imv KURIR NOVO MESTO 15. april 1980 leto X.*št. 5 časopis kolektiva industrije motornih vozil mNtmi - rl 'V V;# w Ul' jn Vsi si prizadevajmo za boljše obveščanje! O pomenu dobre informacije, o tem, kdo naj jo pripravi in kdo to mora storiti, je bilo že ogromno povedanega, napisanega, toda to gre vedno mimo nas. Tudi mi smo pripravili in izvedli nekaj akcij, da bi informiranje zaživelo v pravem po- Vsako leto vrsta naših štipendistov zaključi šolanje in šolske klopi ter zvezke zamenja za novo, popolnoma drugačno, njim zaenkrat še dokaj nepoznano delovno okolje — v našem primeru tovarno avtomobilov. Že res, da prihajajo vsako leto na obvezno počitniško menu besede. Prizadevamo si, da bi v našem časopisu lahko posredovali veliko izčrpnih informacij, da bi pri oblikovanju vsebine s svojimi prispevki sodelovalo čimvečje levilo zaposlenih v DO. Žal pri teh akcijah do sedaj nismo zabeležili vidnejših uspe- prakso, vendar ta traja sorazmerno malo časa. Takrat mlad človek še ne zaživi z delovnim kolektivom. Takrat težave, ki so v kolektivu, niso tudi njegove, ne čuti se vezanega na DO; tudi odgovornost in pripadnost kolektivu so mnogim praktikantom tedaj še tuj pojem. hov. Komaj nam je uspelo pridobiti v vsakem našem tozdu vsaj enega dopisnika; žal se tudi ti oglašajo malokdaj, nekateri pa sploh ne. Prav gotovo dopisnik v tozd ni edini, ki naj bi bil odgovoren, da o dogajanjih v njihovi tozd seznani vse člane kolektiva. Takih, ki morajo glede na svoje delovne naloge in družbenopolitične funkcije posredovati informacije, je med nami še veliko. Samo, če pogledamo, kako skrbijo za posredovanje informacij ostalim naši delegati, smo lahko nezadovoljni s tem, kako smo obveščeni o tekočih dogajanjih. Prav tako pa se tudi ostali delovni ljudje ne zavedajo, daje tudi njihova pravica in dolžnost, sodelovati v sistemu informiranja. Veliko govorimo o tem, da brez dobrega informi- ranja ni pravega odločanja, toda da bi se informiranje oz. krogotok informacij izboljšal, smo storili kaj malo. Prav zato smo lahko veseli obude republiškega sindikata, i pripravlja akcijo „Tisoč delavcev — sodelavcev”. Akcija naj bi pomagala pridobivati nove dopisnike, ki naj bi postali tudi redni sodelavci pri oblikovanju internih časopisov. Več o tej akciji bomo še pisali. Naša ekipa spet slavila Tudi v srečanju z ekipo Železniškega gospodarstva iz Ljubljane je bila naša ekipa uspešnejša in je Ljubljančane premagala. Zdaj se tekmovalci pripravljajo na finalno srečanje z močno ekipo Železarne Ravne. Več o minulem srečanju lahko preberete na strani..6 Naš gospodarski načrt za 1980 Leto 1980 je zadnje leto srednjeročnega obdobja 1976—80 ter tretje leto izvajanja sprejetega srednjeročnega programa Industrije motornih vozil. Kasnitev pri sprejemanju srednjeročnega plana ter velike obveznosti, ki smo jih s tem planom sprejeli, nas obvezujejo, da gospodarski načrt za leto 1980 zastavimo tako, da bi zastavljene naloge lahko dosledno uresničili in s tem omogočili uresničitev vseh elementov srednjeročnega plana. Ocene in analize, ki jih sprejemamo ob zaključnem računu 1979, nas ne silijo v spremembo srednjeročnega plana, vendar nas opozaijajo na vso resnost in zahtevnost planiranja vseh nadaljnjih aktivnosti, ki morajo prispevati k izvršitvi zastavljenih planov in programov. Zato nam celotno področje planiranja kljub premikom v zadnjih letih še vedno ostaja prednostna naloga, saj le z rednim sprejemanjem in uresničevanjem planov lahko usklajujemo vsa obsežna in zahtevna opravila nadaljnjega razvoja. Stihijske pojave ter razne kratkoročne samoiniciativne rešitve moramo zamenjati s planskim pristopom in celovitimi rešitvami, ki bodo ugotavljale usklajen razvoj in uresničitev zastavljenih programov srednjeročnega plana. Zato plan in plansko obnašanje ni le opravilo planske službe v DSSS, temveč slehernega oddelka, izmene, TOZD in službe DSSS. Le tako bomo lahko enotno, skladno in uspešno uresničevali zastavljene naloge. Gospodarski načrt za leto 1980 sledi prav tem usmeritvam, čeprav se zavedamo, da le tu gospodarski načrt ne more odgovoriti na vsa številna vprašanja, ki se tekoče pojavljajo v poslovanju TOZD in DSSS. Zato bo za njegovo uresničenje potrebno sprejeti posamezne vsebinske in terminske plane in ukrepe, ki bodo zagotavljali odgovorno in usklajeno izvrševanje tako planskih usmeritev leta 