SVOBODNA SLOVENIJA
AÄO (LETO) XXVI. (20)
Not (štev.) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30. novembra 1967
Škofov zavod
NAPETOST MED GRČIJO IN TURČIJO POPUŠČA
Doma smo imeli Jegličev „Zavod sv. Stanislava“ v Št. Vidu nad Ljubljano, ustanovo, ¡ki je nastala v času, ko je bilo treiba storiti nekaj velikega in odločnega, da se zagotovi slovenski mladini trdna narodno in versko-moralna vzgoja. Tri in pol desetletja je ta o-gromna stavba nudila streho mnogim rodovom slovenskih inteligentov, dokler ni najprej nemška in nato komunistična strahovlada spremenila tega doma kulture v ‘jetnišnico in mučilnico slovenskih ljudi. Gradba in vzdrževanje te ustanove je ¡bila v veliki meri odvisna od dobrih src in darežljivih rok. Med prispevki je bilo mnogo novčičev uboge vdove. Ves narod je pomagal škofu Jegliču graditi ta dom slovenske kulture.
V tujini imamo Rožmanov zavod, ki mu pravimo kar Škofov zavod. Nastal je v drugačnih razmerah, kakor Jegličev zavod, namen pa ima isti: slovenski mladini, živeči v tujem svetu in v nevarnem okolju, ohranjati narodno in versko-moralno zavest in ji nuditi moralno in materialno oporo, da doraste v dostojne ljudi, kvalificirane na vseh poljih življenjske delavnosti in zmožne na ta način svetu prikazati naš narod, njega zgodovino in njega načrte za bodočnost, ko bo nekoč narod v domovini zadihal svobodno in bo vsakogar izmed mladih potreboval pri gradnji boljših časov.
Tudi Rožmanov zavod1 je nastal, kakor Jegličev, iz skromnih prispevkov slovenskih ljudi v tujini, v ¡časih, ko je slehernik moral napeti vse moči, da položi temelje lastnemu domu in usmeri svoje korake v negotovo bodočnost. Raznovrstne so bile žrtve zavodovih dobrotnikov: gojenci sami, srednješolci in bogoslovci so se v prvih letih spremenili v zidarje, mizarje in vrtnarje, slovenski obrtniki so pomagali marsi-kako uro brezplačno, škof dr. Rožman je po USA pridigal, spovedoval, vodil duhovne vaje in misijone širom slovenskih naselbin, poleg tega pa vedno poprosil prispevkov za svoj zavod. Isto-tako je slovenska družina v Argentini mesečno zbirala prispevke za povečanje stavbe, za odplačilo dolgov in za vzdrževanje revnih gojencev. Prelepa je gesta tistih naših ljudi, ki se spominjajo zavoda darujoč tisočak ali dva za zavod, namesto cvetja na grob dragega rajnika, ali ob kaki drugi priliki.
Škofu Rožmanu je ibil zavod kakor punčica njegovega očesa. Samo tam se je čutil doma in na svojem. Vesel je bil slehernega napredka te ustanove, v dno duše ga je zaskrbela sleherna težava, s katerimi mora taka ustanova v tujini računati.
Slovenci izven domovine, pa tudi oni doma, smo na ¡Rožmanov zavod lahko ponosni. Je sad našega truda in žrtev in sad naše narodne in krščanske zavesti. (Ne bom0 dobili po svetu veliko takih primerov, kakor je ta. Zavod je vzgojil že lepo vrsto slovenskih duhovnikov in laičnih inteligentov - vseh panog, ki so znali ¡sprejemati hrano tuje učenosti, ne da bi pri tem oškodovali dobrine, ki so lastne nam kot kristjanom in Slovencem.
Kriza med Grčijo in Turčijo vsled napetosti na otoku Cipru v Vzhodnem Sredozemlju se je v minulem tednu polagoma zmanjšala, prve dni tega tedna pa tako zaostrila, da ni dosti manjkalo do začetka vojne med obema državama. D,a bi jo preprečili so nastopili: Združeni narodi, NATO in ameriška vlada posebej.
Glavni tajnik U Thant je poslal svojega odposlanca v Nikosijo, glavno mesto Cipra, kjer je od ciprskega škofa Makariosa dosegel, da se ta ne bo javno vmešaval v spor med Atenami in An-goro.
Manlio Brosio, tajnik NATO, je posredoval v Grčiji in Turčiji med obema članicama te zahodne obrambne organizacije, odposlanec ameriškega predsednika Johnsona pa je s svojimi prizadevanji v obeh prestolnicah dosegel, da so v Atenah sklenili, da položaja ne bodo slabšali ne z iziavami ne z dejanji, v Arngori pa, da ne bodo izvedli invazije na sporni otok.
Turška vlada je poslala grški vladi zahtevo, ki jo nekateri smatrajo za ultimat, da mora takoj umakniti s Cipra 6000 svojih vciakov, kj jih je v zadnjih
letih Skrivoma izkrcala na otoku. Grška vlada je to turško zahtevo odbila in objavila, da je pripravljena ugoditi turški zahtevi postopoma, se pravi: grško vojaštvo se bo v nedoločenem času umaknilo z otoka.
Istočasno je grška vlada objavila, da je Turčija v zadnjih letih navozila na Ciper svoje vojaštvo, katerega število da znaša nad 1000. Po določilih pogodbe med Turčijo in Grčijo, sklenjene pred nekaj leti v zvezi z ZN, je Grčija smela imeti na otoku 950 svojih mož, Turčija pa 650.
Grška vlada je ugodila turški zahtevi po odstranitvi generala Grivasa s poveljniškega položaja na Cipru. Grivas pa je v Atenah objavil, da je on nastopil proti povzročitvi sedanje krize na otoku,, da pa je grški obrambni minister zahteval, naj Grki izvedejo napad na turško vas na otoku. Kakor je znano, je bilo pri tem napadu ubitih nad 25 turških prebivalcev otoka-
Najnovejša poročila oh zaključku li-.sta navajajo, da se je posredovalcem posrečilo doseči pomirjenje ¡med Turki in Grki ter jih pripraviti do tega, da bodo sporna vprašanja rešili na miren način.
Hud poraz partizanov v Vietnamu
Nad tri tedne je trajala ena najhujših bitk med Amerikanci in komunističnimi partizani v Vietnamu. Končala se je minuli teden z zavzetjem ,,Griča 875“, na katerem je po petdnevnih naskokih izgubilo življenje 107 ameriških državljanov.
