mmem CEO III Naš Center za elektroop-tiKo bo v petek, 17. t. m. kar ®e da slavnostno proslavil Petindvajsetletnico svojega °osto/a. Proslavo si je za-'Pislil dokaj delovno in konk-etpo: tega dne bodo nam-'6c odprli novi, tovarniški ~Pl^kt, tako imenovano tre-j/° /n zaključno fazo inves- jako so v CEO v letih '376—79 na lokaciji v Stegen izvedli prvo fazo svoje 'Peticije in zgradili 8000 ^ sodobno opremljenih Površin, drugo fazo pa so opravili v letih 1981-83 in Pridobili še 5000 m2 novih Površin. . Tretjo fazo so začeli načrtovati sredi 1985. leta, iz-fodnja pa je potekala po \0ono določenem scenari-, {K- Glavni izvajalec del SMELT je pričel z deli lil. fa-?e 16. decembra 1986. leta p dela so potekala z večji-Pjj sli manjšimi težavami do 2°- junija lani, ko je bil opravljen uspešen tehnični Pugled objektov. Z novo 'Pvesticijo je tako CEO pri-opbn ge okoli 14.000 m2 no-v'h delovnih površin. . je koliko je stala investici-'P- Celotna vrednost tretjega investicije z opremo [jod znaša okoli 16 milijard oiharjev, pri čemer načrto-:?ne investicijske vrednos-‘ ni'so presegli. Sicer pa je PQvi objekt ze pred slav-f Potno otvoritvijo začel ob-.jtpvati, saj na primer, op- sto delai° v novih Pro" Tako bo Center za elek-vooptiko z zaključeno tret- 'dvesticijsko fazo najle-LSe proslavil petindvajset-rftdico svojega uspešnega °e,a in razvoja. D.Ž. Glasilo sestavljene organizacije združenega dela Iskra —13. marca 1989 — številka 10 ____________Iskra SOZD- Kolegij glavnih direktorjev SOZD Iskra Pluralizem podjetniških interesov Osrednja tema rednega kolegija glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij, ki je bil v ponedeljek, 6. marca, so bila izhodišča za novo poslovno organiziranost SOZD Iskra. V uvodu je predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič poudaril, da konceptualna razprava o novi organiziranosti Iskre poteka že nekaj časa, konkretnejše oblike pa dobiva z novim zakonom o podjetjih. Doslej so o novi organiziranosti izdelali dva koncepta, potrebno pa je izdelati še tretjo verzijo poslovne organiziranosti, ki naj bi jo sprejel delavski svet SOZD na prihodnji seji. Aprila in maja naj bi izdelali osnutek sporazuma, oz. pogodbe o novi organziranosti Iskre, pri čemer naj bi se v to aktivnost, poleg delavskega sveta SOZD in delovnih organizacij vključili tudi vse Iskrine TOZD. Razprava o novi organiziranosti naj bi potekala do poletja, jeseni pa bi zadevo do kraja izpeljali. Franc Šifkovič je poudaril, da doslej v slovenskih velikih gospodarskih sistemih na tem področju ni bilo še veliko storjenega in, da ima Iskra v tem smislu zagotovo korak prednosti pred ostalimi. Plediral je za večje število samostojnih podjetij, ki naj bi jin oblikovali v okviru Iskre, s čimer bi odpravljali vse monopole znotraj Iskre, poslovne odločitve bi sprejemali brez konsenza, pri čemer pa je seveda treba preiti k ustvarjanju močnejših podjetij. V okviru programov ni opaziti, da bi se v Iskri vse TOZDiiotele preleviti v podjetja, v njihov prid pa gotovo govori določena dislociranost naših tovarn ali pa skupna dvorišča, ki so bila doslej razdeljena na TOZD. Po njegovih besedah naj bi bilo leto 1989—90 prehodno leto za novo poslovno organiziranost, nakar bi se po letu 1990 Iskra v celoti konsolidirala v smislu novega zakona o podjetjih. Podrobneje je govoril o tim. skupnih podjetjih v Iskri in tudi o tem, da nekatere dosedanje skupne DO nimajo možnosti, da bi se preobrazile v podjetje. Glede nove organiziranosti je dejal, da v večini novih proizvodnih delovnih organizacij ne bi smelo biti večjih problemov glede na novo zakonodajo. Določeni problemi pa lahko nastanejo v tistih delovnih organizacijah, ki že danes imajo zavoljo TOZD različne programe in usmerjenost. Dilema o tem, ali naj bo Iskra kot celota sestavljeno ali združeno podjetje, je zelo pomembna, ker gre pri tem za vsebinske in materialne obveznosti podjetij, čeprav večina bodočih podjetij sodi, da zadošča tim. dvonivojska organiziranost. Vse te dileme je treba seveda do zasedanja DS SOZD Iskra dokončno razrešiti. Ob koncu je Franc Šifkovič poudaril, da bo Iskra v prihodnje upravljana lastninsko, Iskra Commerce pa naj bi postala delniška družba. V bodoče bi denar vlagali kot naložbe in z lastninskimi deleži vlagalca v drugo Iskrino podjetje. Seveda bi vlagalec imel vse lastninske in upravljalske pravice. Tako naj bi se lastninsko upravljanje v Iskri postopno uvedlo v petih do desetih letih. Ob koncu je Franc Šifkovič dejal, da se morajo do 30. junija vse naše delovne organizacije konstituirati kot družbena podjetja na podlagi zakona o podjetjih ter pri tem izdelati in sprejeti na referendumu svoje statute. Da pa bi to staturano plat olajšali, naj bi izdelali vzorec statuta, ki naj bi bil prožen kar se da, in bi ga lahko potem uspešno uporabila novo formirana Iskrina podjetja. V nadaljevanju seje so govorili še o stanju in razreševanju problematike DO Mikroelektronike in DO Telematike, dalje je bila posredovana informacija o poslovanju SOZD Iskra v lanskem letu ter informacija o planu za letošnje leto. Ob koncu je bilo govora tudi o Iskrinem izvozu, zaposlovanju in osebnih dohodkih v SOZD Iskra. D. Ž. Iskra Telematika ETA 900 in JATENA na IF Iskra je na letošnji natečaj za dobro industrijsko obliko, svetovno Rfiz-nani IF, prijavila enajst izdelkov. Žirija je sprejela dva, in sicer telefon ETA 900 in novčični aparat na stojalu JATENA. Na posebni razstavi Die gute Industrieform na sejmih CEBIT in Industrijskem sejmu v Hannovru — prvi se je začel 8. marca, končal pa se bo v sredo, 15. marca, drugi pa bo od 5. do 12. aprila — si bodo lahko obiskovalci ogledali preko 300 uspešno oblikovanih izdelkov. Posebna žirija jih je izbrala med 1700 prijavljenimi izdelki z domala vsega sveta, predvsem pa iz Evrope. Izbrana Iskrina izdelka je oblikoval magister Davorin Savnik. LD Se strinjate, da se bosta ta dva Iskrina telefona lahko v prihodnje opravičeno kitila i nalepko IF — dobro oblikovan izdelek! Iskra ZORIN — CAOP Delavci Iskrinega Centra za avtomatsko obdelavo podatkov ne vidijo svoje razvojne perspektive v delovni organizaciji ZORIN • Želijo biti samostojno podjetje, v okviru Iskre, ne pa organizacija skupnega pomena, za katero naj bi sredstva zbirale Iskrine tovarne • Pripravljeni so še nadalje opravljati naloge skupnega pomena za Iskro • Njihov glavni argument za samostojnost pa je večja učinkovitost in predvsem (nujen) tržni odnos do Iskrinih in zunanjih delovnih organizacij • Sedanji položaj CAOP je poskušal razjasniti direktor temeljne organizacije Leo Šepec. Vaša glavna dejavnost je izdelava programskih rešitev za področje poslovanja. Nedavno tega ste dejali, daje vaš uspeh pogojen s podjetniškim obnašanjem vseh delavcev in, da ste se reševanja posameznih problemov, ki se jih nekateri lotevajo šele danes (tržna ekonomija), vi lotili pred leti... »Naša vizija je, da bi postali vodilna softwar-ska hiša za področje poslovnih aplikacij. S tem, da bomo to dejavnost še razširjali, oz. jo še razširjamo z vključevanjem inženiringa. Ze nekaj časa se dokaj dobro zavedamo pomembnosti trga in to se nam že kar lepo obrestuje. Lahko ocenim, da v slovenskem prostoru nimamo konkurence na področju poslovnih aplikacij. Dejstvo je in tudi izkušnje so pokazale, da so le redke sredine obstale dlje na področju računalništva. Nam je uspelo. Tudi na račun našega Profesionalnega obnašanja pri vseh opravilih Pa naj gre za nastop programerja ali pa tržnika.« In pri tržnem nastopu vas organiziranost znotraj DO ZORIN omejuje? »Do sedaj nas takšna organizacija sicer ni kdo ve kako ovirala. Toda če se gremo podjetništvo, je zanj bistveno, kako hitro se znamo prilagajati spremembam. Iz slabih izkušenj v preteklosti pa se namreč bojimo, da bo uvajanje novosti — tudi Zakona o podjetjih, trajalo v DO ZORIN predolgo. V skupnem podjetju ne vidimo naše perspektive. CAOP je majhen kolektiv, ki bi si rad v tem prehodnem obdobju zagotovil samostojnost, pogojeno s čim večjo fleksibilnostjo in učinkovitim poslovanjem.« Toda znotraj DO ZORIN sta še temeljni organizaciji INDOK in Standardizacija. Ali ni nobenih vsebinskih povezav med vami in drugima dvema TOZD? »V preteklosti teh nujnih povezav ni bilo, razen z Birojem za industrijski inženiring, ki pa je tako in tako izstopil iz Iskre. Zato tudi dvomim o možnem skupnem delu z ostalima dvema TOZD v okviru enovite DO. So pa tu še razlike, ki so vezane na dosedanje delo pa naj gre za drugačen način pridobivanja sredstev ali pa za drugačno kadrovsko strukturo. Je pa tu še en moment neustrezne organiziranosti, ki se je navzven pokazala v neenotnem nastopanju pri naših strankah. Vodstvo delovne organizacije je vedno nastopalo kot nek interfa-ce med SOZD in med nami, namesto, da bi bilo direkten posrednik med našimi uporabniki in nami...« Če površno ocenjujem, gre bolj za nespo-razume in neurejene odnose znotraj delovne organizacije. Ali v vseh teh letih teh težav ni bilo mogoče drugače rešiti, kot pa z »izstopom«? Za zdaj še ne vemo, kaj in kam bi z njimi Komu koristi status quo? Leo Šepec V naslednji številki našega glasila bomo to problematiko osvetlili s stališča DO ZORIN v razgovoru z direktorjem delovne organizacije Marjanom Trojarjem. »Saj smo jih skušali reševati na različne načine, še posebno pred dvema letoma, ko je Bil začel postopek o izločitvi iz Iskre. Pa se, kot vse kaže, ni dalo. Ampak nekaj le ni v redu, če delovna organizacija v dveh letih skorajda »izgubi« dve TOZD.« Odločili ste se za referendum o izločitvi CAOP iz DO ZORIN, ki je z majhno večino uspel. Zataknilo pa se je pri sami izpeljavi referenduma... »Referendum je sicer res uspel, toda zaradi nepravilnega postopka je bil razveljavljen. Pokazal je tudi na nekatera nasprotja znotraj temeljne organizacije, ko se je del strokovnjakov, predvsem mladih, opredelil za tveganje in podjetniško obnašanje, druga skupina pa je v sedanji organiziranosti iskala bolj socialno varnost. Takrat nam je nekako uspelo ustaviti paniko, urediti odnose, celo kadrovsko smo se osvežili, predvsem pa se je kolektiv zavedel, daje pred nami lepa perspektiva na trgu, tako v izvozu, kot v domači prodaji, ki je v vzponu. Ob tem pa ne moremo čakati dve leti, da se bo Iskra reorganizirala. Pristali smo na pobudo predsednika PO SOZD Iskra Franca Šifkoviča, da bo vodstvo SOZD v prvem polletju poiskalo neko rešitev za nas. Če bodo odgovorili, kje je naše mesto, bomo sprejeli predlog, v nasprotnem primeru bomo »postopek samostojnosti« nadaljevali s tem, da bomo glasovanje samo ponovili.« Sedaj je nek status quo, ko čakate na odgovor vodstva SOZD. Toda bistveno je, da želite biti samostojna organizacija, drugače... »Želimo biti enovita delovna organizacija znotraj Iskre...« Toda potem lahko pride do programskega prekrivanja znotraj Iskre recimo z Deltinim programom? »Okrog vsebinskega prekrivanja se je potrebno dogovoriti, tako z Delto, kot v sami sestavljeni organizaciji. Enkrat je že treba doreči Iskrino informatiko in se dogovoriti, da bo informatiko na področju poslovnih aplikacij opravljal CAOP. Teh produktov tako in tako ne delajo znotraj Delte, ampak nekdo zunaj delovne organizacije, poleg tega pa izkušnje kažejo, daje naš produkt krepko boljši.« Če predvidevamo, da se boste izločili iz DO ZORIN in se znova opredelili za Iskro. Vnovičen »vstop« v Iskro pa potrjujejo članice centralnega delavskega sveta s soglasjem. Kaj pa če Delta reče ne? »To ni naša želja. Ostati želimo v Iskri kot samostojno podjetje in nadalje opravljati naloge skupnega pomena za Iskrine delovne organizacije. Ampak ta odnos mora temeljiti na tržnem, podjetniškem obnašanju, ki temelji na čisto preprosti logiki — za delo plačilo! Iskrine delovne organizacije so najbolj neredni plačniki naših storitev, ta trenutek nam dolgujejo 42 milijard dinarjev. V tem ni nobene poslovne logike.