1980, kot vseh zastavljenih nalog srednjeročnega plana. Razen tega še danes niso znani vsi zunanji vplivi, vezani na zagotovitev surovin in repromateriala na domačem tržišču in iz uvoza. Gospodarski načrt za leto 1980 nastaja v času intenzivnega razpravljanja in ocenje-vanja poslovanja v letu 1979. Zato temelji prav na kritičnih ocenah in izkušnjah iz poslovanja v preteklem letu. Z gospodarskim načrtom želimo ugotovljene pomanjkljivosti in slabosti dosedanjega dela premagati in jih razrešiti, predvsem pa zagotoviti usklajenost delovanja v vseh TOZD in posameznih sektorjev DSSS Premagovanje obstoječih pomanjkljivosti bo marsikje zahtevalo spremembo naših navad, naše usmerjenosti, pa tudi naše miselnosti. Od tod izhaja tudi obveznost vseh delavcev TOZD, DSSS, poslovodnih in samoupravnih orgrnov, družbenopolitičnih organizacij in drugih po optimalnem angažiranju na doslednem uresničevanju zastavljenega plana. Samo to nam omogoča tudi izpolnitev celotnega srednjeročnega programa in zastavljenih družbeno-ekonom-skih ciljev in potreb slehernega delavca. Temeljna izhodišča in smernice za oblikovanje plana v letu 1980 Na podlagi osnovnih opredelitev resolucije o izvajanju družbenega plana SFR Jugoslavije v letu 1980 ter ocen in analiz, sprejetih v SR Sloveniji, je skupščina socialistične republike Slovenije 26. decembra 1979 sprejela resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980. Na podlagi ocen številnih gospodarskih procesov tako v Jugoslaviji kot v svetu je republiška resolucija opredelila naslednje osrednje probleme, s katerimi se bomo srečavali v letu 1980: „Pomen obstoja naše armade je od vsega začetka bil v vlogi branilca pridobitev naše ljudske revolucije; njena vloga je bila že od vsega začetka usmerjena v izgon okupatorja in uničenja izdajalcev, nato pa na ohranjanje tistega, kar smo izvojevali. Kot oborožena sila socialistične države je prav v tem svojstvu branitelja, čeprav oborožena sila, imela v nekem smislu tudi veliko miroljubno vlogo na svetu.“ TITO o Jugoslovanski ljudski armadi — nezadostna rast izvoza blaga in storitev ob veliki uvozni odvisnosti in prepočasnem uresničevanju nalog pri racionalni substituaciji uvoza; — neustrezna struktura proizvodnje in novih investicij z neugodnimi plačilnobilančnimi učinki, poslabšanje učinkovitosti investiranja ob relativnem zaostajanju vlaganj v prednostne dejavnosti, razdrobljenost investicijskih objektov in njihova premajhna povezanost s surovinsko osnovo; — velika odvisnost od uvoza nafte za potrebe energetike, prometa in petrokemije, ki ob izredno visoki rasti cen nafte na „ svetovnem trgu povzroča dodatne probleme v plačilni bilanci in narekuje ukrepe za racionalnejšo porabo vseh virov energije in ponovno preverjanje nekaterih investicijskih odločitev; — neustrezna struktura proizvodnje, ki pogojuje visoko dinamiko in neustrezno strukturo zaposlovanja, ohranja elemente ekstenzivnosti in racionalnosti, ob tem ko pomanjkanje kadrov že pomeni omejitveni dejavnik kvalitetnega razvoja na nekaterih področjih; — nizka lastna akumulacija temeljnih organizacij združenega dela, ki kljub ugodnejšim razmerjem v razporejanju dohodka v letu 1979 pomeni skupaj z amortizacijo le dobro polovico vseh sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji. Zato se ohranja velika odvisnost procesa razširjene reprodukcije od drugih, zlasti kreditnih virov sredstev. — Zaradi visoke rasti življenjskih stroškov so, ne glede na rast dohodka, prisotni pritiski na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi tudi na rast sredstev za skupno in splošno porabo, ki utegnejo poslabšati v letošnjem letu doseženo izboljšanje delitvenih razmerij. — Kljub visoki rasti cen v letošnjem letu se poglabljajo nesorazmeija med cenami posameznih proizvodov, kar bo imelo za posledico večje pritiske na rast v prihodnjem letu. — Zaostajanje pri samoupravnem organiziranju in delovanju samoupravnih organizmov, kar poglablja neskladja in omogoča še vedno močno administrativno urejanje problemov na nekaterih ključnih področjih. V pogojih, ko se predvideva v celotnem gospodarstvu SFR Ju- (Nadaljevanje na 3. str.) "V. it » i F F Sflll -Ji IM (Nadaljevanje z 2. str.) goslavije relativno nizka stopnja gospodarske rasti, bo politika izvajanje družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 