V tritedenskih bojih okoli Dak To na gorski planoti v srednjem delu Južnega Vietnama je bilo ubitih i647 komunistov, Amerikanci pa so utrpeli 287 mrtvih in 1000 ranjenih.
Grič 875 so Amerikanci zavzeli prav na Zahvalni dan ter so zmagovitim vojakom s helikopterji pripeljali pečene purane in druge dobrote na vrh od letalskih bomb in ročnih granat razora-nega hriba.
Po mnenju ameriškega vrhovnega poveljnika v Vietnamu generala West-morelanda je bilo pravkar minulo vojskovanje v srednjem ¡delu Južnega Vietnama odločilno za nadaljnji potek vojne proti komunistom. General Westmoreland meni, da bodo mogli Amerikanci v naslednjih dveh letih začeti pošiljati prve oddelke svojega vojaštva domov, ker bo moglo južnovietnamsko vojaštvo prevzemati kontrolo nad' očiščenimi področij-	v
Ameriško letalstvo pa je nadaljevalo z napadi na Severni Vietnam, z letečimi veletrdnjavami B-52 ¡pa na koncentracije severnovietnamskega vojaštva v Južnem Vietnamu. Veletrdnjave B-52 letajo tako visoko, da jih s tal ni mogoče videti ne slišati.
Frei prestal krizo
Freijeva ¡krščanskodemokratska vlada v Čilu 'je minuli teden preživela eno najresnejših kriz svojega obstoja. Enotna sindikalna organizacija, ki jo vodijo komunisti, je napovedala in uprizorila minuli četrtek 24 urno splošno stavko v protest proti vladni mezdni politiki za prihodnje leto.
Stavkarji so se v množicah pognali na ulice v Santiagu in drugih čilskih mestih ter je prišlo med njimi in policijo do hudih spopadov, v katerih je izgubilo življenje 5 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več desetin. Med mrtvimi je bil tudi en otrok.
Stavke se je udeležilo približno 40 odstotkov delavcev. Ker so stavkale transportne sindikalne organizacije, je ¡bilo prebivalstvo na splošno močno prizadeto. Proti ¡stavki so nastopile: 90.000 članska Krščanska delavska federacija,
100.000	članska nameščenska sindikalna organizacija, kmečki sindikat, sindikat hotelskih nameščencev, letališko osebje, državni uslužbenci in nekatere uradne bančne sindikalne organizacije.
■Čilski notranji minister Leighton je po radiju objavil, da ¡se komunisti poslužujejo „protidemokratskega orožja“, da bi ustrahovali vlado in svobodno delavstvo.
Stavkarji so protestirali tudi proti vladnemu zakonskemu načrtu, po katerem bo ¡od 1. januarja prihodnjega leta v (Čilu prepovedano stavkati. Krščan-skodemokratska stranka pa je v svojem nastopu proti nekaterim določilom novega zakona o deset odstotnem prisilnem notranjem posojilu dosegla, da najnižje osnovne plače, ki znašajo 144 es-cudov mesečno (25 ¡dolarjev) ne bodo prizadete.
Škoda le, da zavod ni napolnjen do zadnjega kotička zlasti s srednješolci. Vemo, da je dolgotrajno šolanje za marsikatero družino velika, morda včasih nepremagljiva žrtev, vendar moramo vedeti, da slovenski starši svojim otrokom v tujini ne morejo dati boljše dote, kot je diploma srednje, in visokošolskih študij. Slovenci smo prebrrhtni in nas je premalo, da bi si mogli privoščiti luksus, da rinemo skozi življenje kot ,,peoni“ v kaki tovarni ali v kaki obrti.
Podpirajmo delo zavoda z dobro besedo in če je treba z dobronamerno kritiko. Sodelujmo z vzgojitelji, katerih delo je zelo težko zaradi okolja, v katerem ¡slovenska mladina živi, in popolnoma brezuspešno, če ni opore v domači hiši in družini gojenčevi.
Slovenci nimamo mecenov, ki bi za dobro stvar mogli odriniti velike vsote, je pa lahko mecen vsa slovenska skupnost, zlasti v slučaju, ko vidimo, da ne more nadaljevati svojih študij mlad fant, ki je inteligenten, ima željo po izobrazbi in morda že izdelan poklic. Ne
Nasser znova grozi
Napetost med Izraelom in Arabci ¡se je pretekli teden znova povečala, ker je egipčanski diktator Nasser v, ¡dolgem govoru odkrito povedal, da Egipt, ne bo. priznal izraelske države in tudi ne bo dovolil Izraelu svobodno pluti po Sueškem prekopu.
¡Nasser je tudi poudaril, da so egipčanske vojaške ¡sile sedaj močnejše, kakor so ¡bile' pred nedavno arabsko-
pustimo ga, da se pogrezne v nepo-znanost.
Ali bi ne bilo lepo, ako bi obletnice dr. Rozmanove smrti in ustanovitve njegovega zavoda praznovali na ta način, da bi dali gospodarsko oporo revnim slovenskim fantom, ki žele študirati, pa jim ni mogoče. In še nekaj: naša dobra volja, da pomagamo stalno s svojimi skromnimi prispevki k'vzdrževanju tega spomenika pokojnemu dobrotniku in voditelju našemu škofu Rožmanu, ne sme omagati.
izraelsko vojno. „Naj stane, kar hoče, ne bomo dovolili Izraelu pluti skozi Sueški prekop. To vprašanje sovpada z vprašanjem palestinskih arabskih beguncev. Z Izraelom ne bo miru, Izraela ne bomo priznali,“ je zatrjeval Nasser.
„Vojna ni samo zadeva orožja proti orožju ali volje proti volji,“ je nadaljeval Nasser svoj napadalni govor. Dejal je, da je Egipt v nedavni vojni z Izraelom izgubil 80 ¡odstotkov svojega vojaškega materiala. Nad 10-000 egipčanskih vojakov in častnikov je bilo pobitih, Izrael pa je ujel nad 5.000 mož, vključno 600 častnikov.
„Tisti, ki zna svojo' voljo vsiliti sovražniku, ne tisti, ki se polašča Tujega ozemlja, je končno zmagovalec,“ je grozil Nasser.
Pred Nasserjem je sirijski predsednik Atassi pozval sirijske! državljane, naj bodo „pripravljeni v pivih bojnih linijah“.
