Naročnina Ljudskega tedni-	
ka se plačuje: za STO in Italijo	pri uprav
v Trstu ul. S. Frančiška 2» za cono B pri Centru tiska	
v Kopru. za Jugoslavijo pri	ADIT-u v
Ljubljani, TyrSeva	34 ali na
čekovni račun pri	Komunalni
banki, N. 6 - l	90603 - 7
Cena listu: lir 20.	— din 15.
— v Jugoslaviji	in din 8 v
coni B.	
M lì SI J
ChNfl 20 lir.
Poštnina plačana v Botovlnl.
TTKST 21. juliju I»50
LETO PETO številka 223
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-11. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20.
Kras t poletni vročini
FOTO MAGAJNA
2
L lupim TEDNIK
Politični obzornik
Kronika
Komisija za mednarodno pravo pri OZN je odobrila naielo, da nadzorstvo nad morskim dnom in njegovim podzemljem lahko izvajajo tudi izven teritorialnih vod najbližje države.
V	Romuniji so aretirali veliko ljudi, ker na ukaz vlade niso hoteli izročiti zlata v zameno za papirnati denar.
Švedska jc uradno priznala Izrael in bo z njim vzpostavila stike.
Na meji med Avstrijo in CSR jc prišlo do streljanja, ko je več čeških beguncev hotelo zapustiti državo.
Po vsej Belgiji so v teku velike stavke proti povratku kralja Leopolda v državo, ki jih je organizirala socialistična stranka. Stavke so popolne v Valoniji. Socialisti skušajo kraljev povratek čimbolj zavleči, krščanski sociale! pa, ki so v obeh zbornicah v večini, delajo na tem, da pl se kralj vrnil 21. julija, ko je 120. obletnica belgijske neodvisnosti. Vsekakor mora priti prej do glasovanja, ki pa se zna zavleči. Belgijska javnost zelo nasprotuje kraljevemu povratku.
Italija in zapadna Nemčija sta sklenile trgovski sporazum, ki predvideva izmenjavo v vrednosti 140 milijonov dolarjev.
Ameriška in britanska vlada sta v posebni noti pozvali So-vjetskg) zvezo, da sodeluje pri ustanovitvi mednarodne komisije, ki bi v Sovjetski zvezi izvršila preiskavo o sovjetskih trditvah, da so se vsi nemški ujetniki vrnili domov.
Avstrijski zunanji minister Gruber se je te dni mudil v Rimu. Razgovarjal se je s člani italijanske vlade in Vatikanom.
Kitajska ljudska vojska Je po enodnevni pomorski bitki zavzela otok Pcshan ob vzhodni obali.
2>.0M kitajskih vojakov je po nepotrjenih vesteh začelo osvobajati kitajske province Tibeta.
Japonska vlada je izdala nalog za aretacijo 9 japonskih komunističnih prvaKov.
V	Rimu so ustanovili mladinsko društvo za kulturne stike z Jugoslavijo.
Dva poljska diplomata v Londonu, Saper in Dobroveljski sta podala ostavko in odklonila povratek na Poljsko. Isto je storil tudi generalni konzul CSR v ZDA.
Truman je Imenoval dosedanjega namestnika zunanjega ministra Pouriloja za poslanika v Grčiji.
V	Burmi Je oživela partizanska aktivnost. 600 partizanov je napadlo cestno križišče Leve.
Estonski pisatelj Jacobson Je bil izvoljen za predsednika estonske republike.
V	Turčiji so izpustili Iz zapora znanega naprednega pesnika Na-zlm Hlkmeta, ki je do konca vztrajal v protestni gladovni stavki.
Na Madžarskem so odstavili ministra za pravosodje Reisa, ki Je bil prej član socialdemokratske stranke. Nadomestil ga bo madžarski poslanik v Moskvi Molnar. Proti Reisu bo verjetno uveden- proces, ker ga dolže za-rote.
V	Washlngtonu so aretirali direktorja atomske tovarne Rosen-berga z obtožbo, da je izdal tajnosti atomske energije Sovjetski zvezi.
Sovjetske oblasti na Dunaju so aretirale in odvedle neznanokam predsednika avstrijsko - jugoslovanskega kulturnega združenja 70. letnega Oskarja Birole.
Po nekaterih vesteh predvsem iz Londona in Rima baje zaseda nekje na vzhodu Kominform. Po ročajo, da Je v ta namen odpotoval iz CSR Iz Karlovih toplic sovjetski zunanji minister Višinski, verjetno proti Budimpešti. Iz Rima pa poročajo, .da sta odpotovala nekam v vzhodno Evropo ko-mlnformistična poglavarja Togliatti in Sechia.
Prihodnjemu zasedanju Varnostnega sveta bi moral po vrstnem
redu predsedovati sovjetski delegat Malik. Ker pa ni verjetno, da se bodo Sovjeti tega zasedanja udeležili, mu bo predsedoval angleški delegat Jebb.
Mirno rešitev korejshe voine
onemogočata trmasti stališči SZ in ZDA
Vojna na Koreji zelo zaskrblja svetovno Javno mnenje, ker je spričo hegemonističnih teženj obeh svetovnih nasprotujočih si blokov potrebno prav malo, da se vojna na Koreji ne razširi. Zato spremljajo miroljubne množice po vsem svetu z velikim zanimanjem vsak resen poskus, da se vojna na Koreji omeji in nato zaključi s takim sporazumom, ki bi za čim daljšo dobo odstranil vse modnosti novih oboroženih sporov. Vsak poskus zbližanja med obema blokoma je v sedanji situaciji toliko bolj razveseljiv, ker že sam po sebi dopušča možnost, da obe stranki odstopita od svojih dosedajih stališč in pogojev za mirno rešitev korejskega spora. Dosedanjih stališč Sovjetske zveze in ZDA namreč ni mogoče vskladiti, ker sovjetskih zahtev, da se prekine z o-boroženo ameriško intervencijo in sprejme LR Kitajsko v Varnostni svet ne sprejema Amerika, ameriških zahtev pa, da se naj najprej umaknejo severnokorejske čete v svoje izhodiščne položaje za 38. vzporednik, ne sprejema Sovjetska zveza.
Nekaj upanja za prebitje teh dveh trmastih prestižnih stališč enega in drugega tabora so dali sprva razgovori med namestnikom sovjetskega zu. nanjega ministra Gromikom in britan-sklm poslanikom v Moskvi Kelllyem, splošno zanimanje pa je vzbudilo prizadevanje indijskega ministrskega predsednika Bandita Nehruja, ki je
Mac Arthur in korejski kvizlln Sygman Rhee
pred dnevi naslovil na Washington in Moskvo mirovno noto s konkretnimi, čeprav ne dokončnimi predlogi za mirno rešitev spora. Naknadno je podobno mirovno noto poslal Nehru tudi angleški vladi. V svoji noti Stalinu pravi Nehru, da je namen Indije lokalizirati konflikt na Koreji in ga rešiti mirnim potom preko OZN, kar bi bilo po njegovem mnenju možno doseči s sprejemom LR Kitajske v Varnostni svet.
Najprej je Nehruju odgovoril Stalin s tem, da je ponovij pripravljenost na mirno rešitev korejskega spora na osnovi dosedanjega stališča Sovjetske zveze, da se taka pogajanja v OZN začno v prisotnosti delegata Ut Ki-
Schumanov 'TOOL»
še vedno predmet razprav
Pred dvema mesecema je francoski zunanji minister Schuman objavil predlog združenja zapadnoevropske industrije premoga in jekla. Ta načrt je sprožil veliko zanimanje po vsem svetu in en del javnega mnenja na zapadu je bil mišljenja, da predstavlja ta načrt pozitiven napor za učvrstitev miru in za krepitev evropske enotnosti. Toda že ob prvi konferenci o tem predlogu s0 prišla do izraza nasprotja med Veliko Britanijo in Francijo, kt so se v teku razgovorov še poglabljala.
Uresničenje Schumanovega načrta bo lahko imelo brez dvoma velike posledice. Z združenjem francoske, zapadnonemške, italijanske industrije in industrije Beneluxa. bi se njih skupna proizvodnja dvignila na 209 milijonov ton premoga in 29 milijonov ton jekla. Ce bi k temu dodah še proizvodnjo V. Britanije, bi se te številke dvignile na milijonov ton premoga in 45 milijonov ton jekla. Iz tega je razvidno, da je industrija premoga V. Britanije fifcrat večja od industrij ostalih držav skupaj, njena proizvodnja jekla pa le nekaj manjša. Vendar je težko reči, da je le ta faktor dovedel V. Britanijo do tega, da je začela dobro premišljevati, pr e dno bi pristopila k taki mednarodni organizaciji, ki bi mogla •dingiuiti ■ britansko nacionalno proizvodnjo».
Po drugi strani pa iniclatnr te zamisli — Francija — uvaža znatne količine koksa v glavnem iz Zapadne Nemčije. Lani je Iz Porurja in Saarske oblasti uvozila 4,5 milijona ton, t. j. več kot 50 odst. francoskih potreb, Zapadnonemška industrija stalno raste, celo hitreje kot francoska. Ze lani je Zapadna Nemčija proizvajala prav toliko jekla kot Francija, čeprav je Francija še l. 1948 proizvajala gotovo 2 milijona ton več. Ce gledamo na ta dejstva skupno Z istočasno rastočo konkurenco in iskanjem tržišč, lahko najdemo v njih elemente, zaradi katerih je prišlo do Schumanovega predloga.
Toda k tem ekonomskim faktorjem je treba dodati ie politični moment. Nesporno je, da so za ta
politični moment (evropska enotnost) najbolj zainteresirane ZDA. Tn potrjujejo izjave vidnih ameriških, osebnosti, kakor tudi soglasno ocenjevanje Schumanovega predloga kot «najpozitivnejšcga predloga, ki je po vojni prišel iz
Evrope». Jasno je, da bi uresničenje tega predloga predstavljalo velik politični korak k vzpostavljanju »čvrste enotnosti» v Zapadni
Evropi, za čemer teži Amerika. Angleško stališče do Schumanovega predloga vsekakor ni v prilog tej zamisli.
Kljub veliki opoziciji konservativcev in negodovanju ameriških krogov so britanski laburisti ostali čvrsto na pozicijah, da ««e morejo sirrejeti kakršen koli sistem, preko katerega bi bile važne veje gospodarstva prepuščene neki reprezentativni evropski nadnacionalni vladi». Pri glasovanju o tem so laburisti dobili večino, celo nekoliko večjo kot običajno.
Konferenca šestih dežel Za Schumanov plan, ki se je začela 20. junija, je bila Po osmih dneh prekinjena, da bi se delegacije posvetovale z vladami in »zainteresiranimi osebnostmi». Konferenca se je nadaljevala 3. julija v glavnem z delom raznih odborov, v katerih so diskutirali o francoskem »delovnem dokumentu», v katerem so naznačene glavne smernice in cilji Schumanovega plana. Največ so diskutirali o ustanovitvi enotne uprave zapadnoevropske industrije. Na tej konferenci, posebno v njenem drugem delu, nisó skoraj nič napredovali, čeprav najnovejše poročilo francoske vlade govori o možnosti »konstruktivne rešitve».
POD «DAMOKLEJEVIM MEČEM«
Nad novim predsednikom francoske vlade Pleverom že visi «Da mo« leje v
meč». 2c pri prvem glasovanju v skupščini Je izgubil 38 glasov od skupnega števila 373 gjasov, ki jih dobil pri glasovanju za zaupnico. Izgubo teh giasov je pripisati opoziciji BÌ-daulta, ki predstavlja krščansko socialno krilo MRP.
tajske in zastopnikov korejskega ljudstva. Ameriška vlada je odgovorila šele potem, ko je zvedela za Stalinove pogoje. Dosledna svojemu dosedanjemu stališču je ameriška vlada Stalinove pogoje zavrnila izražajoč sicer tudi ona pripravljenost za mirno rešitev vojne na Koreji, vendar le v o-kviru znanih pogojev, da se čete severne Koreje najprej umaknejo za 38. vzporednik in da se vprašanje sprejema LR Kitajske rešuje izven korejskega problema.
Potemtakem prvo Nehrujev© posredovanje ni doseglo svojega namena. Vendar se zdi, da bo Nehru še poskušal najti nove poti v svojem mirovnem prizadevanju posebno z ozirom nato, ker ne Stalinov ne Trumanov odgovor ne zapirata za seboj vseh vrat. Očividno gre namreč obema blokoma za prestiž in stvar na-daljnih prizadevanj je, da se najde ta. ka formula, ki ne bi prizadela dvojnega prestiža.
Vsekakor pa so tako v Sovjetski zvezi in še bolj v Ameriki mnenja, da bo vojna na Koreji dolgotrajna in da ni pričakovati lahke rešitve spora. Računajoč na, to, je Truman zahteval od Kongresa odobritev nadaljnih 10 milijard dolarjev za vojaške Izdatke In odpravo dosedanjega maksimuma, ki omejuje ameriške oborožene sile na dva milijona mož. Truman Je napovedal tudi celo vrsto ukrepov, ki bodo Iz ameriškega gospodarstva napravili pravo mobilizirano gospodarstvo.
Bojni ples na korejskih bojiščih traja med tem dalje. Frontnih sprememb sicer ni velikih in severnokorejske čete so se po delnem proboju ameriške obrambne linije na reki Kum zaustavile. Tudi Teajon je še v ameriških rokah. Ameriški general Mac Arthur je prevzel vrhovno poveljstvo tudi nad Južnokorejsklml četami, za poveljnika ameriških čet pa je bil postavljen general Walker. Po zadnjih poročilih sta se na Koreji izkrcali dve ameriški diviziji, ki bosta kmalu stopili v borbo.
ma ho priKiiučena ahesinshemy cesarstvu
«Mala skupščina OZN» je 11. t. m. začela ponovno razpravljati o usodi bivše italijanske kolonije Eritreje, ki Je ostala odprta po zadnjem zasedanju lanskega leta. Za dokončno ureditev položaja Eritreje obstajajo tri možnosti: 1.) priključitev Eritreje k Abe-sinijl, 2.) razdelitev Eritreje med Abe-slnijo in Britanijo in 3.) zaupna uprava nad Eritrejo.
Večina držav Male skupščine «zago-
varja priključitev celotne Eritreje k Abesiniji, ker predstavlja v resnici Eritreja okno v svet za Abesinijo. Italija pa zagovarja «neodvisnost» Eritreje pod zaupno upravo ker upa, da bo tako soudeležena pri tej zaupni upravi. Da podpre italijansko stališče, se je napotil v Lake Success celo
podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Brusasca, ki pa kljub znani italijanski zgovornosti ni uspel prepričati večine članov «Male skupščine», ki so sprejeli norveško stališče za priključitev Eritreje k Abesiniji na federalni osnovi. Formalna odločitev o tem sicer še ni bila sprejeta, ker so posamezne delegacije dobile 5 dni časa, da se še posvetujejo s svojimi vladami, vendar se smatra ta odločitev že za sprejeto.
Akcija OZN za tehnično pomoč
slabo razvitim državam
Akcija Zdiuzeuih uaro-ov za tehnično pomoč zaostalim državam se je začela leta 1948. Takrat je Generalna skupščina QZN določila za tehnično pomoč 280.000 dolarjev. Tri dni trajajoča kon.erenca. ki je končala delo letos 14. junija, je sklenila, da bo znašal razširjeni fond v letih 1950 in 1951 nad 20 milijonov dolarjev. To je vsekakor uspeh te akcije, ki so jo sprožili Združeni narodi.
Načela, na katerih temelji tehnična pomoč, so takšna, da res omogočajo gospodarsko slabo razvitim državam uporabiti to pomoč za razvoj svojega gospodarstva.
Tehnična pomoč Združenih narodov temelji na načelu univerzalnosti udeležbe, prispevkov in uživanja. Temeljna slabost letošnje konference pa Je prav v tem, da celi deli sveta na njej niso bili zastopani. Po krivdi nekaterih velesil je bila Ljudska republika Kitajska proti svoji volji odsotna. Sovjetska zveza In njeni sateliti so konferenco bojkotirali In s tem poka-: zali, da so samo na jeziku za pomoč gospodarsko slabo razvitim državam.
Dejstvo, da so male in najmanjše, gospodarsko slabo razvite driave sklenile prispevati svoj delež k tej akciji OZN, dokazuje njihovo željo, da bi se sodelovanje med državami preko Organizacije združenih narodov okrepilo in vsestransko razširilo. Jugoslavija, ki tudi goji to željo, je ponudila svoj prispevek v znesku 50.000 dolarjev, ki ni majhen, če upoštevamo: 1, relativno zaostalost njenega gospodarstva; 2. velikansko opustošenje, ki ga je utrpela med vojno, ko se je borila na strani Združenih narodov. 3. njene napore, da bi svoje gospodarstvo preobrazila v moderno In tehnično napredno, In, naposled, 4. gospodarske težave, nastale zaradi brezobzirne gospodarske blokade, ki jo že dve leti uvellavljajo proti njej ZSSR in vzhodnoevropske države. Zaradi vsega tern Je prispevek Jugoslavije znatno večji, kakor bi utegnil kdo sklepati iz same številke.
voiaoiiiijsiiašiia aelaaaasi

Države pod sovjetskim vplivom, ki meje na Jugoslavijo, so v poslednjem času, očividno po začetku vojnih operacij n» Koreji, pojačale ne samo radijsko ter časopisno gonjo proti Jugoslaviji, temveč tudi dejanski pritisk nanj oz izzivanjem incidentov na mejah. Vodilno vlogo je pri tem imela najprej Madžarska, sedaj pa jo je prevzela Bolgarija. Njene tankovske in motorizirane enote se premikajo k jugoslovanski meji, vzdolž katere so vse infonr.birajevske države uvedle policijsko uro. Te enote so dopolnjene s sanitetnimi oddelki in komoro. Toda ni ostalo samo pri demonstrativnih pohodih In pripravah bolgarske vojske. Posamezne skupine bolgarskih vojakov so bile poslane preko meje na jugoslovansko ozemlje in so Pri tem streljale na jugoslovanske obmejne stražarje. To se je dogodilo 13. julija pri vasi Klisura in Lovke. Pri tem je našel smrt 1 bolgarski volak.
Ob tej provokaciji Je zunanje ministrstvo FLRJ poslalo noto veleposlaništvu LR Bolgarije v Beogradu, ki poudarja, da je do zdaj zunanje ministrstvo FLRJ s številnimi notami opozarjalo bolgarsko vlado na posku-1
se bolgarskih obmejnih organov, da bi na meji izzvali hujše incidente. Protijugoslovanske akcije te vrste Se zrcalijo najbolj pogosto v tem, da bolgarski obmejni organi streljajo na jugoslovanske karavle ter obmejne straže in patrulje, posamezno ali skupinsko prihajajo na Jugoslovansko o-zemlje, da bi z nenadnimi napadi in obkroževalnimi manevri ujeli jugoslovanske obmejne straže in jih odvlekli na bolgarsko ozemlje. Nota se zaključuje z najodločnejsim protestom.
V tej sramotni vojnohujskaški aktivnosti satelitov sovjetske napadalne politike Ima kaj žalostno vlogo tudi Albanija, v kateri izvaja Hodževa klika nevzdržen teror. Tako Albanija kakor ostale kominformovske 'države po vzgledu Sovjetske zveze zvračajo načrtno vso krivdo za obmejne incidente na Jugoslavijo, da bi tako prekrili lastne napadalne načrte. Na tak poskus albanske vlade Je Jugoslavija odgovorila z noto, v kateri je dokumentirano, da vse incidente na jugoslovansko - albanski meji povzročajo albanski obmejni organi in da albanska vlada vzpodbuja te organe k š* novim incidentom.
t iuDJKi T EDNIK
zločinskega napada
m opunonu i upuiiiinu
Ta mesec poteka Štirinajst let, kar so reakcionarne sile v Španiji z direktno podporo nacističnih režimov v Italiji in Nemčiji začele napad na Špansko republiko, ki se je končal z vzpostavitvijo faSistične diktature generala Franca. Tri leta je trajala junačka. krvava borba španskega svobodoljubnega in naprednega ljudstva proti domači klerikalni in oaronski reakciji ter njihovim fašističnim in nacističnim pomagačem in v teh treh letih je špansko ljudstvo napisalo naj-vtličastnejše poglavje svoje zgodovine. Zato špansko ljudstvo ni krivo, če je v tej borbi podleglo in če je zmagal fašizem. Krivda je na tako imenovanih «demokratičnih» državah zapadne Evrope, predvsem na Angliji in Franciji, ki sta medtem, ko sta Nemčija in Italija pošiljali v Španijo Francu svoje prostovoljne korpuse tar:;e, kamione, strelivo in bencm, zagovarjali načelo «nevmešavanja» ter prodajali španskim revolucionarjem in borcem za svobodo stare topove za drag denar In jim poklanjali — vzpodbudne besede. V primeri s pomočjo Nemčije in Italije Francu so bile mednarodne brigade, ki so se borile na strani španskih borcev za svobodo le neznatna pomoč v materialnem pogledu Njih vrednost se da meriti le po tem, da so te mednarodne brigade, v katerih se je borilo tudi nad 1560 Jugoslovanov, že tedaj kazale mednarodno solidarnost demokratičnih sil sveta v borbi proti fašizmu, ki je s svojo prvo akcijo v Španiji Jasno pokazal, da se pripravlja na imperialistično vojno, do katere je v resnici prišlo pet let po začetku državljanske vojne v Španiji.
V času te druge svetovne vojne je bila frankistična Španija prvi zaveznik fašistične osi Berlin-Rim-Tokjo. Vezana na posebni tajni sporazum z Nemčijo, Je Francova Španija pošiljala na vzhodno bojišče svoje čete In divizije, vsa njena industrija in vse njene surovine pa so služile nacističnemu vojnemu stroju. V okviru svojih meja je Franco vzpostavil najhujšo fašistično diktaturo, ki Je vse svoje karakteristike ohranila In ki jih nadalje razvija še danes.
Po zmagi zavezniških sil je Španija postala vprašanje, ob katerem so se pokazala prva nasprotja med Zapadom in Vzhodom, pozneje z resolucijo mformbiroja pa še nasprotja med besedami In dejanji Sovjetske zveze in njenih satelitov. Neposredno po zmagi nad fašizmom, ko so bile resnične demokratične sile v naletu svojih moči navdušene ob veliki zmagi, se je morala tudi diplomacija zapadnih sil vdati pritisku javnega mnenja in se vsaj na zunaj udeležiti ekonomskega in diplomatskega bojkota Irankistične Španije. Tako je bila Španija izključena iz Organizacije združenih narodov, ki je leta 1946 sprejela resolucijo, v kateri so Združeni narodi ponovno obsodili Franto v monarho-fašističnl režim in sklenili priporočiti vsem državam, ki so imele diplomatske odnose s Francovo Španijo, da odpokličejo svoje akreditirane predstavnike. Varnostnemu svetu pa so priporočili, naj v bližnji bodočnosti razpravlja o vprašanju Francovega režima. Jasno je bilo že takoj, da ta resolucija ni predstavljala vsega, kar bi OZN mogla in morala ukreniti proti Francovemu režimu v Španiji, vendar je predstavljala korak naprej. Zadala Je nov moralni udarec Francovi fašistični -tliki in učvrstila upanje španskega ljudstva in španskih demokratičnih sil, da bodo Združeni narodi podvzeli potrebne korake, da se špansko ljudi'vo o-s\ obodi fašističnega jarma.
Ti upi španskega ljudstva se doslej niso uresničili, pač pa se uresničuje nekaj prav nasprotnega. Zapadne sile sprejetih sklepov niso nikoli jemale resno in jih nikoli niso začele Izvrševati, Sovjetska zveza pa je po fa-mczni resoluciji proti Jugoslaviji pope'notna pozabila na borbo proti fa-š.zmu v praksi, pozabila je na svoje obveznosti do španskega ljudstva zalo ker je vsa njena skrb posvečena zlagani kampanji za mir. pod Plaščem katere zasleduje svoje imperl-aFstične dlje.
V resnici so odnosi med Francovo
Iz časov, ko sta bila španski diktator Franco tn Hitler velika prijatelja in vojna zaveznika.
Španijo ter med Anglijo in Ameriko postali v zadnjem času zelo tesni posebno v zvezi z raznimi imperialističnimi vojaškimi bloki, v katere Španija uradno sicer še ni vključena, so pa številni znaki, da je vanje vključena praktično. Sovjetski tisk objavlja številne vesti o vse močnejših trgovskih in gospodarskih zvezah ZDA in Anglije s Španijo, v zapadnem tisku pa je zaslediti vesti, da tudi
ZSSR s svojimi sateliti posredno trguje s Španijo. Jasno je, da te ekonomske zveze predstavljajo pomoč Francovemu režimu.
Interese in borbo španskega ljudstva sta tako izdala oba svetovna tabora, niso pa te borbe izdale resnične demokratične sile v svetu, ki danes s simpatijami spremljajo odpor španskega ljudstva proti Francovemu fašističnemu režimu.
gI-OBus
Število žrtev potresa v Kolumbiji Je narastlo na 300 mrtvih in več kot tisoč ranjenih. Potresni sunki so se še ponovili.
Francoski prekomorski parnik «Francoma» je nasedel na sipino ob izlivu reke Sv. Lovrenca. Ob nesreči je bilo na ladji 780 potnikov, katere so takoj začeli reševati.
V bližini Dresdena v Nemčiji sta
trčila dva vlaka pri čemer Je našlo smrt 20 potnikov, nad 50 pa jih je bilo ranjenih.
Ob francoski obali blizu Bresta se je razbila francoska ribiška ladja, pri čemer je našlo smrt 12 članov posadke.
Letalo neke indijske družbe je
strmoglavilo v bližini Patankota, ker je zašlo v meglo. Med 22 mrtvimi potniki je avstrijski odpravnik poslov Karl Pereira in trije opazovalci OZN.
SBEDI BORBE ZA «MIR»
se ukvarja Stalin z jezikoslovjem
OKNO V «ARAKČEJEVSKI REŽIM» V SOVJETSKI ZVEZI
V zadnjem času s« je vodila v sovjetskem tisku diskusija o sovjetski lingvistični znanosti. V tej diskusiji je sodelovalo precejšnje število sovjetskih znanstvenih delavcev, ki so se v tridesetih letih sovjetske oblasti odlikovali v preučevanju jezikoslovnih vprašanj.
Diskusijo je zaključil Stalin s svojim člankom o tem vprašanju v «Pravdi». Ta članek zelo nazorno kaže krizo in mrtvilo ne le v jezikoslovju, temveč tudi v Vsej sovjetslci znanosti in kulturi.
Stalinov članek je napisan v obliki vprašanj in odgovorov. SfaKn pravi, da ga je napisal na prošnjo skupine tovarišev iz mladega pokolenja, ki so želeli, da razloži v tisku svoje mišljenje o jezikoslovnih vprašanjih, zlasti pa o marksizmu v jezikoslovju. Pri tem sam pravi, da ni jezikoslovec, da pa ima neposredno
zvezo z marksizmom v jezika- I slavju. S tem sam Stalin pravzaprav priznava, da ni p>oklican pečati se z jezikoslovnimi vprašanji, ker spMdajo v specialno panogo marksistične znanosti.
Pri, vsem tem pa se postavljajo bolj važna vprašanja. Stalin načenja v svojem članku teorijo znanega sovjetskega učenjaka, jezikoslovca in akademika Marra, ki je skušal v svojih delih marksistično pojasniti izvor in razvoj jezika. V teh njegovih naporih ga je podpiralo partijsko vodstvo in je ustanovil celo jezikoslovno šolo v ZSSR. Njega so imeli Za ustanovitelja marksističnega jezikoslovja v Sovjetski zvezi in vsi so imeli njegove teorije za edino pravilne in marksistične. Kdor je doslej nasprotoval Martu, temu so očitali, da zastopa v jezikoslovju buržoazne težnje. Se lansko leto je list
EVROPSKA PLAČILNA UNIJA
novo sredstvo za gospodarski bojkot nekaterih držav
V naši zadnji številki smo med po- | litičnimi vestmi objavili, da so na seji • evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje v Parizu sprejeli osnutek evropske plačilne unije. V tej uniji so včlanjene vse države Maršalovega plana. Danes prinašamo nekaj več podatkov o tej novi mednarodni organizaciji, ustanovljeni na pobudo in na osnovi interesov ZDA.
Evropska plačilna unija Je bila u-stanovljena za ureditev plačevanja med njenimi članicami. Njihovi medsebojni dolgovi in terjatve se ne bodo likvidirali več z deviznimi sredstvi. temveč z izravnavanjem salda v multiratiralnem kliringu. Vse operacije potekajo avtomatsko brez predhodnega pristanka katerekoli države. Razen tega bo plačilna unija dajala potrebne fonde za delno kritje dolgov, ki bi jih posamezne države ne mogle izplačati.
Medtem ko so vlade vseh držav brez sprememb sprejele prvotni osnutek te plačilne unije, pa sta vladi V. Britanije in Belgije imeli proti njej večje ugovore, zaradi katerih se je nekaj časa celo zdelo, da ti dve državi ne bosta pristopili k tej uniji. Belgijska vlada Je odbila prvotni osnutek, češ, da niso «vsi pogoji sprejemljivi». Sele 20. junija Je belgijska vlada odobrila načrt sporazuma o ustanovitvi evropske plačilne unije, h kateremu pa so bile dodane tri po-
sebne odredbe: odredbo o zmanjšanju deleža Belgije v kreditiranju posebnega fonda (360 milijonov dolarjev namesto 430 milijonov); odredba, ki zagotavlja Belgiji določene vsote iz Maršalovega plana in odredba, po kateri bodo Belgiji vsaj delno vrnjeni krediti, ki jih je pred tem dala drugim ervopskim državam Maršalovega plana. V. Britanija pa je po dolgem oklevanju in pogajanjih dosegla, da so funto šterlingu priznali poseben položaj da lahko funkcionira kot mednarodno plačilna sredstvo.
Ustanovitelji te unije — kakor javlja tuji tisk — so hoteli s tem «napraviti korak naprej k liberlzacijl In uravnovešenju evropske trgovine», doseči konvertibilnost evropskih valut (to pomeni, da je moči z vsako valuto kriti deficit katerekoli države članice unije), itd. Ni dvoma, da lahko nova unija vpliva na razširitev izmenjave med članicami in da razvije v gotovi meri njihovo gospodarsko so-
delovanje in verjetno do neke mere tudi ublaži pomanjkanje dolarjev. Toda to Je drugorazredno vprašanje. Ta unija Je namreč samo ena izmed novih oblik ekonomskega bloka gotovega števila držav, kar pa ne predstavlja doprinosa K mednarodnemu sodelovanju, za katerega je potrebna: razširitev mednarodne trgovine in jačanje gospodarskih zvez med vsemi drža-I vami.
«Kultura in življenje», glasilo agitpropa CK VKP(b), hvalil Marrone teorije in napadal njegove učence, da niso dovolj izkoristili rezultate svojega učitelja in razvijali dalje njegovo teorijo. Ta teorija je našla pot p pse šolske programe, kar se seveda ni moglo dogajati mimo državnega in pkirtijskega vodstva.
Sedaj pa Stalin nenadoma v celoti zavrača Marrovc teorije in ga razglaša Za idealista; hkrati pa napxida vse njegove učenec. Stalin px>lcm po svoje razlaga izvor In razvoj jezika. Nekatere njegove opombe so sicer pravilne, pa niso nič novega. Stalin predvsem pravi, da je zgrešena MarroVa teorija o skokovitem razvoju jezika. Pri tem pravi, da se jezik ne menja tako, kakor se menjajo politične, pravne in druge ustanove, in nadaljuje; «V zadnjih tridesetih letih je bila likvidirana stara kapitalistična osnova in je bila zgrajena nova socialistična osnova. Spričo tega je likvidirana tudi nadstavba ka-pitalistične osnove in je bila ustvarjena nova nadstavba, ki je v skladu s socialistično osnouo. Zato so se stare politične, pravne in druge ustanove zamenjale z novimi, socialističnimi. Kljub temu pa je ruski jezik v osnovi ostal isti, kalcor je bil P>red Oktobrsko revolucijo.»
Vse to seveda ni nikak0 odkritje. Toda vsakdo se tprašuje, ali je bilo treba celih 30 let sovjetske oblasti in znanosti, da se ja začela taka diskusija v «Pravdi», ki je ugotentila, da se fonetični, morfološki in sintaktični sistem ruskega jezika ni spremenil.
