»rnoKomm
letnik v
G LAS i LO SLOVENSKE KOROŠKE
DUNAJ, V SOBOTO, 29. IV. 1950
IZ VSEBINE:
Vida Brest: 1. maj 1943 — Boris Pahor: Pesem o mojem Trstu — Zoran Hudales: Maj — P. A. Oga-rev: Pomladne slike iz Istre.
ŠTEV. 31 (304)
Prvi maj in kmečko ljudstvo
Trdo je življenje našega kmeta, težko delo in vedno večja kriza iz ela v leto je njegova večna spremljevalka. Needin in neorganiziran je 'postavljen vsakovrstnim pijav-Jfa,n, ki izkoriščajo njegovo silo. 1’eekupčevalci in špekulanti ga obi-rajo, izkoriščajo in izrabljajo njego-y° stisko. Davčni vijak ga pritiska
iztiska iz njega zadnje težko priložene groše in grozi, da mu bo jepega dne zapel turiški boben. In Ijadar se je doslej vojnim hujskačem posrečilo razpaliti vojno klanje, Je bil krnel vedno tisti, od katerega 5" zahtevali največ krvnega davka, porabili so ga kot krmo za topove ler ga tirali, da je za tuje interese Oosil glavo na prodaj na najbolj ne-yarne in izpostavljene točke.
Kmet gara iz dneva v dan, ko pa 'Računava uspehe svojega truda-polnega dela, ugotavlja vedno bolj, [bi se mu naporno delo vedno manj 'Plača. Brez dvoma spada mali in srednji kmet med najbolj delovne sloje naroda, vendar se stalno na-lftja v socialnih težkočah. Vsled vitkih delovnih ur in pomanjkanju S*edstev se le malo ali nič ne more l"’svečati kulturnemu življenju, iz-Datni vzgoji otrok in skrbi za svoje zdravje. Tako živi naš kmet in hodi še vedno pot hlapca Jerneja ter postaja vedno bolj berač na svoji zemlji.
Ni slučaj, do že slišimo tu in tam od kmetov, ki iščejo izhoda in poti za zboljšanje svojega stanja, izjave: >)Prej ne bo dobro, dokler se ne bosta kmet in delavec med seboj po-vezala“. In v tem preprostem, modrem spoznanju je že nakazana rešitev iz sedanje stiske. Vedno je bil Princip gospodujočih in imovitih slojev, da so razdvajali delovno ljudstvo, da so hujskali kmeta proti delavcu in obratno delavca proti kmetu, da so jima skušali dokazati, d& sta si sovražnika. Dobro so vedeli? da je mogoče le razdvojene, ne-odine in razprte delovne množice držati v šahu, jim gospodariti ter jih izkoriščati v svoje sebične najdene. Zato je danes bolj kot kdaj koli poprej potrebna tudi kmečkemu ljudstvu enotnost, delovna za-Pst in tesna povezava z vsemi, ki s trudom lastnih rok pridelujejo dobrine, ki jih človeštvo nujno potre-oaje. Skupna, enotna fronta delavcev in kmetov, enotnost delovnih '"božic vseh dežela pomeni silo, ki ,° znala urediti medsebojno sožit-Je tako, kakor učijo veliki znanstveniki in učitelji delovnega ljudstva. J.e tako bo nastal nov svet, ki mora "ti tak, da v njem močni ne bo izkoriščal šibkega, hudobni ne dobrega, svet, v katerem ne bo več poniževanja in zatiranja, svet v katerem '°do dela uma, znanosti, umetnosti služila celoti za olepšanje in olajšanje življenja, ne pa posameznikom
pridobivanje bogastva. Novi svet
sme biti svet teptanih in poniža-r"b, temveč svet svobodnih ljudi in "arodov, ki morajo biti enakoprav-"i ne glede na velikost ozemlja ali "Jihovo številčno moč.
, Za te visoke ideale človeštva, J"! svobodo, človeka vredno Jivlje-i,e; za enakopravnost narodov, za ."eializem, za trajen in pravičen mir j" bila in je nujna borba delovnih 'božic vsega sveta. V to borbo se i k,JUčuje tudi naše slovensko de-°Vno ljudstvo.
Na I. kongresu Zveze slovenske mladine
so se zbrali zastopniki vse slovenske mladine, tako svobodne kakor še zatirane
Zadnjo nedeljo je bil v Celovcu I. Kongres ,,Zveze slovenske mladi -ne“. Skorajda 200 delegatov iz vse Slovenske Koroške, ki so bili izvoljeni na predhodnih konferencah in sestankih, se je zbralo v Bothovi dvorani, ki je bila okrašena s sliko maršala Tita, slovensko zastavo ter različnimi naprednimi borbenimi parolami, Navdušenje, ki je vladalo med mladino, je bilo nepopisno. Pred in med Kongresom je igrala godba na pihala iz št. Janža v Rožu, nastopili pa so tudi škofiški tamburaši.
Letošnjega mladinskega Kongresa koroške slovenske mladine so se udeležili tudi zastopniki Ljudske mladine Jugoslavije, Ljudske mladine Slovenije in Zveze slovenske mladine v Italiji. Tako so bili na Kongresu zbrani zastopniki vse slovenske mladine, tiste, ki je že svobodna in si v svobodni domovini kuje boljšo in svetlejšo bodočnost, ter tudi tiste mladine, ki jo je v Italiji doletela ista usoda kakor v Avstriji nas.
Ko je v imenu Ljudske mladine Jugoslavije spregovoril član CK LMJ tov. Boro Jevtič in prinesel Kongresu ZSM pozdrave mladine naše svobodne domovine, navdušenega vzklikanja tovarišu Titu, največjemu sinu svobodne Jugoslavije in prijatelja mladine, jugoslovanski Partiji ter vsem jugoslovanskim narodom ni hotelo biti konec. Tov. Jevtič je v svojem pozdravnem govoru prikazal uspehe bratske jugoslovanske mladine v socialistični domovini, ki ji nudi vso podporo in vse možnosti razvoja, ostro obsodil nesramno klevetniško gonjo, ki jo proti suvereni Jugoslaviji vodijo ZSSR in njeni sateliti ter poskus vodstva ZSSR, da bi krivdo nad izdajstvom koroških Slovencev zvalilo na Jugoslavijo. Ob koncu je poudaril trdno povezanost vse jugoslovanske mladine z mladino na Slovenskem Koroškem, ki se mora še vedno boriti za najosnovnejše pravice.
Spregovoril je tudi zastopnik Ljudske mladine Slovenije tovariš Franček Mirtič, ki je prikazal delo in uspehe slovenske mladine v socialistični. izgradnji! svoje domovine, v šoli, pri študiju in na ostalih
Prvi maj si je delovno ljudstvo priborilo in ga proglasilo kot svoj praznik, kot dan borjcev 'za lepše življenje, šest desetletij se že raz-vijajo povorke iz skromnih početkov do milijonskih delovnih množic vsega sveta, ki s krepkim korakom demonstrirajo za zastavljene cilje, katerim se leto za letom in korak za korakom približujejo. Niti nekoč niso bili', še manj pa so danes nazadnjaški krogi v stanu, da bi z drako-ničnimi policijskimi ukrepi preprečili veličastne prvomajske proslave delovnih množic sveta. Delu čast, pravico in oblast, je klic milijonov trpečih, ponižanih in razžaljenih.
K naprednim množicam delavcev vsega sveta se priključuje tudi kmečko delovno ljudstvo. V mnogih državah se stotisočglave množice
področjih dela ter poudaril, da je svobodna Slovenija, predvsem pa svobodna slovenska mladina vedno z nami.
V imenu „Zveze slovenske mladine v Italiji je Kongres pozdravil tovariš Viktor Vižentin. Govoril je o položaju slovenske mladine v Italiji, ki je sličen našemu. Tudi tam je slovenska mladina izpostavljena najhujšemu nacionalnemu zatiranju s strani italijanske oblasti in se mora — kakor mi — boriti za najosnovnejše demokratične pravice.
Spregovoril je še zastopnik koroških slovenskih študentov, ki študirajo v Jugoslaviji, tov. Peter Dou-jak, nato pa so Kongres pozdravili zastopniki slovenskih organizacij: v imenu DFDL njen predsednik tov. dr. Franc Petek, .v imenu SPZ tov. dr. Franci Zwitter, v imenu AFŽ. tov. Hilda Ogrisova, zastopnik pionirjev ter zastopniki posameznih okrajev, ki so prinesli Kongresu različna darila.
Pozdravnim govorom je sledil politični referat, ki ga je imel podpredsednik ZSM tov. France Košut-nik. Uvodoma je poudaril, da mora prav mladina živo spremljati vsa
politična dogajanja doma in v svetu, ker le politično zgrajena in zrela bo lahko uresničila vse zadane si cilje-
Nato je prikazal bistvo spora med ZSSR in Jugoslavijo, t. j. bistvo nesramne klevetniške gonje, ki jo proti socialistični Jugoslaviji vodijo vse ljudskodemokratične države ter vodstva vseh Komunističnih partij v kapitalističnih državah z ZSSR na čelu. Ostro je obsodil hegemoni-stična stremljenja ZSSR, ki si hoče podrediti malo socialistično državo, pri čemer se poslužuje najgnusnej-ših in popolnoma nesocialističnih metod in s tem v socialističnem svetu uveljaviti iste odnose, ki jih doslej poznamo samo v kapitalističnem svetu. Govoreč o svetovnem mladinskem gibanju je dejal, da je ,,Svetovna federacija demokratične mla-dine“, prej močno orožje v borbi za mir in mednarodno mladinsko solidarnost, zgubila svoj pomen in postala škodljiva za mednarodno mladinsko gibanje, čini se je izneverila svojemu prvotnemu namenu in postala poslušno orodje hegemonistič-ne politike ZSSR in ostalih inform-birojevskih držav.