osredotočena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo, zlasti s spodbujanjem večje produktivnosti in boljšega dela ter z doseganjem skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in omejevanju vseh oblik porabe v okviru rasti dohodka. Hkrati bo dan poseben poudarek izvajanju tistih nalog, pri katerih smo v dosedanjem razvoju najbolj zaostajali: „Naš sistem splošne ljudske obrambe popolnoma ustreza svobodnjaškim tradicijam naših narodov in njihovim zgodovinskim interesom. Ta sistem je popolnoma v skladu z našimi družbenoekonomskimi odnosi, z bistvom naše samoupravne socialistične skupnosti. Torej ne gre samo za to, da je mogoče tako doseči največjo obrambno sposobnost, ampak tudi za to, da celotni sistem nujno izvira iz samoupravljanja in pomeni njegov integralni del. TITO o splošni ljudski obrambi — učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi, ustvarjanje večjega dohodka in njegovo skladnejše razporejanje za vse namene porabe; — uresničevanje samoupravnega sistema ekonomskih odnosov s tujino in na tej osnovi učinkovitejše spodbujanje izvoza ter smotrno omejevanje uvoza; — postopen prehod na samoupravno urejanje cen na podlagi načel in meril novega zakona o temeljih sistema in družbene kontrole cen; — dograjevanje samoupravnega sistema razširjene reprodukcije na osnovi dohodkovnih povezanosti in s tem dolgoročnejša uskladitev možnosti in pogojev za oblikovanje sredstev za investicije in za usklajevanje investicijskih namenov; — uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja in priprava novih srednjeročnih planov za obdobje 1981 — 1985, kar bo pomenilo eno izmed osnov za odpravljanje strukturnih problemov v proizvodnji in za trajnejše izboljšanje odnosov v plačilno-bilančnem položaju republike; — uveljavljanje odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja za dosledno izvajanje zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti ter uveljavljanje sankcij zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Upoštevajoč vse te evidentirane in opredeljene probleme ter izpostavljene naloge morajo vsi nosilci družbenega planiranja zastaviti svojo aktivnost v smeri odpravljanja oziroma zmanjševanja vpliva vseh različnih, zapletenih problemov, ki resno ogrožajo nadaljnji gospodarski razvoj našega družbenoekonomskega sistema. Zato moramo tudi v celotni delovni organizaciji IMV pri opredeljevanju svojih planskih obveznosti v letu 1980 izhajati iz opredeljenih ocen, analiz in možnosti razvoja opredeliti osnovne usmeritve naših obveznosti v letu 1980. Sočasno z opredeljevanjem osnovnih smeri naše aktivnosti v letu 1980 pa moramo dosledno uveljavljati odgovornost slehernega delavca, oddelka, TOZD, sektorja DSSS za dosledno izvajanje samoupravno dogovorjenih obveznosti in nalog. Na podlagi ocen in analiz gospodarjenja v letu 1979 ter upoštevajoč smernice DPS moramo v vseh TOZD DO IMV zastaviti takšno aktivnost, ki bo zagotovila v letu 1980: 1. aktiviranje vseh novih in dodatnih proizvodnih kapacitet z ustreznejšo tehnološko in prostorsko razporeditvijo; 2. intenzivno povečanje proizvodnje vseh proizvodnih programov ob maksimalnem in racionalnem izkoriščanju vseh sedanjih in novih proizvodnih kapacitet, da zagotovimo povečanje fizičnega obsega proizvo dnje. 3. Povečana proizvodnja osebnih avtomobilov, avtomobilskih prikolic in avtomobilskih delov mora prispevati k povečanju izvoza za najmanj 100 % na doseženi izvoz v letu 1979. Pospešeno osvajanje ter nadomeščanje uvoženih delov z domačimi ob boljši organizaciji celotnega poslovanja in sovlaganja za doseganje skupnega deviznega dohodka bo prispevalo k pokrivanju uvoza z izvozom. 4. V letu 1980 moramo z boljšo organizacijo dela, večjo disciplino, zmanjšanjem bolniške in optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti doseči povečanje fizične produktivnosti. Nove delavce bomo zaposlovali le v proizvodnjah, kjer aktiviramo nove zmogljivosti. 5. S programi varčevanja, stalnim spremljanjem in z analiziranjem vseh vrst porabe ter s spodbujanjem boljšega dela moramo doseči ugodnejša razmerja v razporejanju dohodka: (Nadaljevanje na 4. str.) — OD morajo vsled zaostajanja za poprečjem kovinsko predelovalne industrije Slovenije rasti hitreje, tako da bi v letu 1980 s povečanim dohodkom in ob planirani rasti produktivnosti dosegli poprečje panoge. — Delež sredstev za razširitev materialne osnove bo v letu 1980 rastel hitreje od rasti dohodka in čistega dohodka. — Sredstva za skupno porabo bodo v letu 1980 porasla v masi za največ 15%. 