V Marroni teoriji So res protislovja in netočnosti, toda doslej jih ni smel nihče omeniti, čeprav jih je gotovo marsikak jezikoslovec opazil. V tem pa je najboljši odgovor, zakaj je sovjetska znanost in umetnost v mrtvilu. Nad dvajset let so v sovjetski lingvistiki veljale Marrovc teorije, ki so bile seveda nezmotljive samo zato, ker jih je za take imelo sovjetsko vodstvo. Sovjetski filologi so morali seveda s silo prilagc-jevati svoje izsledke o jeziku Mavrovim, ker je bila njegova teorija uradna. Sedaj pa skuša Stalin vreči krivdo za vse to na lingviste same. Sedaj Stalin trdi, da je vladalo med jezikoslovci pravo nasilje in da ni bila dopuščena niti najmanjša kritika. Kdor je kritizital, so ga odstranili. Tak režim v lingvistiki imenuje Stalin arakčejevski, po zlo-
glasnem ministru carja Aleksandra I. — Arakčcjevu.
Res je, kar pravi Stalin, da je vladal v lingvistiki tak režim, toda ta)a režim ne vlada le v jezikoslovju. To pa pomeni, da v Sovjetski zvezi ni socialistične demokracije, da zato ni niti pogojev za raznoj znanosti. Diskusija je pokazala, da je ravno tako star nje tudi v književnosti in umetnosti, da so si v raznih panogah kulturnega življenja posamezniki prilastili vso oblast in monopolizirali zase reševanje vseh vprašanj znanosti in kulture.
Toda nihče ni tako naiven, da bi verjel, da so glavni krivci za tako stanje v raznih vejah znanosti in kulture posamezniki, to je učenjaki, knjižetmiki, umetniki itd. Kaotično stanje v sovjetski lingvistiki je odraz splošne nedemokratične prakse v Sovjetski zvezi in rezultat monopolističnega položaja in dela birokratske kaste s CK VKP(b) na čelu. Zato je povsem naravno, čc so razni Arakčejevi v vseh panogah znanosti in kulture. Vsi ti pa so le mali Arakčejevi, ki izirršujejo voljo in zapovedi velikih Arak-čejevov v sovjetskem vodstvu. Drugače si pač ne moremo razlagati takega režima v znanosti in kulturi.
Stalin hoče dokazati, da se ne more razvijali in napredovati nobena znanost brez borbe •mišljenja in svobodne kritike. S tem hoče hkrati dokazati, da te six>-bode doslej v lingvistiki ni bilo in da je zato zavladala taka zmešnjava. Toda tudi odslej ne bo te svobode. Doslej je vladala p so-vjetskem jezikoslovju ena sama nezmotljiva teorija; Marrova, odslej pa bo veljala samo Stali-nova. Marrova teorija je potolčena, toda rte s svobodno kritiko učenjakov, temveč zalo, ker sta tako določila Stalin in CK VKP. (b). Zalo smo lahko gotovi, da si ne bo odslej noben lingvist več drznil braniti Marrop0 teorijo, čeprav bi bil o njej prepričan. Kakšna je torej ta svoboda, ko bodo morali biti vsi sovjetski filologi prepričani, da je Marr go-voril same neumnosti in da ime Stalin popolnoma prav.
To kaže, da sovjetsko vodstva zavzema svoje stališče do vseh posameznih vprašanj in učenjaki morajo temu stališču pokorno slediti, hkrati pa nam kaže, kam je zašla sovjetska znanost in umetnost zaradi nedemokratične in nemarksistične prakse, ki so jo povsod uvedli voditelji Sovjetske zveze.
Pri tem Pa moram0 poudariti še eno resno stvar. Nihče ne zanika važnosti jezikoslovja, toda zakaj so začeli o tem diskusijo ravno sedaj, ko stoje pred vsem svetom tako vužna življenjska vprašanja? Danes sc vodi borba za socializem in demokracijo, za enakopravne odnose med narodi. Za osvoboditev kolonialnih narodov in nešteta bolj važna vprašanja terjajo odgovora in rešitve. Toda sovjetski voditelji se izogibajo teh vprašanj ter sc raje ukvarjajo z jezikoslovjem! Zato ni naključje, da se sam Stalin ba-• vi z jezikoslovnimi vprašanji, o ostalem Pa molči.
Na koncu članka pravi Stalin, da je bila diskusija v «Pravdi» potrebna in koristna in da je njen glavni rezultat likvidacija arakčejevskega režima v jezifco slovjtt. Diskusija je v0 Stalinovem mnenju tudi odkrila neverjetno zmešnjavo v tej panogi znanosti.
Ta diskusija je bila p nekem smislu res koristna, toda iz l>o-polnoma drugih razlogov. Ona ne bo odstranila zmešnjave v jezikoslovju, dokler ne bodo odstranjeni njeni vzroki. Dokler r Sovjetski zvezi ne bo likvidiran «arakčejevski režim», to je, dokler bo na oblasti privilegirana birokratska kasta z monopolističnim položajem, bo sovjetska znanost preživljala težko krizo. Podobne diskusija pa bod0 vedno bolj odkrivale, tudi proti volji njihovih pobudnikov, prave vzroke krize sovjetske znanosti in kulture. To Pa ima vsekakor velik pomen za borbo naprednega gibanja in naprednih ljudi v svetu in v sami Sovjetski zvezi, proti pačenju in izdajstvu marksizma-leninizma in za nadaljnji razvoj socializma.
LiiiDSKi TEDNIK
4
S Tržaškega
Kronika
Pred porotnim sodiščem se je
v sredo zvečer končala razprava proti petim članom družine Mar-sič, VartJaPassu Giorgio, Kermacu Albertu in Babosevi Mariji, ki jim je obtožnica očitala, da so 16. julija 1935 pri Domiju ubili Kozlovič Lovrenca. Čeprav je javni tožilec pred nekaj dnevi zahteval za obtožence skupno 138 let ječe, jih je sodišče vse oprostilo zaradi po-manikanja dokazov.
V	podjetju Tripcovich grozijo z odpustom 15 delavcem. Zato je položaj v podjetju zelo napet.
Ob zaključku šolskega leta Je izšlo «Jzvestje» srednjih šol za šolsko leto 1949-1950. Iz «Izvestij» je tudi razvidno, da nima šolska blagajna stalnih dohodkov in da je zato odvisna od podpor.
69-letni Herman Sofiotti iz u-lice F. Severo 4 je doma padel s stola in si pri tem nalomil hrbtenico.
Na obali pri Parižanu sta se ga dva Tržačana napila in začela popolnoma naga plesati, kar je seveda zelo razburilo kopalke, še bolj pa njih može. Policija je seveda oba Tržačana spravila pod ključ.
V	Saležu bodo začeli v kratkem graditi novo šolsko poslopje, za kar je pač že bil skrajni čas.
V	svojem stanovanju se je obesil v nedeljo 44-letni zidar Martelanc Viljem iz Barkovelj. Vzroki so-momora so neznani.
Avtobus tržaškega podjetja Giuliani, ki vozi na progi Trst-Campore, je pred čistilnico Aauila v Zavijah v nedeljo zvečer smrtno povozil 18-letnega Lucijana Fa-nellija iz Sv. M.M. Spodnje 788. Fanelli se je s skupino deklet in fantov vračal z izleta v mesto.
Na pomolu št. 2 v novem pristanišču se je voz s 40 stoti lesa prevrnil na voznika 70-letnega Tol-loja Jakoba iz ul. Media 9. Tolloj je kmalu nato v bolnici podlegel težim poškodbam.
V	Zgoniku je 73-letni Ogorelec Josip, ki je spal na seniku, pozabil ugasniti svečo, zaradi česar je nastal požar, pri katerem bi starček kmalu zgorel. Iz plamenov so ga rešili gaslici, zdravniki so nato v bolnici ugotovili hude opekline in njegovo stanje je zelo resno.
Skupina delavcev iz Tržaškega ozemlja, ki je preživela dopust v sindikalnem domu «France Rozman» v gozdu Martuljku, je poslala Enotnim sindikatom Jugoslavije pismo, v katerem se zahvaljuje za gostoljubnost in obsoja protijugoslovansko gonjo komin-formistov.
Na Trbižu se je ponesrečil z avtomobilom 23-letni uradnik Orfeo Moretti iz Trsta. Morettija je prosila 21-Ietna Lucija Vieliani, naj jo odpelje iz Zabnic na trbiško postajo. Ker se ji je mudilo, sta zelo naglo vozila in se je avto-prevrnil.
Žeparji izkoriščajo vročino posvoje. Ker hodijo moški v srajcah in nosijo denarnice v zadnjem hlačnem žepu, žeparji večkrat izmaknejo moškim denarnice zlasti v tramvajih. Tako je neznani žepar izmaknil denarnico tudi 32-let nemu Brunu Hellerju z Martovih polj.
Tramvajski voz je pri Portici di Chiozza podrl 63-letno Rozo Toffoli iz ul. Giulia 14,
90 dai se bo moral zdraviti v Bolnici 78-letni Oskar Moschini iz ul. Coroneo 32, ki je pred svojo hišo tako nesrečno padel, da si je zlomil kolk leve noge.
V	Ul. Ghcga 12 se je podrl zid na dva delavca, ki so ju nato pripeljali v bolnico. K sreči se nista teže poškodovala.
V	Zavijah je vojaški avtomobil smrtno povozil 40-letnega mehanika Petronia Bruna iz Milj. Vojaki, ki so vozili avtomobil, so bili pijani.
Pretekli petek Je bila seja tržaškega občinskega sveta, na kateri so obravnavali razna upravna vprašanja. Ko so razpravljali o avtonomni ustanovi za turizem
nzai,frađ,U SV' Justa’ je «Pozicija zahtevaia, da se razprava odloži, kac Pa je večina odbila. Zato je opozicija zapustila sejno dvorano Urad za delo je uradno priznal Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev.
Zaradi sodelovanja pri tihotap. Stvu cigaret so aretirali 3 člane civilne policije; enega inšpektorja in 2 podčastnika.
Ne bomo se uklonili fašističnim ukrepom!
Borba za enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim se odločno nadaljuje. Naše ljudstvo se dobro zaveda, da je rezultat te borbe odvisen predvsem od njegove vztrajnosti in da bo morala pravica končno zmagati.
30. obletnica požiga «Narodnega doma», spomin na fašistično divjanje nas v tej borbi še bolj podžiga, saj so sedanje razmere v marsičem podobne tedanjim. Tudi tedaj še ni bil fašizem na oblasti, toda faš -.ti so postajali vedno bolj predrzni. Tudi tedaj so nam oporekali osnovne narodnostne pravice v imenu obrambe «italijanstva». Fašizem je bil poražen, a fašisti so ostali, ostala je njiova miselnost, ostal je šovinizem, ki noče priznati Slovencem v Trstu pravice do življenja.
Dokaz te zastarele fašistične in šovinistične miselnosti je bilo tudi pisanje šovinističnih listov ob obletnici požiga «Narodnega doma», ko je zlasti «Messaggero Veneto» poveličeval požigalce kot branitelje «itali, janstva»; dokaz za to je divjanje šovinistov v občinskem svetu, ki nočejo slišati slovenske besede; dokaz je obnašanje predsednika cone Palu-tana, ki je postal slovenskim županom v okolici znano pismo o podrejenosti slovenskega jezika.
Pri vsem tem pa je tržaškim šovinistom v oporo ukaz VU št. 183, ki zapostavlja slovenščino in ji odreka enakopravnost v uradnem poslovanju. Vse slovensko ljudstvo in vsi slovenski župani so se seveda temu ukazu uprli. Pretekli petek pa so šli slovenski župani k predsedniku cone Palutanu, da bi z njim razpravljali, kdo naj bi nadomestil dosedanjega kmetijskega nadzornika Klavžarja, ki so ga upokojili, Zupani so tokrat zahtevali, da se imenuje namesto nadzornika Klavžarja drug nad. zornik, ki bo znal slovenski in italijanski, saj je ogromna večina kmetov slovenske narodnosti.
Gospodu Palutanu je bilo to odveč. Skliceval se je na ukaz št. 183, ki je po njegovem mnenju še preblag, kajti on. dober «demokrat in kristjan» bi nas rad v imenu svojih krščanskih načel oropal še teh drobtinic, s čimer je pokazal, da ni nobene razlike med njegovim mišljenjem in mišljenjem fašistov. Dejal je, da ni treba, da novi nadzornik obvlada slovenščin© in je na odločne proteste županov vzrojil.
Naslednji dan je «Primorski dnevnik» objavil poročilo o tem sestanku Palutana z župani in povedal pač Palutan, kar mu gre. To pa seveda ni bilo všeč tržaškim klerofašistom in so se v nedeljo oglasili v svojem listu «Giornale di Trieste» ter zahtevali, da se «Primorski dnevnik» postavi na zatožno klop, češ da je grozil najvišji oblasti itd. Temu iistu se je pridružil še «Messaggero Veneto», ki vedno odkrito zagovarja fašizem in se mu zato ni treba jezuitsko prikrivati.
V tem članku pravijo kleroiašisti, da smo Slovenci itak že dobili preveč, da so oni skušali vedno rešiti vprašanje sožitja med obema narodoma pravično in strpno itd. Pravijo, da se ne zadovoljimo s tem, kar smo dobili: gledališča, palače, krožke itd, temveč da zahtevamo še boL nišnice in univerze! O tem pisanju, ki je mimogrede še netočno, ker nimamo na razpolago niti ene gledališke dvorane, se ne splača zgubljati besed, pribiti je treba le dejstvo, da se miselnost teh ljudi ni prav nič spremenila in da se od poraza fašizma niso prav nič naučili. Zato ni čudno, da fašisti s podporo demokristjanov vedno bolj dvigajo glave in se vrinjajo na razna vodilna mesta. Vse to nam pa nalaga, da svojo borbo še bolj poostrimo. Ljudstvo se tega dobro zaveda in pošilja vojaški upravi vedno nove proteste, v katerih zahteva ukinitev krivičnega ukaza št. 183 in enakopravnost slovenščine. Tak protest so poslali pred kratkim generalu Eddlemanu tudi prebivalci in Trebč, iz središča mesta, iz Sv. Jakoba in drugih sektorjev. O krivičnem ukazu 183 so razpravljali tudi na sestankih OF pri Sv. Vidu, v sektorju VOM in drugod. Uredništvo «Primorskega dnevnika» pa je prejelo več pisem tudi od demokratičnih Italijanov, ki izražajo solidarnost z našo borbo ter nas pozivajo, naj jo nadaljujemo do zmagovitega konca.
TRŽAŠKI MLADINCI
NA DELO IN ŠTUDIJ V JUGOSLAVIJO
Mladina prihaja iz mnogih držav na prostovoljno delo v Jugoslavijo. Tako so prišli pomagal jugoslovanskim mladincem na vseučiliško naselje pri Zagrebu številni francoski, norveški in drugi mladinci. Vse spletke komlnformistov jih zlasti v Franciji niso odvrnile od odločne volje,
| da bi spoznali socialistično Jugosla- ! vijo in napore mladine, ki gradi lepšo bodočnost. Konec tega meseca bodo odpotovali v Zagreb tudi italijanski mladinci.
Za drugimi mladinci niso hoteli zaostati niti tržaški demokratični mladinci, ki so organizirali svojo brigado. Preteklo soboto je bil v Ul. R. Manna zdravniški pregled vseh teh mladincev, v torek okoli polnoči pa je brigada odpotovala v Zagreb. Mladinci bodo delali 20 dni na gradbišču univerzitetnega naselja, nato pa pojdejo na 10-dnevni izlet po Jugoslaviji,
da bodo videli, kako jugoslovansko delovno ljudstvo gradi socializem. Nato pojde brigada še 15 dni na mladinsko taborjenje.
Mladinci so bili ob odhodu zelo navdušeni, peli so in igrali v vlaku na harmoniko. Veselili so se. da se bodo v Zagrebu spoznali tudi z mladinci Iz drugih držav ter z njimi navezali prijateljske stike. Tržaški mladinci so vsi prežeti z odločno voljo, da se bodo odlikovali pri svojem delu, da bo brigada proglašena za udarno, da se podo v brigadi politično vzgojili in tudi kulturno udejstvovali. Tako so tudi ti tržaški mladinci pokazali, da vsa kominformpvska propaganda le malo zaleže in da hoče tržaška mladina ostati povezana z jugoslovansko ter se skupno z njo boriti za resnico in po svojih močeh pripomoči k čimprejšnji zgraditvi socializma v Jugoslaviji.
Glas nalili otrok
iz počitniških kolonij v Sloveniji
Tržaški otroci, ki so v kolonijah v Sloveniji, ge kar najbolje počutijo. O tejn pričajo nešteta pisma, ki jih otroci pišejo staršem. Iz teh piseun razvidimo, da so otroci nastanjeni v lepih, zračnih prostorih, do imajo dobro in tečno hrano ter da so bili zelo navdušeni nad prisrčnim sprejemom.
Vsi so zdravi in veseli, kajti zabave in razvedrila jim ne manjka. V kolonijah se spoznavajo tudi s pionirji Slovenije, kar nanje zelo vzgojno vpliva.
O lepem razpoloženju v kolonijah nam priča sledeče pismo, ki ga na kratko povzemamo;
Vič, 12. VU. 1950.
DRAGA MAMA!
Najprej. te prosivi, ne bodi zame v skrbeh. Tukaj je zelo lepo. Prišli sm0 v Ljubljano opoldne in se takoj odpeljali s tramvajem na Vič. Ko smo prišli na mesto, smo po-
jedli dobro kosilo, se okopali in šli spat.
Pot je bila zelo prijetna. Peli smo, brali, občudovali lepoto naše domovine in čas je naglo potekal.
Stanujemo v lepi prostorni stavbi z velikimi okni. V vsaki sobi nas spi po 16. Vse smo lepo skupaj; jaz, Neva, Vojka in še druge
DIJAŠKA MATICA
vrši veliko kulturno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem njenem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za sklad Dijaške matice.
znanke. Počutim se zelo dobro, vse smo vesele, saj nam nič ne manjka: imamo dobro hrano, prijazen dom in skrbne ter ljubeznive predstojnike.
Poljube in pozdrave Tebi, noni, teti. Lini, Lauri, Marjuči in vsem znanim.
Tvoja MARA
Za kruh in sindikalne pravice
bijejo borbo tržaški industrijski delavci
Gospodarski m sindikalni položaj tržaškega delavstva je vedno težji. Zaradi gospodarske krize in pomanjkanja naročil odpuščajo razna podjetja delavce in narašča zato brezposelnost, po drugi strani pa so začeli delodajalci, opogumljeni po brezbrižnosti sindikatov, pravo o-fenzivo proti tovarniškim odborom.
Tovarniški odbori so bili revolucionarna pridobitev tržaškega delavstva in so pomenili velik napre-d£;k v primeri z notranjimi komisijami, katere so si priborili delavci v Italiji. Tovarniški odbori so zastopali sindikat v tovarni, notranje komisije pa so popolnoma notranja zadeva tovarne same brez povezave z drugimi delavci in rešujejo zato zgolj notranja vprašanja toyarne brez splošnega pomena. Delodajalci so v dneh revolucionarnega poleta bili prisiljeni priznavati tovarniške odbore, čeprav sp jim bili vedno na poti. Ob resoluciji Informbiroja so industrije! seveda izkoristili nastali položaj in Enotni sindikati so sklenili z njimi novo pogodbo o tovarniških odborih, v kateri so se marsičemu odpovedali. To pogodbo so sklenili za dve leti. •Delodajalcem tudi ta sporazum ni bil pogodu in so ga novembra preteklega leta odpovedali. Tako ti odbori danes dejansko sploh ne delujejo, ker nimajo nikake pristojnosti za pogajanja.
Delodajalci pa so šli še dalje. Hoteli so tudi praktično pokazati, da se na tg odbore požvižgajo. Zate so V podjetju IRCO odpustili delavskega zaupnika, čeprav je to
V nasprotju s sporazumom o tovarniških odborih. Delavstvo v podjetju je stavkalo 24 ur, sindikalne oTganizacije pa niso niti mignile s prstom, čeprav je šlo za zelo važno načelno vprašanje- Vse to kaže, kako so postale sindikalne organizacije brezbrižne do borbe in vzbuja zato med razredno zavednimi delavci veliko zaskrbljenost. Delavci sicer volijo v podjetjih tovarniške odbore še naore;, pri Čemer jim je v oporo ukaz VU št- 4, ki pa je splošmgu zr.<,čaja in govori le o pravici delavcev v podjetjih, da si izbirajo svrie zastopnike.
DIJAŠKA MATICA
podpira slovenskega dijaka, podpirajmo Dijaško matico.
Sindikalne organizacije so tako brezbrižne do tega vprašanja, ker čakajo navodil in ukaz iz Rima. Čakajo, da pride °,d tam nova pogodba o notranjih komisijah, ki so
V	primeri s tovarniškimi odbori korak nazaj, T0 čakanje pa pomeni, da so se tudi sindikati popolnoma odpovedali sporazumu o tovarniških odborih iz leta 1948. Pri tem pa moramo še dodati, da so spričo težkega položaja delavstva
V	Italiji delodajalci tudi tam v o-fenziyi in da hočejo odvzeti notranjim komisijam še tiste malenkostne pravice in tisto moč, ki so jih doslej imeli.
Zato je danes naloga resničnega razrednega sindikata, da začne od-
ločno borbo v obrambo tovarniških odborov in zahteva sklenitev nove pogodbe o teh odborih. Pri lem ni dovolj splošna borba proti odpustom članov tovarniških odborov, temveč je treba iti vprašanju do dna in odstraniti vzroke sedanjega vsake | položaja. Razredni enotni sindikat ' industrijskih delavcev bo zato predložil sindikalnim organizacijam V diskusijo nov osnutek sporazuma o tovarniških odborih. Ce bodo sindikalne organizacije, kar je spričo njih oportunizma pričakovati, odklonile diskusijo o tem, pojde sindikat pa sam v borbo za delavske pravice.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev je tudi drugod pokazal svojo aktivnost. Njegovi Člani v tovarni strojev pri Sy. Andreju so zbrali iz svoje srede tovariša Maglico in Žerjala, ki jih bosta zastopala in branila njihove Interese. Ti delavci so predložili tudi svojo listo za volitve y. tovarniški odbor v tovarni, kar seveda zelo razburja prenapeleže iz Delavske zbornice in yidalijevskih Enotnih sindikatov, ki hočejo imeti v tej tovarni, kakor se ie že zgodilo ludi v ILVI, svoj monopol.
Delo enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev torej uspešno napreduje in' ga ne more ustaviti noben teror, niti ne napadi, kakor je bil oni na tov. Petronia. Uspešno se nadaljuje tudi delo akcijskega sindikalnega odbora, - okoli katerega se je obnovilo že večje število razrednih strokovnih zvez. Sedaj Se pripravljajo na obnovitev
svoje zveze tudi tiskarski delavci, ki hočejo napraviti konec sindikalnemu mrtvilu v svoji stroki.
Kar se gospodarskega položaja delavstva tiče, so delavci Ztlo zaskrbljeni zaradi novih odpustov z dela. Čeprav je propaganda o Marshallovem planu toliko .trobila, da se gospodarski položaj v Trstu zboljšuje, je nastala velika kriza zlasti v malih ladjedelnicah, ki nimajo novih naročil. Zlasti je sedaj prizadeta ladjedelnica Felszegi v Miljah, ki je splovila te dni svoje zadnjo ladjo «Irmo» in nima novega dela. V tem podjetju, ki šteje 135 delavcev in nameščencev, grozi v najkrajšem času odpust 65 delavcev, kar hi hudo prizadelo milj-sko prebivalstvo. Tudi v ladjedelnici Sv- Roka y Miljah imajo malo dela te groze, da bodo morali mnogo delavcev začasno odpustili.
Sindikalne organizacije pa tudi proti tem odpustom ne nastopajo s nobeno odločnostjo ter rajši hodijo prosit demokrščanskega predsednika cone Palutana, da bi posredoval. Vse to se dogaja, ker imajo Enotni sindikati sedaj mnogo bolj važne posle: gonjo proti ljudski oblasti v coni B in pa borbo «za mir». Da bi odvrnili delavce od konkretne borbe za njihov življenjski obstoj in njihove pravice, strašijo z vojno nevarnostjo, katero njihovi gospodarji enako kakor anglo-ame-riški imperialisti sami ustvarjajo s svojo napadalno politiko. Prav zato so ludi opustili vsako borbo za zvišanje delavskih mezd, čeprav so še v zadnji stavki trdili in pisali, da delavci s temi mezdami ne morejo živeti.
Iz vsega tega je razvidno, da je položaj tržaškega delavstva zelo resen in da se morajo zato delavci okleniti resnično razrednega sindi' kata, ki bo odločno branil njihove pravice in se upiral vsem poskusom delodajalcev, da bi te pravice okrnili.	1
Jugoslovansko področje STO-ja
Kulturno življenje i/ Kopru
liudski TEDNIK
5
Veliko aktivnost domačih društev in zborov izpopolnjujejo gostovanja kvalitetnih umetniških skupin iz Slovenije
V zadnjem času je zaznamoval Koper nekaj pomembnejših kxdtur-nih prireditev. Imeli smo koncert pevskih zborov učiteljišča iz Portoroža in koprske gimnazije, obiskal nas je pevski Zbor mariborskega učiteljišča in orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane.
Koncert združenih pevskih zborov učiteljišča iz Portoroža in Slovenske gimnazije v Kopru je bil dne 15. junija v koprskem gledališču pod vodstvom prof. Srečka Kumarja. Spored je bil vsebinsko zelo bogat. Zastopane so bile naše lepe mladinske, borbene^ narodne, obredne in umetne pesmi. Poleg lahkih skladb je bilo tudi dokaj zahtevnejših, a vse so bile dobro naštudirane, tako da je večer zapustil ugoden vtis. V prvem delu je nastopil zbor učiteljiščnic sam (23 pevk) in uspešno se nam je predstavila tudi solistka Milkovič Stana, ki razpolaga z zelo prijetnim sopranom. Maloštevilni zbor je s svojim izvajanjem in jasno izgovarjavo pokazal, da zna zvesto in predano slediti umetniškemu hotenju svojega vodje. Pri tem ni motilo, da je bilo čutiti tu pa tam ka.k blag razhod med petjem in klavirjem. V drugem in tretjem delu sta nastopila združena zbora (okoli 100) in zelo zadovoljivo, deloma 'tudi brezhibno, odpela svoj program; tudi številčna moč pevskega zbora je ■'seveda k uspehu veliko pripomogla.
C e pomislimo, da sta bila v minulem šolskem letu oba zbora delj časa siroti brez zborovodje in brez vaj in da je začel prof. Kumar z rednimi vajami šele februrja, potem so lahko vsi ponosni, da so v tako kratkem času tako dobro naštudirali program.
Združeni pevski zbor obeh šol je 20. junija nastoxhl s polurnim programom tudi v radiu in znova dokazal svoje sposobnosti. Skoda je le, da gimnazijski zbor ni nastopil dne 30. junija na dijaški kulturni prireditvi v gledališču, ker bi bil s svojim petjem prav gotovo lepo zaokrožil spored, ki je. bil tudi sicer zanimiv, bodisi po lepih recitacijah, bodisi po enodejanki ali pa po plesni skupini. Za svoje uspešno delo zaslužijo mladi izvajalci vse priznanje in pohvalo, profesorjem pa gre zahvala za trud, ki so ga polagali v tozadevno delo za mladino.
Imeli pa smo — kakor uvodoma omenjeno — tudi obiske mladinskih kulturnih skupin iz Slovenije. Dne 25. junija sta. prišla mešani zbor mariborskega učiteljišča in folklorna skupina društva «Kajuh» iz Ljubljane. Pevski zbor kot odsek mladinskega kulturno-umetniškega društva, ki nosi ime po štajerskem pisatelju in narodnem mučeniku Jožetu Kerenčiču, je takoj na dan svojega prihoda v Koper sodeloval v radiu v okviru oddaje za podeželje in zvečer še koncentriral v gledališču. To je vsekakor vredno največje pohvale. Zbor je nastopil v dveh formacijah: kot ženski in kot mešani zbor, oba z raznovrstnim sporedom. Oba zbora vodi prof. Josip Šegula (po domače Pec), ki se že nad 20 let neumorno in z veliko ljubeznijo posveča zborovodskemu delu. Pevski zbor je zelo številen, poje disciplinirano in ubrano, ima dobre soprane in alte, a tudi moški glasovi se kljub prehodni dobi mladincev, ugodno vključujejo v celoto. C e smo si zaželeli malo več diferenciacije in stopnjevanja v izrazu, smo pa morali upoštevati veliko utrujenost pevcev po dolgi vožnji, vajah in večkratnih nastopih istega dne. Resnica je, da je zbor v svojih nadaljnjih nastopih v Koprščini (in teh je bilo dan za dnem vse do 6. julija zelo veliko v vseh večjih krajih) žel povsod močne uspehe in priznanje, kakršno zasluži kot nagrajen mladinski pevski zbor. Odlične so bile recitacije učiteljiščnic Marin Frančiške in Pristovnik Anice. Skupno z njim je povsod nastopala tudi folklorna skupina prav tako nagrajenega mladinskega društva «Kajuh» iz Ljubljane in zelo lepo izvajala razne naše narodne plese.
Ker že omenjamo gostovanja mladine iz Slovenije, ne smemo poza-
biti na pevski zbor «Maksim Gorki» s celjske gimnazije. Tudi ta zbor je imel nekaj prireditev v Koprščini, v samem Kopru sicer ne v gledališču, ker je bilo zasedeno po drugi kulturni prireditvi, ampak samo v radiu, in to dvakrat: 25. in 26. maja, vsakokrat s polurnim programom pesmi vseh vrst. Ta celjski zbor je odnesel prvo nagra.do med slovenskimi mladinskimi zbori in to smo v izvajanju tudi čutili. Spored njihovega večinoma mešanega zbora je obsegal več težjih skladb, ki jih je zbor lepo zmagoval in kar je še posebne omembe vredno: brez svojega zborovodje prof. in ravnatelja. Egona Kuneja, ki je zbolel in se ni mogel udeležiti turneje. Toda zelo spretno sta ga zastopala dva njegova pew:a:	sedmošolec
Reno Hvala in petošolec Ciril Vrtačnik. Levji del sporeda je vodil Hvala. Oba. študirata tudi glasbo in imata veliko smisla' za dirigiranje: in ne samo to, znala sta tudi voditi posamezne skladbe v duhu svojega odsotnega učitelja. Ali ni to radosten pojav? Ali ni to spodbudno za druge?
Sploh mislimo, da nam ta mladinska gostovanja morajo odpreti oči prav zaradi tukajšnjih kulturnih potreb.
Prvovrstni umetniški užitek pa smo imeli dne 1. t. m. z gostova-
njem simfoničnega orkestra Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. Orkester je koncentriral zvečer na Titovem trgu. Na koncertnem sporedu so bili skladatelji Dvorak, Verdi, Kozina in Čajkovski. Prvi del koncerta je izpolnila Dvorakova simfonija št. 5 «Iz novega sveta», To simfonijo je napisal sklada-
NEKOC JE ŽIVEL SLOVENSKI DIJAK
v ponižujoči bedi in pomanjkanju, ki je uničilo marsikateri talent, preden je ta mogel koristiti svojemu ljudstvu. Skrbimo, da še preteklo ne povrne, skrbimo, da bo slovenski dijak študiral preskrbljen 'z vsem, kar potrebuje Za svoj razvoj, podpirajmo Dijaško matico.
telj v prvem letu svojega bivanja V New Yorku kot ravnatelj tamkajšnjega konservatorija, t. j. leta 1892. Po vsebini je vplivala na to njegovo delo neizmerna razgibanost in živahnost ameriškega velemesta; to je razvidno iz prvega in zadnjega stavka simfonije. Oba stavka sta hitra in deloma ognjevita ter ritmično in dinamično stopnjevana do skrajnosti. Drugi stavek (znameniti Largo) in tretji (Scherzo) pa sli-1
kata notranjo, staro Ameriko, ki je še romantična, divja, tako v prirodi kot v človeškem dejanju in nehanju, pri čemer je skladatelj u-spešno izkoristil eksotičnost ameriškega podeželja. Dirigent je z globokim umetniškim čustvom vodil to veliko delo in izklesal vse skladbe tako prepričljivo, da je po vsakem stavku in še posebno na koncu izzval spontano priznanje občinstva.