« Če ostanete v DO ZORIN, kot organizacija skupnega pomena, nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bodo zapustili CAOP in Iskro? »Da. In tega se vodstvo SOZD premalo zaveda pri svojih odločitvah. Če gre deset naših strokovnjakov ven (od šestdeset zaposlenih v CAOP je polovica delavcev z visoko in višjo izobrazbo — op.p.) naše firme ne bo več. Sama Iskra pa mora biti zainteresirana za našo dejavnost, za dobro organizacijo, za učinkovito poslovanje.« Ali sem lahko direktna? Kam vas postavlja to neupoštevanje in status quo? Ali v Iskro ali zunaj nje — morda je slednje vaša tiha želja? »Ne! Čeprav pa moram priznati, da smo takšno možnost tudi predvideli, kar današnji časi tudi zahtevajo. Sprašujem se, zakaj se vsa stvar odvija mimo nas. Hkrati pa mi ni jasno, ali se vodilni delavci SOZD Iskra, pri svojih, večkrat prepočasnih odločitvah, res ne zavedajo, kaj pomeni odliv kapitala. Kapital pa je pri nas znanje...« Vesna Žunič Zakaj poslovni sistemi ustanavljajo lastne »šole«? Sodobni tehnološki razvoj zahteva proizvodni model, v katerem je najpomembnejši dejavnik znanje. V delovno intenzivnem modelu, ki pri nas še vedno prevladuje, je znanje spremenljivka samo do stopnje, na kateri lahko steče in se vzdržuje obstoječi proizvodni proces, nakar postane konstanta. Ta model ne izpostavlja pridobivanja, prenosa in ustvarjanja novega znanja, ki je temeljni proces delovanja razvojno intenzivnega proizvodnega modela. Potreba po novem znanju nastane, ko struktura obstoječega strokovnega znanja ne ustreza več strukturi dela, ki ga zahteva nova tehnologija. Učinkovit proces prestrukturiranja znanja za najzahtevnejše tehnologije zahteva visoko sinhronizacijo strukture delovnih zahtev in izobraževalnih procesov na vseh stopnjah, z vidika interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti pa tudi na različnih usmeritvah. Potreba po širokem spektru znanj iz različnih strok bliskovito narašča. Na drugi strani ni urejeno trženje lastnega znanja, posebno računalniške programske opreme, ker na področju pravne zaščite intelektualne lastnine tudi usodno zaostajamo za razvitim svetom. Absurdno je, da so računalniški programi, katerih cena v svetu narašča z geometrično pregrešijo, pri nas zastonj, ker jih je mogoče povsem legalno krasti. Zaradi tega prihaja do primerov, ko tujci jugoslovanskim kupcem nočejo prodajati denimo računalniških orodij za podporo ekspertnim sistemom. Prestrukturiranje znanja tudi ne more biti stihijska akcija, ki bi za naslednje tehnološko obdobje enkrat za vselej zadovoljila potrebe po novem znanju, marveč obligat-no vzpostavljen trajen delovni proces, ki zahteva nenehno visoko kvaliteto vseh oblik izobraževanja, ustvarjalnega dela in posredovanja novega znanja na vseh ravneh, ki je v naših razmerah pogosto nizka. Vloga izobraževalnega centra SOZD Iskra in posamezne »šole« Izobraževalni center SOZD Iskra je del celotnega sistema usposabljanja in izpopolnjevanja v Iskri, kjer ima vsaka delovna organizacija svojo službo za izobraževanje ali celo izobraževalni center. Center na ravni SOZD je namenjen tistemu delu izobraževanja, ki ga je smotrno organizirati in izvajati za vso Iskro. Usmerjen je v usposabljanje in permanentno izpopolnjevanje vodstvenega in poslovodnega kadra, ki se odvija skozi tako imenovane šole. Že osem let imamo šolo za zunanjo trgovino. Nastala je iz neposredne potrebe delavcev s področja trženja, ki so se srečevali s specialno usposobljenimi kolegi iz tujine, ob katerih so se počutili manjvredne in neučinkovite. V sodelovanju z več jugoslovanskimi univerzami je nastal program, ki obsega 500 do 600 šolskih ur. Naslednja potreba po specialnem usposabljanju je nastala na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti. RR šola poteka že šest let. Njeno ustanovitev je pospešil tudi dogovor o enotnem načinu vodenja raziskovalno-razvoj-nih projektov. Usposabljanje vodij RR oddelkov je sprožilo nadaljnjo potrebo po izobraževanju kakovosti. Tudi razvoj procesa celovitega zagotavljanja kakovosti v razvitem svetu je narekoval ustanovitev šole kakovosti, ki jo imamo že 5 let. Dejstvo, da je vsaka nova šola izšla iz spoznanj in zahtev prejšnjih, kaže na spontan razvoj Zunanjetrgovinska šola je že tradicionalna vsako pomlad v mesecih marec, april in maj |8 tednov). RR šola in kakovostna sola sta v septembru, oktobru in novembru (vsak mesec po en teden). Kaže, da bo tudi poslovodna šola razdeljena na tri dele po en teden (v jesenskih mesecih). teh šol iz neposrednih potreb po specifičnih področjih predvsem neposredno uporabnih znanj. Znanja, ki so bila pridobljena v teh šolah, so v praksi pogosto naletela na gluha ušesa predvsem poslovodnih delavcev, zato so naraščale zahteve udeležencev šol, da bi omenjena znanja imeli tudi poslovodni delavci. S tem je bila na pomolu že tudi šola poslovodenja, ki pa je zaživela šele letos. Vzrok, da je to šele prva šola poslovodenja ZNOTRAJ poslovnega sistema v Jugoslaviji, govori o silovitih naporih, s katerimi je bilo treba premagovati ovire. Na prvem mestu so bile ideološke. Vloga poslovodnega delavca je v naši družbi še vedno bolj politična kot visoko strokovna, zato spoznanje o pomenu strokovnih znanj za učinkovito poslovodenje zelo počasi prodira. Na drugi strani je bil razumljiv tudi odpor poslovodnih delavcev samih, saj je veljalo in še velja, da so nesposobni, če silijo v šole. Naša prva šola poslovodenja je štartala s poslovodnim vrhom. Osnovni motiv je bil v tem, da bodo nastopali tudi v vlogi tistih, ki imajo nalogo, da to šolo dogradijo, čeprav je šlo v resnici predvsem za prebijanje ledu. Preglednica 1 odkrivati , najti , motivirati , usmerjati , , pr-ipravl jati , izobraževati (razvijati ljudi z visokimi intelektualnimi in ustvarjalnimi potenciali za najzahtevnejše delovne naloge. definiranje novih idelava prograi usposabljanja izvajanje programov PROCES PRESTRUKTURIRANJA (RAZVOJA) ZNANJA Medtem ko seje v prejšnjih šolah izoblikovalo spoznanje, da so najučinkovitejše, če jo izvaja nekaj tujih predavateljev, 1/3 domačih univerzitetnih učiteljev in 2/3 Iskrinih strokovnjakov, katerih znanja so najbolj uporabna. Poslovodni delavci so pred začetkom šole zahtevali 1 /3 tujih, 2/3 domačih univerzitetnih učiteljev in nič Iskrašev. Že po prvem delu šole, v kateri so vendarle sodelovali tudi nekateri strokovnjaki Iskre, se je izkazalo, da so že uveljavljena razmerja prava. Še več. V programu so morali udeleženci predstaviti po eno tujo knjigo s področja poslovodenja. Izkazalo se je, da so nekateri izmed njih zelo dobri predavatelji. V ta program bo v prihodnje zajetih prek 200 poslovodnih delavcev in tistih, ki jih za poslovodenje šele pripravljamo in katerim bodo prihodnje šole predvsem namenjene. Najnovejša šola, ki je na obzorju pa je šola za vodenje proizvodnje, vendar še ni izrazite potrebe po njej. Ta se bo pojavila šele, ko bo obstoječi, še pretežno delovno intenzivni model, ki ga zadovoljivo obvladujemo, zamenjal razvojno informacijsko intenzivni sistem proizvodnje, ki zahteva povsem drugačne načine vodenja in ljudi. Preverjanje učinkov izobraževanja V procesu izobraževanja se že od nekdaj postavlja vprašanje ekonomike, ki se steka y vprašanje, ali so se vložena sredstva amortizirala, če se že niso obrestovala ali celo multiplicirala. Za ilustracijo naj služi podatek, da 1 mesec šolanja v šoli poslovodenja stane blizu stare milijarde, medtem ko je treba za 4—5 dnevni seminar na poslovodni šoli v tujini odšteti za 1,5 milijarde deviz. Težavnost objektivnega ocenjevanja učinkovitosti izobraževanja v praksi narašča z zahtevnostjo in kompleksnostjo dela, ki ga udeleženec opravlja. Za področje poslovodenja omenjenih učinkov neposredno ne morejo ugotavljati. Temeljno zagotovilo učinkovitosti izobraževanja, oz. pozitivnega transfera znanja je v pozitivno selekcionirani populaciji, ki jo izobražujemo. Pn nas se na žalost še ni vnesla evforija tako imenovanega »vse vprek« izobraževanja, ki m ekonomsko opravičljivo. Tako tudi ekonomika razvoja kadrov anticipira »pozitivno bilanco« v svojem osnovnem cilju (glej preglednico 1) Iskra Commerce Pogovor z Igorjem Ingoličem V SEV vse bolj pogojujejo uvoz z izvozom Iskra je lani izvozila v dežele Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč za nekaj manj kot 94,5 milijona dolarjev izdelkov, od tega preko Iskre Commerce za skoraj 84,5 milijona dolarjev. Problematiko trženja s tem delom sveta ter seveda lanske rezultate in načrte za letos nam je predstavil direktor Tržnega področja SEV v Iskri Commerce Igor Ingolič. toor Ingolič, direktor tržnega področja SEV v iskri Commerce »Minulo leto smo v dežele, članice SEV načrtovali za približno 122 milijona dolarjev zunanje-trgovinske menjave preko Iskre Commerce. Od te, vsote bi morali izvoziti za °koli 100 milijonov, uvoziti pa za 22 milijonov dolarjev. Letni izvozni plan v SEV smo realizirali 84%, uvozili pa za 16 milijonov dolarjev. Kljub temu, da Iskri ni uspelo izpolniti niti izvoznega niti uvoznega plana, pa smo za 12% Presegli plan celotnega prihodka.« — Verjetno bi trženje z deželami SEV najboljše predstavili, če bi šli kar od drža- ve do države. Začnimo s Sovjetsko zvezo, ki je tudi sicer največji Iskrin uvoznik. »V Sovjetsko zvezo smo od lani načrtovanih 63,5 milijona dolarjev izvozili za 56,5 milijona dolarjev. Izvozne izpade . so imele predvsem Avtomatika, Elektrozveze in Tele-matika.« — In kje so vzroki za tolikšen izpad? »Predvsem bi omenil tri. Prvi je vtem,daje v blagovni menjavi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo še vedno precejšen debalans, ki je povzročil, da naši kupci niso dobili dovolj sredstev za uvoz naših izdelkov. Na drugo mesto bi uvrstil manjši izvoz telefonskih central, ker sovjetski kupci čakajo na sistem digitalnih telefonskih central in odklanjajo centrale Metaconta 10 C. Delen zastoj v dogovarjanju in podpisovanju izvoznih in uvoznih pogodb je povzročilo tudi prestrukturiranje sovjetskega gospodarstva, ko postajajo njihovi gospodarski subjekti bolj samostojni. Verjetno se bo pojavilo več subjektov, s katerimi se bomo morali dogovarjati, vpliv ministrstev, planskih organov in bank pa se bo zmanjšal. Seveda bodo te spremembe terjale od nas tržnikov še večje napore in tudi bolj organiziran nastop.« — Nedvomno pa se Iskra lani v trženju s Sovjetsko zvezo ni srečevala le s problemi, gotovo je bilo tudi veliko uspehov!? »Vsekakor. Omenil bi na primer podpis kooperacijske pogodbe med žužemberškim KEKO-m in Monolitom iz Vitebska v vrednosti čez 80 milijonov dolarjev.« — Bi se zdaj »preselili« v druge države SEV, recimo v Nemško demokratično republiko?! »Negativni trend menjave z NDR se je v letu 1988 nadaljeval in v primeru, da ne bo korenitih sprememb v mehanizmih menjave v državah SEV-a (prevelika izvozna stimulacija in premajhna uvozna stimualcija) se bo ta trend v negativnem smislu nadaljeval. Plan izvoza 9,5 mio.$ ni bil dosežen predvsem zaradi težav pri realizaciji kooperacije NNT (izpad 700.000 $) realizacija v omenjeni kooperaciji je realno še nižja, saj smo okoli 800.000.. dolarjev realizirali v rednem izvozu. Glavni problem je v uvozu, saj se je prodaja uvoženega blaga zmanjšala za 50% in tudi v naprej moramo biti optimisti. Jugoslovanski trg se čedalje bolj zapira ob istočasnem omejevanju investicij. Bistveni vzrok, da se izvoz Iskre v NDR ne povečuje, je kronični negativni saldo NDR v menjavi z Jugoslavijo. Stališče nemške strani je, da bi se menjava v okviru elektronike razvijala v razmerju 1,5 proti 1 v korist NDR. Ker jugoslovanska stran ne uvozi željenih količin (cene, kvaliteta, sortiment), trpi tudi izvoz, ki je tako v zadnjih treh letih zaradi togih stališč obeh strani upadel od 60 na 30 milijonov dolarjev.