6. Z aktiviranjem novih kapacitet bomo v letu 1980 zaokroževali tehnološke celote, nadaljnjo delitev dela ter postavljali novo organizacijo povezovanja TOZD. Povezovanje TOZD v bran-žno organizirano DO ter konstituiranje SOZD so oarednje naloge na področju organizacije dela in poslovanja vseh TOZD in DO IM V v letu 1980. Zastavljeni okviri razvoja DO IM V v letu 1980 zahtevajo izpostavitev in opredelitev osnovnih nalog na posameznih področjih v letu 1980. Opravljene analize in opredeljeni okviri razvoja v letu 1980 nam narekujejo predvsem naslednje osrednje naloge: Naloga na področju proizvodnje Doseženi rezultati proizvodnje v letu 1979, stanje proizvodnih zmogljivosti, uresničevanje investicijskih programov in osvojenost posameznih proizvodov nam narekujejo, da na področju proizvodnje izpostavimo tiste naloge, ki bodo glede na doseženo stopnjo razvoja dale optimalne rezultate. Gre predvsem za to, da realno planiramo obseg proizvodnje vseh proizvodnih programov, kar bo omogočilo hitrejše urejevanje vseh ostalih elementov poslovanja kot so obračun proizvodnje, postavitev standardov in s tem povezanim nagrajevanjem na podlagi doseženih rezultatov. Upoštevajoč obstoječe zmogljivosti ter stopnjo uresničevanja investicijskih programov moramo našo pozornost na področju proizvodnje v letu 1980 usmeriti predvsem: — v intenzivno povečanje proizvodnje osebnih avtomobilov, kar bo zahtevalo maksimalni napor vseh TOZD, ki sodelujejo v programu proizvodnje; — v intenzivno povečanje proizvodnje avtomobilskih prikolic ob maksimalnem koriščenju obstoječih proizvodnih zmogljivosti z obstoječo delovno silo. To bomo dosegli z boljšo organizacijo dela, z redno oskrbo z repromateriali in deli. V skladu s tem se je potrebno takoj lotiti razširjanja kooperantske mreže za vse tiste dele, ki jih vsled povečanja proizvodnje TOZD DO IMV ne morejo realizirati, oziroma jih je v bodoče neracionalno obdržati v proizvodnji TOZD. — Proizvodnjo dostavnih vozil moramo v letu 1980 doseči v planiranem obsegu. To bomo dosegli z boljšo organizacijo dela, z boljšim planiranjem, z redno preskrbo potrebnih delov, s prenosom dela proizvodnje h kooperantom in z ostalimi ukrepi. — V dosledno izpolnjevanje vseh prevzetih obveznosti, ki izhajajo iz dogovorov o dobavah posameznih delov firmi Renault. — V intenzivno povečanje proizvodnje delov in sklopov za zadovoljevanje vseh potreb po rezervnih delih. Redna oskrba trgovske mreže z rezervnimi deli naše proizvodnje je naloga, ki jo moramo v naših usmeritvah uvrstiti med prioritetne proizvodne naloge. — Proizvodnjo servisne opreme moramo v letošnjem letu prilagoditi našim kadrovskim, prostorskim in deviznim možnostim. — Racionalno zaposlovanje, ustreznejšo razporeditev delavcev ter zmanjšanje režije mora zagotoviti povečanje produktivnosti in gospodarnosti poslovanja. — Produktivnost dela v vseh proizvodnih programih mora porasti v skladu s planiranim povečanjem proizvodnje in planiranim številom zaposlenih. Naloge na področju osvajanja Doseženi rezultati osvajanja v letu 1979, uresničevanje investicijskih programov in osvojenost posameznih proizvodov nam narekujejo, da na področju osvajanja izpostavimo tiste naloge, ki bodo glede na doseženo stopnjo razvoja dale optimalne rezultate. Gre predvsem za to, da realno planiramo osvajanje proizvodnje komponent osebnih avtomobilov in avtomobilskih prikolic za zmanjšanje uvoza po enoti, povečanje izvoza komponent in zmanjšanje odvisnosti od uvoza. Upoštevajoč sedanje stanje na področju uresničevanja investicijskih programov, moramo našo pozornost na področju osvajanja v letu 1980 usmeriti predvsem: — v intenzivno dokončanje posameznih proizvodnih zmogljivosti v Tovarni avtomobilov po investicijskem programu; — v intenzivno osvajanje proizvodnje komponent osebnih avtomobilov z realizacijo posameznih programov investicijskega programa po zastavljenih terminskih planih; — v intenzivno osvajanje komponent in repromateriala avtomobilskih prikolic znotraj DO in v sodelovanju z inozemskimi in domačimi kooperanti; — sprejeti organizacijo in opredeliti konkretne odgovornosti za uresničevanje programa osvajanja. Naloge na področju razvoja Stalna organizacijska