Po odmoru smo slišali efektno predigro k Verdijevi operi «Sicilske večernice». To opero je napisal Verdi 1855. po velikih uspehih^ ki jih je bil dosegel s popularnimi operami Rigoletto, Trubadur in Traviata.
Sledila je nato Kozinova «Bela Krajina». Marjan Kozina, znan po svojih partizanskih pesmih, po operi «Ekvinokcij» in glasbi za film «Na svoji zemlji», je v tem simfoničnem poemu rapsodično pričaral našo Belo Krajino ob spretni uporabi narodnih motivov, izraženih s prozorno instrumentacijo.
Za zaključek koncerta nam je orkester predvajal Italijanski capriccio i-uskega skladatelja Petra Čajkovskega.
Tudi v te tri skladbe je vlil dirigent Cipci, ki je ves spored dirigiral na pamet, vse finese svojega umetniškega doživljanja in vsi člani orkestra so bili njegovi zvesti tolmači. Orkester je na akustičnem trgu krasno in ubrano zvenel in občinstvo je nagradilo tako dirigenta kakor njegove sodelavce z obilnimi aplavzi- Naslednji dan je ponovil svoj koncert v Portorožu ob zelo lepem obisku in z enakim uspehom.
M.
Požar v Kopru posledica neprevidnosti uslužbenca
V nedeljo 16. t. m. ob 11.50 je izbruhnil v skladišču gradbenega podjetja v poslopju novega hotela v Kopru požar. Zakrivil ga je po neprevidnosti delavec Severin Kavalič, ki si je po dovršenem prostovoljnem delu z bencinom umival roke, v tem prižgal cigareto, vrgel na tla gorečo vžigalico, pri čemer se je bencin vnel. V skladišču je začelo goreti različno gradivo, nato pa je zaradi vročine eksplodirala v skladišču kovinska posoda kisika, zaradi česar je plamen udaril skozi skladiščna vrata na prosto in pri tem ožgal 11 ljudi, ki so se zbrali, da bi pomagali pogasiti požar. Po nekaj minutah so prihiteli na pomoč gasilci in takoj pogasili požar. Ranjence so takoj odpeljali v bolnico v Ižolo. Zaradi opeklin druge stopnje se bodo morali zdraviti kakih 15 dni. Materialno škodo cenijo na okoli 100.000 dinarjev.
Ob požaru ie bilo več primerov veliko požrtvovalnosti. Tako Sta prihitela na kraj požara toV. Mokole Ivan, mlajši vodnik Narodne zaščite, in Jakomin Alverin, podpredsednik zaščite, ki je še prej obvestil vojaško poveljstvo bataljona JA, katero je poslala na mesto ves bataljon. Po eksploziji sta oba tovariša, ki ju je močni zračni pritisk precej omamil, takoj pomagala pri gašenju. Veliko požrtvovalnost so pokazale tudj bolničarke civilne bolnice v Kopru, ki so takoj prihitele na pomoč opečenim tovarišem.
RAZPRAVA PROTI POVELJNIKU PARNIKA «VETTOR PISANI»
Pred vojaškim sodiščem v Kopru je bila y ponedeljek obravnava proti kapitanu parnika «Vettor Pisani» Vardabassu Giorgia. Obtožnica mu je očitala, da je kot kapitan parnika «Vettor Pisani» s svejirn nepravilnim in brezvestnim izvrševanjem poveljniške službe in dolžnosti omogočil, da so bile na ladjo «Vettor Pisani» naložene 3 strojne puške angleškega tipa in trije naboji polni streliva za navedene strojne puške, dvajset ročnih bomb italijanskega izvora in šestnajst izvodov filofašističnega lista «Messaggero Veneto». Obtoženi jg g tem
DOPIS
s Proseka - Kontovela
Pevski zbor Kontovel _ Prosek bo imel svoj koncert v Dutovljah dne 23. t. m. Prosečani in Kontovelcl so že od nekdaj znani kot dobri pevci. Pred resolucijo so imeli kar tri pevske zbore, toda tudi po razdoru niso dolgo počivali. Ustanovili so mladinski oktet, ki je nastopil ob petdesetletnici Lipe v Bazovici. Iz tega okteta se je kmalu razvil moški zbor, ki šteje danes že 40 članov in ki ga vodi tov. Čermelj. Z velikim uspehom je ta zbor letos pozimi nastopil v Hrastniku v Jugoslaviji in večkrat tudi doma. Po vrnitvi iz Hrastnika se je ustanovil mešani zbor, ki ima okrog 30 članov in ki ga vodi tov. Cibic. Oba zbora sta letos pomladi š*» turnejo po Vipavski dolini, zdaj pa se pridno pripravljata na nedeljski nastop.
Nabrežinska dramska družina uprizori v nedeljo 23. t. m. ob 20.30 na dvorišču pri Stropovih Lipahovo komedijo
«GLAVNI DOBITEK».
Vabimo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži predstave.
Da bo igra lepo uspela, nam jamčijo nabrežieski igralci, ki se že več mesecev pod vodstvom tov. Stetke Drolčeve, članice SNG v Trstu, prav pridno pripravljajo.
pomagal sovražnim krogom pri poizkusu, da bi navedeno orožje in strelivo spravili y jugoslovansko cono STO ter ga uporabili za podtalne akcije, ki so jih imeli izvesti sovražni elementi. Obtoženec je priznal, da ni v redu opravljal službe, toda da ic le izvrševal nalog paroplovne družbe. Zanikal pa je krivdo v toliko, da ni nudil pomoči storilcem, oziroma da ni bil V zvezi z dejanskimi ali moralnimi storilci. Iz izpovedi prič je razvidno, da je obtoženec opravljal svoj0 službo zelo malomarno in da ni podvzel nobenih ukrepov,
Uspehi zadruge v Kampe! Salari
Zadruga v Kampel Salari je že letos dosegla lepe uspehe. Pridelala je največ graha in češenj v okolici. Tudi pšenice je bilo še enkrat več kakor lani. Posebno dobro jim je uspela zelenjava in imajo letos vsajenih nad 20.000 paradižnikov. Precejšnjo površino zemlje so posadili tudi s fižolom In jedilnimi bučami. Ljudska oblast jim je pomagala, da so si nabavili kmetijske stroje kakor traktor, vprežne grablje, kosilnice, frezo, sejalnico, slamoreznico Itd.
ki bi onemogočili vkrcanje orožja, streliva in propagandne literature.
Sodišče je obsodilo Vardabassa na 5 mesecev odvzema osebne svobode Jer na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Upoštevalo pa je pri tem razne olajševalne okolnosti. Obtoženec si je pridržal pravico pritožbe na višje vojaško sedišče pri VUJA.
Ta proces je ponovno pokazal, da se istrski CLN in tržaški komin-formisti poslužujejo vseh sredstev, od propagande do terorja, da bi škodovali ljudski oblasti v con; B, kar pa se jim je spričo budnosti varnostnih organov in velike večine istrskega ljudstva ne posreči. Zato so bili resnični obtoženci tega procesa prav CLN in kojninformi-sti, ki že dve leti skupaj spletkarijo P.roti istrskemu ljudstvu.
Zveza Italjanov bo poslala v Beograd delovno brigado
«Unione degli Italiani» Istrskega okrožja bo v kratkem' formirala delovno brigado, ki pojde na prostovoljno delo v Novi Beograd. V brigadi bodo sodelovali razen mladincev m mladink tudi starejši člani in članice te organizacije. Število brigadni-kov bo znašalo 200 in brigada bo ostala v Beogradu 2 meseca. V brigadi bodo posvetili veliko pažnjo kulturnemu delu In ideološkemu razvoju brigadnikov.
Tekmovanje zidarjev
Pred dnevi so tekmovali zidarji gradbenega podjetja «Edllit» v Kopru. Tekmovanje je vzbudilo veliko zanimanje med delavci sindikalnih podružnic v vsem okrožju. V nedeljo zjutraj je tekmovalo 14 zidarjev na gradbišču vinske kleti v Škocjanu pri Kopru. 8 zidarjev je bilo od «Edilità», 6 pa od gradbenega podjetja v Semedeli. Tekmovanje je trajalo 4 ure in je dalo dobre uspehe. Največ uspeha je imel 49-letnl Leopold Rjavec, ki je presegel normo za 177 odstotkov.
CVETKE
iz tržaških listov
«Unità» piše v torek 18. junijat «Notranje ministrstvo Jugoslavije Je ukazalo, da je treba izseliti vse prebivalce, ki bivgjo v globini 15 km ob jugoslovanskih mejah.»
» * *
Tako so popačili pravilnik o ob-bejnem pasu, ki določa, da morajo imeti njegovi prebivalci posebno izkaznico. Mislili so pač, da mora t prebivalci obmejnih pasov tudi Jugoslavija ravnati tako kakor ravnata Madžarska in Romunija. Pač vse po pregovoru: «Reci mu, da ti ne poreče.»	* * *
«Unità» se tudi hudp jezi in ugotavlja, da se v Trstu na razna važna mesta vrinjajo fašisti in jim je uspelo vriniti se tudi v Delavsko zbornico.	* * «
Ne bomo tu poudarjali, da so celo med kominformovskimi občinskimi svetniki bivši fašisti kakor na primer Gombacci. Ugotoviti pa hočemo, da so se kominformisti pogajali in tudi sodelovali z Delavsko zbornico, čeprav so vedeli, da so v njej fašisti Predlagali so jim celo ponovno skupno stavno proti ij ul.sk: omasti v coni B. «Gliha pač vkup štriha», vse ostalo pa je le varanje in zaslepljevanje lastnih pristašev,
* » «=
«H Lavoratore» po svoji stari navadi tudi postavlja vse stvari na glavo in je objavil dolg članek, kjer piše, da Jugoslavija izziva ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo. Med drugim pravi: «Ta izzivanja i-majo namen odvrniti pozornost držav ljudske demokracije od mirne izgradnje socializma.
<• * *
Da, izzivanje sovjetskih satelitov na Jugoslovanskih mejah ima nasproti Jugoslaviji prav ta namen, samo uspeha nima, ker narodi Jugoslavije odločni branijo svojo neodvisnost in se gljub vsej ko minic r-movski gonji žrtvujejo za gradnjo socializma. * * *
Viđali je v istem listu napisal članek proti atomski bombi, v katerem pravi, da bi Trst lahko postal vojno oporišče. Viđali piše: «Trst bi v primeru «incidenta» (misli z Jugoslavijo) avtomatično postal neposredni predmet vojne z vsemi posledicami, ki so s tem v zvezi. So ljudje, ki bi v tem primeru zbežali v Italijo ali kako drugo državo ter izkoriščali svoje «mučeništvo». So pa drugi ljudje, to je naše prebivalstvo, ki bi moralo plačevati za krivdo drugih.»
* # » * •
Radovedni smo,kam bi šel pa Viđali. Za časa osvobodilne vojne je raje tičal na varnem v Mehiki. Kdo ve, da bi se mu tudi v primeri nove vojne (upamo, tla je še zelo daleč) stožilo po sončni Mehiki.
«Demokracija» se je obregnila ob prireditev srednješolcev v Standrežu in napisala: «Priporočamo in želimo, •da bi za bodoče pri šolskih prireditvah ne nastopali, niti zadaj za zaveso, kaki frontaški pevovodje ali pomagači, ki nimajo s šolo ničesar opraviti. In za zaključek še nekaj: priporočamo, naj pevovodje ne nastopajo na odru v telovniku!»
D	O
Pomislite, kakšni moralisti so pri «Demokraciji»- Pevovodje bi morali najbrž v tej vročinj nastopati T fraku! Kako bi se ti gospodje šele zgražali, če bi pevovodja nastopil t srajci, kakor bi vsakdo v teh pasjih dneh pričakoval. Dosledni so pa res, konservativci so celo pri obleki!
KO DARUJEŠ ZA DIJAŠKO MATICO,
pripomoreš k vzgoji novega pokoljenja, ki bo branilo in ohranilo slovenstvo, ki bo hranilo in pomnožilo našo kulturno dediščino.
«Delo» objavlja pod velikim naslovom: «Jugoslovanski in grški fašisti pripravljajo zahrbten napad na Albanijo» članek, ki pravi tudi tole: «Obstoj Albanije pa danes resno ogroža, da bi v primeru vojne na Balkanu ljudske vojske presekale zvezo med Jugoslavijo in Grčijo itd.» * # *
Pri «Delu» si že torej manejo roke od veselja in upanja, da bo Jugoslavija kmalu napadena, pri čemer seveda pravijo, da bo napadla Jugoslavija. Istočasno pa pišejo o borbi za mir in proti atomski bombi. Pri. znati jim pač moramo, da so prekosili v svojih lažeh celo svojega mojstra in vzornika: Goebbelsa.
Iz republik Jugoslavije

Kronika
V	Guslanju vidno napreduj« graditev velike jeklarske dvorane, ki bo eden najvetjiti objektov v guštanjski železarni.
V	Beograda so na Tehnični visoki Soli odprli razstavo učencev industrijskih šol in šol učencev v gospodarstvu.
V	Prekmurju je bilb veliko protestno zborovanje, na katerem Je ljudstvo najostreje obsodilo politiko madžarskih oblasti do jugoslovanske manjšine.
Gozdni delavci v Vidičev! brigadi na Dolenjskem so med najboljšimi gozdnimi delavci v Sloveniji. Brigadirji Matija Vidic, Alojz Muhič in Jože Bobnar, večkratni udarniki, so že izvršili svoj petletni plan poseka in obdelave lesa.
Avtomobilska cesta «Bratstvo in enotnost» je bila dograjena 15. julija, to je 6 dni pred določenim rokom. Graditelji so poslali s konference maršalu Titu brzojavko, v kateri ga obveščajo o svojem velikem uspehu.
Delegacija italijanskih kmetijskih delavcev, ki se mudijo v Jugoslaviji, je obiskala kmečko delovno zadrugo v Stari Pazov) ter izrazila svoje navdušenje nad doseženimi uspehi.
Na svoji turneji po Angliji je gostovala jugoslovanska narodopisna skupina v znanih rudarskih sred.ščih Južnega Walesa. Gledal, ci so se zlasti navdušili za makedonsko kolo.
Jugoslovanski potapljači so dvig. nili v bližini Rogoznice v Dalmaciji bager iz globine 72 metrov.
Zenica je letos največje industrijsko gradbišče v Jugoslaviji. Več tisoč delavcev gradi v Zenici mogočen metalurški kombinat, pomaga pa jim tudi 11 brigad mladincev, ki štejejo 2.000 brigadirjev Odkup volne poteka letos mnogo bolje od lani. V prvem polletju je bilo odkupljenih 112 vagonov vet volne kakor lani v istem času. Makedonija je v tem pogledu že v celoti izpolnila svojo obveznost s 102,3 odstotki po planu. Računajo, da bo Makedonija dala 25.000 kg volne čez plan.
V	Beogradu je bila ustanovljena zvezna komisija za vpis ljudskega posojila.
14. Julija Je bilo v Ljubljani
drugo plenarno zasedanje glavnega odbora AF2 Slovenije. Na zasedanju je tov. Lidija Sentjurc v diskusiji dejala, da je uspešna graditev socializma odvisna od tega, kako se bodo ljudske množice usposabljale, da si same vladajo.
V	soboto bodo v Ljubljani odprli H. republiško razstavo lokalne industrije, obrti in komunalne dejavnosti.
V	zagrebški tovarni «Pelikan» so te dni začeli izdelovati nov izdelek-črnilo v prahu.
Prva skupina 160 koroških otrok je prispela na počijnice v Jugoslavijo. “Večina teh otrok pojde na morje.
V	zagrebški oblasti so doslej odkupili že 121 vagonov belih žit.
Turistična sezona na Jadranu je zelo živahna. 2e prve tri mesece tega leta je obiskalo Jadran nad 100.000 gostov. Največ jih prihaja v Opatijo.
V	Renčah je bil velik partizanski tabor borcev NOV Iz goriškega okraja. Jz poročil o delu organizacije Zveze borcev je bilo razvidno, da šteje Zveza v goriškem okraju 12.629 članov.
Črnogorsko ljudstvo je svečano proslavilo 13. julij, dan ljudske vstaje Crne gore. V mnogih krajih so odkrili spominske plošče, v mestih so bile svečane akademije ter parade vojske.
Letos bodo začeli graditi v Jugoslaviji šest novih predilnic. Obratovati bodo začele konec prihodnjega leta. S tem se bo zvišala proizvodnja za eno tretjino.
Pri Titovem Užicu gradi mladina velikanski kombinat za predelavo bakra. Do konca leta bo deiaio na gradbišču te tovarne nad MJ.ooo mladincev.
Na R;ki je gradbena delavnost zelo živahna. Na štirih gradbiščih gradijo u stanovanjskih poslopij, io-eg tega gradijo tudi velik 7 tudo-copni. hotel s približno 300 posteljami.
Po prizadevanju delavskega sve-
se je proizvodnja v rudniku «reka povečala za 20 odsZCv Nctranje ministrstvo FLRJ je izda io pravilnik o obmejnem pasu. Po tem pravilniku bodo imeli v globini 15 km od državne meje prebivalci posebne izkaznice, državljani izven teh področij pa bodo morali imeti zn vstop na ta področja dovoljenje.
FLRJ V BORBI ZA MIR
KONGRES JUGOSLOVANSKEGA ODBORA ZA OBRAMBO MIRU V BEOGRADU
Kominformisti povsod mrzlično agitirajo za stockholmski apel, zbirajo podpise za mir, strašijo z vojno nevarnostjo, v resnici pa oni sami ustvarjajo vojno psihozo. V tem pogledu so zelo poučni dogodki na Koreji ter zbiranje In premikanje čet vzdolž jugoslovanske meje na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. K temu je treba dodati če preseljevan.e ljudi z meje, policijsko uro, povzročanje incidentov itd. Spričo teh dejstev postaja vsa kampanja kominformistov za mir smešna in nesmiselna in vedno manjše število ljudi veruje tej lažni in hinavski propagandi.
Ves svet ve, da so na seji Vanost-i.tga sveta 27. junija obravnavali dva csnutka resolucije o Koreji: ameriškega in jugoslovanskega. V ameriškem osnutku se zahteva, naj države, članice OZN, pomagajo vladi Južne Koreje, jugoslovanski osnutek Pa zahteva, naj imenuje Varnostni svet posrednika za pogajanja med Severno in Južno Korejo. Ameriška resolucija je bila sprejeta s 7 glasovi. Indija in Egipt s^a se vzdržala, Jugoslavija pa je glasovala proti. Za jugoslovansko resolucijo Je glasovala samo Jugoslavija, Indija m 'šg:pt sta se vzdržala, ostalih 7 članov pa je glasovalo proti.
Vsega tega pa nočejo vedeti v Pragi. kjer je «Rude pravo» napisalo: «Ameriški imperialisti so dali v družbi z bankrotno Kuomintangovo Kitajsko in predstavnikom jugoslovanskih fašistov izglasovati resolucijo, ki smatra za napadalca" ijudskede. mokratično vlado Koreje. Titova fašistična klika je stala zvesto z ramo ob rami z ameriškimi vojnimi hujskači».
Ce so tako poročali o vsemu svetu znanem stališču jugoslovanske vlade, tedaj bo pravi čudež, če jim bo kdo verjel, da so prve napadle čete Južne Koreje.
Te dni gostuje pa vseh večjih mestih Jugoslavije kulturna skupina ameriških študentov, ki študirajo na univerzi v Pittsburgu. Vsi člani skupine kakor tudi vodja so sinovi jugoslovanskih izseljencev; rojeni so v Ameriki; v Jugoslaviji pa nj bil še nobeden.
Prišli so y .Jugoslavijo, da vidijo rojstne kraje svojih staršev, svojo staro domovino, da spoznajo svoje brate In da pokažejo, da niso izdali svo.ega porekla. Obenem pa ob vsakem svojem nastopu dajejo dokaz, da v daljni tujini gojijo našo narodno pesem, našo kulturo in širijo njen. ugled tudi med drugimi narodi.
Kulturna skupina «Tamburica» le zelo poznana in priljubljena p<; vsej Severni Ameriki, vsako leto
Vse drugače se bori za mir jugoslovansko ljudstvo, ki zahteva le to, da ga puste mirno graditi socializem. Izraa teženj jugoslovanskega ljudstva je bil ravno kongres jugoslovanskega odbora za obrambo miru v Beogradu, ki se je začel v ponedeljek zjutraj. Kongres sta pozdravila tudi minister zvezne vlade Milovan Djilas in predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj.
Milovan Djilas je izjavi!, da narodi Jugoslavije želijo in hočejo živeti s vsemi narodi v miru ter s njimi mirno sodelovati, da sile Jugoslavije — politične, gospodarske ali vojaške — ne ogrožajo nobenega naroda in da v Jugoslaviji nima nobena tuja sila in niti ne more imeti nobenih sredstev ali skupin, s katerimi bi ogrožala kako drugo državo. Vlada ter vsi državni in družbeni faktorji Jugoslavije nimajo ne tajnih ne javnih obveznosti ali sporazumov z nobeno tujo vlado ali s kako politično skupino, niti se ne bavijo s kakimi načrti, ki bi na kakršen koli način ogrožali kako drugo državo.
Vse sile Jugoslavije se borijo za ustvaritev boljšega življenja in za zgraditev ljudske socialistične demokracije. Jugoslovanski narodi in njihovi državni organi se trudijo in želijo, da se vsa vprašanja, ki jih vlada Sovjetske zveze in vlade vzhodnoevropskih držav smatrajo za sporna, rešijo sporazumno na na-činr ki ne bj škodoval ne ugledu teh držav, ne suverenosti in enakopravnosti Jugoslavije.
Djilas je nato obsodil vse napadalne in hegemonistične sile, ki se na razne načine skrivajo pod raznimi parolami in nasprotujejo svobodi ter neodvisnosti in sodelovanju narodov po načelu enakopravnosti, Pojačena kampanja laži In groženj' sosednih držav ter organiziranje vsakovrstnih izpadov v teh državah proti Jugoslaviji ima očitni namen prikriti resnico o miroljubni politiki Jugoslavije ter prave krivce za sedanje odnose in njihove sumljive namene.
nastopajo po vseh večjih ameriških mestih, po radiu in celo po televiziji. Priljubljena je zlasti med našimi Izseljenci, ker jim nudi kulturni užitek, jih veže s starimi kraji, ker Je njihova, vsi jugoslovanski izseljenci v Ameriki so ponosni na svojo «Tamburico». Člani i «Tamburice» niso nikaki poklicni igralci ah umetniki, vsi so dijaki, sinovi naših delavcev, nekateri študirajo za učitelje, drugi za tehnike, uradnike, inženirje itd.
Ustanovitelj «Tamburice», ki šteje zdaj 34 članov, je g. Matt. L. Gouzc, rojen v Ameriki, a po poreklu Ribničan, 2e kot mlad dečko- je rad igrol na tamburico, ko Pa j* dovršit študije na. univerzi, je zbral okoli sebe nekaj1 študentov m organiziral tamburaški zbor. Nastopali so po Jta-
Ko je govoril o politiki Bolgarije proti Jugoslaviji, je Djilas dejal, da ta politika ne more biti delo bolgarskega naroda. Z Romunijo ni bilo niti prej niti v novejši zgodovini nobenega spopada in Je vsa sovražna politika narekovana le od zunaj. Jugoslavija je tudi vedno želela in želi svobodo in neodvisnost Albanije.
Djilas je končal svoj govor: «JV» danes sile, ki bi mogla zlomiti jugoslovanske narode v njihovi borbi za neodvisnost in prijateljstvo z dragimi narodi, v dosledni borbi za mir med narodi, za enake pravice malih in velikih narodov, zaostalih in nerazvitih dežel*.
Djuro Salaj pa je med drugim
Zvezna planska komisija FLRJ je izdala poročilo o izpolnitvi gospodarskega plana za prvo polletje 1950 Iz tega poročila je razvidno, da je bil v osnovnih panogah industrije polletni plan izpolnjen z 101,4 odst, celotni polletni plan pp je bil izpolnjen z 98,4 odst.
Iz poročila objavljamo nekaj podatkov v odstotkih. Brvi odstotki označujejo izpolnitev v odnosu do letnega plana, drugi pa primerjavo s prvim polletjem 1940.
Proizvodnjji in razdeljevanje električne energije; 42,3 in 115,2, Proizvodnja in predelovanje premoga: 44,1 iu 108,U. Proizvodnja in predelovanje nalte; 42,0 in 125,3, Crna metalurgija: 45,8 in 112,4. Metalurgija raznobarvnih kovin: 48,G in 120,0. Proizvodnja, oplemenjevanje in predelovanje nekovinskih rud: 39;2 in 98,5. Industrija kovin in predelovanje: 43,4 in 126.1. Ladjedelništvo: 32,3 in 86,9. Elektroindustrija: 43,1 in 118,8. Kemična in-
varnah in raznih prireditvah, z Izkupičkom pa so se preživljali in študirali. Kmalu se je tamburaški zbor razvil In zaslovel po Jugoslovanskih naselbinah. Pod spretno roko direktorja se je društvo v nekaj letih tako razvilo, da je najboljše te vrste v vsej Ameriki.
Društvo «Tamburica)) izvršuje plodovito in hvalevredno nalogo, izo-blikUjO kulturne sposobnosti svojih članov, širi našo pesem in folkloro, obenem pa je pomoč svojim članom. Kakor smo že refclt. so vsi člani društva sinovi delavcev, studiranje v Ameriki pa je zelo drago in ga vsakdb ne zmore. Z izkupičkom svojih nastopov se člani vzdržujejo in lahko študirajo na univerzi v Pittsburgu.
Vsako leto nekateri odidejo, ker končajo študije, pa pristopajo drugi, Tako se ponavlja žo nekaj let in marsikateri sin naših Izseljencev lahko dokonča študije s pomočjo svoje «Tamburice».
Kulturna skupina je že nastopila v Opatiji, Ljubljani In Zagrebu, te dni je v Beogradu, nakar bodo odšli v Skoplje, Cetinje, Sarajevo, Dubrovnik in na Reko. Ko bodo končali gostovanje po Jugoslaviji, pridejo v začetku avgusta v Trst. Sli bodo še v Avstrijo, Nemčijo, Švico Francijo In Rim.
Poslušal sem jih dvakrat v Ljubljani. Kinodvorana Union je bila vsakikrat polna občinstva; prava gneča kljub vročini. Dve uri programa sta minili kot hip, talco je program pester, podajanje pa svežo, gibčno, teče kot na filmskem traku, da tl kar jemlje sapo. Pravi ameriški tempo. Prvi del sporeda obsega jugoslovanske narodne pesmi in plese, drugi pa ameriške, meksl-kanske, ruske itd.
Skupina je bila povsod sprejeta, z veljkim navdušenjem. Vsi so zelo zadovoljni, očarani od prisrčnega sprejema in lepot naše zemlje. V Ameriko bodo odnesli bogate vtise o naših krajih in ljudeh, ki si sredi velikih težav gradijo lepšo bodočnost, da ne bo nikomur več treba v tujino, ker bo na svoji zejmlji lepše živel.
dejal: «Politika blokov in interesnih sfer predstavlja stalno nevarnost vojne in ruši miroljubno sodelovanje med narodi. Primer Koreje kaže, kako tudi težnja po združitvi postane sredstvo za razširitev interesnih sfer ene sile. Glavna naloga mednarodnega delavskega gibanja v borb» za mir je odločen. odpor proti delitvi sveta na Interesne sfere».
Kongres je pozdravil tudi predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič, nakar je glavni tajnik odbora čedomlr Minderovič podal referat o udejstvovanju jugoslovanskega odbora v borbi za mir. Po diskusiji je odbor izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da ne-priznanje rezultatov kitajske ljudske revolucije le škodi miru v svetu. To kaže najvidneje primer Koreje, kjer JO tekmovanje in vmešavanje velikih sil dovedlo do vojne, ki veča nevarnost za mir svetu in ogroža nacionalno neodvisnost korejskega
dustrija: 40,5 in 102,0. Industrija gradbenega materiala: 33,3 in 114,3. Lesna industrija: 37,4 in 113,7. Industrija papirja: 44,4 in 95,3. Tekstilna industrija: 46,3 in 91,7. Industrija usnja in obutve: 47,7 in 107,3. Industrija gumija: 42,0 in 92,0, živilska «industrija:	29,4 in 85,5.
Grafična industrija: 52,3 in 108,0, Industrija tobaka: 50,1 In 107, 8 itd.
Predsednik planske komisije pri zvezni vladi Boris Ktanč je kamen Ural to poročilo. Govoril je o uspehih in o težavah tgr o nalogah v drugem polletju 1950.
Rezultati, ki jih objavlja Zvezna planska komisija o izpolnitvi plana za polletje 1950, kažejo uspeh
Jugoslavije v boju za petletni plan, obenem pa tudi resnost nalog v drugem polletju. Uspeh je prvič v dejstvu, da je kljub izrednim de-v znim težavam, ki so bistveno oteževale nabavljanje surovin tn plačila za naprave, Jugoslavija izpolnila skupni polletni plan industrije in gradbeništva z 98,4 odst, in s tem dosegla temeljne pogoje, na podlagi katerih bo lahko v celoti izpolnila osnovni letni plan. Najtežje posledice deviznih težav so bile premagane v prvi vrsti zaradi vztrajnih naporov aeiovnsn kolektivov, ki so sprejeli poziv državnega vodstva, naj skušajo najti materialne rezerve, ki v prejšnjem letu Se niso bile znane in tudi neizrabljene.
Uspeh je drugič v velikem porastu temeljnih panog proizvodnje v primeri z lanskim polletjem.
Tretjič: Sveti bazičnih panog industrijske delavnosti so že izpolnili več kot 43 odst. osnovnega letnega plana, kar ustvarja glede na obstoječe zmogljivosti in plansko dinamiko zadosten pogoj, da sc letni plan razen v izkoriščanju nafte v celoti izpolni.
Ti rezultati so očiten dokaz, da sc v bistvu, izpolnjujejo linija in naloge, ki sta jih postavili Partija in vlada za letošnje osredotočenje, na bistvene panoge in objekte petletke.
It ar se težav tiče, se je razvoj težke industrije izvršil v glavnem na račun lahke industrije, pa se ■je izvršil plan n temeljni industriji, je. bilo treba zmanjšati plan za uvoz tekstilnih surovin. V drugem polletju bo zato možno posvetiti več skrbi lahki industriji in življenjskemu standardu. Povečana pa je bila oskrba z industrij: kimi proizvodi in poraslla je proizvodnja kož in čevljev ter dosegla 107,3 odst. v primerjavi s prvim pollet-'jem 1949.
Tov. Kidrič je ugotovil, da bo dobra proizvodnja sladkorne pese z dobro oddajo žita lahko v zadovoljivi meri dvignila življenjski stan-dard.
Naloge za prihodnje polletje so: 1) okrepiti gradbeno industrijo ter preprečiti potrato materiala in delovne sile; 2) posvetiti kar največ-jo pozornost osnovni industriji, zlasti pa tovarnam; 3) paziti na proizvodnjo sladkorne pese m na vne industrijske kulture itd.
iz Amerike so obiskali domovino
Skupina jugoslovanskih izseljencev iz Amerike na poti po Jugoslaviji. Sliko je posnel naš sodelavec, gl se je z gosti tudi razgovor ja!
naroda.
ŠTEVILKE POTRJUJEJO USPEH
nadčMe Me delovnega Ijodslva za petto
F drugi polovici leta bo najveija pozornost posvečena izpolnjevanju nalog zn znatno izboljšanje široke potrošnje

Vsa dolina Neretve eno samo gradbišče
GRADNJA PRVE VELIKE ELEKTRIFICIRANE PROGE V FLRJ
Bosna in Hercegovina sta bili pod starimi režimi med najbolj zaostalimi deželami v Jugoslaviji, sedaj pa naglo spreminjata svoje lice in napredujeta. V teh dneh je zaCela obratovati v Bosni že tretja po vojni zgrajena hidrocentrala, v Jablanici - Rami v dolini Neretve pa gradijo sploh najveCjo hidrocentralo v Jugoslaviji.