« — Kako pa smo tržili s Češkoslovaško? »Izpad beležimo v DO IEZE v višini pol milijona dolarjev in je delno posledica nezainteresiranosti lEZE-ja za nakup slikovnih cevi za pokrivanje debalansa v izvozu elementov. Izpad v višini 1,3 milijona dolarjev beležimo na DO Avtomatika in je v celoti posledica nerealne višine letnega plana. Izpad 450.000 dolarjev beležimo v DO Kondenzatorji in je posledica polletnega izpada dobav kot posledica dumpinških cen firme ERO ZRN. Izpad napram planu v višini 2,8 mio. $ beležimo na DO Ielematika, ker je bila pogodba za dobavo druge centrale podpisana za letošnje dobave. Situacija glede pogojev trženja v klir. $ je bila tudi v letu 1988 težka. Ob podpori DO iz SR Slovenije, ki so v svoji ZT menjavi aktivni (večji uvoz) bi lahko izvoz Iskre povečali. O tem že tečejo razgovori, oz. so akcije v teku z Metalko in Intertrade-om. V bodoče se bomo morali posluževati vezanih poslov tudi preko tretjih partnerjev.« — Med našimi pomembnejšimi partnerji v okviru SEV je tudi Poljska. Kako je bilo z njo? »Največji problem v letu 1988 je predstavljal izpad dobav barvnih ekranov od firme Po-Ikolor VVarszavva v vrednosti cca 2 mio. $. Navedeno je povzročilo enako znižanje izvoza v kooperaciji z Videomatiko. Naslednji večji izpad je nastal v DO IEZE TOZD Polprevodniki Trbovlje, kjer je zaradi izpada potreb domačega trga prišlo do bistveno zmanjšanih nakupov in s tem do zmanjšanja našega izvoza v kooperaciji. Delni izpad je nastal tudi v izvozu DO Avtomatika s stroji za žično erozijo.« — Čeprav se nekoliko le odpirajo tržišča tudi v nekaterih drugih državah, nam je med nekoliko vidnejšimi ostala le še Bolgarija!? »Večina poslov v letu 1988 je bila realizirana v osnovi plačila z blagom. Bolgarski partner v zadnjem času vztraja na protinaku-pih, kar predstavlja za Iskro težave, saj zelo težko najdemo za nas zanimivo blago, če pa blago že najdemo, se pojavi problem pri pridobitvi dovoljenj za uvoz.« — Toliko o minulem letu, kako pa bo letos? »V letu 1989 načrtujemo izvoz v dežele SEV v višini 100 milijonov dolarjev, uvoz pa v višini 29,5 milijona dolarjev. Na realizacijo bo najverjetneje najbolj vplivalo gibanje salda v blagovni menjavi Jugoslavije s posameznimi vzhodnoevropskimi državami, predvsem Sovjetsko zvezo. Prepričani smo tudi, da bodo partnerji iz SEV-a letos na nas še bolj pritiskali z zahtevami po izenačevanju uvoza z njihovimi protidobavami. V Iskri Commerce se bomo morali pripraviti in prilagoditi tudi na te zahteve.« Lado Drobež Iskra Servis Preveč podatkov o delovanju izdelkov ostaja v predalih V ISKRA SERVISU ZAGOTAVLJAMO KAKOVOSTNO SERVISNO STORITEV Gostitelj letošnjega prvega kolegija kakovosti na ravni sestavljene organizacije je bila DO Iskra Servis. Prav ta delovna organizacija se lahko po Letu kakovosti, za katero so razglasili leto 1988, pohvali z več spodbudnimi rezultati, manj pa so Iskrini serviserji zadovoljni s tem, koliko njihove podatke in nasvete o delovanju Iskrinih izdelkov upoštevajo v proizvodnji. Prvi letošnji Iskrin kolegij kakovosti je predvsem kakovostniki, je direktor Iskri-bil v Rožni dolini v Ljubljani na sedežu nih serviserjev Miro Stegnar uvodoma DO Iskra Servis. Goste iz drugih Iskrinih seznanil z organiziranostjo in delovan-kolektivov, člani tega kolegija so seveda jem delovne organizacije, predstavil jim je tudi načrte za prihodnje ter jim razkazal Centralni tehnični servisni obrat. Strokovni sodelavec za področje kakovosti in metrologije v DO Iskra Servis Niko Kranjac je v nadaljevnju kolegija predstavil rezultate iz minulega leta, ki so si ga Iskrini serviserji izbrali za Leto kakovosti. Prav na področju zagotavljanja kakovosti se serviserji še naprej ubadajo s predolgimi roki popravil, kar je potrdila tudi posebna raziskava. V okviru nje so opravili 1.1. posnetke rokov za po- Iskrini serviserji so dobili od Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine odobritev oz. dovoljenje, da se organizirajo kot laboratorij ali ekspozitura, pooblaščena za preglede meril, in sicer električnih merilnih kazalnih instrumentov za merjenje izmenične in enosmerne napetosti, toka in upornosti. Kmalu dva nova semsa Delovna organizacija Iskra Servis bo že ta mesec odprla nove servisne prostore v Izoli, maja pa na Reki. Tole fotografijo smo posneli že pred leti, takole pa se bodo Iskrini serviserji na Reki drenjali le še nekaj tednov. Dela na eni največjih letošnjih pridobitev Iskrinih serviserjev, novem reškem servisu, so prav zdaj v zaključnem obdobju. Skoraj povsem so napeljane že električne instalacije, največ dela imajo zdaj obrtniki, tako da lahko z gotovostjo zapišemo, da se bodo Iskrini reški serviserji začeli seliti v nove prostore v začetku maja. Kmalu zatem bo tudi uradna otvoritev tega, za Iskrin ugled na kvarnerskem območju, prepotrebnega objekta. Skoraj povsem v skladu s terminskim planom potekajo tudi dela pri gradnji Iskrine poslovne, prodajne in servisne stavbe v Beogradu, medtem pa bodo Iskrini serviserji že ta mesec odprli novi servis v Izoli. Selijo se iz utesnjenih prostorov v Ljubljanski ulici v Cankarjev drevored. m M pravila vseh Iskrinih izdelkov v vseh Iskrinih servisih. Raziskava je pokazala, da šoti roki še vedno predolgi, osnovni krivec pa je pomankanje rezervnih delov. Nedvomno je mogoče ta problem rešiti le z dogovarjanjem med serviserji in tovarnami. V zvezi z zagotavljanjem kakovosti serviserji še poudarjajo, da morajo biti rezervni deli in potrošni material enake kakovosti kot deli za prvo vgradnjo. Ena izmed ugotovitev kolegija kakovosti je bila tudi ta, da kakovostniki iz posameznih Iskrinih okolij premalo sodelujejo med seboj, informacije, ki bi si jim morali izmenjevati, pa se pogosto »izgubljajo« v predalih in tako ostajajo neuporabne. Prav serviserji bi lahko s svojimi izkušnjami in številnimi podatki o delovanju Iskrinih izdelkov še kako vplivali na morebitne napake v proizvodnji ali pri snovanju nekega novega izdelka, toda žal se vse prepogosto dogaja, da te informacije padejo na neplodna tla. Na to opozarjajo tudi nekatere serije z več tisoč izdelki, ki niso bile niti razvojno niti tehnološko dodelane, na opozorila iz servisov pa proizvajalci marsikdaj niso reagirali. Seveda pa je ta »neža« namenjena le manjšini v Iskri. Lado Drobež »Ugotavljam, da mnogi zamen-ujejo terminološke izraze za ka-(ovost, ko uporabljajo še besedi kvaliteta, kvalitet ali celo angleški quality. Pravilno slovensko je le kakovost,« je v želji za čistost slovenskega jezika pa tudi natančnost opozoril Niko Kranjac. »Prav1 smešno je, ko nekateri trdijo, da z boljšo kakovostjo lahko vplivamo na boljšo kvaliteto...« disciplinskih komisij Disciplina ni najboljša V vsaki delovni sredini naletimo na ljudi različnih nravi. Delavne in manj delavne, prijazne in odrezave, ustrežljive, vestne in nevestne, disciplinirane in obratno, itd. So pa tudi ljudje, ki jim je črka zakona kaj malo mar. Zato se slej ko prej srečajo z roko pravice, ki jim naloži zasluženo kazen. Odveč je poudarjati, da je nekako tako tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki, zato smo preleteli zajetno knjigo, v katero so zabeleženi vsi primeri kršitev delovnih in drugih obveznosti, storjeni v lanskem letu. Torej poglejmo, kako je bilo lani z delovno disciplino, s kršitvijo delovnih obveznosti, kje so imeli člani disciplinskih komisij, ki so imenovane v vseh temeljnih organizacijah in skupnih službah največ dela. Že v uvodu pa moramo povedati, da razoplagamo le s podatki za TOZD in skupne službe s sedežem v Novi Gorici. Disciplinska komisija v tovarni malih zaganjalnikov se je med letom sestala večkrat, saj je bilo tudi nediscipliniranih delavcev veliko. V tem sestavku bomo seveda nekoliko »prizanesljivi« in kršiteljev ne bomo imenovali poimensko, navedli bomo le kršitev in izrečene kazni. Nek delavec je imel očitno premalo spanja, zato ga je »vzelo« tudi na delovnem mestu. Za »nagrado« je dobil javni opomin. Zaradi šestih dni neopravičenega izostanka z dela je bil delavec z linije rotorja kaznovan s prenehanjem delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev. Delavec z linije glavnega sestava je en dan neopravičeno izostal z dela, skoraj polno uro pa ga nek drugi dan ni bilo na delovnem mestu. Dobil je javni opomin. Javni opomin je sledil tudi delavcu, ki je na delo zamujal, ga malomarno opravljal in predčasno zapuščal delovno mesto. Najhujšo kazen, prenehanje delovnega razmerja pa je dobil delavec, ki je kradel. V zadnjem lanskem mesecu pa so izrekli trem delavcem še tri opomine, saj so imeli na vesti kazni kot so predčasen odhod na malico, zaradi malomarnega dela je nastal izmet, itd. V tovarni velikih zaganjalnikov so imeli člani disciplinske komisije na »pretresu« sedem zaposlenih. Delavec z linije pokrova je trikrat »pozabil« priti na delo, zato je dobil kazen prenehanje delovnega razmerja, pogojno za tri mesece. Delavec iz površinske obdelave je en dan izostal z dela, večkrat pa je opuščal redno delo. Tudi njemu so izrekli ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo petih mesecev. Javni opomin pa je dobil delavec z linije pokrova, ki je z nevestnim delom povzročil izmet. Ker je delavec iz površinske obdelave vzel »samovoljno« dva dni dopusta, so mu izrekli prenehanje delovnega razmerja, pogojno za en mesec. Njegov sodelavec pa je 4 krat izostal z dela, enkrat pa je bil nekoliko pod »paro«, zato so mu izrekli prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 8 mesecev. Kar štirikrat pa so dobili delavko, ki ji je močno pozelenel balonček, zato so jo kaznovali (pogojno za 3 mesece) s prenehanjem delovnega razmerja. Tudi v naslednjem primeru je posredi alkohol ter dvakrat po 2 uri nedela, zato je ta delavec dobil prenehanje delovnega razmerja, pogojno za eno leto. Tudi v tovarni generatorjev in elektronike ni šlo brez kršitev delovnih obveznosti. Tako je bil en delavec kaznovan s prenehanjem delovnega razmerja, pogojno za šest mesecev, ker dvakrat ni prišel na delo, se netovariško obnašal do sodelavcev ter na delovnem mestu tudi spal. Javni opomin je dobila delavka, ker je malomarno opravljala delo, imela je nepravilen odnos do sodelavcev, zamujala pa je tudi z malice. Enako kazen je dobila tudi delavka, ker je tri dni neopravičeno izostala z dela, ni izpolnjevala delovnih obveznosti ter kazala neustrezen odnos do sodelavcev. Kaj pomeni na zboru samoupravne delovne skupine žalitev direktorja TOZD in vodje, si bo gotovo zapomnil delavec, saj je v »povračilo« dobil javni ooomin. Delavec z linije rotorja pa je dobil opomin, ker je večkrat zapustil delovno mesto, obnašal pa se je tudi skrajno netovariško. Disciplinska komisija v tovarni delovnih sredstev se je tudi sestala večkrat in dokaj ostro kaznovala kršitelje. Zaradi netovariškega in surovega odnosa do nadrejenih in malomarnega odnosa do dela je kršitelja prerazporedila na slabše ovrednoteno delovno mesto za eno leto. Spet drugi delavec je bil kaznovan s prenehan- jem delovnega razmerja za dobo šestih mesecev zato, ker ni izpolnjeval dodeljenih del, imel je netovariški odnos in je neopravičeno izostal z dela. Delavec, ki je tri dni neopravičeno izostal z1 dela pa je dobil javni opomin. Zaradi manjše prisvojitve družbene lastnine je dobil en delavec opomin. Delavka, ki je 4 dni izostala z dela in ker ni vestno izpolnjevala delovnih obveznosti, je bila kaznovana s prenehanjem delovnega razmerja, pogojno za šest mesecev. Enaka kazen je doletelatudi delavca, ki je ponarejal listine (dovolilnice za izhod in dovolilnice za nadurno delo). Komisija je izrekla tudi prenehanje delovnega razmerja, saj je delavec enostavno »pozabil«, da je zaposlen v Iskri Avtoelektriki. V TOZD Komerciala so imeli le en primer in sicer so enemu delavcu izrekli prenehanje delovnega razmerja, saj se tudi njemu ni več ljubilo prihajati na delo. V tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev so obravnavali le enega kršitelja in sicer zato, ker je grobo žalil vodjo, daje z dejanjem povzročil zastoj. Izrekli so mu prenehanje delovnega razmerja za dobo enega leta. Ostane še TOZD Inštitut, kjer so člani disciplinske komisije izrekli le en opomin in sicer zato, ker je ena delavka izkoristila svoj položaj v zasebne namene. V minulem letu se je dvakrat sestala disciplinska komisija tudi v delovni skupnosti skupnih služb, obravnavala pa je tri kršitelje. Enkrat je šlo za fizični obračun, sledil je vzgojni ukrep opomin, v drugem primeru se je srečal delavec z roko pravice, ker je malomarno izpolnjeval delovne obveznosti in dobil javni opomin, najbolj pa se je verjetno kesal delavec, ki so ga dobili pri prisvojitvi družbene lastnine, kraje in ker je bila posredi tudi sramota, ni več prišel na delo, zato mu je tudi disciplinska komisija za vedno zaprla vrata Iskre Avtoelektrike. Kaj naj dodamo za zaključek? Predvsem to, da je vestno in disciplinirano delo predpogoj za uspešno poslovanje delovne in temeljnih organizacij in, da se splača dvakrat premisliti, preden enkrat samkrat napačno storimo. Vse, kar je v nasprotju z zakonom in pravili, pride slej ko prej na dan in vse to je seveda kaznovano. Tudi s prenehanjem delovnega razmerja. Kako težko je dobiti dandanes delo pa je vsem znano... M. R. Iskra Telematika Novi priključki Te dni so na Slomškovem trgu v Mariboru vključili novo Iskrino digitalno centralo 2000, ki bo na levem bregu Drave v Mariboru omogočila 1920 telefonskih priključkov, med pomembnimi investicijami Podjetja za ptt promet Maribor pa moramo omeniti še novo digitalno Siemensovo centralo v telekomunikacijskem centru Tabor. O načrtih, razvoju telekomunikacijskih zvez sedaj in v prihodnjih letih, je spregovoril Stanislav Brglez, glavni direktor Podjetja za ptt promet Maribor, katerega delavci so lani jeseni v ‘omrežni skupini 062 priključili šestdesettisoči telefon. Pred kratkim so s štiriindvajsetimi zvezami omogočili tudi neposredne pogovore med Mariborom in Gradcem in s tem sprostili linije Proti Ljubljani. Poslovanje v minulem letu Glede na težke razmere zadovoljivi rezultati V eni izmed prejšnjih številk našega glasila smo dokaj podrobno predstavili poslovanje 3700 članskega kolektiva Iskre Avtoelektrike Nova Gorica, vendar takrat še nismo razpolagali z vsemi znanimi podatki. Predvsem mislimo tu na proizvodnjo, prodajo, finančno poslovanje in dohodkovni rezultat. Te pokazatelje je podrobno predstavil Robert Žerjal, glavni direktor na nedavni seji predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata, vsi zaposleni pa so se z njimi seznanili tudi na zborih delavcev in na delavskih svetih. Kako izredno težko je bilo poslovati v preteklem letu, gotovo ni potrebno posebej poudarjati. Zato tudi ni presenetljivo, da so sicer vse temeljne organizacije Iskre Avtoelektrike (razen ene) zaključile poslovno leto sicer s pozitivnim rezultatom, vendar vse s premajhno akumulacijo ali povsem brez nje. Je pa vendarle dokaj ohrabrujoče spoznanje, da poslovanje, kakršno je bilo ob koncu lanskega leta in kot se je odvijalo v prvih dveh letošnjih mesecih, daje realno osnovo za predvideno izboljšanje rezultatov v letošnjem letu. Z rdečimi številkami je zaključila poslovno leto le tovarna žarnic Ljubljana, ki pa ni preveč »kričeča« in bo delno pokrita s sredstvi rezerv, pretežni del pa v breme revalorizacijskih dohodkov. Pomudimo se sedaj nekoliko dlje pri proizvodnji. V delovni organizaciji kot celoti se je proizvodnja, merjena s stalnimi cenami povečala za 11,9% v primerjavi z letom poprej, letni plan pa je bil izpolnjen 98,8%. Produktivnost, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, se je glede na prejšnje leto povečala za 9,7%. Največ se je povečala v bovški Iskri za 17%, sledijo tovarna generatorjev in elektronike 16%, tovarna malih in velikih zaganjalnikov 9%, tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev 6,5%, Tovarna odlitkov Komen 5%, Iskra AET Tolmin za 4% ter v tovarni žarnic Ljubljana okrog 5%. V tovarni malih zaganjalnikov se lahko pohvalijo, daje bila proizvodnja po fizičnem obsegu najuspešnejša doslej. Izdelali so skoraj 415 tisoč zaganjalnikov in motorjev. V celoti so plan vrednostno izpolnili v višini 97,8%. Glede na leto prej pa je bila proizvodnja večja za 14,8%'. S tako povečano proizvodnjo so 'JTV/LA. 3T0. H IIOCJIKJLHKM VIKTK. CAMOK RAJKIH »K. VAM< >K IVI Al*.IH >K . jL. /um nor.K;u»i ih uh trn ORIUFATBKII IH >11 > (Tl X »I Iskrini strokovnjaki so dobili sovjetska priznanja za požrtvovalno delo. Tegale je prejel Franc Burja iz Montažno servisne organizacije. Iskra Elementi (Raz)bremenitev gospodarstva ali kako smo poslovali v letu 1988 Gospodarjenje v delovni organizaciji Elementi so, žal, v največji meri opredeljevali vplivi državno-administrativnih posegov. Kljub neugodnemu spletu okoliščin pa so rezultati v nekaterih postavkah vendarle presegli načrtovane. Za oceno in razmišljanje o poslovnem letu 1988 smo zaprosili Jožeta Šurca, člana KPO za ekonomiko in finance Poslovanje določeno z vrsto neznank V letu 1988 smo se srečevali z velikimi spremembami na administrativnem področju. S tem mislim na politiko in zakonodajo, skratka na vrsto neznank, ki so skozi vse leto spremljale naše gospodarjenje. Prevladovali sta dve različni, delno povsem nasprotni usmeritvi državne administracije. Do 15. maja je bila celotna gospodarska aktivnost pod vplivom interventnih zakonov iz novembra 1987, ki so administrativno določali pravzaprav vse: cene, uvoz, osebne dohodke, obresti... Po tem datumu pa velja ekonomska politika znana pod imenom »tri liberalizacije« — cen, uvoza in deviznega prometa, ki pa jih spremljajo administrativne intervencije, predpisovanje možne rasti osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe ter možnih kre-ditno-monetarnih agregatov. Značilnosti gospodarjenja v preteklem letu so bile na kratko naslednje: visoka inflacija, padec in stagnacija proizvodnje, zniževanje storilnosti in splošne gospodarske učinkovitosti, padanje investicij. Najtežji problemi niso bili vsebinske narave, torej, da ne bi vedeli, kaj proizvajati, kaj zahteva trg, kakšna je ponudba; nikdar pa ni bilo znano, pod kakšnimi pogoji bomo prodajali, ali lovimo učinke inflacije, nikdar ni bila znana ekonomičnost prodaje. Soočali smo se z ogromnimi razlikami v cenah, tako domačega, kot tujega materiala, iz dneva v dan se je spreminjala politika obrestnih mer, ki so v posameznih obdobjih dosegle tudi 1000%. Na področju delitve osebnih dohodkov je kljub zakonskim določbam in ostalim dogovorom prevladovala popolna anarhija, rast OD je v glavnem bolj sledila stopnji inflacije kot finančnim rezultatom in produktivnosti in to le zaradi »ljubega miru«. Kronično pomanjkanje obratnih sredstev Likvidnost je bila izrazito slaba, saj nismo bili sposobni ustvariti niti procenta lastnih obratnih sredstev, s katerimi bi bolje gospodarili, ampak je bilo likvidnost nenehno potrebno reševati z najemanjem vedno novih dragih kratkoročnih kreditov. Posebne težave so predstavljale terjatve, dolžniško-upni-ška razmerja so umrla, saj jih kupci niso več spoštovali, predvsem zaradi lastne nelikvidnosti, oz. pomanjkanja obratnih sredstev. Inflacija je storila svoje, razvrednotila je prodane izdelke in nesorazmerno podražila vsa porabljena sredstva. To so bile najbolj krute značilnosti, ki pa so se iz dneva v dan spreminjale; leto je zato potekalo v znamenju velikih improvizacij. Poslovanje v mejah načrtovanega Kljub vsemu smo poslovali relativno zadovoljivo in v skladu s planom dosegli vse glavne parametre poslovanja. Proizvodnjo smo dosegli, kot smo načrtovali in celo presegli, celotni prihodek je bil za 53% večji od planiranega, indeks glede na leto poprej se je povzpel na 297. Dosegli smo 240 mrd celotnega prihodka, od tega le 81 mrd dohodka, 57 mrd čistega dohodka, ki smo ga nato razdelili na osebne dohodke (51 mrd) in sklade (4 mrd). Naraščajoče obremenitve spodjedajo sredstva za razširjeno reprodukcijo Osnovne številčne vrednosti nam tako povedo, da se vsa poraba giblje med celotnim prihodkom in dohodkom, oz. da se družbeni proizvod prerazdeli v sfere federacije. Tako moramo plačevati prometne davke, uvozne dajatve, tečajne razlike, monopolne cene nekaterih materialov itd. Dohodek je bil spet obremenjen z večjimi davki kot v preteklih letih, osebni dohodki pa prav tako s čedalje večjimi prispevki. Za sklade nam je torej ostal dober odstotek, kar bi v normalnem gospodarstvu pomenilo likvidacijo proizvodnje in prenos kapitala v druge, bolj profitne centre. Akumulacija z amortizacijo vred ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele za smotrno vlaganje v razširjeno reprodukcijo. Iz analize celotnega poslovanja je razvidno, da je že v teku poslovnega procesa razdeljeno vse tako, da se ob koncu leta nimamo več o čem pogovarjati, oz. samoupravno deliti. Iskanje notranjih rezerv V iskanju rešitev za premostitev teh težkih razmer bi želeli te ogromne številke prerazporediti tako, da bi ostalo več novoustvarjene vrednosti v tovarnah za varnejši razvoj v bodočnosti. Mislim predvsem na tiste kategorije, ki so izključno odvisne od nas samih in, ki jih že dolgo poznamo in se sklicujemo nanje, torej na skrite rezerve. Poudaril bi predvsem skrb za večji izvoz, za katerega že letos lahko ugotovimo, da smo z njim relativno zadovoljni, morali pa bi ga povečati še najmanj za sto odstotkov. Prav tako moramo povečati produktivnost vseh nas, za sto odstotkov pa bi morali zmanjšati porabo, oz. znižati vse vrste stroškov na vsakem delovnem mestu in pri vsakem izdelku. Potruditi se bomo morali za optimalne zaloge, saj nas le-te drugače bremenijo z ogromnimi stroški zamrznjenega kapitala. Nadalje bomo morali zagotavljati likvidnost tudi prek točne nabave, z daljšimi plačilnimi roki in prodajo z najkrajšimi roki plačil. Izdelali bomo vrsto vrednostnih analiz, ki bodo pripomogle k zmanjševanju izmeta, izboljšanju kakovosti in optimiziranju stroškov proizvodnje. Vsi naši cilji morajo biti usmerjeni k doseganju največjega možnega dobička, ki nam bo omogočil varen razvoj in nadaljnjo rast. Bliža se namreč leto 1992, zato moramo zastaviti vse sile, da bomo lahko začeli stopati v koraku z razvitim svetom. I. S. Varistor — sodobni način zaščite v elektroniki Med novejše in tržno zelo zanimive izdelke s področja tehnične keramike uvrščamo varistor, ki predstavlja plod raziskovalnorazvojnega dela strokovnjakov z Inštituta Jožef Stefan in raz-vojnikov TOZD Keramika. V tovarni so vzpostavili poseb- voltni (do 40 V) in energetski (230 V do 750 V). — nizkovoltni se uporabljajo za zaščito elektronskih naprav v nizkovoltnem področju (napajanje 12 ali 15 voltov) in ščitijo pred uničujočimi ali motilnimi signali iz omrežja. — srednjevoltni varistor se uporablja v glavnem v telefoniji, kjer se pojavlja zelo veliko problemov zaradi udarov strele: vse naročniške linije so ščitene, doslej so bile ščitene s plinskimi od-vodniki, kar pa z današnjo stopnjo razvoja elektronike ni več združljivo. Zdaj v sodobnih telefonskih centralah uporabljajo va-ristorje 150, različnih premerov. — 95 voltne varistorje vgrajujejo v telefonske aparate. Seveda je tip varistorja odvisen od omrežja v posamični državi, tako v ZDA uporabljajo varistor V 15 do V 130, pri nas pa pridejo v poštev no proizvodno enoto, v kateri združujejo vse poslovne funkcije, vezane na izdelek, torej od razvoja, vpeljave v proizvodnjo, same proizvodnje pa do tržnih aktivnosti. Pogovarjali smo se z vodjo enote Jadranko Praštalo, ki se največ ukvarja z razvojem in zagonom proizvodnje ter Janezom Bendo, ki je zadolžen za razvojne naloge in področje aplikacij varistorja. Varistor je napetostno odvisni nelinearni upor, ki ima dvojno karakteristiko Zenerjeve diode. Na kratko, je element, ki