in kadrovska krepitev in usposabljanje razvoja je ključnega pomena v nadaljnjem razvoju IMV. Zato je potrebno, da vprašanjem usposabljanja razvoja in krepitve njegove funkcije posvečamo veliko večjo pozornost in skrb v celotni delovni organizaciji. Zato moramo spodbuditi aktivnost za oblikovanje celotnega sistema inovacijske, raziskovalne in racionaiizatorske dejavnosti. Upoštevajoč stanje razvoja na področju avtomobilskih prikolic, gospodarskih vozil in servisne opreme moramo našo pozornost v letu 1980 usmeriti predvsem: — v razvijanje tovornih in zložljivih prikolic z nalogo, da le-te čimprej upeljemo v proizvodnjo; — v razvijanje in osvajanje proizvodnje gospodarskih vozil, ki bodo tudi osnova za razvoj motorhomov. V skladu s tem je potrebno v sodelovanju z inozemskim partnerjem izbrati ustrezno vozilo; — v razvijanje avtomobilske prikolice, ki jo bomo izdelovali po principu gradnje avtomobilov, s čimer bomo prišli do cenene prikolice, ki jo bo mogoče delati v velikih serijah; — v standardizacijo in tipizacijo elementov, sklopov in repromaterialov; — v razvijanje in osvajanje novih materialov za gradnjo prikolic z nalogo za znižanje cene, zmanjšanje uvoza in izboljšanje kvalitete avtomobilskih prikolic; (Nadaljevanje na 5. str.) — v razvijanje servisne opreme v sodelovanju z inozemskimi partnerji; - v razvijanje laboratorijskih in funkcijskih raziskav. Ob tem pa je potrebno razvojni inštitut razbremeniti z izvajanjem tekočih sprememb na vseh programih ter z izdelavo delavniške dokumentacije. To delo, skupaj s konstrukcijo, moramo prenesti v dejavnost proizvodnje osebnih avtomobilov odnosno v dejavnost proizvodnje avtomobilskih prikolic. Prav tako je izdelavo tehnološke dokumentacije za tekočo proizvodnjo in za uvajanje proizvodnje treba prenesti v posamezne dejavnosti. Na ta način bo omogočeno, da se Razvojni inštitut ukvarja le z razvijanjem novih proizvodov. Naloge na področju izvoza in uvoza Uveljavljanje novega sistema ekonomskih odnosov s tujino ob intenzivni izvozni usmerjenosti in istočasnem zmanjševanju uvoza bo v letu 1980 zahtevalo izredno zavzetost proizvodnih TOZD in drugih služb; povezanih s sistemom zunanjetrgovinskega poslovanja. Vsled tega moramo osrednjo aktivnost na področju ekonomskih odnosov s tujino razviti v naslednjih smereh: a) vključevanje in sodelo-vanje pri oblikovanju in izgrajevanju sistema sporazume- vanja in dogovarjanja ter samoupravnega planiranja in usklajevanja planov v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Na tem področju bomo morali predvsem: — pravočasno in realno pripraviti plane izvoza in uvoza, — urediti odnose z vsemi organizacijami, s katerimi dolgoročno in trajno sodelujemo pri proizvodnji naših proizvodov, — sodelovati z vsemi samoupravnimi institucijami pri dograjevanju in izpolnjevanju sistema tako na področju deviznega kot tudi materialnega bilanciranja. b) Intenzivno povečanje izvoza Osnovna usmeritev tako proizvodnih TOZD kot služb DSSS v letu 1980 mora biti usmerjena k občutnemu povečanju izvoza tako finalnih izdelkov kot posameznih delov in sklopov. S konkretnimi ukrepi za izpolnitev planov moramo zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje zastavljenih planov izvoza. Pospešeno moramo uresničevati tudi načrte osvajanja, predvsem tistih delov, ki jih je možno v sklopu kooperacije izvažati. c) Zmanjšanje uvoza S programi osvajanja ter z ostalimi organizacijskimi ukrepi na področju domače kooperaci- pr M Jf i it ■ # ■» j ,JB~| M je moramo zmanjšati uvoz za vse tiste proizvode, dele in sklope, ki jih je možno že v letošnjem letu vključiti v redno proizvodnjo oziroma jih priskrbeti pri domačih kooperantih. č) Z združevanjem dela in sredstev z organizacijami združenega dela, ki ustvarjajo večji devizni priliv od odliva, zagotoviti potrebna dodatna devizna sredstva za razvoj proizvodnje. d) Prioritetno reševati organizacij o in kadrovsko krepitev zunanjetrgovinske službe, ki mora zagotavljati aktivno sodelovanje z vsemi institucijami na področju zunanjetrgovinskih odnosov s tujino, in z rednim spremlj anjem, analiziranjem, spodbujanjem in redno pre-irbo uvoženega repromateriala zagotavljati uresničevanje zastavljenih načrtov na področju izvoza in uvoza. Brezmejna ljubezen do človeka Zlate plakete, priznanja in častni naslovi „najplemenitejših Jugoslovanov za 1979” časopisa