V dolini Neretve pa gradijo tudi prvo veliko elektrificirano železniško progo v Jugoslaviji, in sicer progo od Sarajeva do Kardeljeva (PloCe), ki bo dolga 190 km in ki bo podaljšala mladinsko progo Samac-Sarajevo do morja. V Kardeljevem samem pa že gradijo novo veliko pomorsko luko za naj veš je ladje in novo luško mesto. Poleg tega gradijo severno od MetkoviCa v Capljni bombažno predilnico s 40.000 vreteni, ki bo največja v Jugoslaviji, ter bo predelovala predvsem hercegovski bombaž. V bližini Mostarja bodo začeli v kratkem graditi drugo veliko tovarno aluminija, ki bo predelovala hercegovski boksit. Poleg tega izvršujejo melioracijska dela za izsušitev zamočvirjenega področja ob izlivu Neretve, kjer uspeva zlasti bombaž. Tako je vsa dolina Neretve ogromno gradilišče.
mostov in viaduktiv. V velikem predoru dela 13 minerskih brigad, doslej so ga z obeh strani prebili skoraj polovico. Hkrati s prebijanjem predora izvršujejo brigade betonerjev tudi že betonska dela v predoru. Pri tem jim pomagajo tudi 3 ženske brigade, ki pripravljajo gramoz in dovažajo betonsko mešanico.
Na konjiški strani so začeli graditi tudi 20 metrov dolg most, skupina minerjev iz Banjaluke pa prebija drug predor, dolg 80 metrov. Tudi v nadaljevanje trase proti Konjicu so se začela obsežna dela, zlasti za gradnje velikega viadukta čez področje, ki ga bo poplavilo umetno jezero hidrocentrale v Jablanici. To jezero bo segalo od Jablanice do Konjica in bo dolgo 35 km. Pri Konjicu bodo kmalu začeli graditi še dva predora, ki bo dolg vsak po 500 m.
Železnica Sarajevo-Kardeljevo bo prva velika elektrificirana proga v Jugoslaviji in bo dobivala tok iz velike hidrocentrale Jablanice-Rama. Železnica mora biti dograjena do konca prihodnjega leta.
V JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNICAH GRADIJO PRVE PREKOOCEANSKE LADJE
Najbolj važna za gospodarski razvoj Hercegovine pa bo seveda nova normalnotirna železnica, ki ne bo služila samo Bosni-Hercegovini, temveč bo omogočila najkrajšo zvezo z morjem tudi Srbiji, Vojvodini in Slavoniji.
Na novi progi, ki bo zamenjala staro ozkotirno, so se začela gradbena dela že lani v jeseni na najtežjem odseku od Konjica do Jablanice. Tu so začeli graditi skozi granitni masiv 1950 m dolg predor, ki bo znatno skrajšal traso nove proge. Ta predor je za pol kilometra daljši od predora Vranduk na mladinski progi. Razen tega predora bodo na tej progi zgradili še okrog 30 manjših predorov ter vrsto
Delavski sveti v Jugoslaviji so najboljši dokaz, da se tam vedno bolj krepi socialistična demokracija in da ljudstvo vedno v večji meri sodeluje pri upravljanju države in gospodarstva. Maršal Tito je v tem pogledu podal teoretično utemeljitev novega zakona o delavskih svetih in dejal, da decentralizacija državne uprave in izročitev tovarn v upravljanje delovnim kolektivom pomeni začetek odmiranja državnih funkcij v skladu z marksističnim naukom.
Voditeljem Sovjetske zveze pa seveda ni prav, da je ravno toliko o-brekovana Jugoslavija uresničila staro zahtevo delavskega razreda. V Sovjetski zvezi namreč po 31 letih od Oktobrske revolucije delavci še nimajo nobenega deleža v upravljanju podjetij, ki jih vodijo izključno od zgoraj postavljeni ravnatelji. Zato je naravno, da je glasilo Kominforma proglasilo delavske svete za fašizem. List piše, da je Tito s tem ' napravil nov korak k restavriranju kapitalizma In Izročil Industrijo, rudnike in železnice v zasebne roke, vse to seveda na zahtevo anglo-ameriških imperialistov;!
Kominformovci si seveda zamišljajo svoj «socializem» čisto drugače. Oni raje demontirajo tovarne, kakor pa da bi jih dali delavcem v roke. Tako se dogaja na Madžarskem, kjer so ukazali demontirati tovarne In jih odpeljati v Sovjetsko zvezo. Madžarski delavci so se jim uprli, pridružili so se Jim vojaki, riamar je posegla vmes ruska vojska ter stlačila nepokorne delavce In vojake v plombirane vagone in jih dala odpeljati v neznano smer. To pa ni fašlzemi
BEOGRAD in ZAGREB
STA POVEZANA S CESTO «BRATSTVA IN ENOTNOSTI»
76.000 mladincev je pri tem velikem delu dobilo časten naslov - udarniki
Iijudska mladina Jugoslavije bo med svoje velike zmage, ki jih iz-vojuje v borbi za socialistično domovino, vpisala 21. julija največje delo prve petletke - avtocesto Bratstvo m enotnost, ki veže Beograd z Zagrebom. p0 štirih letih vztrajnega in požrtvovalnega dela bodo mladinske brigade, strokovni delavci in inženirsko-teh-nični kadri izročili avtocesto kot svoj najlepši dar domovini in Partiji prav na drugo obletnico zgodovinskega Petega kongresa Komunistične partije Jugoslavije.
Z gradnjo avtoceste Beograd-Za-greb so začeli 1946, ko so bile osnovane prve sekcije za trasiranje terena. Naslednje leto so začeli
z deli od obeh strani — v Beogradu in v Zagrebu. Delalo je le ne-kcjliko strokovnih delavcev, tako da je bilo v tem letu končano le nekaj desetin kilometrov betonske ceste. Tretje leto pa je jugoslovanska mladina, ki je v prejšnjih dveh letih dala domovini dve mladinski progi, dolgi skupno preko 370 km in še vrsto manjših prog in velikih tvornic, vzela izgradnjo avtoceste, za svojo obvezo. V bitki za zgraditev mladinskega dela avtoceste je v letu 1948 sodelovalo preko 77 tisoč mladincev in mladink iz vse države.
V letu 1949 je delalo na cesti več izmen. Preko 200.000 mladincem in mladinkam j g pomagalo
okoli 70 tisog pripadnikov Jugoslovanske armade. Obvezali so se, da bodo končali vsa; dela na avtocesti. Treba je bilo izvršiti še preko 20 milijonov kub. metrov zemeljskih del. Traso ceste, dolgo 392 km od Terazij v Beogradu do Savske ceste v Zagrebu, j.e bilo ; treba pokriti z betonom, asfaltom alj kockami. Mladinske brigade in vojaške edinice so na delih v letu 1949 pokazale izredno požrtvovalnost in junaštvo, vendar so jih neugodne vremenske razmere močno ovirale pri delu. Stalno deževje v juniju in juliju jim je preprečilo, da bj v letu 1949 izpolnili svojo obvezo. Izgube tisočev delovnih dni niso mogli nadomestiti 2 nobeno požrtvovalnostjo, toda uspelo jim je, da so končali vsa glavna dela.
Okoli 33 tisoč mladincev in mladink, ki dela letos na cesti Bratstva in enotnosti, je zgradilo še ■ostalih 95 tisoč kub .metrov nasipa in dokončalo 84 kilometrov ceste.
O požrtvovalnosti graditeljev avtoceste priča najbolje veliko število udarnikov in udarnih brigad. Malokatera mladinska brigada ali vojna edinica je zapustila drlo le kot pohvaljena, mnoge so končale delo kot dvakrat ali trikrat udarne, bile so med njimi tudi tak«, ki so bile celo po desetkrat proglašene za udarne. Okoli 76 tisoč mladincev In mladink ter pripadnikov vojske je dobilo časten naslov — udarniki.
Gradnja avtoceste ima velikanski gospodarski pomen za vso državo, posebno pa ta republiki Srbijo in Hrvatsko, ker jih cesta močneje in bolje veže. Trasa avtoceste je le za 20 km daljša od zračne črte. a za 80 km krajša od prejšnje brzine. Po avtocesti bodo odprte hitre potniške avtomobilske linije med Beogradom in Zagrebom. Uveden bo prav tako hitri tovorni avtomobilski promet.
Avtocesti Beograd-Zagreb so dali graditelji jme Bratstvo in enotnost. To je najlepše ime, ki so ga mogli dati temu velikemu spomeniku Titove dobe. Na gradnji avtoceste se je učvrščevalo bratstvo jugoslovanskih narodov, jugoslovanske mladine. Avtocesta Bratstvo In e-notnost bo ostala kot veliki spomenik požrtvovanja in delovnega junaštva Ljudske mladine Jugoslavije, kod' priča, da je ni naloge, ki bi je Titova mladina ne mogla izvršiti.
Ob 8, obletnici ustanovitve 1. siov. udarne brigade
ki je obilno maščevala smrt komunista, rodoljuba in heroja
Na partizanskem taboru v Sostrem so praznovali v nedeljo 8. obletnico ustanovitve I. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade «Toneta Tom-š’ča». Ta slavna brigada je bila ustanovljena 14, julija 1912.. ko je naša domovina ječala pod fašističnim jarmom in ko so našemu narodu grozili s popolnim iztrebljenjem.
Ustanovitev te brigade Je bila zgodovinskega pomena za slovensko ljudstvo, saj smo prvič v zgodovini položili temelje za lastno redno voisko. Do tedaj so operirale proti da«Janškim in nemškim fašistom ter domač m izdajalcem le manjše formacije; čete in odredi. Ustanovitev prve brigude pa je pomenila začetek bo-.b proti okupatorju v večjem obsegu.
Tomšičeva brigada ,e začela takoj po svoji ustanovitvi razbijati na Dolenjskem belogardistične tolpe 'n jih je prisilila, da so odvrgle krinko, ae odkrito postavile v službo okupatorja ter se zatekle v njegovo varstvo. v veliki italijanski tfenzivl leta 1942 je vedno zmagovala in zadajala težke udarce fašistom. Njeni borci so bili vsem ostalim borcem zgled predanosti, hrabrosti in discipline; sestavljalo jo je najboljše moštvo in oficirski kader.
Brigada je jeseni poslala iz svoje srede pomoč gorenjskim in štajerskim partizanom in je v veliki meri prispevala k rasti vojaških enot v divizije in korpuse. Po njenem vzoru so se kmalu formirale nove brigade: Gubčeva, Cankarjeva in Sercerieva.
Ustanovitev te brigade pa tudi kaže pravilno pot in politiko KPJ, ki je'takoj po okupaciji začela organizirati odpor proti okupatorju ter ob napadu na Sovjetsko zvezo šla v oboroženo borbo, kar niso storile mnoge druge partije kljub večkratnim pozivom Sovjetske zveze. KPJ se je takoj odločila za oboroženo borbo in ni taktizirala z okupatorjem. Ravno tej politiki Komunistične partije pa se morajo jugoslovanski narodi zahvaliti, da so si priborili svobodo in da jim je niso prinesli na bajonetih kot dru. gim vzhodnim državam, kar danes Jugoslaviji omogoča, da vodi samostojno politiko v interesu njenih narodov.
Te zgodovinske resnice ne more izbrisati nobena kleveta in naše slav ne borbe nam ne more nihče iztrgati. Iz Tomšičeve brigade so v borbi rasle nove brigade, hkrati so rasle tudi brigade, divizije in korpusi vseh narodov Jugoslavije, iz katerih je izšla močna Jugoslovanska vojska, ki je osvobodila vso našo domovino s Trstom vred.
DAN
jugoslovanskih
tankistov
16. julija je preteklo 6 let, odkar Je bila po naredbi maršala Tita ustanovljena prva tankovska brigada, prva večja edinica slavne Jugoslovanske vojske. Ta dan proslavljajo ne le pripadniki vojske ampak tudi vso jugoslovansko ljudstvo, ki daje s tem svoje priznanje tankistom in njihovim zmagovitim borbam v narodno osvobodilni vojni.
Pot razvoja tankovskih edmic je bila težka in tesno povezana z gradnjo Jugoslovanske vojske. Stara Jugoslavija ni imela nobene tovarne za gradnjo tankov in v bivši jugoslovanski vojski niso polagali nobene pažnje tankovskim edmicam.
Za časa narodnoosvobodilne vojne so borci s puško in bombo v roki odvzemali tanke fašističnim osvajalcem in jih uporabljali proti njim. Ze leta 1941 so partizanski odredi v Srbiji v borbah proti Nemcem pri Krupnju, Gornjem Milanovcu in drugod zaplenili sovražniku prve tanke in jih izkoristili v borbah. Na Hrvatskem se je leta 1942 formiral prvi tankovski vod. ki se je posebno odlikoval v borbah za osvoboditev Priboja in Udbine februarja 1943 za časa četrte sovražnikove ofenzive. V dolini reke Neretve je bila pri Vrhovnem štabu formirana prva tankovska četa iz tankov, zaplenjenih uničeni italijanski diviziji Murge. Ta četa je bila junaške boje v mnogih krajih, zlasti v velikih borbah za ranjence na Makija, nu in pri Gornjem Vakufu. Dosegla je posebne uspehe v četrti ofenzivi, prodrla v Jablanico ter uničila cel četniški bataljon.
Leta 1943 sta imela glavna štaba Slovenije in Hrvatske po en tankovski bataljon, divizije in korpusi pa so imeli manjše tankovske edinice. Število tankov in tankovskih edinic je zlasti naraslo po italijanski kapitulaciji.
Sirjenje narodnoosvobodilne borbe In porast Narodnoosvobodilne vojske sta zahtevala ustanovitev vseh rodov vojske. Zato je maršal Tito odredil konec 1943. leta. da se iz obstoječih tankovskih eđinic zbere določeno število kadrov, da se pošljejo na šolanje v inozemstvo. Po raznih krajših tečajih je bila 16. julija 1944 v Italiji formirana Prva tankovska brigada, a malo kasneje še Druga. Obe brigadi sta sodelovali po prihodu v domovino pri osvobajanju naše zemlje. Edinice Prve brigade so sodelovale v vseh borbah Vili. korpusa in kasneje IV. armije. Prva brigada je imel» velike uspehe v borbah pri Splitu. Šibeniku, Kninu, Mostarju, Bihaču in kasneje Istri in Trstu, Druga brigada pa sije uspešno borila v Prvi armadi na sremski fronti.
Kader tankovskih edinic se je ustvarjal v težkih borbah narodnoosvobodilne borbe. Konec te borbe se je formirala Prva tankovska armada, kar je še en dokaz, kako veliko važnost je dajal maršal Tito temu redu vojske.
POMOČ PA TAKA!
Revija češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino «Zahranični ob-chod» piše: «Albansko gospodarstvo sc razvija in obnavlja ob pomoči ZSSR in dežel ljudske demokracije. ZSSR dobavlja Albaniji industrijske, železniške in druge naprave, surovine in kmetijske stroje in razne b-agc. pa ret no albanskemu gospoda •si”». Razen gospodarske pomoči na lemc-iji trgovlnjklh odnosov nudi Sovjetska zveza Albaniji tudi tehnično pomoč pri graditvi industrijskih podje tij, elektrarn itd».
Razne tuje agencije in listi pa poročajo, da ima albanska delegacija v Rimu trgovinska pogajanja, v katerih zahteva žito in stroje v zameno-za nafto,
Ce bi. bila sovjetska pomoč tako izdana. ne bi bilo treba Albaniji, da se obrača na Italijo za stroje in žito. Jugoslavija je sama pomagala k razvoju albanskega gospodarstva, toliko laže bi to storile vse kominfor-rnovske države s Sovjetsko zvezo na čelu. Zato lahko ugotovimo dvoje dejstev: ali je vsa ta pomoč 'e na nap rju, ali pa ne zmorejo vse te države skupai rodoret' male Albanijo kar bi seveda bila še večja sramota.
;;	»7
DAJTE NAM NASE GLEDALIŠČ
mS kultnim dam, kl mm ya pa imicil fioA ikdilanbklk {atitM
Le še nekaj dni nas loči od onega usodnega dne, ko si bomo rekli: danes je minilo trideset let, odkar so nam «predstavniki najbolj kulturnega in civiliziranega naroda na svetu» —vsaj oni se sami tako imenujejo — zažgali naš Narodni dom, naše kulturno shajališče, kjer je naše ljudstvo željno sprejemalo kulturne dobrine vseh narodov. Poleg glasbene šole, knjižnice in drugih kulturnih ustanov našega ljudstva so nam takrat uničili tudi naše gledališče, ki je vzgojilo veliko število slovenskih igralcev. Ko so morali zaradi požiga našega gledališča zapustiti Trst, so postali ponos ostalih slovenskih pa tudi hrvatskih in srbskih gledališč. Naše takratno slovensko gledališče je poleg tega ustvarilo med našim ljudstvom gledališko tradicijo, to je ono zgradbo prosvetljenosti med našim narodom, ki je postala mučna in nadležna tržaškim prenapetim šovinistom in fašistom. Prav ta gledališka tradicija je bila poleg drugih kulturnih spoznanj in prizadevanj naših ljudi trn v peti njim, ki so se je plašili. Zato so se podivjani zagnali proti vsemu, kar je bilo našega — pa naj je to bilo materialno ali duhovno. Posledice tega najbolj nekulturnega in neciviliziranega dejanja se na žalost poznajo še danes. Naše gledališče je brez krova in prav zadnja leta, ko so junaške čete jugoslovanske armade — potem, ko so pod vodstvom tov. Tita osvobodile naše mesto in pogazile fašizem v njem — morale zaradi očuvanja miru zapustiti Trst, najbolj občutimo to veliko krivico, ki so nam jo prizadejali.
Tovariši in tovarišice! Med vojno smo poslušali glas zaveznikov iz Londona in New Yorka. Z zadoščenjem smo poslušali vesti, ki so nam pravile, da se približuje čas, ko bodo naši požgani domovi zopet zgrajeni, verjeli smo, da bo naše ljudstvo svobodno, da bomo lahko zaživeli novo kulturno in politično življenje, vredno ogromnih žrtev in življenj, ki jih je dal naš narod za svojo svobodo. Toda — čudno — nič takega se ni zgodilo. Naši domovi so ostali več ali mani porušeni naše kulturne ustanove se večidel stiskajo po pri-
vatnih stanovanjih, naše gledališče, naša najbolj vidna kulturna ustanova pa mora nastopati na skrajno neprimernih odrih po naši okolici. Istočasno pa moramo gledati, kako se šopirijo po tržaških gledališčih razne laške teatrske skupine, katerih premnoge niso niti najmanj vredne, da nosijo ponosno ime — gledališče. Z različnimi lahkotnimi popevkami, z napol golimi ženskimi telesi, ovitimi v trikoloro, se niti najmanj ne kaže kultura kakega naroda. Čudni so ti plodovi dvatisočletne kulture. Nočemo moralizirati, toda naš človek te vrste kulturo odklanja. Naš človek je prav teh zadnjih pet let temeljito dokazal, da gledališka tradicija pri njem ni bila zatrta. Predstave našega gledališča, začenši od Marezig
Iz govora tov. Modesta Sancina, člana SNG za Tržaško ozemlje, na protestnem zborovanju ob tridesetletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu
in Šmarij v koprskih hribih preko Kopra in Skednja pa tja do Gabrovca so dokaz visoke zavesti našega naroda. Te predstave so po veliki večini vedno razprodane, pa naj brije burja skozi razbite šipe dvoran ali naj nas duši še tako neznosna vročina v pretesnih prostorih.
Mislili smo in verjeli, da bomo končno le zaživeli lepše življenje. Toda vse to, kar smo pravkar navedli, in če dodamo še intervencije za prepustitev ene izmed številnih tržaških dvoran našemu gledališču — ter intervencij je bilo samo v prvih dveh sezonah po vojni nič manj kot 163 — moramo spoznati, da sta nas prav tako London kot New York med vojno varala. Toda varani smo bili dovolj. Pravico imamo zahtevati, da se nam vrne, kar nam je bilo s silo odvzeto li uničeno.
Iskreno, od srca smo pozdravili prejšnji mesec odlične angleške igralce gledališke skupine Old-Vic, ki so gostovali dva
večera v mestnem gledališču Verdi in ponosno lahko ri' mo, da si je ogledalo ti predstavi veliko število slih poslušalcev, čeprav vsi ne razumejo angleškega jezil zvezi moramo pripomniti, da smo pri teh predstavah P ^ dališkega programa prejeli še listek, ki ga je izdala
«British Triestino Group». Iz tega smo izvedeli, da na British Triestino Group posreduje Tržačanom in ^ večim Angležem kulturne stike z Anglijo s predavan N* sijskimi večeri, filmi itd. To je prav in v redu. Pri 1«. da se spoznavamo med seboj, toda nerazumljivo nam ljudje, ki nam posredujejo svojo kulturo in katerih je -m mestu menda pet tisoč (vsaj mirovna pogodba pred to število) ne smatrajo za potrebno napolniti gledališko 10> ko gostujejo njihovi res odlični igralci, kajti gledali# Uo niti od daleč razprodano. Tovariši in tovarišice, z mirtjo jim lahko povemo tem prehodnim oblastem, da v naši lišču v požganem Narodnem domu ni nikoli zevala t/a3!' nina kot je pri drugi predstavi «Old Vica». In prav taf110 lahko trdimo, da bo naše gledališče v središču Trsta v?az' prodano. Da je tako, pričajo naše predstave vsepo* !?r SNG nastopa, pričajo prav tako predstave našega 1 ;Éa tu na stadionu «1. maja», še bolj pa priča izjava ZV aj' pada netočna — ki je bila natisnjena v angleščini v ne'em priročniku za tujce. Ta izjava namreč trdi, da nas j( Sn' cev v Trstu komaj 50.000. Oni sicer vedo prav tako W da nas je veliko, veliko več, morali bi pa tudi vedeti, da saj teh od ZVU priznanih 50.000 Slovencev polno pravicir ^ jega gledališča.
Zato ponavljamo našo zahtevo: dajte nam naše * fe’ naš kulturni narodni dom, ki nam ga je uničil bes it***1 fašistov in šovinistov.
Ce bo ostal tudi naš današnji upravičeni protesi vpijočega v puščavi, bomo morali ponovno ugotoviti5 e gospoda pri ZVU resnično postali protektorji tistih, ra' ten m smo sevzadnji svetovni vojni skupno borili.
BASKA »«Milil
»Mi»« »irol
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ameriškem podzemeljskem svetu se razprostira zamotano omrežje prehodov, ki meri skupno več kot 1,500.000 kilometrov. V vsaki zvezni državi je v apnenčevih plasteh po več kot 2.000 jam, katere je izdolbla voda, ki si je izkala izhodišče na morje. Najvažnejše najdemo v dolinah Allegheny-jev in Shenandoah-a, Appala-cfiian-skih porah, v dolinah Mississippi-ja in Ozarks-a, v Skalnatem gorovju, v državi Oregon pa vse do Kalifornije, Nove Mehike, Arizone in Teksasa.
Več polovica teh jam je že znanih, druge pa odkrivajo postopoma. Raziskuje jih narodno jamsko društvo, ki šteje 1.200 članov. Ti se spuščajo v prepade, bodisi v zabavo ali da znanstveno raziskujejo in tudi zaradi trgovskih koristi. Ce gre Za znanstvenike, jih imenujejo raziskovalce jdm ,tiste, ki jim gre zg, športno udejstvovanje, pa imenujejo jamarje. Jame so nastale pred nekaj milijon leti, ko je velik del Amerike pokrivala voda. Plasti apnenca so nastale iz usedlin morskih školjk, ki so vsebovale apnenčev karbonat in so prekrivale dno celinskih morij ter se pozneje sprremenile v skalo. Potresi, ki so sledili, so spremenili
geolšhi in pomorski sestav. Kjer so bila prej morja so se pojavile celine, mor ka voda pa je. napolnila velikanske odprtine, kjer so bile prej celine. Iz ledenikov, ki so se talili na zemeljski površini, ki se je komaj pojavila, so prihajale ogromne količine vode in dežja. Velik del te vode je vsrkala zemeljska površina in voda je piodrla prav do podzemeljskih apnenčevih plasti. Prepojila je apnenec in končno ustvarila v globini 40 metrov ped zemeljsko površino prava ■razvodja. Po preteku 5 milijonov let (naša zemlja ima približno 2 milijardi let) so sg ti podzemeljski hodniki razširili.
Voda, ki si £e vedno utira pot skozi zemeljsko površino, je raztopila apnenec, pri izhlapevanju tekočine pa se je apnenec ponovno strdil v obliki kristalnih kapnikov.
Včasih je voda karala na velike kamne, kjer je izdolbla majhne ribnike, ter v njih ustvarila kapnike v obliki biserov in jajc. Razjedalna sila majhnih vodnih vrtincev je izdolbla tudi popolnoma okrogle odprtine, ki so podobne ponvam. Na obalah podzemeljskih jezer pa so se izoblikovali fantastični jezovi. Voda, ki je tekla čez skale, je ustvarila
¥©F1
Dr. Mirlko Rupel
jeziku
Nabralo sc je več dopisov. Naj po vrsti odgovorim.
Najp. -, je tu tovariš N. A., ki bi rad izvedel, od kod imeni Sloviva m Slovenec. Staro etnič-no ime za vse Slovane je bilo v ednini za moškega Slovemne, za žensko Sioveneka, v množini Sio. vene. Slovenci smo to staro ime obran© le oblikovno smo ga »premen,]i:nam. Slovenine je pod vplivom množine nastalo tudi v ednini Sioven. in ker imamo kakor Sioveneka samostalnike staika, znanka, sivka, planinka -ustrezna moška oblika pa je starec, znanec, sivec, planinec (z obrazilom -ec), je k obliki Sioven. ka nastala nova moška oblika z obrazilom -ec, ki je v teh primerih najbolj navadno, torej Slovenec.
Kda.i je nastala ta sprememba *e ne dà reči. Pri Trubarju (v 16. stoletju) beremo Slovenci. poleg tega pa tudi Sloveni. Tud! starejši prekmurski pisatelji (n. pr. Stefan Kuzmič v Novem zakonu 1771) poznajo oblike Slovenje (z obrazilom -je kakor bratje), Slovenov, Slovenom itd Prav tako imenujejo beneški Slovenci sebe Sloveni. Pridevnik slo. vene pa je ohranjen danes še v koroških narečjih in v krajevnih Imenih Slovenj Gradec, Slovenj Plajberg,
Kako je pa z imenom Slovan? Dokler so prebivali v skupni praslovanski domovini, so se vsi Slovani imenovali s skupnim I-menem Slovene. Po selitvi so povečini prevladala plemenska !-mena; samo pri tistih Slovanih, kjer ni nobeno pleme ne družbeno ne politično prevladalo, je prvotno ime ostalo (z raznimi spremembami v obrazilih): tako pri nas Slovencih, v Dalmaciji (v dubrovniški literaturi:	Slovinac),
Pri Hrvatih (Kajkavcih), pri Slovakih. ki poznajo žensko obliko Slovenka, pridevnik sloVenskv in naziv Slovensko za svojo domovino, in pri Slovinc'h na Pomor-Janskem
Drugače je seveda naziv Slovene ostal pri vseh s!ovansk*h narodih v prvotnem pomenu (za zaznamovanje vseh Slovanov), le da se' pri vsakem narodu glasi nekoliko drugače:	Rusi n. pr.
pravijo Siavjanin, v množini Slav-Jane, Cehi Slovan. Pri nas bi se
naziv za vse Slovane moral glasiti Sioven, pridevnik slovenski. To Pa smo že imeli za oznako svojega naroda, zato smo šli k Cehom naposodo in od njih sprejeli obliko Slovan, Slovani, slovanski. Srbi so lahko ohranili obliko Sioven, Slovenin, množ. Sloveni, pridevnik slovenski; ta pridevnik, kj jim pomeni toliko ko slovanski, je povzročil, da so za Slovence morali poiskati nov pridevnik: slovenački. Rekli bodo: «Slovenski jezici su:	ruski,
češki, poljski, srpski, hrvatski, slovenački itd». Hrvati pa, ki so se odločili za Slaven, slavenski, lahko rabijo za nas Slovence pridevnik slovenski; rekli bodo: «Slavenski jezici su; ruski, češki, poljski, srpski, hrvatski, slovenski itd».
Kaj pa naj prvotno pomeni beseda Sioven? Nekoč so to ime spravljali v zvezo s korenom slov - v besedah slovo, slava; to bi pomenilo, da je Sioven človek, ki je po govoru («slovo» pomeni besedo) razumljiv; podobno je bil Nemec človek, ki nam je bil kakor nem, ker ga nismo razumeli. Novejša razlaga pa išče koreni^ slov krajevno označbo: Slovene so bili prebivalci ub reki Slova, Slava v pradomovini, kajti koren slov- (iz indoevropskega kTeu-) pomeni teči, pluti, prati.
Naposled naj povem še od kod Winde, windisch. Ta izraz je šele v novejši dobi dobil zaničljiv pomen in postal ponekod psovka, a še pred poldrugim stoletjem je n. pr. Ožbalt Gutsmann izdal slovensko slovnico in slovar, ki nosita v naslovu besedo «windisch». Ob Baltiku je nekoč prebivalo staro evropsko pleme Venetov. Absorbirali so jih Germani z zahodne in Slovani z vzhodne strani, a Germani so ime Veneti, Vi-nidi, Vindi prenesli na svoje nove vzhodne sosede Slovane. En del prvotnih Venetov se je pomaknil proti jugu jn se naselil ob severni jadranski obali in tudi tu zapusti] svoje ime Benetkam in Benečiji.
O teh stvareh se je že veliko pisalo: ne da bi hotel vse izčrpati naj navedem tu Skrabca (Jezikoslovni spisi 281), Skoka (Juž-POsiov. filolog VHI) in zlasti Ra. rnovša (v Nar. enciklopediji m v Kratki zgodovini slov. jezika).
Koreja" šteje 26 milijonov prebivalcev in meri 220.741 km2. Prebivalstvo se naglo množi; 1. 1935. Je bilo na Koreji le 22,890.000, . 1938. pa 23,640.000 prebivalcev. Ti so večinoma Korejci, 700.000 je Japoncev nekaj pa Kitajcev. Glavno mesto je Seul, ki ima pol milijona prebivalcev, dalje Pjen-pijang z 200.000, Cemulpo z 80.000 prebivalci itd. Koreja je pretežno agrarna dežela (80 odst. kmetov), vendar ima tudi lepa mesta modernimi stavbami in razvitim kulturnim življenjem, kakor tudi močne industrijske centre.
Po zunanjosti so Korejci podobni Kitajcem pa tudi Japoncem, vendar so bolj krepki in temnejše polti. Po somatoloških znakih pripadajo mongolskemu plemenu. V prejšnjih časih so Korejce opisovali kot lene ljudi, kar Je bilo posledica stoletnih nasilnih režimov, ki so ubijali pri ljudeh vsako voljo do dela.
Ako govorimo o zunanjih vplivih, tedaj moramo poudariti predvsem kitajski vpliv, kajti Koreja je bila dolgo časa pod kitajskim gospostvom. Tudi v korejski kulturi lahko opazimo kitajski vpliv. Pač pa se korejski Jezik razlikuje od kitajskega: ni enozlo. žen, pač pa jezik z aglutinacijo. V preteklosti niso Korejci imelisvoje abecede; od tretjega stoletja pred našim štetjem dalje so pisali s kitajskimi črkami zato je kitajski jezik ime! vpliv na razvoj korejskega jezika in kulture. V korejskem jeziku je dosti kitajskih besedi, toda šele od petnajstega stoletja dalje imajo Korejci svojo pisavo, ki izvira iz sanskrta. Zanimivo pa je, da še danes pišejo s kitajskimi črkami znanstvene knjige za inteligenco, medtem ko se korejska pisava uporablja za poljudne spise. Misijonarji raznih ver se poslužujejo te ljudske abecede, ker je bližja ljudstvu. Alfabet ima 25 črk; 11 samoglasnikov in 14 soglasnikov. Piše se od zgoraj navzdol in z desne na levo. Črke se imenujejo «onmun», iznašel jih je pa kralj Lei Sung, ki je leta 1446 izdal knjigo «Hun-min šung-kjeng». Jezik spada v alta'sko skupino uralsko altajske družine mongolskih jezikov.
O ruskih «razl^ r
je je v moskovski J »1 Arkadh zeti» pred letom 4'
Pervencev:
O preteklosti, o sedanjosti, © -. . drugih zanimivostih dežele niii’'
' -***
C'"”*
Pogled na glavno mesto Koreje Seul kicr .•»	„«j
v„,„j
je mesto v rokan severnokorejske vojske.