ščiti vse vrste elektronskih naprav pred velikimi nihanji električnih tokov, ki prihajajo iz omrežja. Osnovna masa za izdelavo varistorja je cink oksid (90%), ostale sestavine so oksidi niklja, bizmuta, kobalta... Zaenkrat so razvili tri 'tipe osnovnih mas (V 100, V 200, V 400), na podlagi katerih izdelujejo 5 dimenzijskih modelov (K 5, K 7, K 10, K 14 in K 20). Od premera je odvisna energija in maksimum toka, ki ga varistor prenese. Program varistorja se v grobem deli glede na področje tokovnih obremenitev na: nizkovoltni (od 11 V do 50 V), srednje- Področja uporabe Telekomunikacije Energijska elektronika Usmerniška elektronika Merilna in regulacijska tehnika Procesna tehnika Gospodinjska tehnika Avtomobilska elektronika Električna vozila Računalništvo Kontaktna tehnika Jadranka Praštalo varistorji V 250 in V 275. — zelo aktualna je uporaba v računalnikih, saj varistor lahko uspešno odstrani motilne signale, ki bi lahko poškodovali napravo ali povzročili druge motnje v programih. Kmalu bo na trgu izdelek, ki bo predstavljal kompletno zaščito hiše, oz. naprav pred atmosferskimi praznitvami. Ohišje, v katerem bo vgrajenih več varistorjev, bo mogoče namestili med glavnimi varovalkami in števcem. Tako bodo vse elektronske naprave zaščitene pred škodljivimi udari električnega toka. — varistor V 420 se uporablja za izločanje visokonapetostnih motenj, ki nastopajo med dvema fazama — varistor do 750 V lahko nadomešča serijo dveh ali treh varistorjev — specialno področje uporabe predstavlja uporaba varistorjev v televizorju. Razmagnetenje slikovnih cevi ponekod še rešujejo s PTT upori, veliko ustreznejše so rešitve za vgradnjo varistorja, ki ščiti pred škodljivimi impulzi, ki se pojavljajo kot posledica delovanja TV aparata. — energetski varistor predstavlja najnovejši dosežek, izdelujejo ga v velikih dimenzijah (primeri 32 mm, 40 mm, 60 mm) za področje od 130 V do 3 kilovatov in se uporablja v energetiki, industriji, prometu, povsod tam, kjer so energetski impulzi zelo visoki. V razvoju se trenutno ukvarjajo s pripravo mase, ki bi pokrivala zelo nizka področja, n.pr. 5,7 ali 8 voltni varistor. Sama izvedba je izredno tehnološko zahtevna, to velja še posebno za homogeni-zacijo mase v večjih količinah, izredna natančnost pa je potrebna tudi pri termični obdelavi. Hkrati pripravljajo nove izvedbe varistorjev. Trenutno razvijajo 3-polni varistor, to je varistor s tremi kontakti, ki bo enakovredno nadomeščal dva varistorja, s tem bo poenostavljen problem vgradnje, oz. vezave več tovrstnih elementov. Za proizvodnjo pa pripravljajo tudi t.i. čip varistor. Poleg prenosov v proizvodnjo se soočajo še s problemi ustrezne opreme, kar pa rešujejo postopno. Sodobna oprema je namreč predpogoj za dosego kvalitetnega razreda, ki ga zahteva svetovni trg in kamor _so se odločili tržiti svoje izdelke. Že sedaj so izredno obremenjeni z izvoznimi naročili, saj na tem programu delajo kar tri izmene delavcev. Od njihovih prizadevanj, strokovnega dela tehnologov in raz-vojnikov je odvisno nadaljnje izpolnjevanje naročil v zelo tesno postavljenih rokih, ki jih zaenkrat še nikoli niso prekoračili. Večino proizvodnje izvozijo v Južno Korejo, Hongkong, Taivan, vedno večja naročila pa prihajajo tudi iz Švice, Švedske, Nemčije in ZDA. Le manjši del proizvodnje je namenjen domačemu trgu. Poleg teh pa beležijo še povpraševanja iz Brazilije in Indije, s tamkajšnjimi partnerji se dogovarjajo za prodajo tehnologije, finalizacije, skupaj z opremo. I. S. Iskra Avtomatika -"k Iskrina sekundama oprema za 110 KW stikal išče Trbovlje S podpisom pogodbe v februarju letošnjega leta si je delovna organizacija Iskra — Avtomatika v močni konkurenci domačega trga pridobila naročilo za dobavo sekundarne opreme za 110 kV stikališče Trbovlje. Omenjena oprema sodi v okvir načrtovane gradnje novega kombiniranega objekta za proizvodnjo električne in toplotne energije. Razlogi, da se je investitor, delovna organizacija Termoelektrarna Trbovlje, odločil za izgradnjo nove termoelektrarne — toplarne Trbovlje, so predvsem v: — dotrajanosti obstoječega objekta, oz. opreme; načrtovana gradnja namreč ne pomeni povečanja proizvodnje, temveč glede na rok izgradnje (1995. leta) le še nadomestilo za proizvodnjo v starih agregatih — tem, da investicijski program dokazuje, da je glede na dane pogoje v Zasavju racionalnejša gradnja kombiniranega objekta za proizvodnjo električne in toplotne energije, ne pa klasične kondenzacij- ske elektrarne — možnosti, da se z omenjeno izgradnjo reši velik del ekoloških problemov, ki jih povzroča obstoječa industrijska proizvodnja. Novi objekt TE-T O T rbovlje bi tako proizvajal električno in toplotno energijo z električno močjo 210 MW in toplotno močjo 170 MW. Omogočal bi izkoriščanje slabših vrst premoga z nizko kurilnostjo in veliko vsebino jalovine v neposredni bližini rudnika, Zasavje pa oskrboval s toplotno energijo. Z vgraditvijo naprave za čiščenje (predvideno je 98% čiščenje dimnih plinov) pa bi zmanjšali onesnaževanje ozračja do dopustnih vrednosti. Zaradi pomembnosti objekta, ki mora nemoteno obratovati, bo razširitev in rekonstrukcija potekala v dveh fazah. V prvi je predvidena razširitev postaje na nova daljnovodna polja in pomožno komandno stavbo, v kateri bodo instalirane vse naprave za upravljanje, zaščito, signalizacijo in naprave za daljinsko vodenje. Druga faza pa bo zajemala rekonstrukcijo obstoječih polj. Predmet pogodbe, ki zavezuje delovno organizacijo Iskra — Avtomatiko, oz. njeno TOZD Naprave za energetiko, da dobavi sekundarno opremo za 110 kV stikališče Trbovlje, je v nadaljevanju razdelan na: — dobavo zaščitne opreme za vse vrste stikal išč (od zaščite delovanja elektroenergetskih naprav, daljnovodov, zaščite sklepnega polja, transformatorjev 11/35 kV, 11/10 kV in blok transformatorjev za povezave agregata do zaščite zbiralnic) — upravljalni sistem na relejnem nivoju — in meritve z merilno opremo, pri čemer bo naprava za meritve električne energije zajemala obračunske meritve in predajo distribuciji, ki se bodo opravljale na merilnih mestih transformatorskih polj. Zajemala pa bo tudi tehnološko-kontrolne meritve, ki bodo opravljene na merilnih mestih daljnovodnih polj. V tem delu opreme je s svojim programom, oz. izdelki prisotna tudi delovna organizacija Iskra — Kibernetika in njena Tovarna merilnih ins- obratovanje in šolanja kadrov, trumentov Otoče. zaključene do konca junija le- Poleg navedenega pogod- tošnjega leta, kar je izredno ba zavezuje delovno organi- kratek rok, ne glede na to, da zacijo Avtomatiko še za nad- je dokumentacija za izvedbo zor, montažo, preizkušanje, že narejena in, da je proiz-umerjanje in spuščanje v obra- vodni del že začel z deli na tovanje, vključno z izdelavo projektu. Vrednost deleža, s potrebne dokumentacije za katerim je soudeležena Av-izvedbo tehničnega pregleda tematika, je ocenjen na cca ter šolanjem investitorjevega 2,7 mrd din, s tem, da se bo kadra. Po terminskem planu pogodebna vrednost spremi-naj bi bile vse pogodbene ob- njala na osnovi drsne skale, veznosti z izjemo spusta v Š. D. Avtomatika že drugič dobitni^jvišjega kegljaškega priznanja Kegljaška zveza Slovenije je v sredo, 22. t.m. v mali dvorani poslovnih prostorov SOZD Iskra — Trg revolucije v Ljubljani, pripravila manjšo slavnost, na kateri so podelili priznanja Zlati kegelj z vencem in razglasili najboljše tekmovalke, tekmovalce, ekipe in klube za 1988. leto, Z najvišjim kegljaškim priznanjem pri nas, z Zlatim kegljem z vencem je kegljaška zveza nagradila delovno organizacijo Iskra — Avtomatika in kegljaški kljub SCT Ljubljana. Pridobitev tako laskavega priznanja, ki ga je v imenu delovne organizacije Avtomatike iz rok predsednika KZS Augusta Likov- nika sprejel Fran Vršnak, v.d. direktorja TOZD Sistemi, ni naključje. Razvoj kegljaškega športa in dvig njegove kvalitete tako v Sloveniji kot v širšem jugoslovanskem prostoru, sta tesno povezana z Imenom, oz. dejavnostjo omenjene Iskrine delovne organizacije. Ideja, da bi v Iskrin program vključili kegljišča, se je porodila nekako v 1970. letu, že 1972. leta pa smo opremili prvo kegljišče v Solarisu v Šibeniku. V prvem, sorazmerno težkem obdobju smo bili poslovno vezani na zahodnonemškega proizvajalca tovrstne opreme Vallmerja, ki nam je dobavljal strojni del opreme, Avtomatika pa krmilno omarico, oz. celotno regulacijo. Postopno smo opustili tudi to kooperacijo tako, da smo s kompletno domačo ponudbo do sedaj opremili več kot tisoč kegljišč v Jugoslaviji. Iskrin znak na opremi za kegljišča pa je našel pot tudi izven naših meja, v Sovjetsko zvezo, Irak, Libijo in dobil mednarodno priznanje z referenčno predstavitvijo v hali Tivoli na 15. svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki je bilo v mesecu maju in juniju 1984. leta. Tako prvo priznanje Zlati kegelj, ki ga je delovna organizacija Iskra — Avtomatika prejela 1981. leta kakor tudi tokratno, sta bili po- deljeni za večletno (v naslednjem letu bo to že dvajset let) uspešno delo pri opremljanju objektov z avtomatskimi kegljišči in za sodelovanje predstavnika gospodarstva s kegljaško zvezo Slovenije, oz. Jugoslavije kot najvišjo tovrstno telesno-kulturno organizacijo pri nas. Priznanje ima še toliko večji pomen, ker ta dejavnost, ki ne predstavlja nobenega od nosilnih programov delovne organizacije, že vrsto let sloni na peščici delavcev, ki kljub marsikaterim težavam uspešno izgrajujejo ime Iskre Avtomatike v tem delu športno-rekreativne dejavnosti. Š. D. Iskra Iskra Invest servis Trg revolucije 3 61000 Ljubljana DS Iskra Invest servis razpisuje v skladu s 23. in 24. členom Statuta in določili družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo — 1. vodenje strokovnih služb Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja delovnih procesov, — strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti. 2. vodenje vzdrževanja Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav, — strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti. 3. vodenje storitev Pogoji: — visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali poljubne tehnične smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju planiranja in koordiniranja storitev in proizvodnje, — strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti. Komisija za medsebojna razmerja pa znova objavlja prosta dela in naloge- 4. pravnega svetovanja Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri in opravljen pravosodni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. 