Večernje novosti znova podeljene - Spet so jih dobili, kot že mnoga leta nazaj, pripadniki JLA, požrtvovalni mladinci in otroci . . . „Vi ste zgled vsem Jugoslovanom. Dejanja, ki ste jih napravili, na najplemenitejši način dokazujejo, kako hrabrost ne pozna meja, kako se, če je potrebno, življenje postavlja v nevarnost za druge, za dobrobit celotne skupnosti. To pa je tisto najlepše, najvišje, najbolj ljudsko v človeku. Besede dr. Pavla Gregoriča, znanega revolucionarja in enega naših najstarejših komunistov, so pred kratkim veljale udeležencem na osemnajsti podelitvi priznanj tradicionalne akcije „Najplemenitejši podvig leta 1979”, ki je bila v prostorih BORBE v Beogradu. Eden izmed ciljev te lepe akcije je predstaviti javnosti tiste naše sodržavljane, ki so pritekli na pomoč drugim, ko je bila sila največja. S srcem v ognjeni pekel — tako se je odločil delavec Marko Dušanovič z Jugopetro-love bencinske črpalke v Mladenovem Mnogi prebivalci tega srbskega mesta morda še danes ne vedo, da dolgujejo življenje temu mlademu fantu, ki je lani 28. junija preprečil, da ni strahovita eksplozija ogrozila vsaj polovice Mladenovca. Nenadoma je izbruhnil požar v najbolj nevarnem kraju — v skladišču barv, lakov in drugih vnetljivih tekočin tovarne „Petar Drapšin”, ki se nahaja nasproti Jugopetrolove črpalke. Marko je bd ta dan v službi, ko je zaslišal pretresljivo vpitje: „Vsi bomo odleteli v zrak!” Oddirjal je prek ceste, preskočil žično ograjo tovarne, z rameni razbil prva in nato še druga vrata — znašel se je v gorečem skladišču. Vrgel se je na tla in se plazil od steklenice do steklenice ter jih začel prenašati na varno. Takrat so že začela padati na tla ožgana in goreča bruna s stropov. Markov zgled je opogumil druge in požar so omejili. Do katastrofe ni prišlo. Zgodba je seveda mnogo daljša in bolj napeta. Marko pravi danes skromno takole: „Tekel sem v tovarno; vsaj poskusiti moram, sem si dejal. Srce mi je skoraj zastalo ob misli, da bi lahko del mesta zletel v zrak. Priznam, imel sem tudi srečo ...” No, Marko pa ni mislil nase že pred leti, ko je rešil iz reke utapljajočega se fanta. Pogumno je zasukal rokave tudi, ko je bilo treba dati kri za nekega dečka, žrtev prometne nesreče. Enajstletni Dragan Krivokapič in štirin^'stletna Nataša Miloševič iz Kotora sta bila proglašena za najplemenitejša otroka v lanskem letu. S hrabrostjo, spretnostjo in človekoljubjem sta se izkazala takoj v prvih trenutkih strahotnega tresenja tal v Črni gori. Enota letalcev pod poveljstvom Svetozarja Popoviča je dobila naziv najplemenitejšega kolektiva v lanskem letu. Kjerkoli je bilo potrebno, tja so poleteli pogumni letalci kljub najslabšemu vremenu in pomagali prizadetim ljudem ... Zlata plaketa Večernjih novosti krasi zdaj njihove prostore. Tu so še: odpravnik vlakov iz Kraljeva, mladinci in mladinke iz Kruševca, Kosovske Mitroviče, Baošiča, Potkrajca, z Reke, Kotora, Kladova, Novega Pazara, skupina kragujevških gimnazijcev in mnogi drugi. Rešena življenja, brezmejno človekoljubje, nesebična požrtvovalna ljubezen do sočloveka, ki mu je pretila nesreča. Pogumna dejanja preprostih, skromnih ljudi. N. S. Naša ekipa spet slavila _____________________ V športni dvorani Marof je bilo zopet srečanje v okviru akcije „V zdravju je moč”, katere organizator je, kot smo že pisali, slovenski tednik 7 D. Na prireditvi sodeluje tudi proizvajalec športne opreme — Yassa, ki je vsem tekmovalcem podaril trenerke in drese. Dvorana je bila tokrat napolnjena do zadnjega kotička. Tisti, ki niso našli več prostora, kamor bi se vsedli, so stali pri vhodu, tako da mnogi sploh niso prišli v dvorano. Otroci so posedli kar na tla in vneto mahali z zastavicami modre barve IM V. Tokrat so bili naši nasprotniki železničarji oziroma Železniško gospodarstvo Ljubljana. Naši tekmovalci so se jih v začetku kar malo bali, predvsem pa je bil vzrok temu, vsem nam dobro znan, slovenski alpinist — himalajec Marjan Manfreda. Srečanje je tudi tokrat vodil znani televizijski komentator Mito Trefalt. Najprej je predstavil vse te tekmovalce. Poglejmo, kdo vse je tekmoval za našo ekipo: Jože Bradač, Damjan Žulič, Mile Dudovič, Boris Krštinc, J anez Zrimšek, Ivan Kecojevič, Franc Makarovič, Drago Cigoja, Rezka Deak, Darinka Grašič, Katarina Turk, Ivanka Kumelj, Marina Bukovec in Zlata Cigoja. In potem se je začelo