Ko-
kult
Korejci so budisti in konfuci-janci. Budisti so predvsem preprosti ljudje, dočim so konfuci-janci bogatejši stanovi. Konfuci-janska etika ni le osnova vladajoče morale pač pa tudi socialnega reda, ki Je vladal na reji do nedavnega. Razvit je prednikov, gojijo mistiko, ki vedno koristi vladajočim, da drže mase v pokorščini. Katoličanov je samo okrog 100.000, čeprav se misijonarji močno trudijo, Do šestnajstega stoletja niso Evropejci poznali Koreje niti po imenu, v šestnajstem stoletju se pojavi prvič na holandskem pomorskem zemljevidu kot otok. v demnajstem stoletju pa so ropi odkrili, da je Koreja polotok. Prvi velik zemljevid Koreje je objavil D’Anville; poslali so ga
ka-
se-
Ev-
v Evropo z daljnega vzhoda toliški misijonarji. Kitajci imajo zemljevid Koreje že iz leta 1137. Od Evropejcev so na Korejo prvi prišli Holandci .Kot raziskovalec je bil tam I. 1627 Wetterrce, a leta 1653 je bil na korejski obali ujet Holandec Hamel s 35 možmi posadke. Po 13 letih ječe se je Hamlu posrečilo pobegniti v Rotterdam, kjer je leta 1668 izdal knjigo o Koreji.
Temeljiteje so Korejo raziskovali v devetnajstem sto;etjU in to predvsem Angleži. Tudi Rusi so se precej bavili s Korejo. Vsi ti raziskovalci so bili predhodnil kasnejših trgovskih in imperialističnih podjetij na Daljnem vzhodu ter na Koreji. To je bil W1 tudi raznih verskih misij, ki so
«v drugi po|0*H Drodnf tev' ga stoletja so	Koreje
ves ekonomski orysene met0. Uporabljali so P^Ije, podku_ de špionaže, Pr‘ F poiagoma povanja in teror) njiho zasužnjevali lU’^’Jevanju vemu očitnemu *J*»čeu se uprli Rimske m ustvarjati globli« ('ejot ruski kulturne zveze 5 j edno češče učenjaki in turiš*1 ( med korej-
----------- ------M ijdj
obiskovali KorcJ0^ skim in ruskim simpatije. JapO»*
cilj
Rusijo itd.	i>ih. _
J ne «vemo, Iz objektivne nska hoteli da sta Rusija i» ^ a Se je Ru_ podjarmiti KoreJ© t Japonsko sija tajno do*ovy ^Ufji; p< o koncesijah v J re uačrte pogojem, da dP"* \ SneJe Koreji, kar se * ttaue zgodilo. Seved»
so
so
in
so rasle naPadla
pod v tudi 1 te
Čemu so se tuji narodi vedno tako zelo zanimali za Korejo? Koreja Je bogata dežela! Na njej najbolje uspeva riž, skoro tretjina obdelane zemlje, (to Je 1 milijonov ,700.000 ha) je posejane rižem. Letno ga pridelajo okrog 50.000.000 q. Mnogo je tudi ječmena, ki ga pridelajo 12.000.000 q in zanimivo je, da ga žanjejo, preden sejejo riž, tako da imajo na istem zemljišču dve žetvi. Pšenice pridelajo ekrog 3.000.003 q. Ljudstvo se hrani tudi s sojo, ki jo pridelajo preko 5.000.000 q. Od industrijskih rastlin goje največ bombaža, sadijo tudi tobak in konopljo.
Koreja je tudi bogata z gozdovi; in sicer pokriva gozd 74 odst. površine. Mnogo lesa izvažajo na Kitajsko.
Živinoreja ni posebno razvita; imajo okrog 2.000.000 goved, ki jim služi predvsem za delo, okrog
2.009.000	svinj ter okrog 60.000 konj. Razvito je tudi svilarstvo, ter ribolov.
Japonce so najbolj privlačevala podzemeljska bogastva Koreje. Premoga pridobe letno okrog dva in pol milijona ton; z njim oskr-
glavno
hujejo domačo železno industrijo, k) daje letno 250.000 ton železa in
90.000	ton jekla. Zlata pridobe okrog 20.000 kg letno, srebra pa okrog 60.000 kg. Na Koreji so še ležišča grafita, volframa, svinca itd. Razvita je tudi tekstilna industrija, industrija jekla, lesa itd.
Pred drugo svetovno vojno Je Koreja imela 5.000 km železnic.
V severni Koreji so v kratkem času storili mnogo za kulturni dvig prebivalstva. Ta kmet se je v poznih letih naučil pisati
krisUilno, nožnicam podobne pi-evleke vseh barv, od snežno bele do mavrično modre. Odkloni pronicanja vode, katere je povzročal veter, so spremenili viseče kapnike v neke vrste stenske zavese, Naravna barva apnenca, je apneno bela, voda pa vsebuje tudi druge snovi, kot železo in magnezij, ki so spremenile apnenčevo naravno barvo. Zato naletimo na apnenčeve tvorbe, ki so rahlo pobarvane", rjavo, rdeče, oran-žasto, rumeno, modro, vijoličasto. Raznolikost kemičnih kombinacij je neskončna in iz sestavin raznih snovi izhajajo: marmor, kreda, oniks in druge snovi, ki imajo veliko trgovsko vrednost.
Zato ni prav nič čudno, če vidijo v teh jamah začarane marmornate gradove. Fantastičen vtis stopnjujejo mirijade stolpičev, teras, stolpov in cerkvenih ladij. Raziskovalci jam so odkrili prekrasne apnenčeve tvorbe.
Večina podzemeljskih jam je v globini 33 do 132 metrov. Razen nekaj izjem, niso daljše od enega kilometra. Ena teh izjem je jama med zvezno državo Indiana in državo Ohio, ki meri od 65 do 81 kilometrov. Karlsbaška jama V. Novi Mehiki m Orjaška jama v. Ken-tucky-ju sta največji jami sveta ter sta pravcata labirinta, ki merita 241 kilometrov. Njiju dolžina od vhoda do izhoda pa meri 24 kilometrov. Včasih slišimo pripovedovati o jamah, ki jim ni konca. Dejansèo najdemo sicer jamo, o kateri pravijo, da je brez conca, to pa samo zato, ker mnogih hodnikov še niso raziskali. Tudi Orjaške, Karlsbaške in nekaterih drugih jam, še niso popolnoma raziskali. Morda so te jame nekoč tvorile en sam ogromen podzemeljski hodnik. V jamah, ki mejijo druga na drugo, tečejo isti vodni tokovi. V grofiji Shoharie v državi New York se razteza dolgo omrežje jam, ki se začenja pri slikovitih Howeških kavernah. Prav nič ni izključeno, da bo voda. ki nadaljuje svoje razjedalno delo, nekoč združila use te jame, ki so danes ločene.
Marsikdo napačno domneva, da so jame globoke na tisoče kilometrov, da so tako rekoč brez dna. V resnici pa je. najgloblja do zdaj znana ameriška jama Hellhole-ska jama v. Teksasu, ki meri v. globino 132 metrov. Pred mnogimi leti. ko še niso imeli na razpolago primernih sredstev, ali pa ni bilo nikomur na tem, da bi se spustil prav do dna jam, je bila taka domneva mogoča. Danes Pa so znanstveniki in amaterji raziskali tudi večino težko pristopnih jam. Prav tako so neosnovane tudi legende o jezerih brez dna in o rekah, ki izginjajo. Večina podzemeljskih jezer ima samo dva do tri metre globine, najgloblje, ki ga do zdaj poznamo, pa 9 metrov. V kolikor pa gre za reke, ki izginjajo, je to znan pojav. Reka, ki izgine v državi Indija-na, teče po labirintu jam, ki meri mnogo kilometrov. Mnoge druge reke se stekajo v jame ,da se izlijejo v kako podzemsko jezero. Raziskovalci jam naletijo večkrat na te vodne tokove in jih morajo mnogokrat celo preplavati. O-bičajno plavajo pod vodo ter imajo eno roko dvignjeno, da ugotovijo, če ni v oboku še kaka druga odprtina.
Številni dokazi pričajo, da so v teh podzemeljskih jamah živela mnoga ameriška plemena. Nekateri Indijanci živijo še danes v jamah Sierre Madre v Mehiki. Pri raznih raziskovanjih so našli mnogo indijanskih izdelkov, kot kuhinjsko posodo, jermene, orožje, obleko Ud. in sicer v podzemeljskih jamah, katere nahajamo vzdolž reke Rio Grande med Mehiko in Združenimi državami ter v «Palisdies» vzdolž reke Hudson v državi New York.
PAUL D. CREEN
MIŠKO KRANJEC
«Kaj ti misliš? Pravijo, da nas bodo povsod odrivali, zemljo da nam bodo zamenjavali, hudiči prekleti! Ta Zagorec jq vsemu kriv in še nekateri z njim! Pravijo, da bodo zdaj živino, zrnje in sploh vse za oddajo nam nabijali! Ze verjamem, da bodo tako nesramni! Ce pa ne boš dal, pojde zemlja. Sem bil rekel vedno — bogati ne tv' smeli nič dati, bi jih že vrag vzel! — Kaj ti misliš, kaj zdaj?»
Slavec ga je gledal z mrtvim pogledom, zmigal z brki, a molčal. Cez čas pa je vendar zinil; «Zame je vseeno, ali mi požre zadruga ali otroci. «Barbarič, ki si je basal pipo, je osupnil. Naposled je bleknil:
«Kaj si neumen?! Kaj ti je vseeno? Ne gre samo zate! Za nas vse, za vse! Za kmete po vsej državi! — Kaj pa grunt? Veš, kaj je grunt? Ta grunt je rodil in redil mojega očeta, deda, ves moj rod in naj zdaj postanem brigadna čreda, ki ne bo več vedela, kje je tvoje in moje? Ne dam, ne dam! Rajši se- zadrgnem za vejo na jablani! Mene ne bo nihče preganjal kakor živino po zemlji, nihče mi ne bo delil kruha! Sam bom obdeloval to zemljo, sam si rezal kruha. Ce ga bom komu dal, ga bom tistemu, ki si zasluži! Jaz bom ostal gospodar svojega grunta!»
Prvič zdaj se je stari Slavic nasmehnil, a tako čudno, da si Barbarič ni vedel s tem nasmehom kaj začeti, dokler ni Slavic povedal: «In če ti zaplenijo? In če tebe še odpeljejo?» Barbarič ga je samo gledal pa dejal strto:
«Rekel sem, da se rajši zadrgnem na jablan!» Dvignil se je brez slovesa odšel po vrtu. Slavic se je zagledal za njim, ozrl se je tudi po jablanah. «Ne», si je dejal. «Vrag po jablani. Vprašanje je, kaj je strašnejše: ali otroci ah zadruga...»
Tisti večer je žena že vedela, da se mož ukvarja z nevarno mislijo o zadrugi,
* ■* ■»
In še isti večer so bili Slavicovi zbrani v piali sobi pri Ludviku, sedeli so za mizo .in bolščali predse. Ludvik je kadil cigareto, zrl mimo vseh, niti ni bil razburjen kakor sestri in mati; mislil je nekaj svojega. Mati je povedala, da je oče dejal; .Vseeno, ali me požre zadruga ali otroci.’ «Mislim» je dodala, da je hotel reči; da piu je ljubše, če ga požre zadruga! Hčeri sta bolščali v mater Marjeta pa je vprašala:
«Se ne da preprečiti taka neumnost?!» Ludvik jo je pogledal in dejal;
«Povej, kako naj preprečimo?!» Nasmehnil se je.
«No, s sodiščem», je rekla. «Mislim... kako bi dejala — na pravi način.» Zganila se je, ker jo je prebadal z očmi. Čutila je, kako hoče izvleči iz nje njene skrite misli. Dejal je surovo:
«Sodišče, zakoni, oblast — vse to je v njihovih rokah. To je proti nam!»
«Kaj pa z materjo?» je zaskrbelo Tilo, čeprav tq ni bilo glavno in čeprav ji je bilo do matere kaj malo. «Ali tudi njo lahko proda zadrugi?»
«Dal ji bo kak oral zemlje in streho. Ali pa lahko gre k meni, tebi...»
«Mar sejn mu jaz!» je vzkliknila mati jokavo. «Samo sebe vidi!»
«Kakor da je bil on vam mar!» jo je surovo zavrnil sin. «Ne vi ne mi, nihče ga ni rad imel! Kaj bi se šli ljubezen!» Mati se je pri tem zdrznila. Ne da bi mislila na ta spor med materjo in sinom, je Tila vprašala nekaj stvarnega:
«Potem mu ne moremo preprečiti nakano?» Ludvik se je ozfl sovražno po sestri kakor prej po materi, v njegovih mislih je bi» vse tako jasno. Vedel je, da je tudi v njihovih, le da se izogibljejo besedi. Dejal je hladno, zaničljivo:
«Živemu mu pač ne bomo prebranih!» Poudaril je tako močno besedo «živemu», da so se vse zganile. On pa jih je gledal ostro. Čutile so se ujete pred njim. V njihovih srcih je živela želja, da bi že umrl, da bi bil pač mrtev, na kakršen koli način, da bi se ga iznebili. V mislih bi pristali na kakršno koli smrt. — Zadruga je prinesla nevarnost, na kakršne prej še mislili niso, ko so bili voljni tudi čakati, da ga kap še enkrat, do tretjega pač, če bo treba. Zdaj se je mudilo, zdaj je živ postal nevaren, kakor še ni bil nikdar. In ta zavest je budila v njih nove misli, ki So dotlej tlele nekje globoko V njihovi podzavesti. Bilo je treba samo spregovoriti, označiti jih s pravim imenom in nobeden se ne bi začudil. Kakor v odmey temu, ki pa ni razločen, je dejala Marjeta;
«Ce bomo čakali, še lahko dolgo živi. In zemljo bo dal zadrugi, vem!» To je bilo blizu vsega, a vendar še prikrito. Zato je dejal Ludvik trdo:
«Pa naj potem živi, če je tako! Da se bo človek nazadnje še z vami grizel, koliko mu gre!» Zenske so se spogledale, nakar je Tila vprašala:
«Kaj torej?» Gledala sta si z bratom iz oči v oči, nekaj brezčutnega je bilo v teh očeh. A ker ni našel pravega odgovora, je Ludvik dejal:
«Trideset let že živim na tisti beračiji, s katero me je bil odpravil. Bom že kako naprej. Ve pa kar jokajte in modrujte. Zakaj bi samo jaz? In zakaj bi vse zastonj?» Prižgal si je novQ cigareto. A tudi na to tako vsiljivo ponudbo so ženske molčale s pravim odgovorom. In naposled So se celo začele dvigati, čeprav je misel v njih vseh bila zdaj že docela jasna, otipljiva. On pa se je posmehnil sovražno zbadljivo in v njem je. nekaj spregovorilo: «Ce bi šel in ga ubil. bi vse bile zadovoljne. In to tudi želijo! A potem bi si hotele deliti!»
Zunaj je Marjeta stopila k Ludviku in ga potegnila stran. Nista se videla, ker je bila noč, samo slišal je njene besede, ko je dejala pritajeno: «Pogovorila se bom s Tilo. — Matere ni treba zraven. ; Kaj praviš?» Nj odgovoril, pač pa je videla del njegovega obraza, ko je potegnil iz cigarete in je ta močneje v.zžarela. «Vse življenje nas je ubijal! Kakor reveže nas je odgnal od hiše. Zdaj pa naj še stopi v' zadrugo!» je govorila dalje. «Ludvik, to se ne sme zgoditi, se ne sme!»
Držala ga je strastno za roko in čakala, dokler ni odgovoril:
«Zakaj prav jaz? Qd tebe ali od Tile do njega ni delj kolt od mene!»
«Pogovorila se bom S Tilo», ic odvrnila nekaj drugega Marjeta. «Malo premisli vso stvar.» Razšli So se. Tisto noč niso mogli zaspati. Tako preprosto je bilo vse, a vendar je za tem preprostim čepelo nekaj mrzkega, da jih je pretreslo. Toda Z druge strani se jim je prikazovala vse goltajoča zadruga.
Vedeli so, kaj je treba storiti, vendar so že bežali pred mislijo samo.
(Nadaljevanje prihodnjič),
i« u ds ki TEDNIK
10
Za gospodinjo in dom
I RIBJI TRG I __
MORSKI GOLOB
Ime pove marsikaj. Italijani mu pravijo «colombo», kar pomeni tudi golob. Torej mora že imeti nekaj skupnega ali pa podobnega z golobom. Da, podoben je golobu in to orjaškemu golobu z razpetimi krili. Posebno glava m velike oči nas precej spominjata na golobov,, glavo. Morski golob je sorodnik trnovke in električnega skata in z njima vred sorodnik morskih somov. 2ivi ob dnu, prsni plavuti sta se siln0 razbohotili v širino, tak« da je videti kot ptica z na široko razpetimi krili. Zaradi teh širokih plavuti so mu pravih stari Grki morski orel. Ima pa tudi dolg rep, kot dolg bič. Torej je kot nekakšna podgana in ko plava, maha staln0 z njim na vse strani, kot bi voznik navdušeno vihtel bič.
To je orjaška riba, k; zraste tudi poldrugi meter v dolžino, sam rep pa meri za dve tretjini telesa, to se pravi telo samo lahko doseže pol metra, rep pa en meter. Širina telesa preko razpetih plavuti ha najširšem mestu je enaka dolžini. Torej je to že lep kos plavajočega mesa v morju. Tudi na našem ribjem trgu vidimo včasih prav oriaške morske golobe.
Glava je spredaj zaokrožena, na trebušni strani so velika usta, v njih pa ploščati zobje. Zobje stoje v sredi v eni vrsti, ob straneh pa v več vrstah. Tak je torej morski golob. Spredaj glava, ki prehaja v široke prsne plavuti. Ti dve plavuti sta na vsako stran kot dva ogromna trikotnika. Nato sta za njima dve mali plavuti in izmed njiju se vije nazaj dolg rep. Tam. kjer se pričenja rep, raste iz njega trn. Ost tega trna je zavita nazaj. Ta trn je ploščat in na obeh straneh so zobčki. Proti spodnji strani so ti zobčki vedno večji. Ce ta trn odpade ali pa se odlomi, zraste eden ali tudi več novih. Ta trn ni strupen, toda nevaren. Golob plava in z repom šviga na vse strani kot z bičem. Nevarni trn se pr j tem tudi neprestano su če in je pripravljen, da se zadere kamor koli. Neprijetno je, če ta trn zbode. Zadere se v meso in ti ga iztrže dobršen kos. Nastajajo boleče in nevarne rane, za katere je potreben zdravniški nož.
In kako počasi se celijo te rane Zato se ribiči te ribe boje. Na rib jem trgu tega repa seveda ne vi-
dimo, ker so ga ribi takoj odrezali in vrgli nazaj y morje.
Sicer pa je morski golob mirna riba, ki se na dnu morja hrani z ribicami, polži in školjkami. S svojim repom in s hudim trnom ne maha okoli, da bi komu kaj hudega prizadejal, le brani se. Velike miroljubne države se oborožu-jejo in mahajo okoli z atomskimi bombami in drugimi peklenskimi iznajdbami, ne da bi komu kaj hudega hotele, le branijo se. Meso morskega goloba je trdo in ne preveč dobrega okusa. Za omake ga kuhajo s čebulo, če pa ga ocvrejo, ga posujejo s koromačem ali, kot pravijo pri nas, s finočem, da dobi boljši okus in lepši zadah. Tudi ni meso preveč lahko prebavljivo. Nekateri zelo cenijo jetra; dajo jih v veliko stekleno posodo in nato postavijo za več časa na sonce. Iz teh jeter se izcedi olje. Pravijo, da je to zdravilo zdravilo, kj zaceli vsako rano. Bolj ko je to olje staro, bolj je učinkovito.
Hrbtna stran je pepelnato zelena ali rumenkasta; spodnja pa svetla. Love ga celo leto in to z mrežami pa tudi s trnki. Na trebušni strani ima pet škržnih <xl-prtln.
Se ena obleka za sončenje, ki Jo z dvema bluzama spremeniš v praktični in lepi obleki
HODIMO K ZOBOZDRAVNIKU I
Salmiakovec
Vsaka gospodinja di morala imeti steklenico brezbarvne, ostrodišeče tekočine, imenovane salmiakovec. tem imenom nazivamo vodno raztopi ho plina amoniaka. Ta plin se namreč izredno topi, v vodi. V enem litru vode se ga lahko topi do 1000 litrov. Salmiakovec ima ostrodišeč duh, ker iz njega uhaja amoniak. Salmiakovec, ki ga običajno .uporabljamo, vsebuje 10 odst. raztopljenega amoniaka. Cim več je amoniaka v vodni raztopini, tem močnejši duh ima.
Čemu nam služi ta tekočina? Kemiki pravijo, da je salmiakovec lužnina, zato ga s pridom uporabljamo za nevtraliziranje svežih kislinskih madežev. Ce poliješ na primer neko tkanino s kislino, jo bo kislina razjedla! V tem primeru izperi tkanino s sal-miakovcem, ki bo preprečil kvarno u-dinkovanje kisline. Vendar pa moramo bitj previdni pri uporabljanju salmia-kovca. Kvari namreč kožo, poleg tega ga pa ne smemo vdihavati, ker povzroča kašljanje ter motnje na dihalih.
Poleti nas kaj radi opikajo komarji. Tudi tej neprijetnosti se lahko ubranimo če drgnemo ugriznjeno mesto z 10 odstotno raztopino salmia-kovca. Kadar pade nekdo v nezavest je delovanje dihal zelo slabotno. Dihala razdražimo v tem, da približamo nosu nezavestne osebe odprto stekleniči«, salmlakovca. za to prodajajo
' pofbne izdelke, ki se sestoje (bel^rnh,U,EaSeneEa aDna’ «Imiaka
ga olla To hr\n?datk0V bereamotove-ga oija. ro hranimo v steklenički učinkuje ugašeno apno ™L»k se namreč razvija plin amoniak Ber-’ gamotovo olje Je pa dodano samo zato, da ima ta mešanica prijetnejši
duh.
Salmiakovec uporabljamo nadalje tudi za čiščenje oblek ter pri Izdelovanju ledu.
Zakaj na hodiš redno k zobozdravniku? Brez avoma zalo, ker se oojiš bolečin. Tako mnenje je po. polnoma napačno! Zobozdravnik bo oajcnl zoane lAJskodoe poprej, še preden te bo začel zob boleti. Prav v takem stanju bo zobozdravnik zdravil tvoj zob mnogo laže. Ce pa čakaš zaradi •strahu pred zbbnimt bolečinami, prav gotovo ne moreš pričakovati, da te bo mogel zobni zdravnik zdraviti brez bolečin. Pa četudi bi temu tako bilo, opogumi se, napoti se k zobozdravniku, pomisli, da tudi on pozna hude zobne bolečine, najbrž tudi že iz lastne izkušnje, zato bo tudi tebi skušal lajšati bolečine, saj ima na razpolago za to potrebna sredstva. Z lahkoto ti omrtviči tiste dele čeljusti, katerih ima opravka z bolečim zobom, v težjih primerih ti bo dal morda kratkotrajno narkozo, da se niti zavedal ne boš, kdaj bo opravil svoje delo.
Ce pa meniš, da so tvoji zobje zdravi, da ne potrebuješ zobozdravnika, se hudo motiš. Ni samo zobna gnildtia ali karies, za katero boleha večina ljudi, edina zobna bole. zen. Zelo pogosto se pojavlja tudi paradentoza. To je predčasno majanje zob, ki ga srečujemo pri ljudeh srednje starosti, včasih pa tudi že r>ri mlajših Ta bolezen se v večini primerov pojavi neopaženo, odkrije jo m lahko samo izvežbano oko zobnega zdravnika, ki more bole. zen v pravem času ustaviti, te že no popolnoma ozdraviti. Ce prideš zobozdravniku, ko se zobje že majejo, bo zdravljenje mnogo težje.
Tudi bojazen, češ da boi moial tako pogosto hoditi k zbbozdravni. ku. ni na mestu. Ce so bile zobne poškodbe pravočasno odkrile, bo
zob v. najkrajšem času popravljen, morda že v prvi ordinaciji. Ce sl pa tako dolgo odlašal da se je zobni živec že vnel, boš moral seveda hoditi k zobozdravniku dalje časa. Ce pa je treba morda zob izdreti, se to tudi zgodi takoj brez vsake bolečine. Ko pa nastanejo zaradi izdrtih zob v čeljusti praznine, si dajmo to popraviti z mostički, kajti tretji zobje ti ne bodo zrastli, prevelike praznine v čeljusti pa preveč obremenjujejo preostale zobe, kar bi se utegnilo nekoč maščevati. Mnenje, da otrok ne potrebuje zo. bozdravnika, je popolnoma napačno, saj povzročajo mlečniki marsikateremu malčku velike bolečine, ki bi jih svojim otrokom prav radi prihranili. Najbrž še nisi pomislil, da so zdravi mlečniki najboljše za. gotovilo, da bodo tudi stalni zobje zdravi. Ce torej opaziš, da tvoje malčke bolijo zobje, brž z njimi k zobozdravniku!
Dr. S. S.
ETRZAŠKAt. :::::::: K UH1NJÀ
Ali znaš zioziti hlače, v kovčeg?
POLNJENE BRESKVE
Vzemi sesekljanih mzndeljnovih slaščic (poljubčki), nekaj žlic sladkorja, 2 rumenjaka, kozarček ruma in sneg dveh beljakov ter napravi zmes. Nato izberi breskve, ki jih z lahkoto razpoloviš, odstrani koščice jn jih napolni z zmesjo ter jih peci približno pol ure. Ponudi tople ali mrzle.
OCVRTE BRESKVE
Olupi in razpolovi zrele breskve. Daj jih na krožnik, potresi s sladkorjem in polij z likerjem ali rumom. Pusti jih na hladnem za kako uro. Medtem pripravi testo iz 2 žlic moke, pol kozarca vode in žlice olja. Pazi, da ne bo testo pregosto, pusti naj nekaj časa počiva, potem pa počasi vmešaj sneg 1 beljaka. Vzemi sedaj breskve, jih osuši, pomoči v testo in ocvri na zelo vročem ognju. Potem jih od-cedi, potresj s sladkorjem razpostavi na pladenj ter jih zg nekaj minut daj v zelo vročo pečico. Ponudi tople ali mrzle.
Če imaš...
...redke in krhke lase, si jih o-strjži, rahlo nakodraj in videti bodo bolj gosti;
...predolg vrat, nosi visoke o-vratnike in rutice, ki jih spredaj zavežeš v vozel. Letos so zelo modeme!
...prekratek vrat, nosi kratko pričesko, nikakih okraskov v ušesih in na oblekah koničaste izreze brez ovratnikov!
...preširoka ramena, nosi kimono ali še bolje .ranglan roke ve in pod temi nobenih «blazin''"»!
...premočna prsa, ne nosi tesnih životkov, temveč prosto padajoče bluze, široke rokavnc izreze;
...prešibka prsa, nosi pravtako široko krojene bluze, rokave in mnogo žepkov;
...ukrivljen hrbet, naberi životek v pasu;
...predolge roke, nosi rokave, ki segajo nekoliko čez komolec. Rokavi naj bodo širok; ali nabrani;
-prekratke roke, si napravi kratke rokavce, ki naj pri poletnih oblekah segajo nekoliko čez ramena, našij na rokave bele zavihe, pozimi pa nosi rokave, kj segajo do polovice hrbta dlani;
..preširok život si utesnjuj z ne več kot 3 cm širokim pasom, ki ne sme biti kričeče barve;
..nizek život, nosi visok pas; •široke boke, si napravi prilegajoče se obleke, če nisi premočna v prsih, sicer pa nosi ve.dno le gladka krila!
.preozke boke, jih z današnjo modo, kaj lahko prikriješ s širokimi nagubanimi ali nabranimi krili, pod katere obleci kombine-žo iz tafta.
Premajhno postavo, obuj čevlje z visokimi petami .nosi obleke zapete z gumbi p0 vsej dolžini, napravi si obleke z navpičnimi črtami;
.previsoko postavo, obuj le čevlje z nizkimi petami, obleci obleke z vodoravnimi črtami, dvobarvne obleke, pisana krila in bluze nevtralne barve.
..močno nogo, j0 obuj v nekoliko bolj koničaste čevlje z visokimi petami in si nadeni vedno le bolj temne nogavice,
..kratke noge, povišaj životek v pasu in podaljšaj istočasno krilo za 2 cm,
.predolge noge, podaljšaj živo-lek v pasu, predvsem na hrbtu, kar je zelo v modi in napravi postav0 elegantno.
...nesimetričen obraz, si tudi pričesko nesimetrično uredi;
..širok obraz, si češi lase gladko nazaj na tilnik ali na teme;
...širok in mesnat tilnik, ga pokrij z visokimi ovratniki, ne nosi dekoltejev na hrbtu, temveč raje spredaj!
...nelepo hojo, obuj lahke čevlje ne prenizkimi in ne previsokimi petami in vedno koničaste!
...navado hoditi z vzbočenimi prsi, nosi obleke, ki so zadaj na bokih nabrane.
•••••••••a
Saharin
Tako Se imenuje neka beia, izredno sladka snov. Ker je saharin sladek, ga mnogokrat uporabljamo namesto sladkorja. Saj je saharin približno 500 krat slajši od sladkorja! Kljub te mu da je saharin sladek, nima hranilne vrednosti kakor sladkor. Zato prav nič priporočljivo, da bi uživa-saharin namesto sladkorja. Vendar pa saharin nujno potrebno sladilo za osebe, bolne na sladkorni bolezni. Zanimivo je, da ni raztopina saharina všeč psom, muham in drugim živalim.
ZLOČIN BI BIL,
da b; nadarjenemu slovenskemu mladincu ne bU omogočen študij zaradi njegove revščine. Dijaška matica mu mora omogočiti študij. Zato postanimo vsi člani Dija-• ke matice, zbirajmo prispevke v Sklad «Dhaške matice».
Svileno obleko najprej razprostrl po mizi. lejjo naravnaj gube krila, pokrij s svilemm papirjem, ki ga do pasu mehko zviješ v zvitek, čez katerega preganeš životek. Napolni s svilenim paptijem ramena ovratnik, rokave pa spodvihaj pod životek. Tako pregan.eno obleko previdno položi v kovčeg. Svilena aii platnena nagubana ali nabrana krila pravtako položi na mizo, naravnaj gube, nato pa vse krilo ovij v svilen papir Krilo pregani dvakrat ali trikrat, kakor je pač kov-čeg velik. Kjei si krii0 preganila, viezi spet zvitek svilenega papirja.
Moško obleko zloži takole; po dol. gem položi v kovčeg najprej vrhnji dej hlač daj na sredo svitek svilenega papirja ter pregani čez pol. telovnik pregani štirikrat tako. da bodo gumbi na notranji strani telovnika. Jopič daj na hrbtni strani v kovčeg, napolni rokave s svilenim papirjem, pregani jih drugega čez drugega, pokrij s papirjem, pregani jopič čez pol in še enkrat pokrij vse skupaj 5 papirjem. Razporedi po vrhu srajce in v prostor ob straneh kovčega sprav; na po preganjane samovezmee.
O ZIj AT JEJČIČI
Zlatenica ni bolezen, temveč bolj bolezenski znak, da nekaj z jetri oziroma z žolčem ni v redu. Tako na primer pride do zlatenice, če zapre žolčni kamen žolčevod in žolč ne more v dvanajstnik, pri čemer se zopet izliva v kri ter jo poru-meni. Seveda niso s tem še vse možnosti izčrpane, kajti v zvezi z zlatenico so lahko še razne druge težave kakor srčna slabost, zastrup-Ijenja, krvne bolezni, ter rak na jetrih m žolcevodu. Zato ne zanemarjajmo zlatenice in pojemo k zdravniku, da nam poišče pravi
-■
lllil
E* ■
vzrok bolezni.
