaj hočem,” je rekel Janees počasi, “čeprav bi jo mogel dobiti ceneje, napraviti tvojo hčer za svojo kraljico— ali razumeš prodajalka biserov? — za svojo kraljico in za doto dobiš še toliko zlata, kolikor sem ti obljubil za dragulje.” “Drugi kralji so isto zahtevali in več ponujali, toda ona ni zate in za nobenega druge- ga,” je odgovorila Asti, zroč mu naravnost v oči. Tedaj se je Janees zganil,' kakor da jo hoče udariti, a se je zopet premislil in odgovoril: ‘Grdo odgovarjaš na lepo ponudbo, čeprav si ženska, o kateri nihče ne ve, kaj je in od kod je prišla. Pa ljudje naju gledajo. Govoril bom ju- tri zopet s teboj; imej se dobro dotlej!” “Vsako govorjenje je odveč,” je začela Asti, toda on je že bil odšel. Asti je takoj poiskala Tuo na vrtu in ji vse povedala. (Dalje prihodnjič) ------—o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. $2.00 bolniške podpore na dan. raga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph' Lach, finančni) nedelj ek v mesecu v šoli sv. Vida in bolniški tajnik Joseph Grdina,, ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, iv mladinski oddelek takoj od roj- PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. po- CHICAGO, ILL. MALE HELP Mechanics Journeymen mechanics with truck and trailer experience. Union shop. Pleasant conditions. — Company Benefits. — Come in, person. Qualify Carriers Inc. 141 W. 84th Street TR 4-4771 (141) WOODWORKERS Immediate openings for MACHINE OPERATORS UPHOLSTERERS BAND SAYERS SANDERS Experienced preferred, but we will train. — Good wages, plus excellent company benefits. — Steady year round work. Apply in person Kroehler Hfg. Co. 222 E. 5th Ave. Naperville, 111. Tel.: 355-2400, Ext. 368. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki; Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph V/. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur- , ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Ba-rsga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem - Domu na 0304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. stva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 166 St., IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. . . , . . - V mladinski oddelek se sprejema slovenski zdravniki. — Seje se DRUŠTVO SV. KRISTINE .ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka ^ bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne 1 priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsie, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. ■— Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick: podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. (140) MALE HELP ENGINEERS DO PONI CONSTRUCTION DIVISION Needs Engineers for large industrial plant construction. Graduate Civil-Mechanical-Electrical Engineers with up to 5 years experience. Attractive salary and liberal benefits accompany this career opportunity. Send resume to: P. W, POOLE E. I. DU PONT DE NEMOURS & CO. (Inc.) Wilmington, Delaware otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline^ Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel- Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie štrukel in Rose Zbasnik- Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. un popoldne. 169 DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, H.ba., podpred- S S’*? “Sffi PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely> taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1- PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drago nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drago sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue. RUDY KRISTAVN1K COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dola zavarovana. • Proračuni brezplačni. AVGUST iMIWiigrr mmmmmmu MiPfiijrxi: KOLEDAR društvenih prireditev SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, EvaTrškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. Louviers Building — An Equal Opportunity Employer — sednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. ■— Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. ____ Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7- uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA št. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice; Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave- ob 7:30 zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St, RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton. Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Ba- DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak AVGUST I. —Slovenski športni klub ima na Slov. pristavi svoj piknik. 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 8.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa. II. —Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi. 12.—Gospodinjski klub na Jutro-vem priredi piknik na SNPJ farmi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi. 22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER 12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. 26.—Klub Ljubljana obhaja 35- letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih. OKTOBER 2.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih. 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 17.—-Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—-Praznovanje 40-Ietmce delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnefco-vzete. 30. —Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” 31. —Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert. 13.—Podr. št. 8 SIVIZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom, Igral bo E. Habatov orkester. 3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN - FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. JANUAR 1966 30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 20.—Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave. MAREC 1966 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni i koncert. Začetek ob 3.30 pop.