IZ TEDNA
Papež je v nedeljskem govoru izrazil zaskrbljenost zaradi „usode miru v svetu“ in zaradi ,,tragične zaostritve vojne v Vietnamu“.
Harold! Wilson, predsednik britanske laburistične vlade, je izšel iz ostre parlamentarne debate kot zmagovalec. Zaradi razvrednotenja funta so konservativci in liberalci zahtevali odstop njegove vlade in takojšen razpis novih volitev. Poslanci laburistične stranke so z izjemo, dveh s 335 glasovi proti 258 glasovom konservativcev in liberalcev odobrili razvrednotenje funta za ureditev in ustalitev britanskega gospodarstva. Opozicija je mislila, da bo razpoloženje proti vladi povečala tudi sedanja slinavka in parkljevka, ki je največja, 'kar so jih imeli v Angliji v tem stoletju in zaradi katere so morali pobiti že nad 180.000' glav živine, pa se to ni zgodilo. Pač pa je pod vplivom močnih ¡združenj živinorejcev vedno hujši pritisk javnega mnenja na vlado, naj bi zaradi zaščite ¡domačega živino-reištva sploh prepovedala uvoz mesa iz Južne Amerike, češ, da od tam prihaja z ¡mesom nalezljiva živalska bolezen v Anglijo. Britanska vlada se doslej pritisku živinorejcev in javnega mnenja še ni vdala, ker se zaveda nevarnosti posledic takega ukrepa.
Dne 23. novembra je bila četrta obletnica, umora ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kenneidyja. Na mestu umora v mestu Dallas s0 duhovniki 'katoliške, baptistične ter judovske vere opravili molitve za umorjenega predsednika. Na Kennedy jev grob na
V TEDEN
vojaškem pokopališču Arlington so pa ves dan prihajali ljudje, mu izkazovali čast ter molili za pokoj njegove duše.
V ZDA so določene tri vesoljske skupine astronavtov, ki ¡bodo pripravile vse za poznejši končni odlet in pristanek astronavtov na Luni. Prvo ekspedicijo bo konec leta 1968 vodil z vesoljsko ladjo Apolo letalski polkovnik James McDivitt. V njegovem spremstvu bosta let. poročnik David Scott te<r civilni astronavt Russel Schwickar. Druga ekspedicija bo odletela v vesolje v začetku leta 1969. Vodil jo bo let. polkovnik Frank Borman, spremljala ga pa bosta letalca M. Collins in W. Anders- Tretja skupina ameriških astronavtov bo opravila svoje v vesolju prav tako v letu 1969. Vodil jo bo znani a-meriški pomorski kapetan astronavt Walter Schirra, njegova spremljevalca pa bosta let. častnik Donn Eisele ter civilni letalec Walter Cunninghan.
Nad Zagrebom so v četrtek 23. nov-ponoči videli tri leteče! krožnike. Tako poročajo Večemje novosti.
Dosed, britanska kolonija Aden ob Rdečem morju je danes dosegla neodvisnost kot Ljudska republika Srednji Jemen.
Indijska zvezna vlada je odstavila kom. vlado Zahodne Bengalije. Zaradi tega so komunisti priredili v glavnem mestu te indijske države Calcuta, večdnevne izgrede in ¡nemire, v katerih je bilo več ljudi ubitih in ranjenih.
ZDA imajo po najnovejših statističnih podatkih 200 milijonov prebivalcev.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Predsednik Ongania na obisku v južnih provincah
Grab Ongania je bil v soboto, 25. t. m., na proslavi 100-letnice ustanovitve mesta Olavarria v prov. Bs. Aires. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik ustanovitelju mesta polkovniku Alvaru Barrosu. V ponedeljek, torek in sredo v tem tednu je pa bil ¡grab Ongania na obisku v južnih argentinskih provincah. Z letalom je najprej pristal v mestu Viedma, v torek je bil v Neuquenu, v sredo pa v mestu Sta. Rosa v prov. La Pampa. Povsod je sprejemal zastopstva raznih krajevnih ustanov, ki so ¡mu spo. ročala potrebe v tam oso jih krajih.
Argentina, in slinavka ter parkljevka ;	v Angliji
Argentinska vlada spremlja z vso budnostjo razvoj dogodkov v zvezi z nalezljivo živalsko boleznijo v Angliji. Zlasti, ko bo vplivna združenja angleških živinorejcev brez vsakih dokazov vrgla v javnost trditev, da je sedanja živinska kuga -prišla v Vel. Britanijo z argentinskim mesom ter da je zato treba pre. povedati sleherni uvoz mesa v Anglijo iz Argentine in ¡sploh iz držav Južne Amerike. Na take neosnovane trditve je argentinska vlada odgovorila, da virusa, ki je povzročil sedanjo nalezljivo bolezen pri angleški živini v Argentini sploh ne poznajo. Klice te bolezni so lahko nrenesle ptice selivke, lahko pa tudi ve. trovi. Argentinski min. za gospodarstvo dr. Krieger Vasena je ¡delal, da imajo evropske države (slinavko doma in je ni treba iskati drugje. Z 'ozirom na zahteve po prepovedi uvažanja mesa iz Argentine so v Buenos Airesu predstavniki vlade izjavili, da hi bila taka odločitev britanske vlade krivična in ibi imela zelo resne ter nevarne posledice ■za nadaljnjo trgovinsko izmenjavo blaga med obema državama.
Da hi argentinska vlada imela jasno sliko glede teh stvari, je dobil drž. sekretar za trgovino in industrijo dr- Angel A. Sola v Parizu navodilo, naj odide v London ter naj. obvesti angleško vlado o argent, stališču glede morebitne prepovedi uvoza argentinskega mesa v Anglijo. Drž. sekretar dr. Angel A. Sola je to storil in zadevno naročilo svoje vlade sporočil drž. sekretarki brit. vlade gospe Dunwoody-jevi, ki je izjavila, da ga bo britanska vlada vzela v resno presojo.
Enako sporočilo argent, vlade je arg. veleposlanik v Rimu dr. Franc Ramos
Mejia dostavil italijanski vladi, kjer so se tudi culi glasovi, naj hi italijanska vlada začasno prepovedala uvoz argent, mesa. Med tem pa je Argentina začela pošiljati meso tudi že na nove trge. Tako so prav te dni začeli vkrcavati 17.000 živih ovac od celotnega števila 100.000, kolikor sta jih kupili državi Kuvait in Saudi jeva Arabija. Razen tega je začelo odhajati v omenjeni državi tudi zmrznjeno ovčje in goveje meso, mesne kon-serve in drugi mesni izdelki v vrednosti treh milijonov dolarjev.