Pot svobodo ni pot sredine temveč pot borbe
Ko je orisal položaj mladine v posameznih državah, se je dotaknil nekaterih problemov, ki so predvsem važni za slovensko mladino na Koroškem. Osnovni problem, ki se mu bo morala naša mladina posvetiti v prihodnosti, je vprašanje šolstva in učiteljstva, šole pri nas ne smejo biti ponemčevalna središča slovenske mladine, kakor je to zdaj, temveč v šoli se mora mladina nekaj naučiti, slovenska mladina predvsem slovenskega, t. j. svojega materinskega jezika, slovenske zgodovine in slovenske kulture.
Referent je zavzel tudi stališče do tako imenovane sredine in poudaril, da je garant našega narodnega obstoja in nadaljnjega razvoja le naša narodna enotnost, predvsem seveda enotnost mladine. Ob koncu je dejal: ,,Zato naj veljajo vse naše mlade sile borbi za enotnost slovenskega naroda. Podpirati pa moramo tudi delo vseh naših orga-
kmečko-delovnega ljudstva vključujejo v veličastne prvomajske proslave. V naši najbližji soseščini, v novi Jugoslaviji že tudi kmetje skupno z delavci manifestirajo zmago nad izkoriščevalci.
In mi, slovensko delovno ljudstvo na Koroškem, se zavedamo, kam spadamo. Dozorevamo in vemo, da je naša borba za naše gospodarske, socialne in narodne pravice del borbe naprednih delovnih množic vsega sveta in v tem smislu bomo proslavljali tudi mi naš borbeni dan, I. maj.
,,Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro na stežaj“, pravi glasnik naših dni Ivan Cankar.
Naj živi Prvi maj — praznik delovnih množic vsega sveta.
nizacij, zakaj mladinci in mladinke Slovenske Koroške moramo biti povsod gonilna sila, ker v naši bor^ bi gre predvsem za nas in našo bodočnost. Gre zato, ali bomo nekoč svobodno živeli na svoji zemlji, ali pa boipo še nadalje hlapčevali tujcu. Pot v svobodo in lepšo bodočnost pa ni pot zlate sredine, temveč naravna pot borbe. “
Političnemu referatu je sledilo organizacijsko poročilo, ki ga je podal sekretar ZSM tov. Kori Perč. Obravnaval je različna organizacijska vprašanja in naloge, ki se jim bo naša mladina v bodoče morala predvsem posvetiti.
Po obeh referatih je bila diskusija, v kateri so sodelovali tajnik SKZ tov. Blaž Singer, ki je govoril o nalogah mladine na gospodarskem področju, tajnik SPZ tov. Tonče Schlapper, ki je nakazal naloge ZSM v kulturno-prosvetnih društvih ter zastopniki okrajev. Nato je spregovoril tudi še dijak, ki študira na celovški gimnaziji, in poročal o položaju slovenskih študentov, ki jih vsled njihove nacionalne zavesti v vseh ozirih zapostavljajo.
Po diskusiji je Kongres odobril spremembo statiita „Zveze slovenske mladine11, ki jo je predlagal Pokrajinski odbor. Spremenjeno je ime in nekatere manjše točke. Nato je Kongres soglasno izvolil novi Pokrajinski odbor.
Ob koncu je Kongres sprejel protestno pismo ministrstvu za pouk, v katerem odločno protestira proti poskusom odstranitve slovenskega pouka iz šol in ponovno postavlja zahtevo po slovenski gimnaziji, slovenskem učiteljišču in slovenskih gospodarskih šolah.
Več in podrobneje o I. Kongresu „Zveze slovenske mladine11 boste brali v „Mladi Koroški11.
Nov poiskus netenja narodnega sovraštva
Po sirnem svetu
Kakor poroča ,,Allgemeine Bau-ern-Zeitung“, je imel deželni strankin svet OeVP za Koroško 15. marca svoje zasedanje, na katerem se je bavil z organizatoričnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji.
Predlogi in zahteve, ki so jih obravnavali, nosijo obeležje priprave kampanje za volitve v Kmetijsko zbornico in za proslavo 30 letnice 10. oktobra. Med vsemi prozornimi zahtevami je značilna ena, ki se glasi:	,,Koroškemu	glasovalnemu
ozemlju je treba nuditi več gospodarske pomoči kot doslej. Koroškim „Abwehrkampferjem“, ki so prišli v stisko, se mora čim prej pomagati z velikopoteznimi podporami.11
Ob taki zahtevi je Vsekakor potrebno postaviti vprašanje: Ali je takšna zahteva v korist ljudstva in ali je korak k zboljšanju izredno kritičnih gospodarskih in socialnih razmer na Koroškem. Ne in tudi nikdar ne bo! Takšna zahteva po svoji vsebini in po vseh dosedanjih izkušnjah le podžiga šovinizem, narodno nestrpnost in goji sovraštvo in medsebojno mržnjo, kar pa nikoli ne more koristili interesom delovnih ljudi — bodisi kmeta ali delavca. V sedanjih razmerah, ko se dobršen del kmetov in delavcev vsled vedno večjega gospodarskega in socialnega pritiska OeVP-jevskih kapitalističnih krogov vedno bolj odmika od politike vodstva OeVP, sega vodstvo spet po svoji in svojih prednikov že docela obrabljeni in odurni taktiki, da bi preprečilo in slabilo možnost skupne borbe in prizadevanja delovnih ljudi za svoj gospodarski in socialni obstoj, da bi na novo zanetilo sovraštvo med ljudstvom ob 30 letnici imperialistične ,,Zmage v nemški noči11. Vemo, da je velenemški imperialistični duh, kakor je vladal na Koroškem po 10. oktobru 1920, pred 12. leti rodil nemški nacizem, najbolj kruto tlačenje delovnih ljudi in brezmejno krvoprelitje delavcev in kmetov. Vemo pa tudi, kdo je imel od tega koristi. Ali naj se s takšnimi zahtevami netenje medsebojnega sovra-
štva in vse njegove že poznane posledice še enkrat ponovijo? Stanje in razpoloženje med kmeti in delavci, kakor tudi med njihovimi treznejšimi zastopniki v novoizvoljenih občinskih odborih je drugačno in kaže, da je delovno ljudstvo za enotnost, za mir in narodno razumevanje. Ljudstvo pač prihaja do spoznanja, da imajo od takšnih zahtev edino koristi ljudje, ki vidijo v včerajšnjem SA Štandartenfiihrerju Steinacherju spet svojega boga na Koroškem. To pašo zakrknjeni izko-
riščevalci kmeta in delavca in njihovi politični priganjači v vrhovih vseh strank, ki so v deželnem zboru soglasno določile 100.000 šilingov iz davkov ljudstva za proslavo 30 letnice 10. oktobra.
Zato je vsak trezen in razsoden kmečki človek in delavec proti takšnemu netenju sovraštva in nestrpnosti, ker spoznava, da gre vse to v njegovo škodo. Kdor pa ima od tega koristi, naj se navdušuje za takšno politiko. S časom se bo med ljudstvom sam onemogočil.
London. — Stavka pristaniških delavcev v londonskih pristaniščih; ki traja že dalj časa, se je zadnje dni le še poostrila, število stavkajočih se je zvišalo na 12.500, medtem ko je ostalo na delu 13.000 delavcev. Na krovu 69 ladij je bilo delo popolnoma ukinjeno, na 12 ladjah napreduje delo le počasi in samo na 20 ladjah gre delo neprekinjeno naprej. Da bi preprečili krizo v preskrbi, je pričelo okoli 1000 vojakov in mornarjev raztovarjati posamezne ladje v pristaniščih.
Hongkong. — Edinice kitajske ljudske vojske so zasedle glavno mesto Hoihav na otoku Hainan in tako pregnale kuomintanške sile s predzadnjega kitajskega otoka. Ku-omintangu je ostal edino še otok Formoza, ki je 200 km oddaljen od kitajskega ozemlja.
New York. — Po poročilih lista ,,Ne\v York Times11 stavka v Združenih državah 10.000 montažnih delavcev Western Electric Compa-ny. Stavka se je pričela dne 22. t. ni. iz protesta proti odpustitvi šestih delavcev, ki pod sedanjimi neznosnimi razmerami niso hoteli delati.
Šanghaj. - Radio Republika Vietnam je podal pregled vojaškega položaja v prvem četrtletju 1950, v katerem pravi, da je demokratična republika Vietnam, ki je nastala zadetkom tega leta, izbojevala več velikih zmag. Po Francozih kontrolirana večja mesta je armada demokratične republike obkolila in tudi v središču Vietnama izvaja uspešne akcije. Domače prebivalstvo nudi armadi vso podporo.
Direktor Turboinštituta dr. inž. Ivo Vuškovič kontrolira delovanje novega modela turbine
Pred rehabilitacijo Petaina
Člani Zveze vojnih invalidov okraja Slovenjigradeo so na svoji skupščini sprejeli več sklepov. Med drugim bodo v tem letu opravili 8500 prostovoljnih ur. V razpravi so člani iz Guštanja obravnavali možnosti za ustanovitev samostojne invalidske živinorejske zadruge.
Medtem ko v Franciji raste teror policije proti delavcem pa sodelavci nacistov in simpatizerji Vi-chyja poskušajo rehabilitirati bivšega maršala Petaina, ki je bil pred petimi leti obsojen zaradi veleiz-
daje na smrt in pozneje pomiloščen na' dosmrtno ječo. Pretirano skrb za zdravje izdajalca je pokazalo v zadnjem času zlasti reakcionarno časopisje. De Gaule je pred dvema mesecema izjavil, da je ,,sramota imeti v ječi 95 letnega starčka11.