5. energetik Pogoji: visoka izobrazba elektro smeri — energetik z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov — Iskra Invest servis, kadrovska služba, Poljanska 77a Ljubljana. Vse prijave na razpis (zap. št. 1, 2, 3) morajo biti v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Iskra Commerce Ljubljana Nabavna dejavnost vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del oz. nalog za nedoločen čas vodja panoge domače nabave (za barvno metalurgijo) Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — 3 mesečno poskusno delo vodja panoge domače nabave (za črno metalurgijo) Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju ob-Kadronvs^0se°WPTipe--kna58Sl°V: 'SRKA C0MMERCE LJUBLJANA, Drugi o nas • Ljubljanski dnevnik piše o nenavadnem stavkovnem odboru v Iskrini TOZD Mehanizmi iz Lipnice. Čeprav v tem kolektivu že dolgo niso imeli prekinitve dela, deluje pri njih petčlanski strokovni odbor. Organ skupaj z vsemi strukturami TOZD ne grozi s prekinitvijo dela, temveč se zavzema za zdrave odnose na temelju — dela. Gre za zahteve, da bi bila DO Iskra Kibernetika, kamor TOZD sodi, bolje in učinkoviteje organizirana in da TOZD kolje Upniška, ne bi bila več tako zapostavljena. V Lipici namreč ocenjujejo, da jim glede na njihove pozitivne premike v proizvodnji (novi izdelki, uspešen izvoz na zahod), DO Kibernetika bolj po mačehovsko odmerja sredstva za naložbe. Tudi po mnenju delavskega sveta in strokovnega kolegija je uspešni TOZD treba pustiti »dihati« bolj samostojno. Le tako bodo ljudje motivirani in nagrajeni po delu. • Zagrebški Privredni vjesnik je objavil krajšo informacijo o pomembnem uspehu DO Iskra Kibernetika na argentinskem trgu. Ta delovna organizacija je namreč nedavno tega prodala argentinski firmi COMPANIA ELECTRONICA SUDAMERICA (CES) licenco za proizvodnjo števcev električne energije. Vrednost posla je 10 milijonov dolarjev za naslednjih deset let. Industrijsko sodelovanje odpira tudi možnosti za skupna vlaganja. Iskra Kibernetika je že prisotna v latinski Ameriki: v Kolumbiji montirajo števce električne energije, v Venezueli so v teku pogovori o montaži, v Ekvadorju pa ima ta delovna organizacija mešano podjetje. • Gorenjski Glas piše o prisotnosti Iskre na jugoslovanskem tržišču. Lani je Iskra v Jugoslaviji prodala za 1.235 milijard dinarjev blaga, od tega 171 milijard v lastnih prodajalnah po državi, za približno 350 milijard pa so prodale jugoslovanske trgovske hiše, s katerimi ima Iskra sklenjene sporazume. Zanimivo je, da je Iskra lani ohranila, ponekod pa celo povečala, prodajne deleže tudi v plačilno najmanj sposobnih delih države kot so Kosovo, Makedoniji in Črna gora. K temu rezultatu je nedvomno pripomogla zelo razvejana tržna mreža, ki jo sestavlja 15 predstavništev, 34 prodajaln in 6 veleprodajnih skladišč. • Gospodarski vestnik je pred nedavnim za temo naslovnice izbral razbremenitev gospodarstva. V nekaterih delovnih organizacijah in občinah so povprašali, katera bremena so zanje najtežja, kaj pričakujejo od razbremenjevanja in kako varčujejo. V anketi je sodeloval tudi Vlado Podlogar, direktor DO Iskra Zmaj, ki je med drugim dejal: »Najnujnejše je zmanjšati carine. Za kupca je vsak izdelek dvakrat obdavčen. Preveč je tudi raznih zajemanj iz ustvarjenega dohodka (do tretjine in več). Pri vsem tem pa ne gre zgolj za obremenitve pri denarju, ampak tudi pri času. Kdor se, na primer, loti nove investicije, mora skozi vrsto ustanov, da pridobi vsa (ne)potrebna soglasja. Tako včasih mine po več let (namesto mesecev) in to je velika obremenitev in izguba.« • Gospodarski vestnik je objavil tudi obširen prispevek o naložbeni dejavnosti Iskrine tovarne elektromotorjev v Železnikih. V tem kolektivu bodo letos in prihodnje leto vložili precejšnja finančna sredstva v posodobitev tehnološkega procesa. Nova naložba je sestavni del širše zastavljenega programa razvoja tovarne. Z novo investicijo bodo tudi rešili problem neakumulativne proizvodnje v obratu v Retečah. Predračunska vrednost naložbe v posodobitev proizvodnje je 70 milijard dinarjev. S kreditom v višini 3,4 milijona dolarjev, s katerim bodo na tujem kupili opremo, jo je podprl IFC, temeljna banka Gorenjske pa je odobrila 19 milijard dinarjev posojila. Del stroškov bodo pokrili iz skupnih sredstev SOZD Iskra, ki bo pri sofinansiranju sodelovala s 13 milijardami dinarjev. Po končani naložbi naj bi se najbolj povečala proizvodnja specialnih malih motorjev in asinhronskih motorjev pa tudi specialnih velikih in srednjih motorjev. • Beograjske Večernje novosti pišejo, da bo Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije od 3. do 13. aprila organizirala prvi specialni tečaj o laserjih pri nas. Tečaj bo namenjen zdravnikom in inženirjem, ki se zanimajo za uporabo laserjev v medicini, industriji in metrologiji. Strokovno pomoč pri organiziranju tečaja je ponudil tudi Iskrin Center za elektrooptiko, ki bo tudi pokrovitelj. • Koprske Primorske novice so povzele besede direktorja programa proizvodnje kompresorjev v zahodnonemškem Flensburgu Hansa Jorgena Gus-tavsena, ki je dejal, da je Iskra Rotomatika na najboljši poti, da postane enakovredna podobnim tovarnam na zahodu. To je izjavil na slavnosti, ki jo je pripravila danska firma Danfoss v počastitev izdelave 100-milijontega kompresorja. Zanimivosti Kuga ali grehi Avstrijski arheolog Ortolf Hartl je pri izkopavanju v bližini Dunaja naletel na grobišče samih otrok. Odkopal je približno 430 skeletov otrok, ki so bili pokopani od 13. do 18. stoletja. Polovica skeletov so bili fetusi, ali novorojenčki. Podrobne raziskave univerze na Dunaju so pokazale, da so otroci umrli zaradi bolezni na podlagi podhranjenosti, bolezni krvi, tuberkuloze in za vnetjem kostnega mozga. Pokopani so bili brez krst, zaviti v preproste platnene rjuhe. Kaže, da so bili iz najnižjih socialnih slojev. Arheologi se sedaj pričkajo glede tega: ali so bili žrtve kuge, ali je to pokopališče v bližini bolnišnice, ali pa gre za nek-rščene in nezakonske otroke, tako rekoč otroke greha, ker so bili pred vrati Dunaja pokopani v neposvečeno zemljo. (Prisma) Albanija Albanska vlada v Tirani išče nove diplomatske stike z Vzhodom in boljšo gospodarsko povezavo z Zahodom. Namerava odpreti poslaništvo na Madžarskem in oživiti odnose s Kitajsko, ki so od leta 1978 zamrznjeni. Z Zahodno Nemčijo pa ima še druge namene. Tako naj bi ji ta odprla vrata pri povezavi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zvezna republika Nemčija je tudi največji trgovinski partner Albanije na Zahodu. Že sedaj ji pomaga pri iskanju nahajališč nafte in plina ter pri gradnji poskusnega atomskega reaktorja. Približevanje Vzhodu pa ima tudi svoje meje. Se vedno zavrača normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo. Mihail Gorbačov jeza albanske medije še vedno izdajalec. (Panorama) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Kakšna je razlika med OZD in podjetjem? Kakšna je razlika med OZD po zakonu o združenem delu in podjetjem po zakonu o podjetjih? To vprašanje mi je bilo postavljeno na zboru delavcev v času obravnave predloga o novi organiziranosti. Imel sem nalogo, da jim to pojasnim tako prepričljivo, da bodo razumeli spremembe, ki bodo v prihodnje zelo pomembne. Zbor delavcev se je začel z manjšo zamudo ob 13.15. Prisotnih je bilo okrog 100 delavk in delavcev, ki so prišli na zbor tudi zato, ker je bil med delovnim časom. Posedli so po stolih, strojih, mizah in zabojih ter debatirali in čakali, kaj bo. Prepričan sem bil, da bi jih precej odšlo, če bi imeli možnost, da gredo mimo vratarja. Žene bi hitele kuhat kosilo, moški pa bi zavili v kakšen bife. Vedel sem, da sistem organiziranja poZZD nekako poznajo, saj smo jih prepričevali o njegovi uspešnosti skoraj dvajset let. Uspeh — gledano gospodarsko — pa je katastrofalen in ljudje s stanjem, v kakršnem so, niso zadovoljni, ker vsak dan teže živijo. Predsednik delavskega sveta mi je na začetku postavil vprašanje, ki je zapisano v naslovu. To je odločilno vprašanje. Ljudje so skrajno nezaupljivi, saj smo jim isto govorili pri sprejemanju zakona o združenem delu in ustanavljanju TOZD. Pri pojasnjevanju zadev delavcem ponavadi pojasnim gospodarsko zadevo na primeru kmeta, politično pa na primeru cerkve. Oba, kmet in cerkev, sta zdržala že skoraj 2000 let in bolj ko ju tlačiš bolj se razvijata. Pojasnil sem: razlika med OZD in podjetjem je taka, kot je bila nekoč in danes med kmetom. Včasih smo rekli, da je velik in bogat ' kmet tisti, ki ima 20 glav živine, 10 hektarjev zemlje, betonski kozolec in dva traktorja. Zato je bil tudi kmetijski maksimum določen na 10 hektarjev, da ne bi bilo kulakov. Danes pa točno vemo, da je največji kmet tisti, ki letno odda 130.000 litrov mleka in tisti, ki je lani prodal 240 ton krompirja. Nikogar več ne zanima, koliko ima kdo krav, zemlje in traktorjev — pomembne so količine in kakovost. Z OZD je podobno, doslej je bilo zelo pomembno, koliko ljudi je zaposlenih in vsakdo je vprašal za ta podatek, ker je bil od teh pravzaprav odvisen ves sistem v OZD in izven nje. Po novem pa število ljudi ni več glavno merilo za velikost; glavno merilo bo sedaj dobiček, seveda bomo računali dobiček na delavca in dobiček na vložena sredstva. Pravice upravljanja ne bodo več vezane samo na delavce, ampak tudi na vloženi kapital. Cene nam bosta določala trg in kakovost naših izdelkov. Dobiček bomo določali sami z boljšim delom in nižanjem stroškov. Kot lastniki bomo zelo zainteresirani, da nam tovarna kot posestvo ne bo prišla »na boben«, ker bomo potem iskali službe drugod pa še vse manj jih je. Pred kmetom pa imamo delavci celo prednost, da lahko damo ključ v roke drugemu vodji preden pride podjetje na »smrtno posteljo«, s katere ni rešitve. Po takem pojasnilu so me delavci razumeli. N. Pavlin SKUPNOST KOROŠKIH PARTIZANOV JA VKE BREZ HAJKE Skupnost koroških partizanov s sedežem v Ljubljani in Zveza koroških partizanov s sedežem v Celovcu sta po ečletnem delu izbrali na približno 2.000 km2 ozemlja na obeh straneh državne meje 155 partizanskih javk. O tem sta lani izdali tudi posebnega vodnika z naslovom JAVKE BREZ HAJKE. Zamisel te aktivnosti je izvedena tako, da obiskovalcem javk ne zastavlja nobenih zahtev po vrstnem redu, času, rezervaciji, prometnem sredstvu, številu ali denarju. Edino delno oviro predstavlja državna meja, katere prestop je možen samo na meddržavnih, oz. mednarodnih mejnih prehodih in pa predpisi obeh držav o obvezni prijavi v primeru prenočevanja izven kraja bivanja. Predpisi o stome-terskem obmejnem pasu ne pridejo pri obiskovanju partizanskih javk nikjer v poštev, ker so vse javke od meje dovolj oddaljene. Če se bo kdaj zgodilo, da bo ena ali druga država uvedla kakšne dodatne ovire za prehod državne meje, takrat bo glede na izkušnje zagotovo dana večja možnost prehoda meje organiziranim skupinam in zlasti skupinam z dokazljivim ciljem, ki jih bodo sestavljali člani iz podjetja, društva ali druge organizacije. Uvajanja aktivnost JAVKE BREZ HAJKE dobiva vse večje prednosti zlasti v sedanjih razmerah, ker omogoča zagotovo najcenejše ali pa vsaj zelo poceni eno ali tudi večdnevne izlete za posameznike, družine ali kolektive, ker jih popelje iz mest in bližine industrije v višje ležeče predele ali celo v gorate predele, ker predlaga vožnjo po slabem dolinskem zraku in hojo ali bivanje in gibanje v planinskem zraku ali pa vsaj v neindustrijskih okoljih. Za predlagano aktivnost niso potrebne noben posebne priprave, oprema ali znanje in izkušnje — zadostuje želja po zdravem oddihu, katero od prometnih sredstev in v žepu seznam partizanskih javk za nabiranje štampiljk. Navedeni organizaciji bivših koroških partizanov nimata dovolj sredstev, da bi vodnika po JAVKAH BREZ HAJKE natisnili v vsaj 100.000 izvodih, kolikor bi bila trenutno realna potreba, ker je bilo prvih 5.000 izvodov skoraj tako razgrabljenih, zato VAS PROSIMO IN PREDLAGAMO: 1. dav vašem glasilu enkrat ali v več nadaljevanjih objavite priloženo gradivo za JAVKE BREZ HAJKE z uvodom in navodili vred; 2. da to objavite v rubrikah, ki so n amenjene oddihu in rekreaciji, dopustu, zdravi domači hrani, športu, vprašanjem narodnosti, emdnarodnim odnosom, varstvu okolja, bližnji in tudi daljnji naši zgodovini in še čemu, kajti vse to je osredno vsebovano v JAVKAH BREZ HAJKE; 3. da seznam javk natisnete tako, da je med posameznimi naslovi prostor za štampiljko, ki meri 5x15 mm; 4. da je vodnik natisnjen tako, da ga je možno izrezati in zložiti v žepni format; 5. da upoštevate, da smo koroški partizani z dosledno prostovoljnim delom pripravili JAVKE BREZ HAJKE in zato tudi za ponatis tega v kateremkoli številu ne predlagamo nobenega plačila. Zadovoljstvo obiskovalcev na partizanskih javkah in zadovoljstvo na javkah živečih ljudi bo tudi naše zadovoljstvo in plačilo ter pojasnjujemo, da se odrekamo vsem avtorskim pravicam in vsemu kar k temu šteje za razmnoževanje in razširjanje JAVK BREZ HAJKE! Za SKUPNOST KOROŠKIH PRTIZANOV IN ZVEZO KOROŠKIH PARTIZANOV Predsednik: DR. ANTON SKOBIR-DRAGO JAVKE BREZ HAJKE Uj JAVKE Zbirka Koroška pota BREZ Urednik zbirke: MARJAN REMIC Izdala: Skupnost koroških partizanov Ljubljana Š HAJKE Zanjo: ing. RADO LIPIČAR Založili: Skupnost koroških partizanov Ljubljana in JZ Zveza koroških partizanov Celovec Avtor: ing. RADO LIPIČAR N Lektura: ERNEST KOBOLT Uj Oblikovanje: BOŠTJAN FABJAN Or z Sbši X Tisk: RAZMNOŽEVANJE PLEŠKO, LJUBLJANA Sr j iHg; Naklada: 5000 izvodov Vkoroška 19411945/ Ljubljana, 1988 LU > Po mnenju republiškega komiteja za kulturo št. 4210-34/88 z dne 26. 