Quod licet lovi non licet bovi...
Vodja bivše intransigentne radikalne stranke odn- poznejšega gibanja za napredek in razvoj biv. predsednik dr-Artur Frondizi je pred volitvami leta 1958 napravil tajni dogovor s peronisti, da so ga pomagali izvoliti za predsednika. Ljudski radikali so pozneje dr. Prondizija strahovito napadali zaradi njegovega političnega dogovora s Peronom. Od tedaj je minilo že precej let in ni več na vladi ne dr. Frondizi in ne ljudskoradikalni predsednik dr. Illia. Toda že dalj časa so listi pisali o dogovarjanju med ljudskimi radikali in peronisti. Zlasti skupina kordohskih in mendioških ljudskih radikalov je na delu za sklenitev takega ¡dogovora. Vodstvo stranke je pred časom odločno zanikalo take poskuse. Toda prejšnjo nedeljo so prvaki ljudskih radikalov ¡dr. Balbin, dr. Illia, dr- Perete in Raul Alfonsin hoteli imeti znova veliko politično pojedino s političnimi govori na eni od estancij v okolici mesta Bahia Blanca. Policija je pa vse dohode do estancije blokirala in je zaustavila vse avtomobile z ljudskoradikalnimi funkcionarji, ker so bivše stranke razpuščene in zato njihovi politični sestanki piso dovoljeni. Iz tega primera je razvidno, da oblast v bodoče ne bo več dovoljevala ljudsko-radikalnih političnid pojedin, kakor se je dogajalo doslej. V mestu Bahia Blanca je pa biv. predsednik ljudsko radikalne stranke dr. Balbin na vprašanje, kaj je na govoricah o pripravljanju političnega sporazuma med ljudskimi radikali in peronisti dejal, da je bil politični dogovor med Frondizijem in Peronom volilni pakt, dogovarjanje ljudskih radikalov s peronisti za skupno politično nastopanje je pa po Balbinu „narodni, konstruktivni dialog, ki ne spreminja individualnosti političnih strank, ampak zasleduje i koristi vseh državljanov“.
Poslanica msgra Ignacija Kunstlji a
'Za 1. adventno nedeljo je 'poslal glavni direktor slovenskega dušnega (pastirstva g. msgr. Ignacij Kunstelj to-le pismo:
Bratje in sestre v Kristusu!
Najprej 'bi rad vas vse iz srca pozdravil, kjer koli ste v svetu. Pišem vam v skrbi za vaš duhovni dobrobit, za vas same, pa tudi za vašo bodočnost in bodočnost vaših otrok.
Z lastno pridnostjo ste si ustvarili svoje ¡domove, jih uredili po svoji sposobnosti, saj smo Slovenci povsod v svetu na glasu kot pošteni, zanesljivi, dobri in sposobni delavci, pa naj bomo v katerem koli poklicu. Največja pa je vaša skrb za vaše otroke, da bi rastli v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.
Da vam ne manjka duhovne hrane, sknbe vaši dušni pastirji. Tako vrše bogoslužje in dele zakramente v jeziku, ki vam je najbližji. Prav tako vas uče krščanstva v valšem materinem jeziku.
Nas vse :pa skrbi, Ikdo bo lahko prevzel to duhovno dediščino, kdo bo lahko tudi v prihodnje razvijal duhovne talente med nami.
Pomagati si moramo sami. Poskrbljeno je za šole in bogoslovna učilišča, ki bodo rada sprejela vsakogar, ki bo sposoben in pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Iz nas samih morajo priti Ibodoči duhovniki, redovniki in sestre-
Vsi smo obvezani prositi Boga, ida bi po svoji milosti izbral in poklical one .ki bi bili med nami pripravljeni delovati za čast božjo in v blagor duš-Bolj kot kdaj moramo danes moliti, da bi Bog izbral delavce za svoj vinograd.
Kot mora biti vrt, v katerem hočemo nabrati lepo cvetje, dcbr0 očiščen in pripravljen, tako morejo priti poklici duhovnega značaja iz dobrih družin, ki se zavedajo polnega pomena krščanske vzgoje in vernega življenja.
Dokler je človek še otrok, ali še ni dorasel, ga vzgajamo. Starši in drugi vzgojitelji mu pomagajo, da postane dober .človek 'in dober kristjan. Ko pa postane starejši, se mora sam truditi, da bo postal in ostal dober človek in deber kristjan. Takrat se začne čas samcvzgoje, ko se začne v človeku razvijati samostojno mišljenje- Ko začne samostojno misliti, se mora že navajati k samostojnemu odločanju. Kot pri drevesu, ko se dobro zakorenini, odstra-
nimo kol, na katerega je bil privezan. Hamovzgoja pa ostane vse življenje, saj se moramo vedno truditi, da bi bili boljši.
t	in vodnica naše ¡sam,ovzgo|je
pa je Cerkev, ki nam daje vedno novih smotrov k popolnosti in kaže pota, po katerih jih dosežemo, zvesta 'Njemu, ki je Pot, Besnica in Življenje.
Le tako bodo zrastli naši bodoči duhovni vodniki.
Kjer koli imate bogoslužje v slovenščini, smatrajte za svoj ponos, da se ga redno udeležujete, pomagajte pri ureditvi, da Ibo lepo: Bogu v čast in korist vaših duš. Brez pomena je tožiti o slabem obisku sv. maše, ki se daruje v slovenščini, ako sami ničesar ne storimo zanjo.
Bog nam je dal poseben dar za petje. Vsi dobro vemo, kako lepo je pri maši, kadar je zares lepo petje. Le nevarnost je, da ob liturgičnih reformah, ki jih je prinesel zadnji koncil, izgubimo smisel za to odliko. Dosedanje Skušnje so Pa povsod pokazale, da se da lepo vključiti tako zborovsko petje kot tudi ljudsko. Strokovnjaki so na delu, da poskrbe za spremenjene mašne dele v melodiji in po besedilu, da se združi oboje, naše narodne posebnosti z ljubeznijo do Boga in do lepe pesmi v Njegovo čast. Tako bomo dosegli, da bo naša daritev izraz naših src. S tem, da so vsi mašni deli, ki jih molimo naglas, v slovenščini, se reforme bližajo svojemu višku. Vaši duhovniki organisti in pevci bodo storili vse, kar je mogoče, saj dobro vedo, da je v skladu z zadnjim koncilom.