Turboinstitut - važna znanstvena ustanova v FLRJ
Vlada FLR Jugoslavije je decembra 1949 podelila nagrade najboljšim znanstvenikom in kulturnim delavcem. Med nagrajenimi sta tudi univerzitetni profesor dr. inž. Vuškovič Ivo, direktor zveznega Tur-boinstituta v Ljubljani, in inž. Marinček Zdenko, šef laboratorija Tur-boinstituta.
Zgraditi in opremiti Turboinstitut v državi, ki pred zadnjo svetovne vojno skoraj ni ničesar vedela o hidrostrojih, ni lahka stvar. Ni bilo niti najosnovnejših aparatov in naprav, niti potrebnih strokovnjakov. Vendar v Jugoslaviji zvezni Turbo-institut deluje že več bot dve leti.
,,Litostroj11 — velika tovarna hidravličnih strojev, je narekovala ustanovitev turboinstituta, ki naj bi proučeval vse vrste hidravličnih in aerodinamičnih strojev za posamezne jugoslovanske vode. V začetku je ta institut delal v okviru ,,Litostroja11. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da je treba institut razširiti, da mora postati znanstvenoraziskovalna ustanova za celo državo, ker so se začele graditi tovarne za hidravlične in aerodinamične naprave ter razni objekti širom države.
Univ. prof. dr. Vuškovič Ivo je kot strokovnjak z velikimi izkušnjami prevzel nalogo, dvigniti zvezni Turboinstitut na mednarodno znanstve-no-tehnično višino. Z razumevanjem in podporo oblasti institut že danes v glavnem ustreza zahtevam in nalogam industrializacije in graditve socializma v Jugoslaviji, kjer daje
družbeni sistem vso možnost za razvoj instituta.
V zveznem Turboinstitutu je v državnem merilu skoncentrirana ta panoga tehnike na enem mestu v nasprotju s takimi ustanovami drugod, kjer imajo večje tovarne lastne turboinstitute za svoje najožje potrebe. Jasno je, da so znanstvene perspektive boljše in hitrejše tam, kjer minister za težko industrijo pravi: ,,Samo, da ne bo vaš institut premajhen!11 Doprinos instituta k čisti znanosti bo večji tam, kjer oblast skrbi in podpira raziskovalna dela posameznika in kolektiva. Zvezni Turboinstitut pa je pripravljen, da sodeluje z vsemi znanstvenimi ustanovami na svetu.
Institut se danes bavi predvsem z vprašanji hidrodinamike in aerodinamike, z vprašanjem mehanizacije gradbišč 'in gradbenih področij. V zvezi s hidrogradbenimi deli pa preizkušajo zatvornice, mostove in vse strojne elemente za hidro-gradbena dela. V Jugoslaviji predstavlja elektrifikacija vasi važno gospodarsko nalogo. Zato bodo gradili majhne liidrocentrale s posebnimi turbinami. Tovrstne hidravlične naprave Turboinstitut že proučuje. Kako preprečiti kavitacijo, to je razjedanje materiala, ki ga povzroča voda, je ena izmed glavnih nalog instituta. Kavitacija se lahko prepreči s pravilno konstrukcijo turbine, razjedanje lopatic pa se lahko ublaži, če so izdelane iz posebnega trdega in odpornega materiala. Zaradi tega v Turboinstitutu proučujejo na
modelih vse posebnosti posameznih turbin ter njenih lopatic in potem odločijo, katera oblika in material je najprimernejši za izdelavo. Po zamisli direktorja dr. inž. Vuškoviča in inž. Marinčka so v institutu napravili načrte in popolnoma izdelali vzorec Črpalnega bagra, najsodobnejšega stroja na področju hidro-mehanizacije, ki ima veliko prednost. Ta črpahii bager se že serijsko izdeluje v jugoslovanskih tovarnah. Pri projektiranju ,,vodnega topa11 — liidromonitorja — je Turboinstitut dosegel tudi lepe uspehe.
Delo v Turboinstitutu je popolnoma novo na jugoslovanskem znanstvenoraziskovalnem področju in narekuje sistematično vzgojo in specializacijo mladih znanstvenih kadrov v Jugoslaviji. Zato nudi institut praktično izobrazbo študentom na univerzi. Najmodernejši modeli in naprave so namenjeni predvsem učenju študentom in tehnikom.
Da pa bo znanstveno delo instituta zajelo vse probleme hidro- in aerodinamike v Jugoslaviji, gradijo v št. Vidu nad Ljubljano veliko in moderno stavbo z lastno visokotlačno hidrocentralo s 100 m visokim rezervoarjem. Tu bo imel institut lastne delavnice, da ne bo molil proizvodnega plana raznih drugih tovarn. Vodna cev bo napeljana po celem laboratoriju, da se bodo na njo pripojevali poizkusni in kontrolni aparati. Hidrocentrala 75 KW pa ho namenjena predvsem univerzitetnim poizkusom, že sedaj pa se vzporedno z institutom, gradijo stanovanjske zgradbe za uslužbence in inženirje.
Jugoslavija bo torej dobila moderen in velik Turboinstitut, ki bo tudi skrbel in delal za procvit nove Jugoslavije.
,,Figaro“ je pričel takoj po tem govoru objavljati spomine bivšega ameriškega veleposlanika v Viehyju admirala, v katerih se Lealiy hvali, da mu je Petain večkrat pomagal v misiji, ki mu jo je naložil Roosevelt. Zanimivo je tudi ponašanje polkovnika Remisa, člana izvršnega odbora De Gaulovega gibanja in bivšega člana odbora osvoboditve. Ta se je še junija 1948 izjavil v organu ,,Rassemblement du Peuple Fran-cais“ z vso ostrostjo ,,proti staremu ciniku iz otoka Yeu“. Zdaj je pa napisal v tedniku „Carrefour“, da je bila vsa borba med Petainom in De Gaulom med vojno, kljub temu, da sta drug drugega obsodila na smrt — le stvar nesporazuma.
Oba branilca maršala Petaina sta tako po petih letih našla primeren čas, da ugodita njegovi zahtevi po reviziji procesa (seveda bosta talfrOJ našla vse potrebne dokumente), Vsa akcija no časopisju za rehabili' tacijo Petaina je zelo značilna za današnje politične razmere v Franciju Že dejstvo, da nastopajo Petainovi somišljeniki javno, kaže, da se ob današnji politični konjukturi počutijo desničarski elementi zelo varne.
Šanghaj. — Kakor poroča čas0' pis ,,Tsefanshipao“ šteje Kitajska trenutno 483,687.862 prebivalcev, od katerih odpade na kmetijstvo 396,987.491 oseb.
8. plenarno zborovanje sindikata
kmečkih delavcev in nameščencev Jugosl,avilje je bilo v Sindikalnem domu Agrokombinata Borovo-Sprejete so bile smernice za večJ1 napredek gibanja za visoko storiP nost dela.
VIDA BREST:
Noč nad dolino se je docela zgostila. Nobene zvezde ni bilo ni-"jer in niti koščka čistega neba. "&nez je ležal zakopan v seno na kozolcu in gledal skozi, brane. Ni ®°gel spati. Zdaj, zdaj je zapra-petalo spodaj. Vedel je, da stresajo belogardisti kar tjavdan iz obilnosti. že dolgo ni bilo v. dolino Partizanov, pa so se razšopirili, da Je bilo groza. Kaj vse so počenjali zadnje tedne! §e vedno mu je do-aelo v ušesih obupno kričanje Antona, ki so mu v hosti za bajto jer-ltlena rezali s hrbta. Kričal je, po-vedal pa ni ničesar! Zdaj se že za-rašča njegov grob na travi za kozolcem, kjer pa so prestrelili glavo Francetu, so pognale temne, žametne vijolice . . .
Janeza je streslo. Navsezadnje ga je lahko bilo groza, saj je imel šele dobrih petnajst let. V hiši ne 'Oore spati. Prišli bi ponoči in ga °apeljali. V partizane pa ga mama Ue pusti in ne pusti. ,,Dosti j e “, PDivi. ,,£e so tam trije. Ti si še Ppemlad zato. In nazadnje, sama res ne morem biti. Kdo bo pa delal ?...“
Janez ne ve, da ne gre toliko za-padi dela. Ampak kako, kako naj pobegne, ko pa niti ne ve, kam naj ?e obrne, da bi prišel v odred. Kje Je sedaj? Tihabojem jih ni, na De-oericu jih ni . . . Kam so se obrnili? Nekaj pošte je zaostalo pri njem.
zvezo ni bilo že dolgo nikogar. ^°gel je z roko pod tram in zatipal l)v°j. Kam le naj ga nese? Mama ne Vei da je vzdrževal zvezo. Saj ji J'!lvsezadnje res ni treba vedeti vsega.
Tla, zakaj ga niso vzeli seboj, ko
nazadnje prišli! Da je premlad, 111 res, saj so mlajši od njega tudi v hosti.
Premišljevanje mu je nenadoma Pretrgalo rahlo trkanje na okno. niša je bila nekaj korakov od konica. Kdo je? Pripravil se je, da se Požene skozi brane s kozolca.
» Odprite vendar! Mi smo, mi Partizani!" Znani glas je Janeza Spedi zaleta ustavil. Ne more biti Pomote. Partizani so tu! Za hip je se počakal. Glas pod oknom je spet Ponovil:
»Vraga, saj se nas ne bojite, daj-te no! Janez!"
. Zdaj je Janez zletel po lestvi in Jo že bil pri njih. Stanko! Vene! "Tatija! Pozdravljeni! Obrnil se je !ri stekel nazaj po zavoj. Medtem Jo mama odprla. V sami srajci je sTala na pragu in se pol smejala, P°1 jokala.
»Da ste še živi! Jezes, jezes in jjao že mislili . . . Tak vstopite. a°m takoj kaj pripravila."
»Nikar! Takoj pojdemo naprej! Vftsneje pridemo, podnevi."