zares! V začetku so bili Ljubljančani boljši od naše ekipe — premagali so nas v skoku v daljino in v namiznem tenisu, ki pa ni bil običajen namizni tenis, pač pa je tekmovalec nosil tekmovalko, ki je igrala, na hrbtu. Tu so bili Ljubljančani močnejši od nas, saj je bila njihova tekmovalka ena boljših namiznoteniških igralk v Sloveniji Vendar to našim ni vzelo poguma. Potem so se pomerile med seboj samo ženske: med palicami so morale kotaliti zračnice in kljub majhnemu spodrsljaju so naša dekleta zmagala. Z velikim zanimanjem in s kar malo strahu je naša ekipa pričakovala „skrito igro” Ljubljančanov. Tokrat je bila ta igra tenis in seveda so naši zgubili. V dvorani pa je vreščalo. Vsi so navijali za IMV. Navijanje in vzkliki so večkrat preglasili tudi Mita Trefalta. Kdo ima večja pljuča, je pokazal spiro meter in tu smo zmagali mi. Potem pa je bila tu že naša skrita točka — hoja s hoduljami ob porivanju kocke med ovirami. Tu se je ponovno izkazal kot najboljši in najuspešnejši 53-letni Franc Makarovič, ki je v tej spretnosti kar neprekosljiv. Podajanje medicinke - tudi tu je bila naša ekipa boljša in razlika v rezultatu se je vidno manjšala. Vendar, sedaj sta bili tu dve točki, kjer so bili Ljubljančani gotovo prepričani, da so bili Ljubljančani gotovo prepričani, da so nepremagljivi, saj je tu za Železniško gospodarstvo nastopil Marjan Manfreda: lov na bradli, kjer tekmovalca preskakujeta bradlo in se lovita. Naš Jože Bradač je bil enakovreden partner Manfredi kljub poškodovani nogi. Občinstvo je bilo na nogah. Tekmovalca sta bila že oba utrujena, saj takšno lovenje ni lahko. Tudi ostali člani naše ekipe so Jožeta spodbujali, saj ni veliko manjkalo, da Manfredo dohiti. In nekaj sekund pred koncem mu je to tudi uspelo. Damjan Žulič je svojega nasprotnika zlahka in hitro dohitel in ujel in tako je bila tudi tu zmaga naša. Potem pa je bilo na vrsti „lomljenje roke”, ki je povzročilo največ „vroče krvi”. Vendar pa seje razburjenje poleglo, ko je Mito Trefalt odločil spopad kot neodločen. Naša ekipa je bila tudi tega rezultata vesela, Ljubljančani pa so bili razočarani, saj so tudi v tej točki pričakovali zmago. Srečanje je odločilo vlečenje vrvi. V dvorani je zavladala napetost; vodji ekipe Doko Peta-kovič in Jože Turk sta nestrpno čakala rezultata. Naši so potegnili prvič in nasprotnika potegnili in tudi drugič so bili močnejši — zmaga je bila naša! Naši tekmovalci so bili zadovoljni, občinstvo v dvorani prav tako. Tako so se naši tekmovalci uvrstili v finale, za katerega se ne ve še točno, kje in kdaj bo. Ostane nam le to, da našim tudi v finalu zaželimo čimveč športne sreče in morda še eno zma- Rezultat igre - podajanje medicinke, je bil za našo ekipo zelo pomemben, saj smo uporabili TRIMCKA, ki je dobljene točke podvojil. Naši pred pričetkom tekmovanja. Prav tako oni kot mi na tribuni smo težko čakali, kdaj se bo začelo. Ženski del ekipe je bil uspešen v nastopu. KJjub majhnemu spodrsljaju so naše tekmovalke premagale tekmice. Bradlja je bila tista, od katere so Ljubljančani pričakovali gotovo zmago. Vendar pa je Jože Bradač po enakovredni tekmi vendarle ujel znanega alpinista - himalajca Marjana Mafredo. Spretnosti hoje na hoduljah imajo naši tekmovalci kar obilo, vendar pa se je pokazalo, da je nekoliko starejša generacija v Kdo bo koga — tu je bilo povzročene največ vroče krvi, ki sta jo tej spretnosti veliko bolj izuije-povzročili ljubljanska in naša ekipa. Mito Trefalt pa je odločil in na, saj je našo ekipo rešil Franc razrešil spor z rezultatom 1:1. Makarovič. V nenavadnem namiznem tenisu nismo bili najbolj uspešni, saj je bila naša nasprotnica izkušena namiznoteniška igralka. Vrv je odločila! Naši so jo potegnili dvakrat in obakrat premagali nasprotnika in tako smo bili ponovni zmagovalci. Pred nami je še finale, v katerem se bomo srečali ponovno z železaiji — tokrat iz Raven. Čeprav utrujeni, so bili naši dobre volje, saj so premagali močnega in izurjenega nasprotnika. Pripravniki v naši DO Vsako leto vrsta naših štipendistov zaključi šolanje; šolske klopi in zvezke zamenjajo za novo, popolnoma drugačno, njim zaenkrat še dokaj nepoznano delovno okolje — v našem primeru s tovarno avtomobilov. Že res, da prihajajo vsako leto na obvezno počitniško prakso, vendar ta traja sorazmerno kratek čas. Takrat mlad človek še ne zaživi z delovnim