Danes bomo govorih o tisti zia-tenici, ki se javlja pri mladih Iju-a«h m kot epidemija. Te viste zlatenica se pojavi navadno poleti zaradi hrane. Prvi znaki bolezni sc pojavijo dva do tri tedne po oku-zenju. Začutimo skoraj iste bolečine kot pri gripi; najprej glavobol, vročina in splošno slabost, nato pa še črevesne in želodčne motnje. Po nekaj dneh pa se pacient zopet dobro počuti in neredko zapusti posteljo, ker mu preneha tudi vročina. Toda polagoma se zlatenica zopet pojavi in bolnik izloča tejnno vodo in sivkasto blato, polt mu porumeni in ga srbi. Splošna utrujenost in onemoglost ga prisilita, da gre zopet v posteljo. Sele čez dva do tri tedne zlatenica zopet pojenja In edina nje posledica je vehka utrujenost, ki traja še nekaj v, redkih primerih se da ,f0 Otežen zopet pojavi ah da pusti posledice na jetrih.
jpa izv!ra zlatenica, bi morda kdo vprašal? Gre prav-za-wJ,. X£! n?,ko infekcijsko bolezen, flif ei bacii Povzroča vnetje in s tem okvaro jetrnih celic.
Bolnik z zlatenico spada v po* stelj, ne sme jesti mastnih jedi. pač Pa mnogo sladkorja in sočivja. Zanj velja pravilo, naj ne zapusti prezgodaj bolniške postelje!
Stran naših kmetovalcev
HBrBffB'iii à »urm
n
STRNIŠČNE SETVE
Le s svojo umnostjo, iznajdljivostjo ter izredno pridnostjo more izvleči naš kmetovalec iz zemlje toliko, da se prehrani. Kjer je zemlja rodovit-nejša, zadostuje le po en pridelek na leto, da poljedelci dobro izhajajo. Pri nas pa to ni dovolj. Skoraj dve tretjini naše zemlje mora dati po dva in še več pridelkov na leto, da se družina lahko prehrani do prihodnje žetve.
Zato mora naš kmet takoj po poletni žetvi zemljo znova obdelavati, Inojiti in jo zasejati z novimi rastlinami, ki bodo že pred zimo dozorele ter dale družini hrano in živini k;mo. To je strniščna setev.
Upoštevati moramo še, da opravlja strniščna setev še druge naloge. Pri obdelovanju zemlje velja načelo: «Zemlja naj nikdar ne ostane brez kulturnih rastlin». Dokler te rastejo, tako dolgo ne moremo hralnilnih snovi izpirati s spodnjih slojev, ker jih zadržujejo korenine v gornjin plasteh. Tako zemljo pozneje tudi laže obdelujemo. Tudi ni zapleveljena, ker kulturne rastline dušijo plevel. Mnoge rastline rahljajo zemljo s svojimi globokimi koreninami ter ohranijo v njej vlago, ki koristi drugim rastlinam. Mnogi strniščni posevki tvorijo v zemlji sprstenlno, ki je izvor rastlinske hrane, in s tem boljšajo svojstva Zemlje. Strniščni posevki nam nudijo več živalske krme, ki nam omogoča lažje prehranjevanje živine.
Za strniščno setev prihajajo v Poštev: ajda, proso, pesa, zelje, zelena koruza ali pitnik in volčji bob za zeleno gnojenje. Med druge pridelke Štejemo tudi korenje, ki ga spomladi sejemo navadno med ječmen, poleti Pa ga moramo oskrbovati, pleti in okopavati.
Pri strniščni setvi pa ne smemo pozabiti še na gnojenje. Zemlja je od Prejšnjega pridelka že kolikor toliko Izčrpana, torej nima več dovolj redilnih snovi, da bi mogla popolnoma zadovoljiti še drugi pridelek. Potrebno torej, da jt damo v gnojilih potrebna hranila. Vse strniščne rast-Hne rastejo le tri do največ pet mese-'ev' Učinkujejo pa nanje samo taka «nojila, ki hitro delujejo, s-e lahko
aztaBijajo in jih korenine lahko vsrkavajo; izmed domačih gnojil so predvsem enoj niča, potem kompost in končno hlevski gnoj. toda le tedaj, če je že popolnoma dozorel in razkrojen in zato hitro učinkovit. Izmed umetnih gnojil so pa uporabna topljiva: kalcijev nitrat, superfosfat In kalijeva sol. Domača gnojila koristijo predvsem korenju, zelju in pit-niku, umetna gnojila po potrebi vsem zaslllnam.
Skoro vse strniščne rastline pa Je treba primerno oskrbovati, če hočemo, da bo zodovoljiv pridelek, in sicer redčiti pregoste rastline, pleti, okopavati ter čistiti strnišče. Tako vidimo, da je naš kmetovalec v času, ko si njegov sovrstnik v bogatejših pokrajinah po žetvi privošči počitek, dajveč zaposlen z oranjem, setvijo in saditvijo, okopavanjem, pletvijo in drugimi deli pri strniščnih rastlinah, *e hoče, da mu dajo tolikšen pridelek, da bo z njimi prehranil svojo družino do prihodnje poletne žetve.
Oglejmo si sedaj na kratko strnišč-ne rastline, njih koristi in kako jih Ebjlmo.
AJDA
PROSO
Je drugo zrnato žito, ki ga sejemo po strnišču. Kot hrana nam služi v obliki kaše, je pa izvrstno krmilo za kokoši, zlasti za piščance. Najrajši i-ma lahka tla, vendar morajo biti dovolj močna v hranilih. Sušo prenese precej dobro, če je zemlja krepka in brez plevela. Sejemo ga po ječmenu, ki naj prvi zapusti zemljo. Dozori v treh mesecih. Skrbeti pa moramo, da ga plevel ne zaduši, kar je posebno nevarno ob začetku razvoja, ker kali le počasi. Zlasti mu je nevarna pirnica, ki ga lahko preraste. Gnojil mu navadno ne damo, ne škodi pa, če potresemo pred setvijo nekoliko su-perlosfata, ki pospeši zoritev, sicer zori enakomerno.
REPA
Je najbolj donosna strniščna setev. Ob primernem gnojenju z dobro vleža-nim hlevskim gnojem, gnojinico in u-metnimi gnojili nam da velik pridelek. Ta nam služi najprej kot hrana v svežem stanju, v okisanem pa kot kisla repa, ki jo lahko uživamo do pozne spomladi. Kot krma vpliva posebno ugodno na mlečnost krav, oa tudi za prehrano prašičev je dobra. Pri pašni živini tvori ugcden prehod iz paše na hlevsko krmljenje. Na polju prenese precej mraza, zato jo lahko zadnjo poberemo. Zapusti godna, rahla tla, kar je za spomladanske setve zelo koristno. Sejemo jo takoj za ajdo. Zahteva bolj gnojno zemljo, zato ji gnojimo s hlevskim gnojem ali gnojni.-co. Koristno je tudi, če ji dodamo še nekaj kalijeve soli, ki dobro deluje na debelost in okusnost repe.
KRMSKA PESA
Po nekaterih toplejših krajih jo sejejo ali sade tudi po strniščih, navadno po ječmenu, ki najprej zapusti
Jablanov molj (Hyponomevta ma-linellus) je majhen metuljček, ki povzroča veliko škodo naiim sadovnjakom. Metuljček meri s odprtimi krilci okrog IS do 20 mm p širino in 8 do 9 mm v dolžino.
Prednji krilci sta helo-črno pikčasti, zadnji pa rjavkasti ali sivi ter neopazni, kadar metuljček počiva, sta pokriti s prednjimi krilci. Crv je rumeno-zelenkaste barve; ima trup črne barve in dve vrsti črnih pik po hrbtu. Ko doraste, meri 14 do 15 mm v dolžino
Metuljčki izletijo iz bube v juniju-juliju, se sparijo ter odlože 25 do 50 in tudi več jajčec rumenkaste barve na eno ali dveletne vejice jablane in to prav blizu popja.
jajčeca so v skupinah, zložena kakor strešna opeka; vsaka skupina je podobna majhnemu ščitu, ki zavzema površino 12 do 20 kv. mm; po nekaj dneh postanejo temne barve, zelo podobna barvi vejice, na katero so bila odložena. Zaradi tega jih pri površnem pregledu zlahka ne opazimo.
zemljo. Ta okopavina zahteva tudi dobro gnojenje s hlevskim gnojem in drugimi gnojili, ker raste dolgo do pozne Jeseni. Večinoma jo sejemo že maja ali junija, da se zgodaj ukorenini in ne trpi zaradi poletne suše. Kot strniščno rastlino jo najrajši posadijo iz že posajenih njiv, od katerih jemljejo sadike pri razredčevanju pregoste setve. Dobro gnojenje s hlevskim gnojem zadostuje. Ce je pa to gnojenje bolj pičlo, jo je treba ob deževnem vremenu politi z gnojnico ali potrositi po osipanju s kalcijevim nitratom. Peso je treba razredčiti, pleti In okopavati. Posebno je paziti, da je ne duši plevel. Okopati jo moramo večkrat, da ima vedno rahlo in čisto zemljo. Okopavanje zelo ugodno vpliva na razvoj korenin.
ZELJE
Tudi večkrat sadimo po žitih ali drugih rastlinah, ki zgodaj spraznijo zemljo. Sicer je pri nas ne ravno slaba navada, da pride na zemljišča, ki m leta in leta izbrana kot zeljniki. Te vsako leto krepko gnoje s hlevskim gnojem ali gnojnico, pozimi celo s straniščnico, katere gnojila obogatijo tla s sprstenino tn z njo z vsemi hranilnimi snovmi, ki so zelju potrebna. Ce ga posadimo po strnišču, ki ga zložimo z dobro vležanim hlevskim gnojem, ga moramo v začetku zalivati, da se korenine dobro oprimejo zemlje. Bolj uspešno je zalivanje z razredčeno gnojnico. Tedaj bo tudi pozno sajeno zelie dobro usoeva'o. Zahteva pa skrbne nege večkratno pletjé in okopavanje, ob suši tudi zalivanje in pozneje celo neKolino esipanja.
ZELENA KORUZA ALI PHNIK
Najvažnejša krmilna rastlina pri strniščni setvi je zelena koruza, ki
in prva gnezda. Tedaj je tudi najprimernejši čas za zatiranje.
S čim ga zatiramo
Proti jabolčnemu molju se danes priporoča zastrupljanje listja, s katerim se moljeva gosenica hrani. To zastrupljanje pa lahko dosežemo s tekočinami in pa prahom.
S tekočimi sredstvi ravnamo tako, da škropimo v zimskem času krono jablane s 5%nim fitodrinom ali pa neodendrinom, ki učinkovalno delujeta na prezimiijočc bube jabolčnega molja, ko enkrat jablane od-cvetejo, naj s lèdi temu škropljenju še drugo, in sicer s 0.5%nim svinčenim arzeniatom, ki gosenice pokonča ravno, ko začnejo delati na vejah gnezda.
čeprav so izkušnje pokazale izborne uspehe, ni rečeno, da je upo raba teh tekočin vedno najboljša. Se pred kratkim prašnih sredstev niso poznali, proti jablanovemu molju so napravili z njimi prve poizkuse spomladi leta 1928. in leta 1929.
da obilo slastne in tečne krme za govejo živino. Z njo zelo okrepimo živino pred zimo, da laže prenese slabšo zimsko krmo, obenem si prihranimo suho krmo za zimske mesece. Razen tega je ta najbolj primerna za okisa n je v silosih ter nam tedaj daje najboljšo silažo-okisano krmo za spomladansko prehrano živine. Koruzna silaža vsebuje velik odstotek lahko prebavnih snovi, je okusna in se dolgo ohrani. Silažo požre živina vso in dobro vpliva zlasti na molznost krav. Njive, ki smo jih zasejali z zeleno koruzo, so zelo pripravne za setev o-zlmine, ki najdejo v njej bogate zaloge hranil.
VOLČJI BOB
Tudi za zeleno gnojenje zemlje Imamo rastline, ki jih lahko sejemo po strniščih. Izmed teh je posebno važen volčji bob. Na koreninah te rastline živijo posebne vrste bakterij, ki vsrkavajo zračni dušik in ga vežejo tako, da pozneje služi kot hrana. Ko ta izurmje, ostane v korenju in ste-blovju v zemlji mnogo dušičnega hranila, ki ga izkoristijo pozneje sejane rastline. Volčjega boba je več vrst; te se medseboj ločijo po barvi cvetja, Tako imamo rumeni, modri in beli volčji bob. Glede učinka zelenega gnojenja pa med njimi ni posebne razlike, izvzemši te, da so ene večje, druge nekoliko manjše rasti. Najbolj razširjen je beli volčji bob, ki ima to prednost, da ga sejemo lahko tudi po slabih peščenih tleh. Zemlji navadno ni treba gnojiti. Vendar imamo večji uspeh, če ji potrosimo nekoliko superfosfata. Volčji bob posejemo po globoko zoranem strnišču, ker ima dolge korenine. Ob poletni suši črpajo te vlago Iz spodnjih plasti zemlje.
Jeseni, ko osmodi mraz rastline, jih povaljamo ter podorjemo. V zemljo pride tedaj dovolj steblovja, iz katerega se napravi sprstenina ali humus. V njem in koreninah je zbranega mnogo dušika, ki koristi rastlinam, ki jih posejemo spomladi, na pr. ječmenu, ovsu ali drugim. Tako zeleno gnojenje zelo izboljša zemljo v njenih svojstvih, ker jo napravi prhko, rahlo, godno in bogato z rastlinskimi snovmi.
a)	jobl&nove vejice z gnezdom jatai: molja;
b)	gosenice;
c)	odrasel metuljček.
JmbBanow molj
Vkuhavanfe sadja
Kot strniščna setev ne potrebuje jbnogo. Ta nam služi kot človeška «fana v obliki ajdove moke, kot živalska krma pa za rejo mladih prašičkov in za pitanje odraslih živali. Sejemo jo po ječmenu, pšenici in rži, le v gorskih krajih, kjer žita pozno dozorevajo, pride v zemljo kot glavna setev pozno spomladi, ker potrebuje precej toplote. Pri nas sejejo ajdo Precej na kraškem predelu, in če ne Pritisne suša, dokaj povoljno rodi.
Kot strniščna setev ne potrebuje mnogo dušične hrane, hlevskega gnoja ali dušičnatih umetnih gnojil, kar bi zaradi njih predolgo rasla in prepozno dozorela. Dušičnata gnojila podaljšajo njeno rast in tedaj dozori Prepozno ter je podvržena jesenski slani in mrazu.
pač pa ji koristijo že prej dobro Shojena zemlja in hitro delujoča fo-sforna gnojila, ki jih trosimo v obliki superfosfata. Na 1 ha ga trosimo 400 *'2. Ta pospešuje zoritev zrnja in ga hapravi klenega. Posebnega oskrbo-anja ne potrebuje, razen pletve, če s® Plevel preveč razraste. Ajdo lahko Porabimo tudi za okisanje krme; če tu tiDomeSano mc(J Pitnik. Služi nam i . 23 zeleno gnojenje; veliko korist ai0 °d nje tudi čebele, ki jim je “jboljSa jesenska paša v dobi, ko ugega cvetja več ni. Ajdov med je a .ar' kot najbogatejši letni pridelek. -Joa uspeva na vsakih tleh, vendar oajbolj prija lažja zemlja.
Kdaj ga zatiramo ?
Nekateri Se danes svetujejo zatiranje jablanovega molja na ta način, da te skupine jajčec kar oberemo. Toda jajčeca, kakor rečeno, težko opazimo in zato je tako zati ranje le malo koristno. Brez uspeha je tudi lov na metuljčke.
Po odložitvi jajčec se kmalu izležejo ličinke, ki pa ne gredo na prosto, ampak ostanejo pod streho, napravljeno iz jajčnih lupin, pajčevine in izjedkov lubja. Tako si izdelajo udobno zavetišče, kjer prebijejo poletje, jesen in zimo. Spomladi, ko poženejo listi, zlezejo gosenice skozi eno ali dve luknjid zaklonišča in se z vso spretnostjo zalezejo med listje tcr„ se začno hraniti z njegovim staničjem.
čez nekaj časa preneha drugi sta. dij njihovega življenja. Gredo na odprto, še vedno v gručah ter začno presti gnezdo, ki po spočetka upro samo na en list, a ga sčasoma razširijo in povečajo, v gnezdu gosenice dorastejo, sc zapredejo in iz njega izletijo v naslednjem juniju ali juliju novi metuljčki. Dober pregled listja, ki ga hočemo obvarovati, nam bo tedaj pokazal prve gosenice
Sadje vkuhavamo v tako imenovanih «patentnih kozarcih»; to so prozorne steklene posode valjaste oblike in različne višin«, ki se ravna po velikosti kozarcev; ti držijo več kot pol litra, največkrat po 1 liter. Vrat patentnih koza; cev je zelo širok, ca sadje laže vlaganv i: da notranjost 1' ozarcev laže čistimo. Navadno ima vrat pri kozarcih vseh velikosti enak premer, tako da se ravno stekleni pokrovi prilegajo različnim kozarcem. Prav tako se prilegajo vsem kozarcem tudi gumijasti obroffki, katere vlagamo pred vkuhavanjem med gornji rob kozarcev in pokrov v poseben žlebiček y robu kozarca.
Patentni kozarci za vkuhavanje sadja imajo to prednost, da omogočajo vkuhavanje sadja tudi brez sladkorja, oziroma brez kisa, alkohola, soli in drugih sredstev, ki jih je treba pri drugih načinih kor serviranja dodajati sadju in zelenjavi. V patentnih kozarcih se ohrani sadje predvsem zato, ker tesno se prilegajoči in z gumijastim obročkom nepredušno zadelani vrat ko-
zarca ne prepušča zraka v notranjost kozarca, zato pa tudi ne glivic, ki povzročajo vrenje, oziroma kisanje. Glivice pa, ki so v sadju že ob vlaganju, uničim'’ s tem, da v kozarce vloženo sadi? segrevamo (vkuhavamo) določen čas in pri določeni toplini.
Navadni kozarci za vlaganje
Pri vkuhavanju sadja itd. v navadnih kozarcih, to je, y kozarcih, ki jih pokrijemo le s pergamentnim papirjem, katerega močno privežemo okoli vratu kozarcev, no moremo nikoli z gotovostjo trditi, da smo zabranili zraku in glivicam dostop v notranjost kozarcev. Zsto moramo pri vlaganju v take posode dodati sadju, oziroma zelenjavi takih sredstev in tolikšno količino, da glivice v njih ne morejo živeti. Taka sredstva so na primer močna sladkorno raztopina, hud kis, močno žganje, solna raztopina itd. Ce dodamo te raztopine, vkuhavanje ni bistvene važnosti in ga včasih, n. pr. pri vlaganju kumar, fižola itd-
0 ravnilu z miom
po molži in nevere oapane
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Smrdljivo mleko povzroča pogosto krma, na primer skvarjena silaža ali če jo krmimo preveč; dal je smrdljive •kemikalije, s katerimi smo v nle-vu kaj razkuževali ali zdravili. (Petrolej, katran). Pa tudi neprijetni duhovi, ki se jib mleko naužije med molžo (duh po hlevu, trohnobi) ali
v slabi shrambi (kislo zelje, gnil krompir).
Strupeno mleko povzročajo strupene rastline v krmi (podlesek) m strupi, ki jih je žival požrla v zdravilih.
Škodljivi mikroorganizmi povzročajo rdeče, žaltavo in sluzasto ali vlačljivo mleko.
Rdeče mleko povzročajo glivice, ki pridejo v vine ali tudi v mleko iz zraka in vode. Rdeče mleko dajejo krav? tudi ob paši, če požro neke še nepoznane trave ali če jim krmimo rdečo peso.
Modro mleko nastaja, če dolgo leži v zatohlih prostorih. Maslo iz takega mleka ima neprijeten okus. Mleko pomodri včasih po krmi, ki vsebuje spominčice
Vlačljivo ali sluzasto m)eko povzroča bacil, ki spravi mlečni sladkor do nekega sluzastega vrenja, kazein pa izloča v obliki ploščic. Bacili se razvijejo v nezračnih in smrdljivih hlevih, odkoder prihajajo celo v vime In kvarijo mleko. Sluzasto mleko se vleče, ima neprijeten vonj in okus ter je neuporabno. Na Norveškem in Holandskem pa pripravljajo umetno vlačljivo mleko ,kl jim Je priljubljena narodna pijača. Vlačljivo sirotko rabijo za Izdelavo posebne vrste sira.
Mlečne napake povzročajo bakterije, ki cepijo mlečno tolščo. Razvijajo pa so v slabih shrambah.
Meritol - sredstvo v prahu
Za prve poizkuse so uporabljali poseben arzenikov prah, znan pod imenom meritai. Poleg tega, da je mentol neškodljiv tudi v dobi cvetenja, ima v primeri v tekočinastimi sredstvi nekatere prednosti, ki jih je vredno omeniti.
število opraševanj je različno in odvisno od vremena, predvsem spomladi, in od več ali manj številnih moljev. Nu.dar pa ne prašimo več kot trikrat; kadar je vreme ugodno, zadostuje dvakrat.
Prvo oprašnnje opravimo takrat, ko gosenice zlezejo iz listja in ko začno presti gnezdo.torej v prvih dneh maja. Pralenje ponovimo navadno v presledkih dveh tednov, če dež izpere listje, prošenje ponovimo.
Da dobro oprašimo jab anovo krono, rabimo približno 150 gramov ineritola za vsako prošenje posebej; seveda je pa odvisno od velikosti drevja in skrbnosti delavca, koliko prahu porabimo. Delo pa mora biti opravljeno tako, da ne ostane noben list krone neoprašen.
Zatiranje tega škodljivca je tembolj potrebno, ker se Skoda ki jo povzroča, ne omejuje samo na okuženo leto, ampak tudi na poznejšo dobo.
v kis, sploh opustimo. Vse neštete raztopine pa spremenijo vloženemu sadju, oziroma zelenjavi, okus. Zato uporabljamo na primer močno sladkorno raztopino le za nekatere mezge, v kis vlagamo na primer le kumare, stročji fižol itd. ter nalijemo vrh kisa je plast olja, kar še bolj gotovo ubrani razvoj glivic v vloženem kozarcu. Sadje in zelenjavo, vloženo s takimi raztopinami v navadne kozarce Drez patentnih pokrovov, moramo hraniti na suhem in hladnem prostoru, ker se sicer prej ali slej pokvarijo, medtem ko v patentne kozarce vložene stvari lahko hranimo kjer koli, tudi v vlažni kleti. Ker imajo ravna pokrove, jih lahko nalagamo drugega vrh drugega, ako nam primanjkuje prostora.
(Nadaljevanje prihodnjič)
liudjki TEDNIK
e&* ft'O'bO'M'
XXI
2e ponoči ga je pričela kuhati vročina in ne meneč ae za povelje, je zapustil strelno lino ter se pokopal na dnu luknje pod plast cunj, ki jih j« zmetal na sebe. Zadnji čas se je njegovo zdravje vidno slabšalo, jetika, ki jo je nosil v sebi še iz arabskih zaporov, je dosegla nevarno stopnjo. Ko so bili na odmoru, se je javil bolnega, toda bataljonski zdravnik ga je odpravil z nekimi tabletami.
«Ali ne moreš vstati?» ga je izpraševal Almer. «Poskusi vendar!» '
S Holcmanom sta ga prijela pod rame in mu skušala pomagati na noge. Ker pa nista čutila v njegovih udih nobene moči, sta ga položila jaazaj na ležišče. Popovič je bil resno bolan.
«Spravimo ga nazaj, danes je lep jn miren dan», so predlagali tovariši. Almer se je počohal za tilnikom, potem pa rekel:
«Saj res, najbolje bo!»
Amun in Barfuss sta se prostovoljno priglasila za spremljevalca; Amun zaradi tega, ker je hotel s Popovičem še na samem govoriti, Barfuss pa zaradi tobaka, ki ga je ob tej priložnosti iztaknil kje zadaj.
Popovič je novico, da gre v etapo, sprejel čudno ravnodušno, kakor bi mu bilo prav vseeno. Stefanič ga je hotel tolažiti:
«Poglej, prišel boš v bolnišnico, kjer Se hoš lahko dolgo in temeljito zdravil. Medtem bo vojne konec. Taka bolezen se ne ozdravi hitro».
Popovič je molčal, le pogledal ga je z očmi, iz katerih je sijalo, kot bi bil že sklenil račune tega sveta. S pomočjo svojih spremljevalcev je Popovič kmalu nato zapustil jarek prve stotnije. Spremljevalca sta mu nosila stvari. Povsod, koder so hodili, so našli vojake na soncu, ki So počivali.
Pred bataljonskim obvezovališčem so vnovič počivali. Barfuss je zagledal onstran steze dva vojaka, ki sta se najbrže potuhnila tja zaradi ljubega miru. Stopil je k njima zaradi tobaka.
Popovič in Amun sta ostala sama. Amun je takoj pričel:
«Ti greš nazaj, toda mi ostanemo tukaj...»
Pogledal je tovariša, ker pa ni dobil odgovora, je nadaljeval:
«Ali ima vse to sploh kak smisel? Ko bi ne bil na italijanski fronti, bi že vedel, kaj mi je storiti».
Tedaj se je Popovič obrnil k njemu; zdelo se je, da pri tem hrešče njegove kosti. Dvoje prodornih oči ga je pogledalo:
«Saj je to vendar vseeno...»
«Ali misliš? Italija bo te kraje vendar zasedla».
«Gotovo je vseeno! Na vsaki fronti se bijejo za en edini, skupni cilj: razbiti Avstrijo. Zato je vseeno, kam človek prestopi. Povsod služiš istemu cilju».
Amuna je tiščalo v grlu. Ta človek še vedno govori, kakor tedaj, ko so se spoznali. Govori še vedno, koj bi Slovencev sploh ne bilo na svetu. Pozna le eno edino Stvar — svojo Srbijo. Mogoče ima pa le prav?
Barfuss se je že vrnil, in sicer brez tobaka. Nato so odšli. Se mimo dveh, treh ovinkov in že so bili na obve-zovališču. Popoviča je prevzel Kafka, sedaj že narednik. Spravili so ga v šotor, kjer bo čakal nočnega transporta. Vse se je zgodilo tako hitro, da so si komaj utegnili stisniti roke.
Spremljevalca sta še nekaj časa oprezala, da bi kje kaj iztaknila, kar se v jarkih potrebuje, nato sta se pa počasi vrnila proti postojankam. Sonce se je nagibalo na popoldne in planota, po kateri sta korakala. je bila prijetno topla.
«Poglej, Barfuss!» je povzel Amun skoraj otožno. «Bi. lo nas je štirinajst še pred dvema tednoma, a zdaj nas je le še enajst».
«Da! Meni se zdi, da je še največ sreče imel Held. On je svoje opravil, nas pa še čaka. Kdo ve, kaj nas še Čaka?» Barfuss je bil slabe volje, ker ni mogel nikjer iztakniti tobaka.
V rovu sta našla vse, kakor pred odhodom; tovariši ■o hodili vzravnani sem in tja ter se glasno menili, kakor bi bili kje V etapi. Vojaška komanda se še ni utegnila znajti, da bi novo, mirno stanje izkoristila z novimi povelji.
Tudi pri Italijanih je bilo podobno. Najprej je De-mark nekaj zapazil. Tam za nekimi grobljami, prepletenimi z žičnimi ovirami, je čisto pri tleh gomezljalo. Poterti je isto videl še Holcman, le malo niže. Naposled je lahko vsak videl, kako se v soncu gibljejo včasih do ramen odkrite postave italijanskih vojakov.
Segala so skoraj zasrbeli prsti. Napravil je kretnjo, kakor da bi hotel zgrabiti za puško:
«Tem bi ne bilo napačno kaj zasoliti».
Toda Detnark in Palir sta kot risa skočila nadenj:
«AH si znorel? Saj vidiš, da nas tudi oni puste v miru! Ali ne smemo niti'en sam dan svobodno dihati?»
Segal se je zavedel nameravane neumnosti ter se izgubil po jarku.
m^nive.nao"m,a ie na levi’ na temenu krila zaigrala ha irn oio« ^rok° in po?kočno. Vmes je zavriskal razpos;
MÌ	r“T;
veter, prijetno, oživile °d nekod zapihal sP°mIadl
ki	zpbtdka;Njen odme'
kor strupeno želoP Kri	ud^ so^ hi
okameneli. Potem je bilo spet vse mirno ^n Uho te
E.	jetsS ^^n^K^iro1
v delo, da nista opazila Stefaniča, ki ju jč klical izza ovinka.	k
«Kaj pa je?» je skoraj nejevoljno dejal Palir.
«Pojdeta sem in videla bosta».
Sla sta kar brez srajc, ki sta jih nosila V rokah.
«Tu poglejta!» jima je rekel Stefanič ter pokazal z roko v vdrtino vrh nasipa, d je bila za strelno lino, a se je preveč usedla ter se spremenila v pravo jarkovo okno.
Qba hkrati sta se sklonila in pogledala. Videla sta precejšen kos rjave groblje, prerite s kotanjami in prepletene z redkimi zarjavelimi šternami bodeče žice. To so bili ostanki španskih jezdecev. Velika, rjava groblja je bila pokrita z mrtvimi vojaki, ki so bili križem nametani po njej. Nekateri so ležali na zobeh, drugi vznak, spet drugi so čepeli nataknjeni na žična rogovila. Iz raztrganih in okrvavljenih cap je bledelo golo, izprano človeško meso. Nekaj zabuhlih obrazov z izbuljenimi očmi je bilo uprtih proti jarku...
Palir in Rainer sta onemela.
«Kako, da tega še nismo opazili...?»
VII.
Noč, ki je sledila, je bila razmeroma mirna; na hribu svetega Mihaela skoraj ni počila puška, nekaj streljanja je bilo slišati sem od juga, a to je moralo biti daleč. Od časa do časa so padale rakete, žarometi so popolnoma mirovali. Vso noč je bilo slišati le nekaj topovskih strelov. Kam so pa izstrelki šli, ni bilo mogoče ugotoviti.
Brezdelje po jarkih se je z mrakom končalo. Polagoma so jele ropotati lopate, potem so donašali vedra apna in posipali z njim tudi prostor pred jarki, kolikor se je dalo. Vojaki so delali z nejevoljo, toliko da je minil čas.
Menaža je prišla po polnoči. Bila je izdatna; zadaj so imeli še dovolj rezerv, ker niso mogli poprej redno dostavljati hrane.
Zjutraj ob svitu je Barfuss prinesel v rov prvega roja Čudno novico. Najprej jo je zaupal Palirju.
«Pri sedmem regimentu, kjer imam znanca, sem izvedel, da je pri zadnjem nočnem spopadu, ko so Italijani prodrli v naše jarke, padel stotnik, ki je imel pri sebi bataljonsko blagajno. Bilo je ravno tukaj nekje».
Palir se je hotel že nasmehniti, toda Barfussov glas je hitel dalje:
«Ni izključeno, da je bilo ravno tukaj, kjer srno zdaj mi. Nadomestili smo sedme. In pred našim jarkom jih je celo pokopališče. Meni se zdi... Toda zaklinjam te, da nikomur ne črhneš besede, nikomur...»	,	— k
Od Palirja je Barfuss odšel k Holcmanu ter tudi njemu zaupal skrivnostno novico, od Holcmana k Amunu, a od Amuna k Rainerju. Preden je bil dan, je vedel ves roj, razen fraj terja Almer ja in Segala.
Novica naposled ni bila preabotna in kmalu so se vsi zagrizli vanjo. Komaj so čakali, da se zdani. Prva sta stražila Pekol in kakor slučajno Barfuss sam. Od trenutka, ko je popilo meglo z zemeljske površine, je Barfuss visel v steni, kjer si je že prej izkopal poševno luknjo, da je bil zavarovan tudi pred sovražnikovim iznenađenjem. Pregledal in preštel je vse mrliče, kolikor jih je bilo videti. 2e koj skraja je njegov pogled obvisel na-precej rejenem, v plašč iz boljšega, svetlejšega blaga oblečenem mrliču, ki je ležal precej na samem, kakih dvajset korakov pred jarkom. Zdelo se mu je, da vidi na ovratniku razpetega plašča zlate našive. Zvezd ni mogel razločiti zaradi poveznjene brade. Cim dlje je gledal mrliča, tem bolj je bil prepričan, da ima pred seboj ubitega stotnika. Naposled je poklical Pekola.
«Tisti mahedrač tam, ali ni tisti stotnik?»
Pekol je zijal v ležečega mrliča, toda razločiti ni mogel nič drugega, kot nekaj rjavkastega na ovratniku.
«Ali ne vidiš rumenkastega traka, slepuh?» se je jezil Barfuss in zagriženo trdil, da vidi pod brado kos zlatega našiva.