V mnogih krajih imate že posebne župnijske svete ali odbore, kakor bi jih že imenovali. Badi pri njih sodelujte, da ne bo le beseda, da ismo vsi katoliška Cerkev. Kjer pa jih še ni, pa jih orioravite z vso' skrbnostjo, da bo tako zaživelo 'novo življenje med nami.
O mnogočem bi moral še pisati, a naj bodo le te misli, saj so naša srčna zadeva, da se samostojna in svobodna celota vključimo v družino narodov v svetu-
Vsemogočni Bog pa naj vam vsem da svojo pomoč, milost in blagoslov!
Notranja trenja med partijci
V Sloveniji so bile 27. oktobra na več mestih občinske konference ZK Slovenije. Na njih so partijski funkcionarji mirili in gladili notranje razprtije, se trudili, da bi med članstvom vzbudili zanimanje za delo v partiji, da bi poglobili njihovo idejnopolitično izobrazbo, pridobili mladin0 za delo v partiji ter prepričali brezposelno doštudirano mladino, da se bodo razmere spremenile in da bodo dobili primerno zaposlitev.
Konference v raznih mestih so potekale takole:
Postojna
Tu so funkcionarji krajevne občinske partijske konference razpravljali o „idejno-političnih nalogah“ komunistov v občinah predvsem v zvezi z nadaljnjim izvajanjem gospodarske preosno-ve in nadaljnjega razvoja samoupravljanja ter v zvezi s preosnovo ZKS. Poudarjali so potrebo, naj bi si komunisti bolj prizadevali, da bi podjetja odprla vrata sposobnim strokovnjakom in izboljšala sedanjo slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Tudi so se pritoževali, da 'so komunisti „premalo
razgledani“, da jim je dovolj ,,le branje dnevnih časopisov, pa bolj poglobljenih ekonomskih in političnih razprav pa ne segajo“. Zato se pogosto dogaja, da komunisti „dostikrat molče, namesto, da bi sproti polemizirali s stališči, ki so jim tuja.“
Maribor
Tu je bila konferenca partijske organizacije višjih šol. Na njej je prevladovala ugotovitev, da je „zaskrbljujoče, da nekatera podjetja velikodušno poklanjajo štipendije samo zato, da študentov ne bi bilo treba zaposliti.“ Ker •diplomirani nimajo možnosti za zaposlitev, se po končanem študiju odločajo za nadaljevanje študija na drugih višjih šolah, med tem pa v Mariboru „vrsta ljudi na odgovornih položajih nima ustrezne izobrazbe ter zato tudi zavira spreiemanje mladih ljudi z ustrezno izobrazbo.“
Kranj
Govorniki so kritizirali „neurejeno štipendiranje in usposabljanje strokovnjakov.“ Ugotovili so, da je v kranjskih uodietjih strokovn0 ustrezno zaposlenih le četrtina delovnih mest z višjo in vi s oko izobrazbo. Pa tudi polovica delavcev ima prenizko izobrazbo. Komunisti ne odgovarjajo na svojih mestih tudi v zdravstveni službi, ker da se „oklepajo starega sistema in težko sprejemajo nove odnose“. ‘Povedali so primere, da nekateri med njimi ..celo demonstrativno izstopajo iz ZK“. Ugotovili so tudi, da je dotok novih članov v partijsko organizacijo v zadnjih letih v upadanju.
Trebnje
Splošna ugotovitev: „Del komunistov še vedno premalo sodeluje v idej-no-nolitičnem obravnavanjem reformnih gibanj“. Ostra je bila razprava o u-pravljanju z gozdovi v zasebni lasti, ki postaja „čedalje hujši politični problem.“ 'Sekretariat za gospodarstvo SB Slovenile namreč ni izpolnil obljub, da bo upošteval upravičene želje lhstnikov gozdov in občine, marveč s svojim stališčem povroča „hudo politično nerazpoložen je na terenu.“ Sklep: Občina mora znova nemudoma seznaniti s tem problemom republiški izvršni svet.
Žalec
Na sestanku so ugotovili, da v obdobju med dvema partijskima konferencama t. v. v času petih mesecev kar „petnajst organizacij ni imelo nobenega sestanka s članstvom.“ Delegati občinske konference so tudi očitali „mnogim organizacijam v kolektivih, da so se zaprle za plotove svojih podjetij“. Zato so zahtevali „terenski princip organiziranosti.“
Kamnik
Na sestanku je bila večina partijcev, članov občinske konference mnenja, da tudi ^komunisti niso vedno našli svojega mesta v družbenem dogajanju. V

«■■■■■■■

Kadar gre za življenje naroda, tedaj mora vsak ozir odpasti. Tedaj moramo vsi, ki ¡tvorimo narod, pdstati edini in s lažni in skupno delati.
Samo v trdni skupnosti pomenimo nekaj tako tu v Argentini, kakor v Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod, če pa ne bomo složni, bomo kakor kapljice, ki nič ne pomenijo. Vse boste dosegli, če boste ostali trdno povezani v skupnosti.
‘(Škof dr- Božman ob blagoslovitvi Slovenske hiše v B’s. Airesu, 25. novembra 1965.,

ninniMiatii
BRALI SMO
Vtisi ob obisku Slovenije
(Napisano po povratku)
Ko človek p0 dolgih letih spet pride 1 deželo svojega rojstva, je v prvi vrsti pripravljen videti dobro stran domovine. Ta se je takoj pokazala. Cerkev ni več preganjana, kot je bila, stanovanjske stiske, kot je bila pred desetletjem, tudi ni več. Pač pa je več svobode skoraj v vsakem pogledu. Slovencem se v Jugoslaviji res bolje godi kot drugim narodom, pa seveda ne ravno zaradi ‘ko. munizma, pač pa kljub komunizmu-Taki so prvi vtisi, ki padejo v oči.
Polagoma začneš opažati drugo stran slike, ki ni talko vidna na prvi pogled, ‘Čez čas udari v o,či pravcata banalizacija vsega življenja, ki ga Slovenija preživlja pod tovariši, človeku se ‘odpre pogled v neuspehe teorije, ki razlaga vse življenje in gibanje kot po. sle-dico ekonomskih sil. Celotna eksistenca takih ljudi se banalizira. Ta banalizacija se vidi povsod, čeprav jo je včasih težko opisati. Naj bo dovolj, če povem po naše: vse je plehko, nekako obrabljeno, dobro le še za smetišče.