Vene je potegnil Janeza na stran. , »Brigada pride", je šepnil, ,,Can-Kapjevci. Ali jim pokažeš pot do fa-r°vža?“
»Pot?" se je Janez začudil.
„ »No da, stezo, kravjo stezo pod ftrovžem, da pridejo prav zraven."
. Zdaj je Janez razumel. ,,Napad?" Jo šepnil.
Vene je samo pokimal in prisluhnil. Na poti pod hišo so se zarisali koraki predhodnice, Vene j11)1 je stopil nasproti. V hipu je bil hoj njih. Nato je krenil z njimi na-j?poj. Vodil jih je čez pjivo, skozi v.ojo, obraslo z leščevjem, in čez |lpoke gmajne. Ob Bistrici, potoku, 'je tekel tik pod smrekami, ki so ^bajale župnišče, so se ustavi#.
ckaj fantov je izginilo nazaj. Ja-R ,2u je bilo srce, da ga je čutil v ni u in v sencih. Zdelo se mu je, da Us?ra. globoko, globoko požirati, da j,»avi razbijanje v prsih in se z ilVn ne izda.
Nenadoma je bila gmajna polna
črnili sklonjenih senc. To je brigada. Janez se je dvignil in vodil kolono naprej, šumenje potoka je za-glušilo spodrsavajoče korake partizanov, ki so brodili na drugo stran. Nato so se razvrstili in se tiho, neslišno vzpenjali po stezi, ki jo je živina med smrekami shodila. Pred njimi se je zasvetil zid. Tu so hlevi in zdaj samo še čez dvorišče do župnišča in skozi sadovnjak h ka-planiji.
Pred Janezom se je pojavil visok mož. Segel mu je v roko in jo stisnil, da ga je zabolelo.
,,Dober fant si. Zdaj pa pojdi hitro, hitro nazaj!"
,,Nazaj?“ je zategnil Janez. ,,Z vami bi ostal ..."
* ,,Komandant sem in ukazujem. Nazaj fant! To še ni zate."
Ura v zvoniku je enakomerno odbila polnoči. Komandant je še enkrat stisnil Janezu roko:
,,Vesel prvi maj, fant!" Nato je sklonjen odhitel. Janez je za hip pos,tal, nato pa zdrsnil navzdol k potoku. Takoj zatem je zagrmelo, da se je ves stresel. Top imajo, mu je (šlo ko blisk skoz} možgane, a že ga je zmotila strojnica, ki je zaropotala v noč- Nato se je razbesne-
lo. Streljanje, kriki, in čez vse vesel, močan vzklik:
,,Za naš praznik, za Prvi maj! Naprej 1“
Na drugi strani vasi. Zdelo se mu je, da prav pod zvonikom, kjer je bil največji bunker, sliši pesem. Skozi vse streljanje je zdaj razločil jasno in čisto: ,,'Vstanite, sužnji, iz prekletstva, zatirani od vseh gospod . . . Zdaj pravda naša, pravda sveta nas kliče v boj od vsepovsod."
Nad župniščem se je zasvetila raketa in za njo druga, tretja . . . Ugasnile so v temi nad travnikom. Kričanje v postojanki je včasih planilo med streljanje in spet se je ožgala strojnica. Vmes pa je zdaj pa zdaj buhnilo ob zid, da se je zemlja pod nogami stresla.
,,Bračo Slovenci! Napred za Prvi maj!" Od kod nenadoma Hrvatje? ,,Ide vama u pomoč trinaesta prole-terska!" Klic je prerasel v pesem: ,,Nabrusimo kose, več klas nam sazrijeva, i žetve bogate nadošo je čas ..." Z druge strani se jc pridružila slovenska: Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas! V boj za svobodo življenja ..."
Pesem je naraščala in Janez je ko ukopan strmel v noč in v svetle
črte, ki so jih risale svetleče se krogle. Nato je iz potnih prsi za-ukal in planil v tek. Domov, domov! Vsem mora povedati, da je prvi maj resnično naš Prvi.
Tekel je med mejami in se oziral nazaj v dolino, kjer je divjal boj. V vasi pa so se zbrali vsi in v ranem jutru stali v gručah pred hišami, solzni in tresoči se od mraza in sreče.
Nato se je zakadilo iz dimnikov. Saj so vendar gostje tu in tak praznik! Smejočih se obrazov so prihajali skozi vas partizani in se ustavljali pri ljudeh. Sedali so za polno naložene mize in pripovedovali o boju spodaj, ki se je nadaljeval ob dnevnem svitu vse boli in bolj.
Janez je bil spet v dolini. Zdaj že s puško, ki jo je privlekel od nekod. Mati pa je doma pripravljala popotnico za vse, ki so to noč za Prvi maj napadali.
Iz zvonika se je kadilo. Partizani so zažgali bunker v njem. Zid ka-planije pa se je ob vsakem topovskem izstrelku zavil v siv oblak prahu. Za postojanko so Tomšičev-ci z glasnim ,,horukanjem“ razdirali progo, da ne bodo po njej nikoli več vozili soldaščine na fronto.
Proti jutru naslednjega dne je Janez z brigado odšel. Komaj pa se je jutro naredilo, so ropotali po cesti spodaj kamioni, polni Italijanov in belogardistov. Začela se je hajka, strahotnejša od minulih. Toda nič ni bilo tako strašno, da bi moglo uničiti v ljudeh moč, ki se jim je nabrala v srce med bojem za Prvi maj.
In zdaj bo spet prvi maj! In jadra, zelena jadra imajo rdeče krpe in rdeči tulipani imajo rdeče lise. Morje pokrivajo vijoličaste pege, kakor da ležijo na njem široki listi; in čolni so na morju kakor račke in krdelce slavčkov zboruje na Trsteniku. V mladih akacijah so skriti in njih petje je belo cvetje po tržaških grapah.
Babica pestuje hčeri dete in hči hiti po rebri, s Trstenika nese kosilo možu. Starka boža malčku bela lička, španski bezeg pa je prislonil bela lica k nizki strehi. Iz špranj je na borjaču pognal pelin, toda v vrtu sonči mandelj svoje drobne sadove. Na brežini, visoko pod mostom se pase govedo, pastir mu žvižga o vetru potepuhu. Mali Marko pa je odvezal osliča, ga zajahal
in zdaj speta po zelenem klancu. Oslič ima droben curek krvi ob nozdrvih: Ob akaciji se je zbodel, je rekel Marko. Zdaj ga zmagoslavno jaše in debela vrv sledi vse-gor po klancu.
Zelene so dolinice in vso tržaško gmajno so nagubale v mogočno krilo,, vse okoli in okoli belega telesa: in belo telo je naše mesto Trst! In tudi tračnice brzijo proti mestu. Tudi most pod njimi; in most je kot da se je sprožilb kraško kamenje, se zlilo v plemeniti plaz in plaz je preskočil dvakrat, trikrat grapo, in postal je most) Zelenje zdaj v prešernih strujah žubori pod krepkimi oboki, ko da so potoki.
Deklica moja, poj! Napisal ti bom pesem o čudežnem mestu Trstu. Veš pred dnevi je nekdo
plačal trobentaste zvočnike — in zvočniki so kričali v aprilsko sonce, da Trst ni moj, da Trst ni tvoj. Toda, deklica, zapoj, da preglasiš plačane trobente, da ji,m poveš o najinem mestu v kraških kamnih, ki jih sonce pari; kakor ogenj iz plavžev se upira vanje, o terasah, o špatnih, ki gredo vse dol vse dol po bregovih. In naša zgodovina stopa po pomladnih stopnicah zmeraj niže k morju. O krošnjah razcvetih dreves, o cvetih, ki so drobne perutničke, sinjkaste, oranžnate pe-rutke, o krošnjah, ki so negibne jate pisanih, čudežnih ptic.
Živel je mlad človek, ki je zapel o Krasu, in rekel je ,,Moj Kras!" Bil je pošten in pel je kakor mu je kri velela. Ni bil naš, toda pel je za nas, pel je za tiste, ki bodo prišli. Izpel je svojo najglobljo bol, ker videl je ljudi jutrišnjega dne.
In to smo mi, na „obali bodočnosti, na obali jutrišnjega dne. Jaz, deklica, sem deček zdaj, toda jutri bom kapitan na novozgrajeni ladji, jutri bom stal za zobčastim kolesom in vrtel ga bom, vrtel. Vrtel ga bom, da bo ladja plula, moja ladja: ko da se je pomlad potunk-nila v morje in postala riba. In moja ladja bo plula mogočna, kakor kit, kakor kit na omamno svatbo.
In še so grmeli zvočniki da naj bodo moje grape in Trstenik in Ro-janski potok in Starobreški in hudournik Kljujč In hišice kontovel-ske in ščedenjske brščice — toda, da ulice niso moje; da ulice so samo zanje. In jaz sem šel in pri sebi sem imel knjigo pesnika Slataper-ja. Viš, pregledal sem vse kotičke najine mladosti, prevohal veže kakor stari pes, obvohal vlažne stene. In nikjer ni bilo luknje, ki ne bi vedel zanjo. §el sem in ugasnile so električne luči in spet je. zasikal (Nadaljevanje na 4. strani)
miiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiBRiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiNuiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiii
Zoram Hudales
I™
MAJ
Pomniš li dan, ko vlak je hropeč izseljence vozil na tuje, ko prvi naš borec je v gozdu čuječ verjel, da svoboda se kuje?
Takrat je bil maj.
Pomniš li dan, ko šli smo v Trst? Na cestah in nebu brneli so stroji. Za nami mir legal na kraško je prst. na skale, trdnjave - prestali so boji. Takrat je bil maj.
In danes je maj. Tovariš, poglej!
Vsa srca je nova vesna ogrela.
Ljudstvo prepeva veselo brez mej, zastave razvija - praznik je dela.
To prvi je maj.