Potem so iskale stotnika vse straže. Zlatih našivov sicer res ni bilo mogoče razločiti, toda domneva, da bi ta mrlič utegnil biti dozdevni stotnik, je bila vsekakor verjetna. Oficir je bil na vsak način, to se je poznalo po obleki.	<
Barfuss je čez dan izginil iz jarka in se je proti večeru vrnil z dodatno novico, da je stotnik imel pri sebi sto tisoč kron.
«Sto Usoč kron, to je denar...»
Kako bi ne bil denar, sto tisoč kron? Pekol, Amun, Palir. Demark in Holcman, ki so čepeli na kupu v jarku, so napenjali možgane. Holcman je imel še pomisleke.
«Ali ni denar lastnina vojaške uprave?» je menil z dvomljivim glasom.
Barfussa jé skoraj zadavilo. Potem je izkašljal:
«Seveda, vojaške uprave... Denar bo tistega, ki ga bo našel, ki ga bo dobil. Ali misliš, da bo šala, plaziti se ponj tja do' sovražne linije, kjer leži? Jaz se že ne bom plazil za thugega, ti pa lahko, če si tako neumen».
Potem so se posvetovali, kdo se bo splazil do tja. Kakor je bilo sinoči, včeraj in danes, riziko ni bil prevelik Toda kdo ve, če bo tako tudi ostalo? Vsaj še to noč P(> dnevi ni mogoče iz jarka, že zaradi naših ne. Tisti ki niso obveščeni, bi gotovo mislili, da namerava kdo pobegniti k sovražniku.
«Barfuis naj gre!» je počasi dejal Palir.
«Tako je, mi drugi bomo pa pazili».
Barfuss se je nekaj praskal za ušesi, nato pa je pristal, rekoč;
«Sicer bi rajši videl, da bi šel kdo drugi, če pa mislite, da sem dober zato, pa pojdem».
Vso noč so oprezali na priložnost, kdaj bi se Barfuss mogel izmuzniti, vendar brez uspeha. Vedno je kdo ometal po jarku, zdaj Almer, potem Kopajnik ali Rode, nato spet Hergctt. Pritiskali so z delom, od nekje so pričeli vlačiti municijo in proti jutru, ko se je pričela vlegati •Hegla, so morali Barfuss, Amun, Demark in Rainer ne-
kam za jarke po bodečo žico. Pri drugem vodu so celo že postavljali nove žične ovire.
Prihodnji dan so si posebno natančno ogledali teren pred jarkom. Ako so nameravali kaj storiti, potem je bila prihodnja noč pač zadnja priložnost, kajti fronta je postajala zopet nemirnejša. Rode je govoril, da bodo pospravili mrliče, potem se bo pa svet pred jarki prepletel z visokimi žičnimi ovirami. Kmalu bo tako, kakor pred ofenzivo.
Njihov odsek je bil miren, vso noč • ni padel noben strel. O polnoči pa je začel prskati Janoda. Izprskal je yse naboje. Desno od njega je streljal Rainer, levo je začel streljati Pekol. Vse je šlo vzrak.
Almer je pridirjal po rovu:
«Kaj pa je?»
«Tam spredaj smo nekaj zapazili, tu na desni. Kakor da se je nekaj plazilo proti nam», je lagal Janoda.
Stvar je bila neprijetna, kajti pravkar je Rode ukazal, naj gre četvorica od prvega roja po španske jezdece.
Toda že je bil tudi Rode tu.
«Kaj pa uganjate?» Njegov obraz je bil tako bled, da je medlel skozi mrak. Mož se je bal.
«Tu na desni so se pravkar plazile temne sence. Se sam sem jih videl. Najbrž polagajo hudiči kake mine!»
Almer je bil res čudovit človek; na take stvari je šel, kakor pes na kost.
«Streljaj!» je kratko ukazal Rode in izginil proti svojemu skrivališču.
Italijane je nenadni ogenj vznemiril. Enkrat, dvakrat je prsknilo nazaj, potem so švignile v zrak tri rakete in posvetile teren pred jarkom do zadnje sence. Medtem so pa Italijani tudi zapazili, da strižejo svinčenke visoko po zraku, zato sc. utihnili.	— k
Prvi roj je pomalem zmanjšal ogenj, le Segal je kakor za stavo sejal skozi lino, toda na srečo je bil na skrajnem desnem krilu in je streljal tja nekam v praznino nad pobočjem.
Almer je spet dirjal od enega konca do drugega.
«Ali ste še kaj opazili?»
«Nič».
«Vseeno, nihče naj se ne premakne, vsak naj ostane pripravljen, hudiči so hudiči!»
Potem je stekel na levo, kjer je v skrivališču tičal Rode.
Niže proti dolini se je medtem pojavila prva megla, kmalu so se videle neznatne štrene tudi po pobočju in naposled je močna vlaga, ki je pritisnila p0 jarku, napovedala prihod megle tudi nad jarke bataljona št .100.
Janoda, ki je stal poleg Barfussa, je šepnil-«No!»
. .	*	o   ——-i -e JC tvicj WVIIUTIIU.
prej ]e vse pripravil, tudi nekaj ročnih granat si Je za takml za pas na hrbtu.
«In če bi se kaj pripetilo, ali mi boste priskočili n; pomoč?»	___
«Kar miren bodi!» rriu je zatrjeval Janoda, ki je bi poleg Barfussa najbolj vnet pristaš akcije. Ker je Bar fuss se vedno neodločen stal ob steni, se je Janoda skic ml k njemu.
«Sicer je pa yse skupaj igrača. Glej, kakšna megla! Nil plezati ti ne bo treba, nekaj skokov pa si pri njem..»
Barfuss se je odločil in se pognal iz jarka Prvi hii se mu je zdelo, da je megla zunaj, na nezavarovanen prostoru, mnogo hladnejša, kakor v jarku Potem so s pojavile neprijetne skomine v hrbtenici in že se mu j zazdelo, da mu polže po čelu vroče potne sraoc	1
Sele	se je privil k zemlji Se ie smet „„.i-iV	,
je pritiskala s tako gostoto, da je videl le to v ■ CS-> segel z roko. Mrzel mir je vlada? nad o^ši Va mrzel, da se je krčilo srce Pozabil ie ? ^ ekom' ta,kl sklep; zagnati se, v nekaj skokih nrelMet? J fprvotn daljo, pograbiti in skočit; nazaj P tet‘ ne2natjl° ra*
težavrkeer je	Premikati dal*- S1° ie hre
da je’čul, kako mu utrina^^nZe?neh ^ tak° ki ga ie novzrne i P. k l Po 2llah ln najmanj« šum Čemaža ™,	5 SV0JO obIeko- se mu je zdel usoden
so V	njegovih živcev ni nihče slišal. Za njin
streh i si Si aj Prskati- Kako čudno odmevaj« - . co človek leži na trebuhu dva tri mctrP nre< cevmi lastnih pušk!... Menda se vendar ne bo kdo spozabi m potisnil puškino kopito kvišku... Ne, brez skrbi dočk ve« o, k^j delajo! Plezal je hitreje, opirajoč se z' levic«
sehV J°’ ZW i? PUŠko-.ki i° J® vlekel polef '. ie bilo se lahko, ker so bila tla skoraj brez ka menja. Menca je smer prava? Seveda... tu je tisti plosknat kamen, ki se je tako lepo videl lz jarka.
Kopal je dalje. Nenadoma mu je zastala kri po žilah Kaj je to?... Tam na levi, skoraj tik pred njim, je štrknih iz zemlje raketa, se razpočila v zraku in pričela padat z utripajočo lučjo prav nanj. Tr-tr-tr — je delalo p0 zraku Luč je bila tako močna, da se je videlo skozi meglen* špranje tu in tam prav do tal. Barfuss je zrast« z zemlj* v eno samo nepremično snov. Potem je raketa ugasnil* in obod je čofnil na zemljo nedaleč od' njega. Zaradi t< rakete je gotovo izgubil dve, tri minute.
Pot se mu je zdela neznansko dolga : In je kar n hotelo biti-konca. Začel se je' že bati, da jé zgrešil smer Toda ne, saj je pravkar žagledkl razbito spinsko rogovil* na levi, kamor je po nagrtu( moral dospeti Globoko s* je oddahnil. Zdaj je Imel že čez polovico poti za seboj Mir je bil popoln, le sem in tja je prsknilo tam zadnj' Zagnal se je s podvojenimi močmi dalje. Tu bila k» menita groblja, ki jo je bilo treba obiti, nato se je mora izogniti še kotanji. Nenadoma je njegova levica segla 1 kepasto, vlažno snov. Hitro jo je umaknil Po žilah mi je zagomazel mraz... Potem se je urno pomikal dalje. Nje gov napeti čut je srebal vsak najmanjši gib Vendar i< bilo vse Uho, le megla, zemlja in kamenje...
(Nadaljevanje sledi?
Kultura • umetnost	13
«Primorske zdrahe»
znova na tržaškem odru
. -
Za zaključek pete dramske sezone je naše gledališče obnovilo m na novo pripravilo razgibano in sočno komedijo največjega italijanskega komediografa Carla Goldonija: Pri. morske zdrahe. Ta iskra komedija, ki od svoje krstne predstave leta 1762 ob vsaki uprizoritvi vedno znova razveseljuje občinstvo in je v preteklosti očarala tudi tako stroge kritike kot so bili n. pr. Goethe ali Wagner, je ljubiteljem in obiskovalcem našega gledališča poznana v mojstrskem prevodu dr. Mirka Rupla. Naš odlični jezikoslovec je ečozotske zdrahe», v originalu napisane v beneškem narečju, prelil v naše primorsko narečje, ki ga go. varimo ob morski obali med Tr. stom in Tržičem, krstil nastopajoče z našimi domačimi imeni ter tako komedijo «ponašil».
Uprava SNG je z izbiro tega de. la za zaključek sezone zadovoljila vse tiste, ki so večkrat izrazili željo, da bi se ob «Primorskih zdrahah», ob postavnih primorskih ribičih in brhkih Primorkah radi po domače nasmejali. Sicer pa je v repertoarni politiki našega gledališča postalo že kar pravilo, da se iz le. ta v leto težje in zahtevnejše sezo. ne zaključujejo s tako imenovanimi «lažjimi», toda umetniško pomembnimi in kvalitetnimi komedijami, ki jih gledališče uprizarja tudi med «predsezono», ko študira novo delo Za otvoritev sezone.
Na novo pripravljena uprizorite^ «Primorskih zdrah» se bo seveda v marsičem razlikovala od one iz leta 1948. Tudi letos je režija poverjena Modesta Sancinu, ki je na izkušnjah prve uprizoritve delo še bolj izbrusil, poglobil karakterizacijo nastopajočih in dejanje tudi v Prostoru še bolj razgibal. Vztrajni no®ori za- dosego vedno boljših u-thatniških rezultatov, ki vodijo. na. še gledališče, se bodo odražali tudi v tej uprizoritvi. Opozoriti moramo še na 'h e Ko poseOnost le oonomtve, namreč na popolno prezasedbo moških vlog. V večini moških vlog, ki so jih pri prvi uprizoritvi igrali že preizkušeni člani našega umetniškega ansambla, bodo sedaj nastopili naši najmlajši člani, vzgojeni zad. nja leta v Dramski šoli našega gledališča. Tako bo P glavni vlogi Tomaža Brvinca - Curiata, pohajača in prepirljivca, nastopil Silvij Kobal; v vlogi vročekrvnega in zaljubljenega Tineta Makarona se bo Predstavil Julij Guštin, Srečko Košir pa bo igral starega ribiča Matevža. Poleg teh najmlajših bodo Pri tej uprizoritvi nastopili: Stane Raztresen v vlogi starega ribiča
Veseli teater 90 minut
Velik uspeh je 13. Un. v ljubljanski Operi doživela otvoritvena predstava «Veselega teatra 90 minut». Vodja teatra je Božo Podkrajšek, sodelujejo pa še Fran Milčinski -Ježek ter vrsta znanih opernih in dramskih igralcev, kakor Anžlovar, Janko, Banovec, Zupan, Kovič, Bojčeva, Potokar in Stritarjeva. Seveda ima «Veseli teater» tudi svoj orkester, ki ga vodi tov. Musei- Danilo.
Spored, ki je potekal brez zastoja prav po yarjetejsko, je obsegal najrazličnejše prizore iz Vsakdanjega življenja, pesmi in šale «Ježka» ter komično opero «Pridite jutri», katerega avtorji so člani radijskega vedrega kolektiva v Beogradu. Občinstvo, ki je pri premieri kakor pri naslednjih predstavah, do kraja napolnilo gledališče, je igralce navdušeno nagrajevalo.
'Tlove knjige
zb tvojo hnjižnictfl
Jožeta, Jožko Lukeš v vlogi mladega in trmastega ribiča Džovanina, Belizar Sancin v vlogi adjunkta Izidorja in Lojze Starc v vlogi služabnika pri adjunktu. Ostala zased, ba je ista kot pri prvi uprizoritvi.
Ta odločna prezasedba z vrsto mladih talentov dokazuje, da vod. stvo našega gledališča pravilno pristopa k vzgoji novih gledaliških kadrov in z odgovornimi nalogami iz-podbuja in pospešuje umetniško zo. renje mladih talentov.
V petek 14. Julija je SNG za Tržaško ozemlje z velikim uspehom uprizorilo v Bazovici Kreftovo komedijo «Veleizdajalec».
Dvakrat pa je v tem tednu SNG go. štovalo v Boljuncu: v nedeljo 16. t. m. z Molierovo komedijo «Tartuffe», v torek 18. t. m. pa s Kreftovo komedijo «Veleizdajalec». Obe predstavi sta privabili veliko število ljudi, ki so s polnim razumevanjem sledili dejanju in se z burnim ploskanjem oddolžili za lepi predstavi.
Prizor iz «Primorskih zdrah«
v Moderni galeriji v Ljubljani
Albreht: MI GRADIMO, polplatno ^ 200; Bednjanič: O NALEZLIVIH BOLEZNIHj broš. L. 60; Lipovec: TEHNOLOGIJA HLAJENJA SADJA, “r0S. L. 240; Kaman: TRI VPRAŠAJA IZ BIOLOGIJE, broš. L. 85; Jsbeljšek: V NOVI SVET, platno b- 340; Kovačič: V REGISTRATORI D,atno L. 560;
Malo dni po otvoritvi Razstave tržaških slikarjev V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli Razstavo jugoslovanske grafike v isti zgradbi x prizemnih prostorih, ki so zelo primerno prirejeni prav za grafične razstave (tako v Ljubljani, onstran «železne zavese», ki pomeni smrt vsake kulture, po zapadnih imperialističnih pojmih...).
Je to svojevrstna prireditev pravzaprav poizkusna razstava za Razstavo jugoslovanske grafike, ki bo jeseni v. Bruslju. Kritična javnost tu lahko vidi in presoja vrline in napake tega izbora najboljših del jugoslovanskih grafikov.
Od približno 20Q razstavljenih del je 45 srbskih in 28 hrvatskih grafičnih posnetkov, ostali pa so slovenski. V prvem razstavnem prostoru razstavlja Božidar Jakac, v drugem Miha Maleš in Veno Pilon. Ob strani pa imajo Hrvat; in Srbi svoje sobe, poleg njih pa drugi slovenski grafiki (Debenjak, Kralj, Pirnat, Sedej) v atriju pa šq Lamut in Stiplovšek.
Preceji točno sodbo o kvalitetah Jakčeve mojstrske grafike si je tržaška javnost mogla ustvariti ob letošnji razstavi dobrega izbora njegove grafike y galeriji «Scorpione» v Trstu. Poieg vseh del razstavljenih pri nas. je Jakac raz-
stavil v Ljubljani še nekaj del iz prve dobe svoje grafične delavnosti, kot n. pr. lirično in elegantno jedkanico «Na nabrežju», klasični «Pariz», Zupančičev in Jarčev «Portret» ter poleg partizanskih lesorezov iz zadnje dobe več mojstrskih izdelanih jedkanic iz Istre.
Miha Maleš je tržaški javnosti skoro neznan. Tu si moremo ustvariti precej točno sodbo o tem nadarjenem našem grafiku, ki je bil v svoji prvi razvojni fazi pod vplivom modernistične Prage in Pariza, kar pa mu ni vzelo izvirne svojske note. Je virtuozen risar, poln lirike in krepke izraznosti kljub včasih sladki in elegantni de-korativnosti, kot vidimo n. pr. pri njegovi «Deklici z rožo», pri «Dveh vdovah», «Ljubezni», pri «Poslušajoči deklici», v «Begunki», pri psihološko pronicavih «Kropskih žeb-Ijarjih» itd. Iste kvalitete kažejo njegove ilustracije k Machovemu «Maju» ter k Prešernovim sonetom itd. Osrednji del zavzema ves obširni ciklus «Makedonk» iz zadnje dobe. Risarski mojstrsko izveden z malo potezami, realistično zamišljen, nam podaja z različnimi tehničnimi grafičnimi sredstvi črnega in belega folklorno bogastvo Makedonk.
Enako je bil tržaški javnosti
DEBENJAK RIKO
Jasenovac 1950 (Acquatinta)
predstavljen na lanski Razstavi slovenske grafike v Škorpijonu Veno Pilon le z nekaj grafikami, četudi ga pozna in ceni Trst že z razstav pred dvema desetletjema. Tu nam pokaže V 14 razstavljenih grafikah svojo elementarno silo. Prekipevajoča čustvena vsebina pri: «Vdovi», v kavarni, pri Portretu Marija Kogoja, v «Amour simple» ali pri grafikah socialne vsebine kot: «V predmestju», «V brlogu, pri «Lakoti», «Za mizo», «Idrijski rudar», nam kažejo krepkega ekspresionista. Kubistična izrazna sredstva so mu domača, a nikdar ne pretirava. Nežna poezija veje iz plastičnih «Stavb» ali iz «Polov».
Q grafičnih sposobnostih Rika De- j benjaka smo že dobili prve pojme na omenjeni tržaški razstavi, vendar imamo tu večjo možnost, da 'ga spoznamo iz 16 razstavljenih grafik. Poleg že znanih učinkujejo s svojo strahotnostjo nekatere jz osvobodilne borbe «kot Jasenovac folklorna «Kuhinja v Beneški Sloveniji» ali realistične iz Istre.
Tudi Sedej ne zaostaja in se nam kaže polnokrvnega grafika, močno ekspresivnega v svojem socialnem ciklu, poleg onih, ki jih že poznamo iz Trsta ali iz ilustracij k Mrzelovemu Bogu v Trbovljah. Miheliča poznamo že iz Trsta po njego, vem partizanskem ciklu, enako Pirnata in delccna Kralja, ki razstavlja poleg že znanih nekaj grafik iz narodno osvobodilne borbe ali iz gradnje socializma, kakor tudi Vladimira Lamuta, ki ima tu še več kraj n poleg avtoportreta. Nov nam je naš tržaški rojak Stiplovšek s tremi nekoliko dekorativnimi krajinami.
Soba s srbskimi grafikami je zelo pestra. Kot polnokrven grafik se nam kaže ravno umrli Jovanovič z devetimi ličnimi dekorativnimi krajinàmi in enim portretom. Andrej e vič-Kun ima tri dobro izdelane lesoreze iz narodnoosvobodilne borbe, vse ostale pa, tečno vzeto, niso grafike, marveč risbe s tušem. Pravtako so risbe trije dobri Karamatijevičevi tuši iz nar. osvobodilne borbe kot tudi Nikolaje-vičeve krajiine ali dve Karanavi. čevi sličici
Se bolj na drobno razdrobljena je soba z 28 hrvatskim! grafikami, ki z malo izjemami n. pr. dve zanimivi Detonijevi barvni litografi-rani krajini ali dve Vilim Svečnja. kovi karikaturi, ki so sicer dobre ilustracije za humorističen list ali nekaj Vujovičevih dekorativnih krajin niso grafike marveč risbe s tušem, svinčnikom, sepijo itd. Tu razstavljajo Simunovič Murtič, Sab-lič. Bože, Benkovič in Gliha, vsak nekaj risb, ki so sicer bolj ali manj dobre, vendar ne. morejo podati skoro niti pojma o umetnostni fiziognomiji poedinega slikarja, niti ne morejo prispevati, da bi s tem pridobila celota. JELINČIČ
En tlnn
z etncgraislie »kupine
Ura je pol šestih. V osnovni šoli v Marezigah se že vse giblje. Tam, kjer so se med šolskim letom premikale nemirne deške in dekliške postavice, stolujejo sedaj čianj etnografske ekipe iz Ljubljane.
«Maček», študent iz Ljubljane, je danes dežuren, zato hiti po vodo. Med potjo se ozira na Koper, ki leži kot otok v modrini morja. Pridna Angela je že natočila skodelico z mlekom in kavo.
Vodja ekipe, tov. Matiče tov, daje ukaze kar za mizo. — «Ti, Orel, kam greš ti?» — «Gremo v Babiče», odgovarja dr. Qrel. «Z mano bosta šla Marjeta in Danilo.» — Ta skupina bo v Babičih iskala hiše, zgrajene še po starem s kavadami in ognjišči. Tov. Orel je že oborožen s fotografskim aparatom in torbico. Tov. Marjeta pa nosi s seboj veliko risarsko mapo. Danilo se bo zanimal za rastline, ki so jih včasih in morda še sedaj ljudje cenili, da dajejo moč in zdravje.
Druga skupina, ki jo vodi dr. Hrovatin, pa odhaja v Bemeti-če. Z njimi gresta študenta Zdravko in Alba. Radi bi govorili s kako staro mamico, da bi jim bajala stare strašne povesti o volkodlakih in strigah. Pa tudi kako poskočno svatovsko pesem morda še pomni. Morda bo vedela, kaj so peli takrat, ko je mlada nevesta zapuščala materin dom? Ali se mogoče spominja plesov, ki so jih takrat plesali?
Skupina se ustavi v Berneti-čih. Na škalinah, ob lončkih pelargonij sedi stara ženica. Vsa se je sključila v črni obleki. Siva. Pa veste, koliko let ima? Dva in devetdeset. — «Dober dan, nona!» — Starka slabo sliši. Ponudi z žilami prepleteno temno roko in jeclja; «Pa zbogom, srečno rajžo!»
Malo stran sedi na dvorišču njena pravnukinja Gracijela. Boječe se stiska k svoji materi. Niena mama pravi: «Naša nona je znala dosti starih pesmi in povesti. Pa zdaj ne siiši dobro. To pesem pa zmeraj poje: ,Lepa moja mlada, pojdi z namo rada, taj naj, nina nena, taj naj nina na!’» Napev je preprost, uspavajoč, Tov. Hrovatin si zapisuje besede in napev.
Profesor Juvančič pa hiti s svojimi spremljevalci tja dol k Rokavi. Zanima ga, kakšne navade so bile, k0 je oče predajal posestvo sinu, ali ko se je zet priženil v hišo, kako so sklepali kupčije, kako so se odzivali klicu k vojakom, kakšne davke je moral plačevati njihov nonič.
Star mož pripoveduje; «Ja, zdej je vse drugo. An bot je tisti, ki se je zameril fajmoštru, moral k vojakom... Sem so pribežali s Podgore fantje, da ni bilo treba iti v avstrijsko vojsko. Tu so se poročili in ostali...»
Poldan zvoni. Z vseh strani se vračajo etnografi. Ta pripoveduje, kaj je zanimivega slišal, oni, kaj je videl. Prof. Suklje-jeva gleda, kaj so njeni dijaki Marjetka, «Maček» in Vida narisali v svoje mape. Ce malo pokukamo v mape, vidimo narisane stare hiše, istrska ognjišča, «labrce», «štalete»...
Skupina tržaških in koprskih Študentov je nesla na pokopališču v Marezigah zanimiv starinski slovenski napis, ki priča, da... «ces. kr. morski vojenik... 22. aprila 1878 po nedolžnem reva moral je umret...».
Zdravko Vatovec Pa zmagoslavno nese zavrženo «mužaro-lo», nov kos za etnografski muzej v Ljubljani.
V fotografskem aparatu Pa se je tudi nabralo precej posnel kov; žanjci, pastirica, nonič s košaro in še, in še.
Vsi veseli sedejo za mizo. Uspehi tega dne so jih spodbudili, da bodo še z večjo vnemo odkrivali preteklost tega koščfca slovenske zemlje.
SILV«
14 ™
f3S3332IEl
Film • šah • uganke

^ ... ^
P%ua jugo^loumUiha {itm!>ha hoimdm „PLAVI ŠTEVILKA 9

,, .„rr>s,ovan3k(. fllraske komedije- «Plavi številka 9», ki Jo snema hrvatsko podjetje «Jadran film». Scenarij ra «im so	napisali	Geno	Seneiié Hr-
voje Macanovié in Krešo Golik, Rešijo vodi Krešo Golik, snema pa Nikola Tanhofer. V glavnih viorah nastopajo: Irena
Nalis Josin Daneš Ljubomir Didič, Stane Sever, Sime SimatoviC i. dr. Film snemajo v Beogradu, Zagrebu, na Reki ter	v	Splitu. Ker	v Jugoslaviji
doslej še niso snemali tilmske komedije, pomeni snemanje tega lilma resen p roblem za umetniško In tehniško osebje ekipe. Film	bodo	dokončali konec t.l.
pagina 14
Film «Jezero», ki prikazuje gradnjo I hidrocentrale v Jablanici je naletel I na ostro kritiko. Člani delovnega ho-I lektiva, ki že štiri leta grade hidrocentralo, so izjavili, da je v filmu neresnično prikazana jugoslovanska socialistična stvarnost; obsojajo, da I sloni ves zaplet dejanja na sabotaži, j dasi ni bilo v vseh letih gradnje niti ene sabotaže. Tudi se jim ne zdi prav,
I da ne vidimo v filmu niti enega udarnika ali racionalizatorja, dasi je bilo pri gradnji hidrocentrale proglašenih več kot 2.0.00 udarnikov in nekaj ra-cionalizatorjev. Dalje menijo, da niso pravilno prikazani inženirji ter direkcija podjetja: kompromitirana se jim zdi tudi borba proti vaškim kapitali-I stom itd. Ob koncu izraža kolektiv željo, da bi ta film sploh več ne prikazovali.


PARTIJA Z DVOBOJA
Jugoslavija - Finska
figuri obvladata popolnoma situacijo. Medtem sta pa črni figuri odrezani od pravega bojišča. Crni ima že izgubljeno igro.
27.	Sd2-e4	Sg7-e8
Edina obramba.
28.	g4-g5	b6-b5
Črni pač nima kaj igrati.
29.	Se4-f6+
30.	g5-f6:
rodni mojster Rabar pred Ivkovim, Matonovičem, Totom, Fudererjem in Miličem.
Se8-f6:
V šahovskem dvoboju med Finsko In Jugoslavijo je bila odigrana naslednja borbena partija:
NEMCOVICEVA OBRAMBA
Beli: Puc	Crni: Kaila
1.	d2-d4	Sg8-f6
2.	Sgl-f3	e7-e6
3.	C2-134	Lf8-b4 +
4.	Lcl-d2	Dd8-e7
Po novejših izsledkih se ne priporoča črnih borcev. Lovec na e7 pojača obrambo in otežuje napad belih kmetov v središču.
D. e2-e3	b7-b6
6.	Lfl-d3	Lc8-b7
7.	0-0	0-0
Bolje je takoj zamenjati lovca. Tako
pa črni izgubi potezo, ker se po zamenjavi lovcev mora dama zopet vračati na svoje mesto.
8.	Ld2-b4:	De7lb4:
9.	Sbl-d2	-----
Beli žrtvuje kmeta na b2. Ta materialni minus pa odtehta premoč belih kmetov v središču. Dober šahist brez mnogo premišljanja prepušča svojemu nasprotniku enega kmeta in brez bojazni, da bi nasprotnik mogel tega kmeta uveljaviti v končnici. Napad, kl ga pri napadu v središču beli dobi, je važnejši kot pa obramba kmeta na b2.
9. ---------------------- Db4-b2:
10.	Ddl-e2	Db2-a3
Dama mora hiteti zopet nazaj na
svoje obrambeno mesto na e7.
11.	e3-e4	Sf6-h5
20.	Sf3-d4:
21.	De3-g3!
e5-d4:
Kmeta ne sme vzeti, ker bi črni zamenjal dame na e5 in n-a odprti liniji prišel do napada. Tako pa beli stopnjuje pritisk s limeti na središče.
21.	------ c7-c5
22.	12-f4	Se8-g7
23.	e4-e5	f6-e5:
24.	f4-e5:	Tf8-fl:
25.	Tal-fl:	Ta8-f8
26.	Tfl-f8:	De7-f8
Z zamenjavo si črni prav nič ni popravil svojega položaja. Obe beli lahki
Prodor obeti prostih kmetov črni ne more več preprečiti.
30.	------------------------ Kg8-f7
Več obrambe bi črni nudil po Dh6.
Beli bi nadaljeval z 31. e6 Slediti bi
moglo 31. ------- Dd2-(- 32. Kgl! de6:
33. defi: De3+ 34. De3: de 3: 35. cb5: Ld5 36. e7 Kf7 37. b6! z grožnjo Lb5 in b7.
31.	Dg3-g5	Df8-g8
32.	h4-h5	b5-b4
33.	h5-g6:-(-	h7-g6:
34. Kd3-g6:+ črni se vda.
Po Dg6: izgubi damo s 35. e6+. Mojster Puc, ki Je znan kot borbeni Igralec, je tudi to pot odlično vodil v napadu svoje figure.
PROBLEM
Beli: Kf6, Dc6, Tfl, Lf3, h2 (5) Crni: Khl, Tg2, Sgl, g3, h3 (5) Beli vleče in matira v 3 potezah Rešitev priobčimo v prihodnji številki
Inž. Sikošek Boris.
r
Vesti
Novi jugoslovanski mednarodni šahovski mojstri
Kongres Svetovne šahovske zveze v Kopenhagnu je priznal na podlagi dosedanjih uspehov na mednarodnih tur. nirjih in dvobojih naslov «mednarodni šahovski mojster» naslednjim Jugoslovanom: Braslavu Rabarju. Stojanu Pucu, ing. Milanu Vidmarju ml. in Srečku Nedeljkoviču.
V Jugoslaviji je število kinematografskih obiskovalcev bilo v lan-| skem letu štirikrat večje kot pred vojno. Povečalo se je zanimaje za | film, obenem pa je kinematografska mreža zdaj tolikšna, da omogoča tudi ljudem najmanjših krajev, da obisku-|Jejo filme. V vsej Makedoniji so pred vojno imeli le 20 kinodvoran in še od teh tretjino v Skoplju, zdaj pa je dvakrat toliko kinodvoran in za manjše kraje skrbe potujoči kinematografi.

FILMSKA KRONIKA
ffilm m èmcil
Walt Disney je izdelal nov risan film v barvah «Zgodbe strica Toma». Kakor v nekaterih njegovih prejšnjih filmih, se menjavajo tudi v tem filmu risane slikce z živimi igralci, tako da prihajata do izraza zdaj realnost, zdaj fantazija.
FILM IN CRNCI!
.tei?.. £	'J Problem črncev so ameriški filmi

valu preteklo že precej dni vendar I za^n Srav^vati že pred dvaise:
kritiki še vedno ugibajo, kateri film bi zaslužil prvo nagrado, če bi jo
timi leti. Sicer sta se n.pr. King Vidor ter Fritz Lang z vso dobro sploh delili. Kakor slišimo, sta Anie- voljo lotila tega problema, vendar rika in Velika Britanija prihranili j ni v njihovih filmih nastopil črnec najboljše filme za beneški filmski kot socialno opredeljen človek. V 1 festival, toda kljub temu -e je baje zadnjih letih pa se je zadelo poleg ^ _	’	-...J. „j,, drugih perečih vprašanj zopet jav- 1
med vsemi locarnskmu filmi odh- yatj vprašanje odnosov med belci koval angleški film «Začudeno srce» in črnci 0 filmih te vrste, ki še J Med italijanskimi filmi pa je baje njso prišli v Evropo, pa se nek najbolj ugajal «Nedelja v avgustu», napreden kritik kaj dvomljivo iz-čeprav so tudi Italijani nastopili na raža. Film «Strah» n.pr. režira Pier-festivai z drugovrstnimi filmi. re Chenal, ki je bolj znan po svojih
napakah kot vrlinah; prav tako ne more garantirati roman Richarda
v *,a,r e™ »
kako velike prednosti ima film za | ^ jirncev Bolj jasno in objektivno
razvoj opere. Filmska sredstva nam- se loteva problema 1Um William»
(Diagram)
Rabar - zmagovalec predolimpijskega turnirja
Septembra tega leta se bo začela v Dubrovniku v Jugoslaviji šahovska olimpiada. Reprezentance bodo sestavljali štirje Igralci. Jugoslavijo bodo zastopali Gllgorič, Pirc in Trifunovič, četrtega zastopnika pa je dal te dni predolimpijski turnir, na katerem je zasedel prvo mesto medna-
reč dopuščajo, da napravimo opero Faulknerja «Intruder in dust», Ven. bolj razumljivo, da bolje pouda- ^ir tudi ob tem filmu izraža kiilik rimo vse posebnosti odrske umet- pomisleke. Zelo zanimiv bo verjetnosti. Kvaliteta opere se izredno nc tUn- «Zgodba Jacka Robinsona» dvigne tudi s lem, ker nastopajo v | J. Robinson je slavni ameriški
niei naiboliše igralske moči. Nekoč športnik, obenem pa znan nosilec “e bl a dobra Jpera le privRegij ‘^P^dnih idej On in Paul R.beso„ ", 7 * z	mpQt sta najbolj priljubljen» pri črncih
določenih stanov, samostoj	jn demokratičnih belcih v Ameriki.
kasneje kapitalističnih in adminl- Seveda pa tu,dj ob tom fjlrtvu strativnih središč, s filmom pa je nadaljuje kritik — ne moremo še postala dostopna tudi ljudem v naj-1 izreči dokončne sodbe, preden ga zakotnejših krajih.	Ine vidimo.