5. 1988 se za to knjigo ne obračunava in ne plačuje davek od prometa proizvodov. 1 KOROŠKA PARTIZANSKA POTA Izsek iz PK-250 SR Slovenija — izdala Republiška geodetska uprava, izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo; 1:250.000 v izrezu cca 70/35 cm Iskra Delta Na svetovnem veslaškem prvenstvu Bled 89 Komite za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju Bled ’89 in Iskra Delta sta prek svojih najuglednejših zastopnikov pred kratkim podpisala pogodbo z namenom, da si prireditelji zagotovijo kvalitetno obdelavo podatkov z računalniki in izpise rezultatov na najzanesljivejši in najmodernejši način, Iskra Delta pa s tem pripomore k realizaciji velike športne prireditve, tesnejši povezavi športa z združenim delom in popularizaciji računalniških sistemov Delta. Pogodbo sta podpisala predsednik OK Bled ’89 Vlado Klemenčič in generalni direktor Iskre Delta Janez Škrubej. Popoln informativni sistem, y okvir teh načrtnih prizadevanj za prihodnost sodi tudi razširitev telefonske centrale in položitev kabla ob jezeru, je tako napravil velik korak naprej. S sporazumom, podpisa so se udeležili še iz vrst veslaških delavcev Janez Bedina, Vinko Marolt, Miha Golja in Jakob Vidic, iz Iskre Delte, pa Bogomir Uršej, si je OK Bled '89 zagotovil popolno informacijo za prav vse kategorije udeležencev svetovnega prvenstva in možnost kar najhitrejse predstavitve po vsem svetu. Iskra Delta ima s tako zahtevnimi nalogami dolgoletne izkušnje na najelitnejših domačih in celo tudi tujih tekmovanjih (med drugim z univerziade v Visokih Tatrah); tehnična ekipa pod vodstvom inž. Boža Omana je vse bolj in bolj kos tudi najbolj zapletenemu poslu. »Za nas je septembrsko veslaško prvenstvo, enako nalogo smo uspešno opravili tudi že na veslaškem veteranskem svetovnem prvenstvu, spet velik tehničen in organizacijski izziv. Vsekakor upam, da bomo z najbol- jšim tehnišnim kadrom navezali na dosedanjo izjemno uspešno tradicijo, ko smo na športnih prireditvah na najvišji ravni krepili — z uspešno opravljenimi nalogami — imidž Iskre Delte,« je povedal oeneralni direktor Iskre Delte Janez Škrubej. »Za to zahtevno nalogo, eno najpomembnejših služb na svetovnem prvenstvu, smo imeli več ponudb, tudi iz tujine, vendar je v tej hudi konkurenci le zmagala Iskra Delta, kar je nedvomno velika uveljavitev in pravzaprav tudi trden dokaz, da smo v Sloveniji sposobni opraviti tudi tehnično najbolj zapletene posle in se z njimi, kakor z vso prireditvijo na mednarodni ravni, kar najučinkoviteje predstaviti vsemu svetu,« je o drugih, nič manj pomembnih vidikih pogodbe spregovoril na slovesnosti še predsednik OK Bled '89 Vlado Klemenčič. Ekipa Iskra Delta bo nared za prvi preizkus, enako kot vse druge službe organizacijskega komiteja, že na generalki za svetovno prvenstvo — na prvomajski veslaški regati. H. U. SODELOVANJE NA VISOKI RAVNI — Janez Škrubej in Vlado Klemenčič po podpisu pogodbe. (Foto: Igor Modic) Ime imetnika vodnika (posameznika ali skupine) Kraj ................ Ulica in številka---- Država............... Prejel: Bronasto značko dne Srebrno značko dne . Zlato značko dne ... Malo plaketo dne .. Veliko plaketo dne . Ne prvi, ne zadnji korak Koroški partizani, ki smo se v drugi svetovni vojni borili proti nacizmu na ozemlju današnje slovenske in avstrijske Koroške, smo že nekaj desetletij bolj ali manj trdno povezani v krajih in državah, v katerih živimo. Od svojih številnih uspelih dejavnosti naj omenimo samo najvažnejše: prek dvajset let izhajanja Vestnika koroških partizanov po štirikrat na leto, vračanje koroških partizanov na Koroško s peresom ali čopičem v roki, razstave slik pretežno koroških kmečkih partizanskih domačij in širjenje koroške bralne značke med šolsko mladino in tudi odraslimi. Skozi vsa ta naša dejanja se vleče kot rdeča nit misel na tiste koroške ljudi na obeh straneh meje: v Podjuni, Rožu, Zilji, na Gurah in Svinški planini, v Savinjski, Mislinjski in Mežiški dolini, ljudi, ki so dajali zatočišče partizanskim borcem in aktivistom, živež, pravo koroško domačnost in toplo človeško pomoč in gostoljubnost. Misel od teh preskoči na tiste, ki teh časov niso preživeli, ker so omahnili pod nacističnimi kroglami, izdihnili na vešalih ali pod giljotino, zgoreli v krematorijih, v ognju svojih domačij ali kako drugače. Smrt v rokah nacistov je imela veliko obrazov in veliko načinov. , Tudi tokrat mislimo predvsem na vse te ljudi in jim posvečamo večino svojih skupnih dejanj; mogoče pozno, a zato nič manj iskreno in nič manj hvaležno. Razmišljali smo, kako bi se oddolžili vsem žrtvam nacizma na Koroškem in vsem, ki so nam pomagali ali nam drugače stali ob strani. Proučili smo številne partizanske spominske poti po Sloveniji, planinske, kolesarske in druge športne tradicionalne spo- OD ANDSKIH LEDENIKOV DO AMAZONKE 10.6. Vkrcali smo se v majhno barko in se odpeljali na izlet po jezeru Titicaca. To je najvišje ležeče plovno jezero na svetu (3812 m). Pokriva površino 8100 km2 in največja globina, ki jo je izmeril Jacgues Cousteau leta 1968 je 230 metrov. Večji del jezera pripada Peruju, manjši pa Boliviji. Mimo razkošnega hotela na polotoku se odpeljemo do plavajočih otokov, ki so znamenitost jezera. Narejeni so iz ločja, (totora) plast je debela okrog 40 cm. Vsako leto prebivalci otokov naložijo novo plast na svoje plavajoče otoke. Ločje je tudi gradbeni material za koče, strehe in čolne. Prvotni prebivalci jezera so bili iz plemena Urus ali kot so se sami imenovali kot — sunjs (jezerski ljudje). Zadnji so umrli okrop leta 1956. Bili so zelo neprilagodljivi, šteli so se za bitja nižje ravni od ljudi. Verjeli so, da imajo črno kri, ki jim omogoča, da se ne morejo utopiti, da jim ne more škoditi ne voda, ne mraz. Sedanji prebivalci otokov so mešanci med Urusi in Indijanci Aymara, ki so naseljeni okrog jezera. Ko smo pristali na enem izmed otokov, so nas tako obkolili najmanjši. Bili smo pripravljeni na to, saj je vsak imel pol kilograma bombonov. Nato pridejo na vrsto tisti, ki še ne morejo hoditi, stegujejo pa roke. Pa tudi odrasli se ne branijo bombonov. Ko smo opravili te formalnosti, smo lahko slikali in snemali po mili volji. Domačini prodajajo miniaturne čolne iz ločja in tapiserije. Odpravimo se na ogled otoka. Potrebna je previdnost, saj se lahko gibaš samo po poteh, kjer je ločje debelejše. Ker smo težji od domačinov, se tla hitro vdrejo. Koče so enostavne, štiri stene, streha in vrata. Posebej je koliba za kuhinjo. Pogled v kuhinjo nam razkrije jedilnik: ribe in majhni gomolji — papa. Vidimo tudi precej posušenih rib. Kruha ne poznajo, oz. le redko, ko gredo na kopno. Vsi prebivalci nad 25 let trpijo za revmatizmom. Vendar ne želijo zapustiti jezera. Nedaleč stran je večje naselje, kjer je edina plavajoča osnovna šola ha svetu. Ko se osnuje mlada družina, izgradijo nov otok — nekaj kvadratnih metrov ter čoln. Tako družine žive ločeno, vsaka na svojem otoku. Odpeljemo se naprej, proti pravemu otoku T aguile. Že iz daljave vidimo, daje ves otok obdelan. Polja in vinogradi v terasah obkrožajo ves otok. Povzpnemo se do vasi, ki leži v osrčju otoka. Spotoma obiščemo tekstilni muzej in zadružno trgovino s tekstilom. Prebivalci so znani po lepih volnenih in lanenih izdelkih. Posebej zanimivo je bilo opazovati, kako vsi moški, brez izjeme, pletejo, ženske pa delajo na poljih. Za kosilo si privoščimo ribe, bile so zelo okusne. Nadaljujemo z ogledom. Na drugi strani otoka so čudovite plaže, ves otok pa je skrbno obdelan. Prebivalci so premožni in dobro organizirani v zadrugi. Ko smo kupovali njihove izdelke, ki so specifični, tako po obliki, kot po barvah, smo ugotovili, da ni možno barantati. Cene so fiksne in kar visoke. Ob poti smo videli majhno deklico, ki se je igrala z mrtvo miško. Ker smo se motali okrog nje ter fotografirali, jo je ponudila še nam. Na povratku smo si privoščili tri ure sončenja na palubi. 11.6. Odpeljali smo se proti Boliviji. Pot je vodila ob jezeru. Obala je zelo lepa, spominja na jadransko. Ko smo prispeli na perujsko-bolivijsko mejo, smo formalnosti hitro opravili. Policaj na bolivijski strani je rekel: .»Jugoslovani! Dobri ljudje! Maršal Tito!«. Kar dobro se nam je zdelo. Kar na meji smo dobili bolivijsko vizo za 30 dni, uradnik nam pove, da potniki iz vzhodni hdržav morajo imeti vizo, izdano na konzulatu. Prispeli smo v letoviško mesto Copacabana. Mesto je zelo urejeno, z lepimi plažami ter zelo lepo cerkvijo. Pred cerkvijo je stalo nekaj okrašenih avtomobilov, Vili je rekel, daje nekomu padla opeka na glavo. Nedaleč stran pa so se pred avtobusi zbrali udeleženci sindikalnega izleta okrog zaboja piva. Ko smč jih fotografirali, so nas povabili na pijačo. Vili je začel snemati, oni pa zavzemati najrazličnejše poze tervpi-ti: »Gringito (ljubkovalnica za gringa)", še mene!«. Vili je kar žarel, saj mu je bilo neznansko všeč že to, da je bil gringo, saj je bil prepričan, da je to le v kavbojkah rezervirano za Američane. S trajektom smo se prepeljali čez najožji del jezera. V luki smo fotografirali stojnice — restavracije in Vili jo je spet skupil. Bojevita Indijanka ga je polila z vodo. Nadaljevali smo vožnjo proti La Pazu. Bolivijska visoka planota je res visoka, 4000 metrov visoko leži, ranina, zemlja je zelo siromašna in pravijo, da da pridelek le vsako tretje leto. Ob poti smo videli nekaj tabel, da imajo poizkusne projekte, predvsem z Nemci, kako bi iz zemlje iztisnili nekaj več. Na obzorju vidimo bele vrhove gora. Cordillera Real je kar veličastna veriga in lllimani (6498) se beli prav nad La Pazom. Začenjajo se strnjena naselja in prav kmalu smo v Al-tiplanu. To je ime visoke planote pa tudi naselja, ki je zraslo ob robu kotline, v kateri leži La Paz. To predmestje šteje že okrog 500.000 prebivalcev in prav sedaj delajo novo obvozno avtomobilsko cesto do La Paza prav skozi Altiplano. Vozimo se po obvoznicah, kar je podobno vožnji po najhuje razritih njivah. Naselje je podobno barriadam v Limi, hiše kot da so iz blata — barva opeke je sivorjava. Vode in kanalizacije do sedaj ni bilo, sedaj pa vlagajo velika sredstva v izgradnjo Altiplana v pravo mesto. Priskačemo — po luknjasti cesti - na rob kotline in pred nami se odpre pogled na La Paz. S treh strani je obkrožen s strmimi pobočji, ki so prav tako pozidana in le četrta, sorazmerno ozka stran se spušča proti puščavski nižini. La Paz leži na višini 3600 metrov — center mesta — vse mesto pa je v strmini med 3200 in 4000 metrov. Ceste so strme in Vili je rekel, da je problem že, če želiš na pivo, saj se hitro utrudiš. Avtobus nas je pripeljal do hostala in ker se nam je cena zdela kar ugodna, nismo iskali drugega bivališča. Hostal je bil precej velika; preurejena kolonialna hiša z notranjim dvoriščem, restavracijo in potovalno agencijo kar pri roki. Kot smo ugotovili pozneje, tudi do centra ni bilo daleč. Namestimo se in gremo na prvi ogled mesta. Po strmi cesti se spustimo navzdol in kmalu smo v centru mesta. Poiščemo restavracijo in kmalu ugotovimo, da Bolivija ni jroceni. Cene so precej višje kot v Peruju pa tudi višje kot pri nas. V okviru restavracije je tudi folklorna restavracija — penja in preselimo se tja. Program je bil čudovit, dogovarjali smo se, da bi ga v naslednjih dneh posneli, vendar so se pri računu mnenja o tem koliko piva smo popili, zelo razlikovala. Prav žalostni smo bili, ko smo sklenili, da se goljufati ne pustimo in nas pač ne bodo več videli. Vendar pa nikjer nismo videli tako kvalitetnega in raznolikega programa; najbolj nas je navdušil ženski ansambel in njihova izvedba andinskih pesmi. 