■iiiuiniiiiiiiiiiiiiiuinMuiiaiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiiiiHiHiiniiiiiiiiniiiii
POMLADNE
P. A. Ogarev:
SLIKE IZ
i r
Zgodnje nedeljsko jutro. Lahak polmrak zastira, kot prozoren pajčolan zadnje ugašajoče zvezde. Na vzhodni strani podgorskega hribovja se nebo prav nalahko rdeči. Tam bo vzšlo sonce — vir vsega življenja tudi tu v Istri. Zdaj je še vse tako lepo tiho in mirno. Kot bi te nevidna, ljubeča roka božala, ti je. V notranjosti je en sam velik akord, ki naznanja začetek novega življenja.
Kako bi mogel vzdržati, ob tako vabljivem dnevu v postelji? Nekaj ne morem si razložiti kaj — me je bilo to jutro prebudilo oh nenavadni uri. Nisem več mogel zaspati.; Vstal sem in počasi odšel iz Kopra, ko je v njem še vse spalo, šel sem kar - tja v en dan - kot pravijo naši stari ljudje. Pod dojmom, da bom nekaj novega doživel sem krenil po cesti na levo proti nekdanji postaji. Dnevni promet še ni napolnjeval ozračja s svojim ropotom. Vsak najmanjši glasek je iz velike daljave priplul na glasovnih valovih na ušesa. Po strmem gmarškem klancu vzpodbuja mlekarica svojega osla z značilnimi: ,,Teri, teri“. Težko je obložen sivec z vrči! na obeh straneh. Podviza se in naglo peketa s tankimi nogami, pa §e vseeno gospodinja ni zadovoljna. Nič ne protestira sivec, ko ga poleg vzpodbudne besede zadene po zadku še debela palica. Vajen jo je kot sena. Ve, da je Koper njegov cilj in počitek. Tam od Prad se razločno sliši živ pogovor dveh drugih mlekaric, ki tudi hitita proti Kopru z vrči mleka na glavah. Od Pomjan-ske višine pa se tako razlnčno čuje kikirikanje petelinov, kot bj imel kurnik pred seboj na cesti.
Orač v koprski dolini
Za bivšo kciprsko postajo, ki danes služi podjetju ,,Bor“ za skladišč« lesa, že orje kmet globoko v zaraščeno-ledino. Zgodaj je vstal, ker ve, da je zgodnja brazda — zlata brazda. Pravkjar so orača osvetlili prvi žarki vzhajajočega sonca. Kot s srebrnimi zvezdicami posuto je polje, vinogradi in orač. Očem in duši tistega, ki razume in občuti vso globino in pomen tega dela, je to sladek užitek. Noč je bila mrzla, pa je lahka slana pobelila vso dolino, da se zdi kot posuta s srebrom. V to lepoto je kmet zaoral in počasi obrača brazdo za brazdo, leho za leho. In v notranjosti mu poje poje mu brazda pesem življenja, poje, vse okoli njega, ko se prebuja iz nočnega spanja v tako lep in sončen dan pomladi v Istri.
Zdi se očesu, da zgodnji orač podorava srebrne zvezdice, ko sončni žarki, ki so se prikradli skozi visoke ciprese koprskega pokopališča, obsevajo še nepreorano ledino. Iz zemlje že dehti vonj po pomladi, po življenju, po semenu, katerega pričakuje. Tega bo v kratkem sprejela v svoje skrivnostno varstvo, sodelovanju s sončnimi žarki in gorkoto, v sodelovanju z vodo in z miljardami nevidnih glivic kvasovk, bo zemlja izvršila veliko delo. Obdelovala ho sprejeto seme, ga božala, gojila, in prebudila v njem skrivnostne kali življenja. Te kali bodo prebodle zemeljsko skorje in prikukale na dan v obliki bilk. Tedaj bo zemlja - že lepo poravnana, povedala kmetu lepo novico: — Glej, ker si dobro delal z mano, ti bom to tvojo dobroto poplačala. Kar poglej čez mene in objemi s pogledom vse površje. Vsa ži(vim 1 Vse to bo zate in za tvoje!
Ko se prerijem skozi pas gostega
traja, kj Ha obroblja obcoaun L^nol,
voščim kmetu-oraču dobro srečo in obilen pridelek. Z nasmehom odgovori in ustavi vola.
Čuti, da razumem njegovo delo
Vam, ki pridete včasih iz mesta, moram povedati, da tega pozdrava ne smete nikoli opustiti. Kmet, ki ima dober čut, bo občutil, da ne razumete ne njega in ne njegovega dela, če greste mimo, kot bi ga sploh ne opazili.
Gradijo velik in lep Zadružni dom
Marežgani gradijo drugi del Zadružnega doma. Tisti, ki so se že leta 1922 uprli fašizmu, ko je ta hotel preprečiti, da bi Marežgani volili svoje ljudi. Prvi del so že dogradili lani in pri tem napravili —
15.000	prostovoljnih delovnih ur!
Kakšni ljudje pa so to, bo vprašal tisti ... ki danes caplja nekje daleč zadaj za vsem napredkojm/? Gleda na desno, gleda na levo, gleda nazaj, posluša prišepetavanja tistih, ki ljudske oblasti ne marajo. Posluša pa tudi tiste, ki so oblečeni v duhovska oblačila — a duhovni niso. Tako ga moti vse: hudič, bog, ljudje zavirači in njegova sebičnost. Bi, ali ne bi, mu tolče v glavi?! Nič ni z njim. In nič ne bo! Mogoče bi bilo, če bi poizkušal odkrito in brez sebičnosti pogledati v ta novi svet. Nima svoje glave, ker drugi zanj mislijo. Toda svet gre naprej, in bo
šel, tudi če on in še kdo drugi še tako vlečejo nazaj. Istrani — Marežgani napredujejo. Lani 15.000 prostovoljnih ur, katere je napravilo — 2000 članov SIAU! Ali je, ali ni trdna ta bratska organizacija tistih ljudi, ki delajo, da bo njim, da bo tudi skupnosti boljše?!
Pa letos, kaj bodo napravili Marežgani?! Vem, da vas vse zanima Tudi vse tiste, .ki iz Trsta pihajo... da ho kmalu drugače.
No, res bo drugače; Marežgani in tudi drugi ljudje v Istri vedo, da bo res.
Ampak ne tako, kot bi tisti iz Trsta radi!
Le poslušajte.
Letos bodo Marežgani napravili pri gradnji Zadružnega doma —
66.000	prostovoljnih ur! Povedali so mi to sami, ko sem jih pri delu obiskal. Videl sem na njihovem sten-času, da imajo osem delovnih skupin, katere dnevno izmenoma delajo. Ob nedeljah pa vsa množična bratska brigada. In se pozna, da delajo zares. Kmalu bodo pričeli rasti iz že izkopanih temeljev zidovi za še ostali del Zadružnega doma.
Ti, ki si še vedno uklenjen in utesnjen v jarem sebičnosti, kar pridi in poglej, pa porazgovori se s temi ljudmi. Boš videl in občutil nekaj zelo novega. Saj so še mene nekako postrani gledali, ko sem prišel med nje. Bilo mi je celo malo
nerodno, ko sem to opazil. Ampak jim nisem prav nič zameril. Sklenil pa sem o njihovem delu nekaj napisati, da bodo tudi drugje zvedeli, kako delajo. To zalo, da se jim vsaj malo oprostim, ker jim nisem priskočil na pomoč s krampom.
To so Marežgani, ki vedo, da gradijo zase in sebi — boljše dni! Kar nič ne poslušajo tistih, ki pravijo, da ni prav, če ob nedeljah delajo, d« ni to ljudska oblast, ki jih tako naganja k delu. Tudi listih, ne poslušajo, ki pridejo z nekako važnim obrazom, se ogledajo na desno in levo, naprej in nazaj, ter nekako skrivnostno pošepetajo ... da bo sprememba. Ej, kako vse take Marežgani dobro razumejo! Vedo, da je ta . . . sprememba že nastopila — in sicer za žepe vseh takih. Ni več časa za tako politične kvante pri revolucionarnih Marežganih. Danes je kramp njihovo revolucionarno orožje, ki jim poje vsaki dan lepš° pesem izboljšanja.
To jutro mu je vsega prevzela lista lepota, ki jo moraš občutiti v globini duše. Od nekje iz vsemirja so prihajali akordi prebujajočega se življenja,, se razširjali čez vso delovno in napredujočo Istro in v občutje ter se znova vračali nazaj, če bi bil umetnik, bi hotel vse to na platno ujeti in tako povedati-pokazati našim ljudem velike tajne in lepote tega novega življenja in ustvarjanja, pri katerem sodeluje — vsak na§ delovni človek.
Pesem o mojem
plin v starih svetilkah vrh železnih stebrov. Ob možu sem stopal, ki je z dolgo palico prižigal plin. Tudi jaz sem prižigal po vseh kotih modrikaste plamenčke, zato ker so kričali, da ulice niso moje. Spet sem tekel za tramvaji in na skrivaj sedel na luč prikolice, in na obrežju sem tekel za tovorniškim vozom, da me je voznik ošyrknil z bičem. In ob tračnicah openskega tramvaja sem se spet usekal v stopala in mama me je močila z arniko kot nekdaj.
Viš, in ti si bila spet kakor fantek in nožiče si imela kakor vrabček. Murve si klatila, ulica Fabio Severu pa j£ resno šla na Kr&s. In kamni so bili zaradi murv vsi rdeči, ko da smo jih poškropili z malinovcem.