Vzemimo kar njihovo protiversko propagando. Naravnost drvarska se mi zdi. Vidi se jim, da se ne znajo in ne morejo vživeti v misli in čustva človeka, ki je resničen vernik, če bi se jaz spravil na preganjanje in napadanje
vere, bi gotovo bolje napravil. Vsa njihova kritika vere in Cerkve je taka, da naravnost pokažejo, da nimajo pojma, kaj se pravi verovati. Njihove polemike proti veri so slabo pogrete verzije raznih polemik iz prejšnjega stoletja. Eden najboljših primerov pogretih riht v tem smislu je Vidmarjevo pisanje o „Svetem Urhu“. Toliko glede njihovega „uničevanja“ vere.
Isto drži — vsaj do neke mere — <c0 se zamisliš v umetnostno in intelektualno življenje te družbe- Knjige, ki jih dovolijo prevajati v slovenščino, so nekatere dobre, druge ‘pač ne. Pazijo seveda, da ja ne bi bilo kje v teh knjigah kaj verskega vmes. Toda ker so pač taki drvarji, jim včasih spodleti-Zanimiv je primer prevoda nemškega pisatelja H. Boella: Die Ansichten eines Clowns. V slovenščini Klovnovi pogledi. H. Boell je globoko veren nemški pisatelj, ki pa kritizira buržujstvo nemške Cerkve in druge njene napake, do neke mere kritizira cerkveno gospodo sploh- Vse, kar piše, je v smislu kritike, ki jo je bilo slišati na samem drugem vatikanskem koncilu. Cepci v Ljubljani so pa njegove pripombe sprejeli kot napad na Cerkev v istem smislu, kot jo oni napadajo. Verniki, ki stvar razumejo, se jim smejejo.
Prav tako bi razni filmi, ki jih do-voljo doma kazati, vedeli povedati kakšno podobno storijo. Bergmanov „Molk" so kazali, ne pa njegove „Zimske luči“, čeprav je ta film prav toliko krščanski ali protikrščanski, kot prvi. Če bi imeli ti cepci res kak pravi pogled v probleme kristjana, bi pokazali najprej Zimsko luč, potem šele Molk. Meni osebno je Molk prizadel dosti manj težav (kljub nekaterim umazanijam v gotovih scenah) kot Zimska luč, ki sem jo videl drugod1. Ta film udari prav v srce krščanstva in nato pusti vso stvar nekje v zraku. Človek dobi vtis, da so slovenski komunisti kot krava, ki bi rada igrala violino. Vendar vsaj v slikarstvu ne -zahtevajo „socialističnega realizma“, ¡kot ga zahtevajo Sovjeti, v pisani besedi pa mora biti kar vsiljiv.
Seveda je še vse polno drugih stvari, ki človeka na obisku tam pošteno jeze. Njih čvekanje 'o socialni pravici in enakosti na primer, medtem ko si lepo 'postiljajo svoje postelje, zapravljajo denar na debelo, si komandirajo visoke penzije ali pa „svetovalske“ funkcije po ¡nastopu penzije. Tako bodo mogli vleči dvojno plačo in še dnevnice povrhu. In „borci“ ¡so si poskrbeli zase in za svoje otroke višje penzije in bolj zgodaj, poleg penzije pa druge pozicije, ki bodo prinesle še enkrat toliko kot penziie. Ni pa nobene možnosti, da bi se mogla vsa ta korupcija efektivno kontrolirati ali odpraviti. Vtis imam, da je partija izgubila tisto notranjo
določenih situacijah, posebno ob nekaterih primerih prekinitve dela, so popustili negativni miselnosti, namesto, da bi se borili za uresničitev zahtev delačcev v organih samoupravljanja“-Občinska partijska konferenca je „odločno obsodila vse poskuse ustavitve dela, še posebej pa odnos nekaterih komunistov do le-teh“.
Na konferenci so tudi ugotovili, da so se nekatera gospodarska podjetja v novih pogojih gospodarjenja v občini „znašla v težkem -položaju“ vzlic temu pa da delavci „(še vedno tolerirajo številne neupravičene izostanke z dela“. Pritoževali so se tudi nad nedelavnostjo mladine.
Krško
Splošna ugotovitev. Delo v partijski organizaciji je v zastoju, toda samo pre-osnova partije še ne daje nobenega poroštva za uspešnejše del0 komunistov, ker „ideološka raven komunistov v občini namreč ni najboljša“.
w ginu m» ■■■■■■■■■■■■■
Št. Juriji pri Celju
Eazgovor. se je v glavnem sukal okoli prodaje kmetijskih proizvodov. Govorniki so grajali intervencijske u-voze, s katerimi se bogate samo izvo-zno-uvozna podjetja, kmetovalci pa trpe škodo, ker so njihove možnosti zelo o-mejene. Večina je zatrjevala, da pri ljudeh narašča nezadovoljstvo ter se ustaljuje „prepričanje ¡o zapostavljanju kmetijskih proizvajalcev“.
Laško
Največ govora je bilo o rudniku, v katerem mislijo prej ali slej ustaviti delo. Partijci so si belili glave z vprašanjem preusmeritve rudarjev na kakšno drugo delavnost
Gornje ugotovitve potrjujejo, da se komunistična partija ni mogla zasidrati med ljudstvom ter da 'je na oblasti ne vzdržuje zaupanje ljudstva, ampak samo- sila partijskega policijskega sistema in nasilja.
Novo preganjanje Mihajlova
Jugoslovanski komunistični režim se nia še za nadaljnja 'štiri leta p0 preboji svojih nasprotnikov tudi takrat, ko, stani kazni.
jih ima varno za rešetkami ječe. Najno-j Ker so mu v to dobo všteli doteda-vejši dokaz za to so zadnji dogodki oko- nje lZapore, mu je ostalo kazni še za li zadrskega profesorja Mihajla 'Mihaj- dve Iet; in deset mesecev. In tu je Ti-lova.	| tov režim sedaj pokazal, da se boji tudi
Kakor je znano, je Mihajlov leta svojega nasprotnika, dasi ga ima za-1965 'objavil svoje kritične misli o s°v- prtega za rešetkami ječe. jetskem režimu v vrsti člankov pod na-j slovom „Moskovsko poletje 1964“. Ker je Titova Jugoslavija kljub navideznim
razlikam zvesta sopotnica Moskve, ga je režim zaradi tega pisanja dal zapreti, natorej za 37 dni.