12. 6. Bila je nedelja in spanje smo nameravali malo podaljšati. Vendar nas je prebudila godba na pihala. Pogledali smo skozi okno in videli kar pravcati karneval. Množica v živopisanih oblekah je poskakovala in plesala po ulici. Prava paša za oči in fotoaparate. Odpravili smo se v mesto in kmalu ugotovili, da praznujejo cerkveni praznik ter, da imajo pred cerkvami procesije, ki pa se zaradi temperamenta prebivalcev izvajajo malo drugače kot pri nas. Ves La Paz je plesal, saj imajo dosti cerkva, godba je igrala na vsakem koraku, skupine so tekmovale, katera bo bolj živopisno oblečena — nam je to že mejilo na kič in katera bo bolj vztrajno in ftoskočno plesala. Pred cerkvami so bile množice ljudi, ki so se posipali s konfeti, se smejali ter vpili — prava ljudska veselica. Po poldnevu pa je življenje zamrlo, trgovine so bile zaprte in precej restavracij tudi. V nedeljo popoldne življenje v La Pazu zamre in tudi mi smo po napornem potepanju v stilu gor dol bili kar utrujeni. 13.6. Poklicali smo na našo ambasado — nič novega. Odpravimo se na perujski konzulat po vstopne vize za povratek v Peru. Obljubijo nam, da jih bomo dobili v treh dneh. Iščemo plinski gorilnik in izvemo, da jih verjetno imajo le v trgovini, precej oddaljeni od centra. Odpravimo se na dolg sprehod in res dobimo gorilnik. Spotoma si ogledujemo La Paz, ki je sicer največje mesto v Boliviji, šteje okrog milijon prebivalcev, ni pa glavno mesto Bolivije. Glavno mesto Bolivije je Sucre, La Paz pa je administrativni center. Je pravo velemesto z visokimi nebotičniki in lepo urejenimi trgovinami v ožjem, poslovnem centru, široki bulevarji pa ne uspevajo požreti vsega prometa. Standard je višji kot v Peruju, Bolivija je znana po presežkih nafte in proizvodnji cinka in kositra. Ustanovljenja bila leta 1825, sam La Paz pa je ustanovil Alonso de Men-doza, španski osvajalec leta 1548. Španci so našli na področju La Paza dosti zlata, predvsem v reki Čhoqueyapu, ki teče skozi La Paz in katere ime pomeni »veliko zlato polje«. La Paz je moderno mesto in razen nekaj muzejev in mnogo zgodovinsko zanimivih, ogleda vrednih objektov. Ogledali smo si moderno avtobusno postajo in železniško postajo, delo arhitekta Eiffla. Obiskali smo klub An-dino in srečali prijazne andiniste, ki skrbijo za tuje odprave. Odstopili so nam zemljevide in nam ponudili prevoz do izhodišč za Cordillera Real. Na stenah smo videli nekaj plakatov naših odprav, na kartah so imena vrhov, kot so Jugos-lavia, Slovenia. Na kosilo smo odšli v kitajsko restavracijo. Z Vilijem sva nekaj mesecev prebila na Kitajskem in kar stožilo se nama je po pravi kitajski kuhinji. In v La Pazu sva naletela na pravo, originalno kitajsko hrano. Mmm, je bilo dobro! Nato smo se lotili planiranja. Minila je polovica razpoložljivega časa, Bolivija pa nam bo precej Izpraznila tudi žepe. V Cordilleri Real smo želeli osvojiti kakšen zanimiv vrh, razmišljali smo o Mururati (5775 oz. 5890 metrov) in o lllimaniju, hišni gori La Paza, kjer pa je, kot so nam povedali v klubu Andino, izredno mrzlo — nočne temperature pod -30 stopinj. Zanimiv je. tudi lllampu (6363 metrov), vendar za nas tehnično prezahteven. V klubu Andino so nam povedali, da so vsi vzponi povezani z dolgotrajnimi pristopi, svetovali so nam Huayna Potosi (6096 metrov) prek via normale. Pa še to bi nam pobralo vsaj štiri dni. Do sedaj pa smo ugotovili, da smo naredili pri planiranju potovanja le eno, a veliko napako — nismo predvideli skoka do Amazonke, v džunglo. Po pripovedovanju popotnikov, ki smo jih srečevali pa tega ne smemo zamuditi. To so naslednji trije dnevi in letalska karta v Iguitos in nazaj. Pravzaprav sploh ne vemo, ali bo prej zmanjkalo časa ali denarja. Pozanimamo se za prevoz v Čile. Do Arice bi potrebovali z avtobusom 22 — 24 ur, z vlakom okrog 20 ur pa še vozni red tega vlaka je najbolj podoben onemu »vlak brez voznega reda« saj vozi 17., 24. in 27. julija. Z letalom je sicer le pol urice, stane pa kar 90 dolarjev. Ugriznili bomo v to kislo jabolko, saj nam prihrani kar precej časa. Ko dopovemo uslužbenkam v potovalni agenciji, da za Čile ne potrebujemo vize, kar je pravzaprav res zanimivo — za prijateljski Peru obvezna viza, za Pinochetovo diktaturo pa ne, smo hitro uredili vse ostale aranžmaje. Ob tem smo seveda premerili La Paz nekajkrat po dolgem in počez in Vili ter Bojan me preklinjata in pravita da imata ogledov mesta in višinskih kilometrov že dovolj. Planinska sekcija kranjskih DO Iskra Zanimivosti PLANINSKI ...... . Upnica — Debela peč Planinska sekcija delovnih organizacij Iskra Kranj bo priredila v soboto 18. marca 1989 turno-smučarski izlet na Debelo peč (2015 m). Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 6.30 izpred hotela Creina, se bomo peljali na Pokljuko, če bodo razmere dovoljevale čez Kranjsko dolino do planine Javornik (1295 m). Od tu je do Blejske koče na Lipanci (1633 m) slabo uro hoje, na sam vrh pa še dobro uro. Od tu je zelo lep razgled na Triglav in okoliške dvotisočake pa tudi na smrekove širjave Pokljuke. Sestop bo za tiste, ki se bodo do sem potrudili s smučmi, seveda uživaški, za ostale pa tudi ne bo naporen. Če bo koča odprta, se bomo malo pomudili ob njej, sicer pa bomo nadaljevali s sestopom do avtobusa. Sredi popoldneva bomo že doma. Udeleženci naj bodo opremljeni ustrezno za zimski vzpon (cepin, smučarske palice, dereze...). Vodila bosta Peter Leban in Milan Čelik. Cena prevoza bo 8.000 din. Prijave in vplačila sprejema V. Pajk v tajništvu DO ERO, tel.: 2822 do srede 15. marca. VABLJENI! Devetnajstegajanuarja se je ob odhodu v pokoj poslovila dolgoletna Iskrina delavka Zofija Šinkovec. Po osmih letih, ki so jo vezale na delovno organizacijo Telekomunikacije, se je 1962. leta kot administrativni referent zaposlila v takratnem Zavodu za avtomatizacijo in vse do upokojitve ostala zvesta delovni organizaciji Avtomatiki, oz. njenim TOZD: Raziskovalni institut, Procesna tehnika, TELA in Naprave za energetiko. Osebno skromna se je s svojo vedrino in umirjenostjo priljubila mnogim sodelavcem, s korektnim odnosom do dela pa je postala vzor marsikateremu članu kolektiva. V Programskem področju za sisteme telekomunikacij v energetiki so ji ob slovesu zaželeli še mnogo prijetnih uric osebnega zadovoljstva, ki ga je vedno našla v estetiki življenja. Š. D. Pasja smrt Kot poroča britanski tednik Ob-server, pobijejo vsak dan tisoč psov in jih upepelijo. Omenjeni časopis je objavil tudi grozljivo fotografijo z več kot tisoč mrtvimi psi. V Veliki Britaniji je trenutno 6,8 milijona psov, od tega pol milijona brez gospodarja. Za tako veliko število potepuških psov je pravzaprav kriva vlada ministrske predsednice Margaret Thatcherjeve, ki je lani ukinila pasjo takso, zato se nekateri Britanci ne brigajo več za svoje pse. Društvo za zaščito živali RSPCA (Royal Society for the Pre-vention of Čruelty to Animals) pa meni, da je med Britanci vedno več neodgovornih ljudi. Minister za zaščito okolja Nicholas Ridley je utemeljil ukinitev pasje takse v višini 37 penijev na leto s tem, da so upravni stroški mnogo višji od lanskoletne takse. Zavarovalnice poročajo, da so lani izplačale ljudem skoraj šest milijonov funtov zaradi pasjih ugrizov. Psi brezdomci pašo povzročili 54 tisoč prometnih nesreč in napadli desettisoč domačih živali, predvsem ovac. Vlada meni, da ima že tako dovolj stroškov, saj jo stane pokončanje slehernega psa osem funtov. (Spiegel) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Hladilnik po novi zamisli Industrija hladilnih naprav upošteva novejša dognanja pri shranjevanju živil Brez hladilnih naprav se nekatera živila sorazmerno hitro pokvarijo in s tem ogrožajo naše zdravje. Zlasti poleti. Hladilnik je prva taka naprava moderne dobe, ki podaljša uporabnost lahko pokvarljivih živil, seveda le za omejen čas. Žal pa imajo živila različno shranjevalno temperaturo. Tako se meso pri 6°C približno trikrat hitreje pokvari kot pri 0°C, pri 10°C petkrat in pri 20°C desetkrat. Logično je torej, da mora biti temperatura shranjevanja mesa za sprotno rabo blizu 0°C. Pri pakiranih živilih, posebno mlečnih izdelkih, se podaljša uporabnost od osem do deset dni, če je temperatura približno 0°C. Idealno bi torej bilo, če bi dajal hladilnik vedno le konstantno temperaturo blizu 0°C. Pa ni tako! Pri povrtninah so razmere nekoliko boli zapletene. T udi pri teh živilih velja nizka temperatura za pravšnjo, vendar ob relativno visoki vlagi, sicer rastline uvenejo in je že njihov videz odbijajoč. Prav tako je z jagodičjem, zeljem in repo. Za sadje pa to ne velja. Najboljšaje nekaj višja temperatura, posebno za tropsko sadje. Ta ne sme biti nižja od 10°C. Izjema je tudi krompir. Če ga shranimo pri manj kot 4 do 6°C, postane sladek. Pri sedanjem načinu prehranjevanja se napotimo v trgovino ali na trg vsaj dvakrat na teden. Ribe in meso pustimo v hladilniku le dva dni. Mesne izdelke tri do največ štiri dni. Več kot štiri dni živil ni priporočljivo shranjevati. Skoraj vsak dan kupujejo živila le upokojenci in nezaposleni. Zaposleni v poprečju le dvakrat na teden in še rajši samo enkrat tedensko. Slednjih je vedno več, tako ocenjuje statistika. Prav zaradi tega so na podlagi marketinških raziskav predlagali, da mora industrija hladilnih naprav prilagoditi svojo tehnologijo novim dognanjem za podaljševanje obstojnosti živil v hladilnikih. Sedanja normalna hladilna temperatura je 5 do 7°C, v zmrzovalnem delu zgoraj hladilnika pa približno — 15°C. Po novih zasnovah — tako jih je namreč predstavil Bosch na razstavi Domotechnica '89 v Kolnu — mora imeti dober hladilnik pet klimatskih in štiri temperaturna področja. To us- treza osnovnemu namenu, da bi hladilnik temperaturo različno hladil, zmrzoval in ohranjeval hkrati. "Po novi zamisli mora imeti hladilnik najprej področje kletne temperature od 8 do 12°C in relativne vlage 50 odstotkov. Tod shranjujemo surovo maslo, vina, določene vrste sirov, za mraz občutljivo sadje, posebno z juga. Torej vse, kar običajno spravljamo v dobro klet. Prostornina tega področja je 75 litrov. Nadalje, hladilno področje 5°C z 90 odstotno vlažnostjo. Semkaj sodijo vsa nepakirana živila in odprte pijače. Prostornina 38 litrov. Posebno področje zavzema prostornina s temperaturo od 0°C do 1 “C z vlažnostjo 90 odstotkov; nato isto temperaturno področje, vendar s 50 odstotno vlago. Obe področji imata prostornino 85 litrov. In končno zmrzovalni predel s temperaturo — 18°C in prostornino 59 litrov. Za posamezna področja z različno vlago skrbe posebni filtri, poleg tega pa ima hladilnik vedno isto temperaturo, ne glede na zunanje okolje. Oblikovno so hladilne komore razvrščene druga nad drugo s tremi vrati in dvema predaloma na poteg. Z različnimi temperaturnimi in klimatskimi področji ponuja Bosch ugodnejše možnosti shranjevanja živil. Poraba električnega toka je nekoliko višja, kljub varčevalni zasnovi, znatno višji pa so stroški nabave — 2.700 do 2.900 DEM. Za zdaj je v ceni vštet še konstrukcijski razvoj in višji stroški izdelave. Tolaži nas le dejstvo, da bo novi sistem že čez nekaj let cenejši in, da ga bo morala obvezno sprejeti tudi naša domača industrija hladilnih naprav. Marjan Kralj Mali oglas J Prodam vinograd s hišico, (enosobno) stanovanje z elektriko in vodovodom ter obširnim inventarjem v bližini Brestanice. Lahko pa tudi zamenjam z lastniškim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na tel. 061 343-912 od 6. do 9. ure. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Zeljeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: CTP Pravica -Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.