Ti si dejala: Viš jo, viš jo murvo ! “
Kamen pa je priletel dečku na glavo in kamen je bil ves krvav od pomečkanih murv, samo malce, samo malce od krvi. Pa je mehkužnež šel in klical mamo. In njegova mama se je drla na tvojo mamo. Pod murvo je bil direndaj, pod murvo je bilo sodišče, in ti deklica-fantek si morala kleče prositi odpuščanja:
,,Nikoli več, ne bom nikoli več!“
Pa vendar nas niso mogli ugnati: pritiskali smo v vežah na gumbe in kradli sladkor iz vreč pred trgovinami, v kanalu smo skakali v čolne, po tem smo lezli v stari svetilnik gledat, kako je Trst velik. In Trst nam je od tam, ob kristalih pristaniškega čuvaja velik velik: bil nam je široka bela pahljača. In Kras, ko da bo zdaj zdaj pomahal z dragoceno pahljačo. V trumah smo cepetali na obrežje in kopalne hlačke smo vrgli preko ramen. Ljubili smo m gkdjeri, skuje nevestice amo
posipali s toplim peskom, da smo jih skrili kakor školjke. Potem smo božali peščeno plast, ko da božamo njih rožnate ude. In vi, naše nevestice ste bile vitke kakor ribe in mi smo vam pletli vence iz suhe morske trave.
Poročne vence nam je naplavilo morje; naplavilo nam je katranira-ne deske, s katerimi smo zanetili ogenj na škorjeri. In koče smo si zgradili, in dim se je valil nad prodom in mi smo se kopali v morju in v dimu kakor družinice cigančkov.
O, ali naj jim še povem o svojem Trstu? Ali naj povem, zakaj je moj ?
Ali naj povem in povem, da bo debela knjiga? Deklica, zdaj se ne bojimo, da bi pesnik Slataper bil bolj močan. Premagali smo ga v ljubezni in trpljenju. In Trst je moj, je moj! Glej, zdaj je večer. Čez dan se je svetloba bila razlila po vsem morju, na pomole je pljuskalo svetlobo. Zdaj je večer, in luč se je stisnila v male pičice; kakor kresnice so lučke v naši luki; kakor kapljice, ki so po dežju biseri v temnem zelenju. Od kod prihaja večer na morje? Viš, jaz vem: motorni čoln je privezan k pomolu in njegov stroj suva in suva. Njegov stroj je skrita črpalka, ki sesa, sesa večer iz morja.
Da, deklica, jaz vem, kaj je bolelo tujega pesnika! Svojo ljubo je iskal, vse življenje zaman iskal, tožil je: ,,Kje so tvoja usta, da jih poljubim? Kje si?“ In ni je našel, ker iskal je za jutrišnji dan. In ta je naš. In on je vedel in je bil pošten, trgal si je meso z udov, toda bil je pošten in nič ni zamolčal! Mi vemo iuiaj, da, amu Uuuujcvali pr&o deja-
nje, deklica, ker lepa Vida se je vrnila! O vsem je pel pesnik Slala-per — o lepi Vidi ni pel.
Zato poj, deklica poj!
Bil je prvi maj in razkuštrani vojaki so prišli v mesto, zdolž grap kakor Itojanski potok, kakor Staro-breški, kakor ključ- Glej, in vsi so tedaj motrili raztrgane borce in vsi so pozabili na morje.
Bilo je na večer, in nebo je spreminjalo svoje kulise, iz dalje se je bližal čoln. Ni bil samo čoln; gondola je bila in krasilo jo je cvetje. Lučke so ščipale temo, v pisanih, nihajočih lampijonih so visele. I11 tuji godci so brenkali na kitare, na violo in na čelo. Brenkali so dekli; ci, ki je stala med njimi in je oni niso poznali: kakor da jim je veter naplavil vilo v prazniško gondolo.
Mala najdenka, hčerka morja in kraške obale, je pela. Kakor da valčki rušijo kamenčke na produ, kakor da božajo plavi pesek; kakor da šeleste češnjevi cveti, ko da so cveti postali perutnice pisanih ču' dežnih ptic.
Bil je prvi maj in deklica je pela in tuji godci so utihnili.
Oh slovenski obali pa je stal rj' bič v čolnu, prisluhnil je. Tedaj je ribič dejal svojemu srcu:
„Vedel sem, da boš prišla, da bodo tvoje oči čiste in modre kakor morje nad domačim prodom.' Vedel sem, da boš prišla, deklica le' pa Vida in da bo tvoje telo deviš^0 in nedotaknjeno kakor tvoja oba' la.“
In nad obalo, ki je čakala dekb co svojih sanj, je prvič prišla P°' mlad.
Deklica, poj! Nikogar ne čakam1’ več! Lepa Vida je nazaj prišla. Lep11
ati ho borila z uatui.
pes
fimim SPZ naznanja *,m»2
Centralni oder Slovenske prosvetne zveze
vabi
Prebivalstvo Kaple na Dravi zahteva učinkovite ukrepe
Kapla na Dravi. Krajevni odbor demokratične fronte delovnega ljudstva v Kapli na Dravi je na svoji zadnji seji obravnaval različne probleme, med drugim vodne struge in d&vek na pse-čuvaje. V smislu sklepov te seje je dne 20. aprila t. 1. Poslal občinskemu svetu boroveljske občine pismo z dvema nujnima zahtevama, ki jib naj svet na svoji seli obravnava in čim prej reši. Gre Zf| naslednja dva problema:
Vodne struge Babnjaka, kapelskega in trnškega potoka so polne Navlake, poleg tega pa je nevarnost, da se ob potu ležeča stena vodne struge med Hubeem in Incelem vsled prevelike obremenitve poti s težkimi kamioni, ki prevažajo les, ,le posuje. Da se prepreči nadaljnja
^odige. V sredo, dne 19. aprila t. 1. sim> ob veliki udeležbi prijateljev 'n znancev od blizu in daleč spremili k zadnjemu počitku rajnega Žampovega očeta, ki nas je v 59 to tu starosti za vedno zapustil. Sledil je svojemu komaj 24 let staremu sinu Tineju, ki je moral pred ,;nim lotom vsled poškodb v zadnji vojni v prerani grob.
Rajni žompov oče je bil silno Priljubljen pri vseh, ki smo ga pognali. Bil je stara slovenska korenina, ki se je pred vsakomur upal zakopati svoje prepričanje in svojo narodnost. Do prihoda nacističnega vajha je bil slovenski zastopnik v nodigkem občinskem svetu in kot jak mnogo storil v. korist nas vseli. 'Udi kot napreden gospodar se je v našem zadružništvu pridno udej-
Jugoslovanski boksarji v Celovcu
V soboto, dne 29. aprila in v ponedeljek, dne \. maja 1950 ob 20. nri nastopijo jugoslovanski boksarji Rizkulturnega društva ,,Partizan“ iz Beograda proti celovškemu moštvu „KAC“.
Prireditev bo v KAC-areni, o poteku bomo poročali prihodnjič.
škoda, ki jo povzročajo poplave, naj občina takoj podvzame vse potrebne ukrepe.
Posestniki psov-čuvajev odločno protestirajo proti visokemu davku na pse, ki znaša 30 šilingov. V današnjih razmerah, ko kmetje vsled silnega pomanjkanja denarja skorajda ne morejo več vzdržati potrebnih poslov in dninarjev, je tako visok davek neznosen. Zato kmetje zahtevajo znižanje tega davka za 50 odstotkov.
Uresničitev teh zahtev kapelskega prebivalstva je nujno potrebna. Tu se ho videlo, kako boroveljski občinski svet s socialistično večino upošteva zahteve in potrebe ljudstva.
stvoval. Petnajst let je bil načelnik naše Hranilnice in posojilnice in mnogo doprinesel k procvitu zadružnega dela pri nas. Neizmerno je ljubil našo slovensko prosveto in ni bilo slovenske kulturne prireditve, na kateri ne bi bilo žampovega očeta. Nad vse je ljubil slovensko besedo in pesem, kakor tudi svojo slovensko zemljo.
No domu in ob odprtem grobu mu je domači pevski zbor v slovo zapel ganljive žalnstimke. Tudi domači župnik se je s kratkim nagovorom poslovil od dragega rajnega.
Naj mu bo domača slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil, lahka. Zaostali Žampovi družini pa naše iskreno sožalje. —
Zadnjo nedeljo pa so nas obiskali „Gorjanci“ — igralci kolmirškega slovenskega prosvetnega društva z igro ,,Lurška pastirica11, ki so jo kar dobro podali. Na prireditvi pa so nastopili tudi kotmirški pevci in tako izpolnili nedeljski popoldan. Naj še pridejo, vedno jih bomo veseli. Upamo, da jim njihov obisk lahko kmalu vrnemo.
Borovlje. — Pri nas je doma puškarska obrt, s čemer imajo Borovlje tako rekoč svojo industrijo, ki je ni nikjer drugje v vsej Avstriji. Ze
par sto let izdelujemo pri nas puške in razumljivo je, da vse to ni prišlo kar čez noč, temveč je trajalo deset in desetletja, predno se je ta industrija tako udomačila in izpopolnila.
Po veliki noči so bili spet izpiti in pred komisijo so nastopili štirje pomočniki, da s svojim znanjem dokažejo, da lahko postanejo mojstri v puškarski obrti. Pred petdesetimi leti ali še prej je bilo to mnogo enostavnejše. Tedaj je bilo treba vplačati samo trideset srebrnih goldinarjev, ker je bil to glavni pogoj, da je dotični dobil koncesijo. Za tedanje čase je bilo trideset goldinarjev vsekakor precej denarja in jih ni imel vsak. Zato tedaj tudi niso gledali, če je pomočnik, ki je hotel postati mojster, svoj poklic dobro razumel. Znanje je bilo več ali manj postranska stvar. Računali so pač s tem, da, če ne bo znal delati ali prodajati, bo pač ostal tam, kjer je bil poprej.