Toda Mihajlov se ni dal ustrahovati. V juliju 1966 je diktatorju Titu pisal odprto pismo in zahteval, naj mu dovoli izdajati nekomunistično, neodvisno politično revijo. Tito ga je znova ukazal aretirati 8- avgusta ter ga je režim obtožil širjenja protidržavne propagande v •’-^'porivih člankih, ki so bili medtem objavljeni tudi v ¡tujini. Sodišče ga je
12.	septembra obsodilo na eno leto ječe.
Proti vsem predpisom sodnega postopka so nato Mihajlova znova postavili pred sodišče, naravnost iz ječe. Na nrocesu, na katerem so ga znova obdolžili sovražnega- delovanja proti državi — dasi je vse Mihailovo delovanje usmerjano proti Titovemu režimu, ne proti obstoju države — je Mihajlov odločno
Sodišče se je poslužilo prozornega trika sovjetskega pravosodja proglasitve obsojenca za umobolnega, da bi iga na ita način izključilo iz človeške družbe, ne da bi ga seveda istočasno izpustilo na svobodo.
Mihajlovu so v ječo poslali dva komunista psihiatra, ki sta „uradno“ ugotovila, da je Mihajlov „psihopat, ki ni primerno pripravljen za družbeno prilagoditev“. Da bi zadeva izgledala resna, je sodišče na „priporočilo“ obeh uradnih komunističnih psihiatrov znižalo Mihajlovu zaporno kazen sedaj še za eno leto.
¡Mihajlov ta komunistični postopek dobro pozna in je zato preko svojega odvetnika Veljka (Kovačeviča takoj vložil pri Vrhovnem Sodišču protest, zavračajoč „ugotovitve“ Titovih psihiatrov in ustavnost njegove obsodbe-
Po prvi aretaciji so Mihajlova na njegovo prošnjo zaprli v samotno celi-
napadel režim in Tita samega ter je bil eo, da 'bi lažje mirno bral in pisal, po-nato 17. aprila obsojen na štiri in pol zneje pa so ga premestili v ječo z dru-leta ječe s (prepovedjo javnega delova-j gimi priporniki.
moč, ki jo mora imeti vsako gibanje, če hoče res kaj pomeniti in ud časa do časa samo sebe prenoviti. Zdi se mi, da so komunisti postali ljudje brez vsake hrbtenice, ki ne sledijo strankinim navodilom. -Saj jih morda niti ne razumejo ali se pa z njimi ne strinjajo. Se pač boje, da bi zgubili svoje stolčke zdaj in pozneje penzije.
Stranka ali partija je postala čisto navaden „establishment“ z razliko, da sestoji iz same jare gospode. Stari nekdanji priviligirani razredi so v teku stoletij vsaj znali razviti čut za fineso in nebo globino. Sedanjemu novemu razredu pa prav to preprečuje njegova osnovna postavka ekonomizma, ki jih hote ali nehote 'napravlja plitve. Komunisti so postali navadna reakcija, ki zmerom bolj zlagano čveka o enakopravnosti in socialni pravici, toda to farso mora nadaljevati, ker pač mora legitimirati svoje dobro plačane stolčke-
Tudi njihova socialna zakonodaja,
katero s0 komunisti res lahko ponosni, bo zaradi raznih „reform“ in padanja denarne vrednosti postala manj in ¡manj vredna. Penzije ne rastejo v sorazmerju z narastkom cen življenjskim potrebščinam. Ljudi puste, da kritizirajo, toda nikakega efektivnega sredstva ni, da hi vlado vrgli, nîïi ne kakšne pokrajinske. Tisti „odstop“ pred letom v Ljubljani je bila spet sama farsa.
V svoji gluhosti so pa komunisti še
zmerom prepričani, da drže vso resnico in zgodovino za rep. Za kak resen „dialog“ j« zelo malo komunistov pripravljenih, na tistih malo nima nikakega vpliva. Komunistom -na splošno je dialog s krščanstvom še vedno le spreobračanje tistih, ki so preveč zabiti, da na prvi, pogled ne vidijo in ne sprejemajo svetle luči zonegavljenega Mar-xovega evangelija. 'Tako dobi človek pred uči v domovini čudno kombinacijo nekega kompleksa nadvrednosti in naj-■hlujšega podrepništva. Pravzaprav pa taka kombinacija is psihološkega vidika niti (ni tako čudna.
Tudi skoraj ¡drugače hiti ne more, ko so pa na vladi po 22 letih še vedno iisti ljudje, ki so odgovorni za vse, kar še je zgodilo v zadnjih 26 letih. Spremenili so se v toliko, da so v teku teh let postali debeli mački, ki se zelo hoje, da (bi jim kdo jemal prostor na son Ta prostor ¡so si pač priborili vsaj ■> svojih mislih — ideloma pa tudi res — z žrtvami v gozdovih med vojno. Pr«, znajmo jim, da te žrtve niso bile ma'-hine. Doprinašali ¡so jih po večini z id >-alizmom v zaupanju na odrešilno moč marksizma. Tudi po vojni so mnogi s poštenimi nameni prevzeli oblast in rt) žrtvovali za uispeh Marxovega evar «relija. Toda obrnilo se je drugače in nanos je od vsega njihovega navijanja marksističnih strun dovolj vidna vsakdanja banalnost življenja pod kor >-nizmom.	„j
(Misli, Avstralija, oktober 19> „ ,

S:
Začetek šole brez šolskih knjig
V Sloveniji je vseh šolarjev v osnovnih šolah skoro četrt milijona, šolsko
leto na osnovnih šolah kakor tudi na >
vseh vrstah srednjih in visokih šol ter na univerzi se je začelo v septembru. Začetek je bil v znaku že starih težav: za začetek šolskega leta je manjkala cela vrsta šolskih knjig. Npr. za 8 razredov osnovnih šol ni bilo natisnjenih 5 obveznih učbenikov, za gimnazije ni bilo na razpolago 11 šolskih knjig in cela vrsta pomožnih učnih knjig. Zato so znova prihajali ljudje z vprašanji, kdo je kriv, da se te pomanjkljivosti ponavljajo vsako leto. Iz vprašanj in očitkov prizadetih ljudi ter odgovorov nanje predstavnikov oblasti je razvidno, da je pred leti izdajala v Sloveniji šolske knjige samo Državna založba Slo-cenije. Sedaj jih izdajata tudi Mladinska knjiga v Ljubljani ter založba Obzorja v Mariboru. Natis šolske knjige dobi podjetje, ki je na javnem natečaju najcenejše- Založbe se ob prevzemu dela obrežejo-, da bodo .knjige pravočasno natisnjene, pozneje pa pogodbe ne drže ter se izgovarjajo na prezaposlenost tiskarn. Zato so nekateri mnenja, da bi bilo treba v pogodbe vnesti tudi določilo o plačevanju kazni za neizpolnitev prevzetih obveznosti do določenega roka.