kolektivom, takrat težave, ki so v kolektivu, niso tudi njegove, ne čuti se vezanega ao DO. Tudi odgovornost, pripadnost kolektivu so mnogim praktikantom tedaj še tuj pojem. Ko pa dobi mlad človek prvič v roke novo delovno knjižico, tedaj se uradno „veže” za kolektiv. Kao pa pravzaprav je pripravnik? Pri nas, v naši DO, obstaja pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu, ki to opredeljuje. Pripravnik je vak delavec, ki prvič začne opravljdi delo oz. naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne praks v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki In kdo sodi sem? Vsak, ki ni imel v V9em programu izobraževanja za poklic najmanj pobvico učnega programa izvedenega na praktičnem pouku, proizvodnem delu ali praksi Pripravniška doba pa ne traja za vse enako. Za maturante srednjih šol trvvja 6 mesecev, za tiste, ki imajo končano višjo izobrazbo 9 mesecev in za visoko 12 mesecev. Vendar pa se pr pravniku, ki je pri opravljanju delovnih nalog posebno uspešen in za katerega misli delavec, ki ga ves čas vodi in premija, daje pridobil ustrezne izkušnje, lahko dovoli da predhodno opravlja strokovni izpit in se mu pr pravniška doba skrajša. Vendar pa mora opraviti polovico zahtevane pripravniške dobe. „Mlad človek po prihodu iz šole potrebuje razne izkušnje, da se ob njih usposobi za samostojnost pri opravljanju nalog, ki ga čakajo ...' ie povedala Matjana Smukovič,ki je prakticirala vs kadrovskem oddelku. Kakšen je namen pripravniške dobe? Namen pripravniške dobe je, da se pripravnic po določenem programu in pod strokovnim vodstvom seznani ter upelje v delovno okolje in uposobi za konkretno delo v poklicu oz. stroki za kiero se glede na' svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobiva izkušnje za samostojno dela Pripravništvo poteka organizirano — po programu, kigar določi 'org3nizacija združenega^-dela za posamezne vrste poklicev oz. strok. Poglejmo, kdeo je sestavljen program strokovnega usposabljanja pripravnikov. Najprej je tu splošni del kije enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo strokovno izobrazbo. Potem so tu zajete še pridobitve splošnih defovnih izkušenj glede na delovno okolje. Pripravniki se v tem delu poznavajo z organiziranostjo, s poslovanjem, razvojem in plani oiganizacje združenega dela ter z družbenoekonomskimi odnosi in samoupravnimi pravicami obveznostmi in dolžnostmi Tu je še posebni del programa, ki zajema poznavanje stroke in praktično uposabljanje za opravljanje samostojnih del oz. nalog določenega poklica oz. stroke. Pripravniki (o^ V^g) sa poseban doprinos unapređenju Patrogastoa i šuštite od požara Kao dijeta društoene samosa-štite u čuOanju i spasaOanju imoOine i siOota radnih ljudi i građana 2agrcb,«o.<:i974 Naša menza ima veijetno največje potrebe glede suhomesnatih izdelkov, ne samo v Novem mestu, ampak tudi v širši okolici. Dnevno porabimo okrog 300 kg hrenovk, prav toliko klobas, 250 kg šinjekov, 80 kg raznih salam in še mnogo drugih izdelkov. Med dobavitelji, ki skrbijo za naše želodce, se prav gotovo posebno odlikuje ,,MESO — KOČEVJE”, ki nam ustreže skoraj vedno; če je potrebno, nam izdelke dostavljajo tudi vsak dan. Tako kvalitetnih suhomesnatih izdelkov se dostikrat ne dobi niti v trgovini, vsi izdelki so sveži in okuaii. Za 2500 hladnih obrokov, kolikor jih je dnevno, ni tako enostavno skrbeti, zato tudi omenjamo teg3 vestnega dobavitelja, ki vestno in z vso prizadevnostjo skrbi za nas. r 'jVcdsjednik Na letni skupščini Gasilske zveze Hrvaške so bili predstavniki iz političnega in družbenega življenja. Tovariš Pero Car, član predsedstva SRH, je kot poslanec predsednika republike izročil odlikovanja zaslužnim posameznikom na področju gasilstva. Tov. Branko Jarić, predsednik gasilske zveze Hrvaške, pa je izročil priznanje za doprinos v napredovanju v gasilstvu našem predstavniku poslovalnice IMV Zagreb. IMV KURIR izdaja delavna organizacija Industije motor-nih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. ivaš kombi je dobil nekoliko drugačno podobo in novo funkcijo. V Komunami banki Varaždin so ugotovili, da bi jim delo izpopolnila in olajšala banka na kolesih — banka, ki bi lahko potovala iz kraja v kraj. In tako so po zamisli Varaždinske banke in ob sodelovanju naših ustreznih služb v „Pionirju” v Novem mestu poskrbeli tudi za uresničitev te ideje.