Kakor pri vseh poklicih, je danes tudi pri puškarskem potrebno mnogo znanja, in to ne samo praktičnega temveč tudi teoretičnega. Vsak, ki hoče postati mojster, mora napraviti predpisani strokovnjaški izdelek ter z njim nastopiti pred komisijo,, v kateri sedijo dobri strokovnjaki in tudi zastopniki zbornice iz Celovca. Mnogo je treba znali in na nešteta vprašanja pravilno odgovoriti. Pomočnik, katerega znanje je pomanjkljivo, mora izpit v par mesecih ponoviti in ga ponavljati tako dolgo, da izpolni vse zahteve, gele tedaj se oddahne puškarski ,,maturant'- in postane novopečeni mojster. —
Dne 21. aprila t. 1. se je po tako imenovanem Vernikovem klancu
pripeljal s kolesom in košem na hrbtu pekarski vajenec, petnajstletni VVafter Moser, ter z vso silo tres-nil med voz m konja Jožefa Lam-piclilerja. Konj se je splašil, vdrl z vozom naprej in pri tem vlekel precej daleč za seboj fanta s košem vred. K sreči se fantu ni mnogo zgodilo in so poškodbe, ki jih je utrpel, le neznatne. Nesreča pa. bi bila lahko večja. Na cesti, posebno pa na klancih, je treba pač več previdnosti !
na svojo prireditev s staro in znano dramo
„Za pravdo in srce<(
ki bo v nedeljo, dne 7. maja 1950 ob 15. uri
v Narodnem domu v gt. Jakobu
Slovenska prosvetna zveza priredi v okviru prvomajskih proslav ki-no-predstave, kjer se bosta predvajala jugoslovanska filma
To ljudstvo bo živelo Parada mladosti
v Železni Kapli, nedeljo, dne 30. aprila 1950, ob 11. uri;
v Borovljah, ponedeljek, dae 1. maja 1950, ob 14. uri;
v Pliberku, torek, dne 2. niaja 1950, ob 20. uri in
v Vrbi, četrtek, dne 4. maja 1950, ob 18.30 uri.
Uradne ure Okrajnega odbora DFDL v Borovljah
v okrajni pisarni, Dollichgasse 4 so: so:
v torkih od 8 do 18 ure, v petkih od 8 do 13 ure in v sobotah od 8 do 13 ure.
V ostalem času je okrajna pisarna zaprta, ker so aktivisti na terenu.
DFDL, Okrajni odbor Borovlje
MALI OGLASI
Mala hiša ob cesti, novo sezidana, 3 sobe, 3 četrt ure od Vrbe oh Vrbskem jezeru blizu Škofič, na prodaj.
Naslov v upravi ,,Slovenskega vestnika11 v Celovcu, Gasometergasse 10/1.
Iščem fanta, ki ima veselje do pekarske obrti in je vajen tudi poljskega dela.
Ponudbe poslati na naslov: Franc Kajšnik, pekar, gt. Peter, pošta gt. Jakob v Rožu.

P R E Z I H • V
VORANC:
POŽGANICA
Granictalerji si niso dali dvakrat s'7etovati, temveč so se dvignili in jo pahnili iz korita. Z njimi so odšli 'Udi Sirničani. Dokler niso prišli
1,0	vrha police, ni nobeden sprego-v°ril besedice. Ko so bili pa že na ruvnini, se jim je mahoma odprlo: ,,Prokleti čuši, zaradi njih bi lahko še sitnosti imeli.11
,,Onstran Drave nisem ničesar izgubil. “
,,Glavno je, da smo se tu izmo-'Qli; naprej bo že šlo.“
Na patra Lobisserja so medtem že popolnoma pozabili. Krenili so proti Budu, kamor so ravno dospeli, ko je uddelek drugega volkswehrovskega “utaljona z Dunaja, pomešan z raz-U'mi koroškimi četami, plenil Svetlo graščino, kolikor so umikajoče se slovenske čete še pustile. Lastnik Jr&ščine je živel v Gradcu in ni mo-protestirati zoper nehvaležnost
domovine, a oskrbnika so plenilci nagnali . . .
gesti dan po odhodu zdoma so samostanski hlapci mogočno vkorakali
v Granictal, z njimi pa tudi štirje Sirničani.
,,Heil Karnten!"
,,Dali smo čušem!"
Toda pristava jih je videla šele osmi dan . . .
Koroške čete, ki so do Drave še čutile nekaj odpora slovenskih čet, so proti vsakemu pričakovanju mogle ugotoviti, da Slovenci ne nameravajo braniti niti tako sijajne obrambne čete, kot je Drava. Skoraj brez žrtev so se polastile vseh prehodov čez Dravo, mostiča pri Velikovcu, pri Kamnu, pri Tinjah, pri li-piškem brodu; slovenske čete je bila zgrabila panika, da so kar same od sebe brez boja zapuščale postojanke in v polnem neredu' bežale
proti štajerski meji. Edino ostanki razbitih slovenskih čet, sestavljeni po večini iz koroških slovenskih legionarjev, so se skušali ponekod upirati', toda sovražnikov naval je ta odpor .mimogrede zlomil. Tak odpor je poskušal na Tolstem vrhu še nadporočnik Malgaj, kateremu je ostala zvesta kopica njegovih sobojevnikov, ki je hotela braniti zadnjo ped koroške dežele. Toda ta poskus je Malgaj plačal \Z življenjem.
Koroške čete so se pijane zmage zagnale čez mejo na gtajersko; mimo gorečih kmetij in porušenih mostov so vdrle že v Slovenjgradec in na drugi strani do Mute ob Dravi. Toda to že ni bila več prava disciplinirana vojska. Centralna vlada na Dunaju.' ki je slutila težke posledice take avanture, je pritisnila na vojaško komando, da se je prodiranje ustavilo na deželni meji.
Rožej Klemen in Obergast sta s tovariši primargirala v osvobojeni Guštanj z dveurno zamudo. Komaj jo je poslednji slovenski legionar dobro pobrisal proti Dravogradu, že se je trg zavil v zmagoslavje koroških deželnih zastavah, med njimi je viselo tudi precej frankfurtaric. Po tovarniških perzonalih so prihajajoče zmagoslavne pozdravljale tudi rdeče zastave in rdečo cvetje. Vendar je bilo veliko oken praznih.
Trg je bil poln ljudstva in koroškega vojaštva. Kljub temu, da si čul
do sem še zadnji bojni hrup, so bile gostilne nabite, pri Lečniku, pobeglem slovenskem nacionalistu, je množica plenila. Prvo, kar je Rožej zagledal na trgu, je bil trgovec Skuta, ki je pred svojo hišo čepel vrh lestve in z dletom ter kladivom odstranjeval tablo s slovenskim napisom, katerega je moral pod slovenskim režimom izobesiti. Kakor zmeraj je bil Skuta tudi sedaj popolnoma pijan. Po vsakem tretjem udarcu s kladivom se je obračal k množici, ki ga je gledala, grabil kapo z glave in vpil:
,,Heil Karnten! Heil Oesterreich!"
Ko se mu je naposled posrečilo odstraniti zadnji žebelj iz deske in je tabla padla na cesto, je spet dvignil kapo visoko v zrak in zakričal, da je prevpil ves hrup na trgu:
,,Jaz sem Aleksander drugi! Živio . . .!“
Množica se je tresla od smeha in mu vzklikala.
Obergast je nemo gledal prizor. Potem se je obrnil k Rožeju in mu rekel: ,,Kaj je temu . . .?“
Rožej ga je potegnil v stran.
,,Pojdi z menoj!"
§la sta k njegovim staršem v per-zonal.
Pudlar Rožej je sedel kot navadno na svojem stolu v kuhinji, na katerem je posedal že trideset let. Tudi zdaj je imel srajco odpeto in kazal svoje rjave, upadle prsi. Mati
Pripravimo sušilne naprave za sušenje krme
Kmetijski znanstveniki računajo, da izgubi seno pri sušenju na tleli pri lepem vremenu že 33 odst. beljakovin in 40 odst. škrobnih vrednosti, pri deževju pa celo od 48 do 67 odst. beljakovin in 52 do 67 odst. škrobnih vrednosti. Vsled česar nastanejo pri senu tako velike izgube na hranilnih snoveh, če ga sušimo no. tleli?
Čeprav smo morda seno kosili ob pravem času — v prvi dobi cvetenja — ko je nabranih v rastlini največ hranilnih snovi, utrpi seno pri sušenju na tleh znatne izgube. Moramo ga obračati — s tem zdrobimo drobna stebelca in lističe, ki jih nikoli ne moremo več zbrali z grabljami in ostanejo zato na travniku, če imamo dobre ali novozasejane travnike, zraste tam visoka gosta trava, ki se le počasi posuši. Včasih leži na travniku po več dni in postane vsako jutro rosna, če se še pripeti, da pride v dobo sušenja še kakšna ploha ali daljšo deževje, ki izpere iz sena skoro vse hranilne snovi — beljakovine in škrobne vrednosti — nam ostane samo še seno, ki je na hranilnih snoveh dosti revnejše kot slama.
Zaradi tega čedalje holj priporočajo tudi sušenje sena na sušilnih napravah, kjer je izguba hranilnih snovi dosti manjša. To smo pri sušenju detelje in lucerne opazili tudi že sami in jih zato sušimo na ojstr-vah ali kozolcih (stogih). Takšne sušilne naprave bi se izplačale tudi za sušenje sena predvsem s travnikov, ki smo jih nanovo zasejali, kjer raste visoka in gosta trava, ki se dolgo ne posuši. Letos bi prišli k tem sušilnim napravam prav poceni,
ker je Kmetijska zbornica razpisala za napravo takšnih sušilnih naprav subvencije v višini 30 odst. vseh materialnih stroškov. Vsak kmet lahko dobi to subvencijo za naprave, ki jih potrebuje za površino do 5 ha, glavno je, da predloži Kmetijski zbornici račune o stroških, ki jih je imel za napravo švedskih jezdecev (Schvvedenreiter), senenih koč (Heuhutten) in takozva-nih hajnc (lleinzen). Na spodnjih skicah so pokazane oblike takšnih naprav in mere, ki pridejo v poštev.