Namerava igrati g6, Sg7 in (5 ter na ta način doseči ravnotežje v središča. O-benem pa preti Sf4.
12.	g2-g3	g7-g6
13.	De2-e3	-----
Beli hitro izkorišča slabost črnih polj na nasprotnikovem kraljevem krilu.
Tu se dovolj jasno opaža odsotnost črnega lovca, ki bi iz polja e7 zadušil vsak poskus napada. Beti že preti Dh6 In Sg5.
13.------ Da3-e7
14. g3-g4!
Beli mora zečeti z ofenzivo, sicer bi res zastonj žrtvoval kmeta, ker bi si črni po Sg7 in f5 utrdil svoj položaj.
14. ------ Sti5-g7
Po Sf7 bi dohitel beli s 15. e5 Sc8 (ne Sg4? zaradi 16. Df4 h5 17. h3 z izgubo skakača) 16. g5 nadmočen položaj.
KRIŽANKA
15. De3-h6 Grozilo Je Sg5.	f7-f6
16. h2-h4	—
Napad zavzema obliko.	vedno ostrejšo
16. 		Sg7-eH
Pripravlja mesto :	za damo.
17. Kgl-h2	SbB-cG
18. Dh6-e3	—
Prvi naval Je črn!	odbil. Dlrektnei
Sih groženj beli ni imel več. Zato pre grupira svoje vrste In pripravlja dni gi napad na zrahljano obrambo n:-sprotnika.
18.	------- e6-e5
19.	d4-d5	Sc6-d4:
l
i
b
S
(,
1
S
?
to
n
ti
/3
					1							
											L	
												
								B J				
		i										
							k					
						■						
				gffl					a			
												□
			g									□
	•												
												
										i		
Vodoravno:
1) Reka v Italiji - črka grške abecede; 2) zver - števnik; 3) donos kapitala - trava; 4) drevo - reka v Jugoslaviji - vprašalnlca; 5) turški velikaš - reka v Jugoslaviji - okus; 6) suknjič - krohot; 7) žensko ime -vrsta snega; 8) ptič - nemški filozof; 9) stara mati - žensko Ime - domača žival; 10) plačilo na račun -puhel okras - mestece v Hrvatskem Primorju; 11) drevo (latinsko) - pristanišče ZSSR; 12) ton - žensko ime; 13) italijanska kratica za delniško družbo - egipčansko božanstvo. Navpično:
A) ton - predlog; B) mesto v severni Evropi; - reka v Sloveniji; C) hranilna rastlina - vladar; D) žensko :me . jugoslovanska reka . tujka za Se; E) konica - stanje vode - kmetij-,ko orodje; F) polotok v Grčiji - izvor; G) moško ime - tatarski poglavar; H) žuželka - oseba iz romana don Kihot; I) del čevlja - žival -hiter tek; J) žensko ime - majhna nesnaga - reka pri Leningradu: K) jajčast - neobuta; L) islamski bog -staroslovanska boginja; M) veznik -oziralni zaimek.
REŠITVE
KRIŽANKA
10 or; 11. DAV; 12. ek; 13. edin; 15. re; 16. AD; 17, ta; 19. Salamandra;
20. U; 21. ka; 22. et; 24. kadi; 27. vi; 28. vol; 30. io; 31. hejl; 32. Antarktika.
Navpično: 1. predstava; 2. rek; 3. ed; 4. rod; 5. tri; 6. AD; 7. žar; 8, Ave Marija; 13. edalk; 14. Ninkl; 16. ali; 18. Ada; 23. tov; 25. alr; 26. dok; 27. vez; 29. LT; 31. hi.
Metlika *
POSETNICA
kuharica

STOPNICE

1. o, 2. ro, 3. Rok, 4. krom, 5. Mirko, 6. mikron, 7 .Minerka, 8. makare- ' ni, 9. romantika.
tmi
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AIS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecclit <
Rokopisi se ne vračajo
Fizkllltlira • radio aamm’im 15


od 21-7-50 do 28-7-50
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	<ob nedeljah 7.30) 13.00. 19.30 in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah 7.15) 12.45,
19.15	in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Pregled tiska v Italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek, in Detek ob 17.30. Jutranja glasba vsak dan od 6.30 do 6.45 (ob nedeljah od
7.00	do 7.15) in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah od 7.45 do 8.15).
PETEK: 21-7-50
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Glasbene slike; 13.45 Ljudska univerza. Pogovor o Roentgenu (slov.); 14.00 Pesmi Hatzeja in Gotovca . sodelujejo Helena Plevel, pri klavirju Marjam Vodopivec; 18.00 Športni pregled (i-tal.); lj.15 Chopinove skladbe; 19.45 Sindikalna vprašanja (ital.) ; 20.00 Uganite kaj igramo (ital.); 20.30 Slušna igra (ital.); 21.30 Italijanska lahka glasba; 22.00 Novo jugoslovansko gospodarstvo (slov.) Tri odlikovanja Inženirja Kadarjana; 22.10 Arije iz Donizettijevih oper.
SOBOTA: 22-7-50
12.00	Lahek opoldanski koncert; 12.30 Beethoven: Leonora št. 3 - u-vertura; 13.15 Poje sopranistka Anica Ščuka, nato lahko glasba; 13:.45 Gospodarski pregled (ital.); 13.00 Filip Bernard: Scherzo; Marjam Lipovšek: Suita za godalni orkester; 18.00 Pio-tijska ura (ital.); 10.00 Folklorna Pesmi; 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30 Hrvatske in srbske pesmi boje komorni zbor; 21.00 Veder sobotni večer: Jaroslav Hašek: Dogodivščine dobrega vojaka Svejka 1. nad.;
22.00	Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital.); 22.15 Večerni koncert.
NEDELJA: 23-7-5#
8.15	Iz klasične orkestralne glasbe;
8.00	Kmetijska ura (slov.); 9.30 Kme-^Jsga ura (ital.); 10.00 Folklorna 8'Mba; 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv,); u 45 slavni solisti; 11.45 Na-
ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (slov.); 13.15 Pojejo mladinski Zbori; 13.30 Pionirska ura (slov.);
14.00	Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Nastopi pevski zbor iz Lonjerja; Pogovor o dialektu: Toni in Pepi; France Bevk: novela «Granata»; Reportaža s podeželja;
19.45	Veder glasbeni spored; 20.15 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b molu; 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta;
22.00	Športni pregled (ital).
PONEDELJEK: 24-7-50
12.00	Opoldanski koncert; 14 00 Jožef Hajdn: Godalni kvartet . Fran Lhotka: Elegija - Izvaja godalni kvartet slovenske filharmonije; l^.SO Sport. ni Pregled (slov.); 18.00 Gias mladih «tal.); u’ 15 Odlomki iz FiOsahi^evih °Per; 19.45 Križem po svetu v plesu;
20.15	Fiìder.’k Chopin: K'.'v rsk. kan-Cert v e-molu op. 11; 20.45 Iz tržaškega °zemlja (slov.); 21.00 Vesela ura (it.);
22.00	2;ivljenje jugoslovanskih naro-tov (hrv.).
TOREK: 25-7-50
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 grajo znani instrumentalni solisti; j 00 Igra zabavni orkester Radia ^lubijana; 18.00 Ljudska univerza (it.);
•15 Ludvig van Beethoven: Godalni kvartet op. 18 št. 1; 19.45 Kulturni Jpfegled (slov.); 20.00 Opera; 22.30 N°5ni koncert.
SREDA: 26-7-50
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Duete iz operet pojeta Beli/ar in Angelca Sancin, nato lahka glasba; 13.45 Gospodarski pregled (slav.); 14.00 Igra veseli kvintet; 17.40 Italijanske Pesmi; 18 00 Z našim ljudstvom (Ital.);
18.15	Koncert violinista Karla Rupla,
Pri klavirju Marjan Linovšek; 19.45 Bojo slovenski zbori; 30.15 P. J. Čajkovski:	Slavnostna	uvertura 1812;
29.45	Klavirske skladbe Rista Savina;
21.00	Slušna igra (slov.); 21.30 Zabaven glasbeni spored; 22.00 Življenje Jugoslovanskih narodov (Ital.)1, 22.13
z operet in baletov.
ČETRTEK: 27-7-50
12.00	Tz opernega sveta: 13.15 Pisan koncertni snored; 13.45 Našim ženam 11 a' 14.00 Lahko orkestralno glasbo 7vaia Stotan Stenovic s svojo knne-IsV*00 ^’ovenski solisti s ploščo; 200° l8Tal° narodni orkestri; 20.00 Ob - letnici unirti Sebastiana Bacha •p a 20.30 Poje komorni zbor iz ;ta n. v. Uba’đa Vrab-n: 21.00 Radij-(slov); 22.00 Feuilletons
V
JUGOSLAVIJA
sueiounf oruaK u iamniu
Urugvaj postal svetovni prvak z zmago nad Brazilijo (2-1)
Velikanski stadion v Rio de Ja-neiru je v nedeljo napolnilo 170 tisoč gledalcev, ki niso hoteli zamuditi finalne tekme med Brazilijo in Urugvajem. Vsa ta ogromna množica ijudi si je bila po zadnjih visokih rezultatih Brazilije (zmaga nad Svedi 7:1 in nad Spanci 6:1) v svesti popolnega uspeha svojega favorita. Toda Urugvajci, ki se v zadnjih tekmah niso posebno izkazali (neodločen rezultat s Španijo 2:2 in uspeh nad Svedi s 3:2) so pripravili presenečenje ne samo domačinom, ampak vsej športni javnosti, ko so z 2:1 (0:0) premagali Brazilijo. Z nedeljsko zmago si je Urugvaj po dvajsetih letih že v drugo osvojil naslov svetovnega prvaka.
leva zveza Palmer y 32’ dosegel tretji gol. Častni gol za Španijo je dosegel dve minut; kasneje srednji napadalec Zarrg. Tekmo je sodil Nizozemec Van der Meer.
Svetovno prvenstvo je torej končano, svetovni prvak je Urugvaj s 5 točkami, na drugem mestu je Brazilija s 4 točkami, tretje mesto so zasedli Svedi (2 točki) in četrto Španija z 1 točko.
Na Švedskem se je zaključilo svetovno prvenstvo v jadranju, na katerem so nastopil; poleg tekmovalcev H držav tudi Jugoslovani. Jugoslovanska ekipa, ki sta jo sestavljala Milan Borišek in Maks Arbaj-ter, je zasedla v skupnem plasmanu prvo mesto pred ekipama ZDA in Švice. V tekmovanju posameznikov pa sta Borišek in Arbajter zasedla tretje in četrto mesto za Švedom Nilssonom in Američanom Mac Rcadyjem.
SVETOVNO PRVENSTVO V TELOVADBI
Kljub oslabljenemu moštvu so se jugoslovanski telovadci dobro borili
Na tekmi sta obe moštvi nastopili v najboljših postavah. Sodil je Anglež Reader. Pri obeh nogometnih vrstah je bila v začetku igre vidna velika nervoznost, ki sg je potem polegla. Brazilci so bil; ves prvi polčas gospodarji terena, toda kljub temu niso mogli zabiti niti enega gola, kajt; Urugvajci so pokazali izredno obrambo. V drugem polčasu je Brazilija prešla v vodstvo Po Friaci. Tedaj pa so Urugvajci svojo ;gr0 spremenili, začeli so z ostrimi protinapadi in y 21’ je Schiaffino z neubranljivim strelom rezultat izenačil. V 31’ pa je Gighia zabil drugi gol, kj je Urugvaju priboril zmago.
Istega dne se je v San Paulu o-digrala tekma med Švedsko in Španijo, ki je odločila vprašanje tretjega in četrtega mesta. Zmago s 3:1 (2:0) so dosegli Svedi po zelo dobri igri, v kateri so nadkrilill sicer dobre Spance. S tem so se Svedi plasiral; na tretje mesto. 2e v prvem polčasu so sl švedski nogometaši z 2 goloma zasigurali tretje mesto, v drugem polčasu pa je
V Bazlu v Svici je bilo 16. julija končano XII. svetovno prvenstvo v telovadbi na orodju. Tekmovanja se je udeležilo 14 držav, od teh 7 g celotnimi ženskimi ekipami, fi pa z moškimi. Prvenstvo se je začelo na slovesen način pretekli četrtek, v petek popoldne pa so telovadci nastopili v obveznih vajah in atletskih panogah. 2e takoj v začetku je bilo opaziti, da bo potekala zelo ostra borba v konkurenci moških med Švicarji in Finci.
Zmagali so Švicarji, k; so zasedli prvo mesto. Tretje s0 dobili Francozi, njim pa so sledili Italijani in Jugoslovani. Med telovadkami s0 bile najboljše Svedinje, za njimi takoj Francozinje, tretje mesto so zasedle Italijanke, četrto Jugoslovanke in peto Avstrijke.
Jugoslovanska moška vrsta je imela na tem tekmovanju nesrečo, ki je tudi zakrivila, da so se Jugoslovani plasirali na peto mesto. Najboljši jugoslovanski telovadec
Miro Longyka je pri obveznih vajah padel z droga, se pri tem poškodoval in moral zaradi tega odstopit) od tekmovanja. Manjša nezgoda se jè pripetila tudi Ivu Jeliču, Kujandžiča pa se je lotila bolezen, tako da je bila jugoslovanska vrsta močno oslabljena.
Med žensko jugoslovansko vrsto sta se najbolj uveljavili Gerbčeva in Kočiševa, ki je v prosti vaji na drugem mestu, kakor tudi Gerbčeva na vaji na dvovišinski bradlji.
FIZKULTURNO DRUŠTVO OPČINE je začelo z organizacijo nogometnega turnirja za «Kraški pokal». Do sedaj se je prijavilo že 11 enajsteric. Tekme bodo odigrane na nogometnem igrišču na Opčinah. Zmagovalec bo dobil za nagrado pokal in 15 medalj.
Tržaški kolesarji Sclausero, Cok, Fontano! in Colja, ki bodo tekmovali na kolesarski dirki aPo Avstriji«. Poleg Tržačanov bodo od inozemcev tekmovali še Jugoslovani, Francozi in Luksemburžani. Proga bo dolga 1220 km
<ntou?ti He %'iui/ice»
PO ZAČETNIH ETAPAH VODIJO FRANCOZI IN LUKSEMBURŽANI PRED ITALIJANI
14. julija se je začela ena najteži ili kolesarskih tekem «37. dirka po Franciji», ki b0 trajala do 7. avgusta. Dirka je razdeljena na 22 etap, tekmovalci pa bodo morali prevoziti skupno 4.432 km. Na tekmovanju sodelujejo poleg Francozov, Italijani, Belgijci, Švicarji, Luksemburžani, Holandci, kolesarji iz Severne Afrike m med posameznimi tekmovalci znani kolesarji Bartali, Magni, Leoni (D, Robič, Bobet (F), Kubler, Luksomburžan Goldschmidt itd.
Tekmovalci so startali v Parizu, od koder so se spustili na 307 km dolgo progo prve etape s ciljem v Metzu. Prvi je prispel Goldschmidt, ki je prevozil to progo v 3 urah 232 minutah in 3 sekundah, sledil mu je Francoz Remy.
Drugo etapo od Metza do Liegea, dolgo 240 km, je prvi prevozil Italijan Leoni v 7:2,7. Za njim so v istem času prispeli Magni (I), Bobet (F), Kubler (S). Na tretji etapi od Liegea Lilleja, so še vedno tekmovali vsi tekmovalci, ki jih je po številu 116. Proga je bila dolga 232.5 km. V Lille je Prvi prispel Italijan Pasotti v 6:52,37. Sledili so mu y istem času Blome (B), De Mber (F), Lambertini (I), Pedroni (I) in Gauthier (F), ki je v splošni oceni zasedel prvo me-
sto in si tako osvojil rumeno majico. S ciljem v Rouenu je bila končana četrta etapa, katere zmagovalec je bil Belgijec Ockers. Prevozil je 231 km dolgo progo Lil-le-Rouen v 7:12,26. Drugi je bil Francoz, Rolland, Goldschmidt četrti, šesti Gauthier.
Prva etapa se je pričela v ponedeljek. Tekmovalci so morali prevoziti najdaljšo progo «Dirke po Franciji» Rouen-Dinard. Prvi je prispel na cilj Italijan Corrieri, ki je prevozil 316 km v 10:35,51. Drugi je bil Francoz Desbats z razliko 1 kolesa, potem Prouzet (F), 6. Lambertini (I), Ockers deveti, Gauthier 21. itd. Do sedaj vodi v skupni kvalifikaciji Francoz Gauthier pred Luksemburžanom Gold-schtriidtom.
LEPI USPEHI
Mrnisl atletov v Londona
V soboto se je začelo v Londonu mednarodno prvenstvo Anglije v atletiki. Med inozemskimi tekmovalci je tudi 5 Jugoslovanov, ki so že Prvega dne tekmovanja dosegli lepe uspehe. V metu kladiva je Jugoslovan Gubijan Z 52,85 m zasedel drugo mesto za Angležem Clarkom, ki je z rezultatom 54,38
in postavil nov angleški rekord. Lep uspeh jG imel tudi jugoslovanski tekač Ottenheimer, ki je v prvem teku na 1 miljo (1609 m) pritekel na cilj drugi s 4:19,8 in se s tem plasiral za finale; pred njim je bil Anglež Airey s 4:14,6. V finalih pri teku na 1 miljo Je Ottenheimer prispel sedmi. Kljub temu Pa je njegov plasman zadovoljiv, kajti v zelo močni konkurenci je dosegel dober čas 4,36 minut. Prvi ie bil Anglež Nankewil]e s časom 1:12,2 min. Najlepša točka tekmovanja je bil tek na 6 milj (9654 m), kjer je v lepem stilu zmagal Anglež Eron v času novega angleškega rekorda 29:33.6. Drugi je bil Van d'e Wattin, 29:40.6 (nov belgijski rekordi), Jugoslovan Mihalič pa je zasedel tretje mesto s 30:12.00. Drugega dne tekmovanja, ki je privabilo 100.000 gledalcev, so se Jugoslovani še bolj postavili. V metu krogle je Sarševič zasedel prvo mesto s 15.23 m, za njim se je plasiral Anglež Savidse. Segedin pa je ■zboljšal dosedanji rekord, ki ga je leta 1933 postavil Finec Isohollo, ko je v teku na 2 milji čez zapreke (3218 m) zmagal z rezultatom 10:02.4 (10:06.6). Za nagrado je Segedin dobi; velik srebrn pokal. Drugi je bil Anglež Dearlay, tretji pa Skunjams (Belgija). V teku na 3 milje je zmagal Teheiss (Belgija) s 14:09,0, v metu diska Ri-slnger (Belgija) s 46,74 m, v skoku ob palici pa Stjemli (Danska)
s 3.96 m.
ISedemokra tično postopanje na kongresu FIFA-e
V	Rio de Janeiru je bil 27, junija kongres mednarodne nogometne organizacije FIFA. Zasedanje ni prineslo kdove kakšnih sprememb, čeprav je bilo stavljenih mnogo zanimivih predlogov. Na kongresu je bilo zastopanih 34 držav s 70 delegati. Sovjetska organizacija je poslala brzojavko, da je namesto dosedanjega podpredsednika Granat-kina imenovan za podpredsednika Sergej Savin. Delegati jugovzhodnih držav niso bili prisotni, CSR. Polj. ska in Madžarska pa so poslale predlog o reorganizaciji izvršilnega odbora FIFA-e.
V	članstvo sta bili sprejeti Nikaragva in Irak, predlog o sprejetju Saarske oblasti za rednega člana FIFA-a pa je kongres odbil, ker Saarska oblast ni suverena država. Na kongresu so razpravljali tudi o ponovnem sprejetju Nemčije v članstvo. Po živahni diskusiji pa so to vprašanje preložili na kongres leta 1952. Prav tako je tedaj kongres razpravljal tudi o članstvu Japonske. Švedski je kongres na njen predlog podelil organizacijo svetovnega prvenstva 1958, leta. Švica pa bo organizirala prvenstvo za leto 1954. Določili so tudi, da bo na olimpiadi 1952, ki bo na Finskem, sodelovala Uidi FIFA z nogometnim turnirjem.
Jugoslovanska delegacija je predlagala, da bi bilo potrebno sestati se na plenarnem sestanku 1 leto pred zasedanjem kongresa. Vse sklepe, ki bi jih na tem sestanku določili, naj bi Izvršni odbor pri-pi-avil za kongres. Ker bi pa zaradi tega predloga nastala sprememba v statutu, so jugoslovanski predlog odstopili posebni komisiji.
Potem so izvolili nove člane izvršnega odbora. Po želji sovjetske športne organizacije je bil dosedanji podpredsednik Granatkin zamenjan s Savinom, a Danca Frideriksona je zamenjal Finec Franklin. Tedaj je Švicar Kreps predlagal, naj namesto njega izvolijo njegovega so-rojaka Tomena, poleg Nizozemca Loci-a in Skota Kerwooda. Ko pa je prišlo do glasovanja, je predsednik Jules Rimet nepričakovano postavil v imenu Izvršnega odbora kandidaturo španskega delegata. Predlog je izzval splošno presenečenje, ker je kongres vedel, da ima španski delegat zaslombo pn južnoameriških delegatih in predstavnikih Srednje Amerike. Postopanje Julesa Rimeta je bilo nepravilno, kajti tak način kandidature ni bil do sedaj v navadi. Poleg tega pa Rimet diskusije sploh ni dovolil, ampak je takoj zahteval volitve. Delegati so se takemu nedemokratičnemu načinu uprli njihovo ogorčenje pa ni prav nič zaleglo, kajti takoj so začeli z razdeljevanjem votivnih list. Švicar Tomen je dobil 34 glasov. Loči 31, španski delegat pa 22, Skot Kerwood je zaradi tega izpadel iz Izvršnega odbora, kateremu se je na tak zvit način posrečilo vriniti med svoje člane predstavnika Francove Španije.
Pa to še ni vse. Druga taka «demokracija» se je pripetila ob volitvah dveh članov v Internacionalni odbor. Pred zasedanjem kongresa so predlagali Franco-za Deloney-a in Jugoslovana dr. Andrejeviča. Predlog j.e bil o«lo objavljen v časopisu. Tik pred glasovanjem pa je Jules Rimet iznesel predlog Izvršnega odbora o kandidaturi italijanskega in urugvajskega kandidata. Na tak način so hoteli izpodriniti jugoslovanskega delegata. Prevara je bila očitna, zato se je Jugoslavija kandidaturi odpovedala in jugoslownski delegat je ostro obsodil tak nedemokratičen način volitev, obsodil je monopoliziranje mest v upravi FIFA-e, kjer je Zapadna Evropa številno zastopana, ostale evropske države pa sploh nimajo svojih predstavnikov.
Tako je letošnji kongres potekal kakor vsi ostali pred njim-, nedemokratičen način dela, vsiljevanje volje večini, razne mahinacije, ki omogočajo delo v mednarodni nogometni organizaciji vedn0 istemu krogu ljudi v Izvršnem odboru, medtem ko poedini kontinenti sploh niso zastopani, kakor Afrika, Azija, Avstralija.
LIUDSKI TEPNi*
16
KULTURA
Za ta teden bodo tržaški ko-minformisti ponovili svoj kulturni program prejšnjih tednov. Na Opčinah: ples pod taktirko maestra Rikota; Sv. Križ: Rumba in Samba (koreograf Košuta) VOM: po plesu zabava s komično igro «Milite fedele» itd.
Pometaj pred svojim pragom
T0 je zlat nauk, ki velja za vsakogar; torej tudi za tržaške mestne svetovalce. In zato smo nedavno doživeli dve zanimivi interpelaciji v tržaškem mestnem svetu: Dr. Agneletto je vprašal, zakaj Je obrežna cesta iz Grijana proti Sv. Križu v tako slabem stanju. Zelo umestno vprašanje: kajti dr. Agneletto ima v Grijanu svojo vilo; In mesec ne sveti vsak vefer!
Naš stari prijatelj Riko Malalan Pa je vprašal, kdaj bodo postavili na Opčinah prepotrebna javna stranišča. Tudi to je umestno: Ko s« opolnoči prazni openski Prosvetni dom, kjer Riko na tako imeniten način goji pravo ljudsko kulturo z rumbami, sambami, vinom in pivom, kam naj se vrli plesalci zatečejo, da se krepostne Malalanove «senjorine» ne bodo zgražale? — Drugih skrbj pa Slovenci v Trstu itak nimamo.
KOREADORI
Voditelji korejskage ljudstva Sta -Ling Mao - Lo - Tov, Tru-Man in Chur-chilll so iz dolgočasja začeli zanimivo igro, ki se ji pravi vojna..i
Kaj pa če se aštriku pretrga?..
V NEVARNOSTI
Sovjetska zveza in njeni sateliti vpijejo, da jih namerava mala in miroljubna Jugoslavija napasti...
SZ IN VIĐALI: Poglejte Jo, kako se pripravlja na napad na naše miroljubne sile...
Ali statistika laže?
Italijanska tedenska revija «EU-
SjenaSe	d8 je najbolj
^ n.am kp dovoljeno malo statistike iz zadnjih mesecev: Najno-vejša številka tega lista je priob. čila obširno reportažo o sicilskem banditu Giulianu. Cele tri strani so posvečene temu «heroju», z nič manj nego 14 slikami. Temu nasproti se je moral ex-kralj Umberto zadovoljiti samo z dvema stranema, predsednik Einaudi Je
dobij samo eno stran in pol, a načelnik vlade De Gasperi eno samo skromno stran.
Ker statistika najraje dela s številkami, bj bila: slika tale: Listu «Europeo» in javnemu mnenju, ki ga ta list zastopa, je bandit Giuliano trikrat toliko vreden kakor De Gasperi in dvakrat toliko kolikor po vsem svetu splošno spoštovanj predsednik Einaudi.
To je seveda le statistika. Ta pa notorično laže. List «Europeo» pa se le prodaja in čita kljub temu.
je v Italiji kakih 180 javnih tožilcev.
piS&
P E ]? I
Ljuba Pepa! v zadnjem času s? je nekam zaostrila . ta mednarodna zmešnjava.
Ker pa si mi zagrozila
v zadnjem pismu, da ne maraš več. poslušati čenčanja o prerekanjih in y/orih, pridem sama do spoznanja,
da je res dokaj neumno krajšati si s tem življenje.
'Saj nam nudi 'več zabave ' prav tako napeto trenje
tudi na ostalih poljih.
Jaz ng primer sem bolj slaba v znanju, kar se tiče športa, toda danes vsaka baba
ve o tem, kako Brazilce ' Urugvajci so nažgali .in. tako. za celo leto mojstri brcanja postali.
Toda to še ni najhujše.
Nekomu gre vendar zmaga, ko jih toliko nastopi,
Radi tega ne obcaaa
nihče med nogometaši, ker lahk0 še vedno upa na uspeh v prihodnjem letu. Mnogo več prahu in hrupa
dvignil je porazni konec v boksu laškega prtxika.
Mož v Ameriko je silil, ker je menil, da ga čaka
tam navdušeno občinstvo, težki krajcarji in slatìa.
Kakor pravijo, je k temu pripomogla puhla glava
lanskoletne «mis Italije», ki poljubno zdaj obrača svojega moža Tlberja boksarskega pretepača.
Takšna je, preljuba Pepa, ako ženska skoči v hlače!
Zdaj ostala sta brez slave, brez reklame in brez plače.
Vse je splahnilo naenkrat; baba menda m več lepa, on pa tudi bržčas nima več veselja do pretepa.
kajti muhasti La Mota mu je s šapami dokazal, da ga bo, če bo sitnaril, tudi drugič spet namazal. - ,
Kakor vidiš, draga znanka, skromnost je najlepša, čednost .in ne gre, da bi se človek Pulil Za nekakšno prednost.
Naju, Pepa, prav gotovo ne prevari kratka slava, kvečjemu kvartinček vina — ta pa ja! Ostani zdrava!
Mihec in Jakec
MIHEC; Ali misliš, da sem pogodil, če trdim, da je spričo dogodkov na Koreji mrzle vojne konec?
JAKEC; Prav imaš. Zdaj je že mlačna.
VSAK TEDEN ENA
Z ozirom na mirovno kampanjo, ki Jo izvajamo, se mora vsak ko-minformist takoj priučiti rabi strelnega orožja. Posebne tečaje za letalstvo in tankovstvo lahko posečajo le boljši aktivisti. Urednikom «Dela» je rezervirano metanje atomskih bomb na Jugoslavijo. (kominformistična parola)
Selenidi
Kdor rad prebira knjige, bo vedno znova naletel na bajko o Sele-nldih. Tudi najresnejši pisatelji se bavijo z njimi, Selenidi s0 nekaki tajinstveni prebivalci lune. ki so nekoč na njej prebivali, dokler ta spremljevalec naše matere zemlje ni doživel hudo katastrofo, ki je uničila vsako življenje nh njem. Se nedavn0 je neki profesor poskusil razlagati mnogoštevilne kraterje, ki so na luni, s tem da so Selenidi v davni preteklosti izumili atomsko bombo ter z njo tako neprevidno ravnali, da so uničili svoj planet.
Seveda so to samo bajke in človek jim ne more verjeti. Toda članek, ki ga je «Giornale di Trieste» z dne 16. t. m. priobčil ‘ o vprašanju rabe slovenskega jèzika na Tržaškem ozemlju ,nas prepričuje, da je nekaj resnice' na "tej b,>jki o Selenidih. Pravi pravcati prebivalec lune. se. .je: : spustil'.-na našo zemljo, prijadral v Trst'ter odšel naravnost v uredništvo lista «Giornale di Trieste», sedel tam za' mizo in začel polemizirati 's «Primorskim dnevnikom». Ta nrš dnevi nlk je namreč nečii ven o: drzen, da jc protestiral proti zatiranju našega jezika In. proti znanim tPa» lutanovim «fermanom». • Selenid v uredništvu «Giornale di Trieste» se močno čudi, da si sploh upamo Ziniti. «Kaj pa še hoče ki ti Slovenci?» vzklika ogorčeno. «Ali jim ni zadosti, da so toliko — še preveč - dobili; Sole, gledališča (množitir ska oblika je pravilno citirana: Selenid piše «teatri»),' društvene domove; palače...»
Tako torej! Mi že pet let prosimo za skromno gledališko dvorano, niti eden naših društvenih' ' domov narri ni bil vrnjen, a' naše «palače» só seveda vfcnjižerie v zemljiški knjigi kataStralne : občine «Luna». Ce ima Luna take prebivalce, ki ha obupne proteste teptanega naroda odgovarjajo s takimi lažmi, potem je pravična božja kazen, da je na Luni zatrto ysako življenje. -Zeliftio samo, da bi ‘se Selenid od «Giornale di Trieste» spet povrnil tj«, od koder je prišel: Na luno!
ZAPLOTNIK
Conski predsednik, dr. Palutan, se pridno poslužuje fašističnih zakonov proti Slovencem.

caoSu-
Toda enkrat vam je le zmanjkalo «se klrlc», gospod presidente...