Seno pa tudi deteljo ali lucerno naložimo na te naprave, švedske
jezdece obložimo lahko s popolnoma zeleno in tudi mokro krmo, dočim naložimo travo ali deteljo ha druge naprave, čim je nekoliko ovenela. Če smo zjutraj kosili, popoldne lahko obkladamo in si tako prihranimo vse delo obračanja in tudi dež nam ne more poslabšati ali skvariti sena. Torej z obkladanjem in sušenjem sena velikih trav ha teh pripravah ne zamudimo dosti več časa kot pa pri sušenju na tleh, pridelamo pa na vsak način boljše in izdatnejše seno.
Švedske jezdece postavimo v smeri, od katere pride vedno najmočnejši veter in jih prepnemo z 2 mm debelo žico v štirih do petih vrstah. Vse ostale naprave so iz okroglega lesa. V krajih, kjer lahko vsadimo ojstrve( če je zemlja dovolj globoka in trdna) imajo švedski jezdeci, ojstrve in hajnce vsekakor prednost, na plitvi zemlji pa imajo prednost senene koče, ki trdno stojijo in jih noben veter ne more pometati. Pri sušenju sena na senenih kočah moramo paziti, da ovenele
AH je mesec maj za setev lucerne res najbolj primeren bas?
Vsak kmetijski inženir, s katerim sem doslej govoril in kateri se je praktično šele začel baviti s poljedelstvom, mi je priznal, da je moral plačati več ali manj znatno ,,šolnino". Tudi tov. inž. Polcer pri vsakem svojem splošnem predavanju zelo zanimivo pripoveduje, kako silno ga je v njegovih mladih letih stalo uvajanje v prakso, kako ,,visoke novce" je moral šteti kot šolnino.
Je že tako; v kmetijstvu se je treba učiti do smrti. Tako se je lov. Polcerju n. pr. pripetilo, da mu je šele pred dvemi leti vsled neupoštevanja gotovih, sicer neznatnih okolščin, pozeblo več kot pol sadne drevesnice in da je tozadevna škoda šla v mnoge tisoče.
Tudi sam sem se podobno vračunal. Kot nekdanjemu kmetijskemu učitelju mi je že nekako prešlo v meso in kri, da je treba lucerriV. sejati meseca maja. Zato sem tudi pred nekaj leti pustil sejati (sam nisem bil takrat doma!) za drag denar kupljeno lucerno meseca maja, pozabil sem pa prej opozorili domače na vremenske prilike in pozabil povedati, da je treba lucerno meseca maja sejali pač v takem času in v tako zemljo, da imajo posejano drobno zrnje in mlade rastlinice prvi čas dovolj vlage na razpolago. In tako je bila moja lucerna sejana ,,po predpisih" sicer meseca maja, toda v času, po katerem prav dolgo ni več deževalo in posledica tega je bila, da nemška detelja ni vzklila oz. da so se mladi lucernini kalčki posušili. Zato me je prav prijetno iznena-dilo, ko sem potoval sredi aprila po Podjuni in sem v Pogrčah pri posestniku Pavležu našel v tem času lucerno že posejano. In takrat me je prav bolestno zaskelel spomin na moj svoječasni ,,1'iasko" pri setvi lucerne ter sem dejal in poudarjam to odločno tudi danes:
Sejte lucerno, ne oziraje se na koledarski mesec, v takem času, da bo imela dovolj vlage za kaljenje in za prvi čas rasti. Boljše tvegati nekoliko nevarnosti glede mraza, kakor pa jo sejati v pretečo sušno dobo. Tudi posamezno tako priljubljena setev lucerne v ajdo je uspešna le, če je prvi čas po setvi zemlja še dosti vlažna in ne pritisne prehuda suša.
Vernik

Rožejka je sedela pri štedilniku očetu nasproti.
Klemen je z mešanimi občutki stopil v sobo, katero je bil tako odločno zapustil pred meseci.
,,Tu smo!" je pozdravil starše z rahlim zmagoslavnim naglasom.
„Tu si! Da si le tu!“ je rekla mati vsa prevzeta.
„I)a si le tu!" je kratko ponovil oče.
,,Tako sem se že bala!"
Mati si je s predpasnikom zakrila oči, v katerih so se zasvetile solze.
Klemenu je nenadoma postalo tesno pri srcu. Pričakoval je veselih, navdušenih obrazov, a to, kar je našel je bila topla prisrčnost staršev, nič drugega ... Da bi se izkopal iz zadrege, ip predstavil tovariša Ober-gasta, ki je doslej nemo stal pri vratih, še zmeraj s puško v rokah.
,,To je moj tovariš, s katerim sva bila ves čas skupaj ..."
,,Dobro, da sta se le živa izmazala!" je dejal oče in pomolil Oberga-stu svojo okorno desnico.
Ko sta se usedla, je mati vprašala:
„Ali sta lačna, — kdo pa misli na jed v takih časih ..."
„In tudi časa ne bo! šli bomo menda takoj dalje, midva sva se le mimogrede utrgala."
Medtem je mati že pristavila kavo.
Klemen je opazil, da okno ni okrašeno; razen običajnega lonca pelargonij, ki so cvetele, ni bilo ničesar na njem. S stisnjenim srcem se je obrnil stran od okna k očetu:
,,Ali ste imeli kakšne sitnosti zaradi mene?"
2andarji so bili nekajkrat tukaj .. ."
,,Sedaj jim je odklenkala; za zmeraj odklenkalo! Koroška ostane pri republiki! Ali smo jim dali vetra..."
„0h, da bi bil le mir!" je vzkliknila mati.
,,Bo, bo!" je hitel Klemen.
Oče se je pa oglasil:
,,Veš kaj? Na trg nisem šel — rajši sem ostal doma... Da ti odkrito povem: vse to mi ni preveč všeč ... To je prava vojna ... A čigava vojna?---------Meni se zdi, da
malo pregrdo delajo ... Mi smo delavci ..."
„Prav imate!" je posegel vmes Obergast; „saj tudi mi nismo preveč navdušeni, ali kar je, je . . .“
Klemen se je ozrl na tovariša, poln notranje hvaležnosti. Zdaj je šele razumel, zakaj je prav za prav vzel tovariša s seboj, ko je šel k staršem . . .
,,Jaz sem delavec!" je počasi nadaljeval pudlar Rožej. ,,. . . mi smo za republiko, to je res, in za našo stranko. Kakor so z nami ravnali Malgaj in drugi, ni bilo prav! Ali pa je na tej strani vse prav — ne vem! 'Vse preveč je takih ljudi zraven, ki niso naši prijatelji . . . Nas eden potem razmišlja
Očetov obraz je bil ves poln čudnih gub, ki so izražale dvom. Spremenil se je, si je mislil sin. Kot da bi uganil njegove misli, je oče nadaljeval :
„Ali se nismo spremenili! Vsi smo
za republiko, kakor smo bili, toda mi smo delavci . . . vse, kar se godi, ni moralo biti . . .“
Medtem je mati skuhala kavo. Zraven je postavila na mizo še hleb kruha, najvažnejšo hrano fužinar-jev, posebno še tiste čase. Pudlar Rožej si je odrezal ogromen kos, ga začel drobiti v kavo. Nadrobil ga je zvrhan pisker, ga z žlico potlačil v tekočino in začel jesti. Tako je storil tudi Klemen.
„Kaj boš pa zdaj?" je čez nekaj časa vprašal oče sina.
„Nc vem . . . sam ne vem! Najbrž to, kar drugi ..."
,,Mislim, da ti ni treba z njimi, če pojdejo na štajersko."
Klemen je malo pomislil, potem pa dejal:
,,Naši gotovo ne bodo šli- Toda čuvali bomo mejo."
Klemen in Obergast sta morala oditi. Ko sta bila že med vrati, se je pudlar Rožej še enkrat obrnil k sinu:
,,Kaj misliš, ali se bo zdaj direktor Gory vrnil . . .?“
Pri tem ga je pogledal z izgorelimi, a zvestimi, odkritosrčnimi očmi.
Prvič v svojem življenju ni mogel Klemen tega pogleda prenesti. Zdrznil se je in mladostno odvrnil:
,,Tega pa ne vem ..."
Toda stari Rožej, ki je poznal sinov glas, je razumel: to se lahko zgodi! -------------
Tako je (Rožej Klemen obhajal vrnitev v osvobojeno Mežiško dolino.
Komaj sta se vrnila h komandi, ki se je bila takoj nastanila v oplenjeni Lešnikovi hiši, ju je pograbil lajtnant čas:
,,Rožej! Vprege potrebujemo! Ti si znan v okolici, veš, kje so konji-Vzemi nekaj ljudi in preskrbi konje, vozove, a predvsem konje. Mnoga vprege potrebujemo, ker gre ofenziva dalje proti Mariboru. V okolici je mnogo slovenskih veljakov, mnogo konj . . . Kjer ne dobiš zlepa, vzemi s silo!"
Rožej je pogledal Obergasta, potem se je uprl:
,,Jaz da bi kot domačin hodil re-kvirirat? Kaj pa mislite?"
Lajtnant čas je osupnil.
„ Zakaj? ..."
,,Zato!“ je odločno odvrnil Rožej-
Lajtnant čas, ki je poznal razpoloženje čet, je umolknil.
,,Grem pa jaz-" se je ponudil d"' mačin volksvvehrovec, Aberšek.
Rožej ga je pomilovalno pogledal in se odstranil.
Zvečer se je po trgu raznesla novica:
,,Malgaj je padel!"
,,Ročna granata ga je raztrgala!"
,,Zdaj je odprta pot v. Maribor...“
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. Z« vsebino odgovarja: France Košutnik. Tisk* Robitschek & Co., Wien VIII., HernalsergUrte1 20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Klft' genfurt 2, Postschliefifach 17.