Ogromna škoda vsletdi požarov
'Iz podatkov Gasilske zveze Jugoslavije je razvidno, da je v Sloveniji v letu 1966 zgorelo 262 gospodarskih poslopij, 2'54 stanovanjskih hiš, 80 tovarn, 62 trgovin in delavnic, 82 avtomobilov ter 54 skladišč z zalogami. Ob koncu lanskega leta so našteli 1077 požarov, ki so povzročili dve milijardi škode. V prvi polovici leta 1967 je bilo v Sloveniji 714 požarov ter je ogenj pogoltnil novo poldrugo milijardo.
Ob navajanju teh podatkov kronist v ljubljanskem listu ugotavlja, da do požarov prihaja v velikih primerih vsled malomarnosti, ali ipa iso po sredi celo namerni požigi, kajti dogaja se dosti-kra, da požari nastajajo v zadnjem času največ v podjetjih, ki so v težavah ali na robu prepada, ali pa v takšnih, kjer je notranja organizacija slaba-Veliko je požarov vsled nepazljivosti. V Sloveniji je bil npr. vsak četrti požar zaradi „malomarnosti“. Zaradi malomarnosti je npr. zgorel beograjski ,,Sajam“ (750 mil, škode), vukovarski tekstilni kombinat (950 mil-), tovarna vagonov Goša (500 mil.), na Cetinju je zgorela tiskarna Obod z novimi stroji in nenadomestljivim zgodovinskim gradivom. V Sloveniji je zgorelo zaradi nepazlji-
vosti 282 objektov. Otroci so v letu 1966 zanetili 174 požarov, letos pa 96.
Za kanclerja ljubljanskega nadškofijskega Ordinariata je bil imenovan Franc Vrhunc, dosedanji nadškofijski tajnik, doma iz Selc nad Škofjo Loko. V duhovnika je bil posvečen leta 1952-Več let je bil tudi tajnik nadškofa Antona Vovka.
V	Ljubljani so vozne listke v mestnem prometu podražili od 50 na 60 st. din.
V	Radencih so v osmih mesecih let-feta napolnili 39-753.251 steklenic z mineralno vodo. V letu 1966 so napolnili 82.637.010 steklenic.
V	Škofji Loki je bilo cib koncu septembra 1967 priglašenih več kot 150 nezaposlenih, t. j. polovico več kot lani.
Doba cen. Na seji občinske skupščine Sevnica so razpravljali nedavno o gozdarstvu. Med’ drugim so očitali gozdarjem, da večina ne pozna cen posameznih vrst lesa. V nadaljnji razpravi je prišlo na dan. da si vseh cen niti ni tako lahko zapomniti. Sam0 za hrastov (okrogli) les je odobrenih 178 cen. Kot da hi matematiki poznali na pamet logaritmične tablice!
(¡Delo, 28. okt- 1967)
Umrli so. V Ljubljani: Rozalija Ži-ško roj. Kožar, Karel Koprivec, avto-taksist, Anica Juvanuš, uslužb. filozofske fakultete, Milan Bevc, direktor dopisne delavske univerze, Irma Sušnik roj. Markovič, Lojze Černota, pom. direktorja v p., Marija Pavčič roj. Breskvar, Marija Štefančič roj. Vrhovnik in Anton K-ržin v Zadvoru Franc Vozel, upokojenec v Tržiču, Angela Vengust roj. Selič v Šoštanju, Marija Lapornik roj. 'Leve v Trbovljah, Alojzij Sedej v Mengšu, Ludvik Hiti v Robu, Franc Klinar v Celju, Jože Golob na Polici, Jakob Umek, upokojenec v Trbovljah, Ivanka Černigoj roj. Horka r Celju. . Frančiška Hlebš roj. Babnik v Bizoviku, Jožefa Meglič v Kninjem vrhu, Pavle Kovač v Ajdovščini, Fani Cigale v Senožečah, ida Škufca roj. Kranjc v Velenju, Joie Strnad v Podgorici, Ivanka Berjak roj. Omeraa, vdova biv. trg. v Kranju, Alojz Papei v Novem mestu, Franc Kurnik ▼ Kopru, Mara Gregorec, fin. inšpektorica v p. v Ptuju, Zora Cerar v Celju, Tone Omejc v Stični, Franc Jeglič v Podtaboru, Alojz Urbančič v Baču, Ludvik Jesenovec, mizar v Borovnici, Ana Jelenc v Kranju, Frančiška Čepon v Horjulu, Ivana Kralj roj- Kovač v Podgorici, Janez Ulčar na Jančah, Anton j Gričar v Ponikvah in Franc Jamovi", učitelj v p. v Vinici.
ŽECMNJE V SLOVENSKI HIŠI
I L O V I N C I V
BUENOS AIRES
V nedeljo, 3. decembra, bo ob 17,30 v ulici Neeochea 300, Barrio Catalinas ■Sur, La Boca, posvetitev in otvoritev cerkve Naše Gospe — Matere izseljencev s koncelebrirano mašo kardinala Caggiana in direktorjev narodnostnih skupin. Ob 19 branje poslanice Pavla VI.
CASTELAR
Prijateljski večer ob 60-ietnici Franceta Perniška
Društvo Slovenska pristava je pripravilo svojemu predsedniku Pernišku za njegovo 60-letnico lep prijateljski večer. Bil je na .Pristavi v soboto 25. novembra zvečer. Udeležilo se ga je okoli 60 rojakov iz Morona in Caste-larja, ki spadajo v .območje Slovenske pristave ter so vključeni v slovensko dejavnost na njej. Pa tudi iz Buenos Airesa.
Prijetno domačinsko vzdušje 'je ustvarila mala Verica Z-určeva s pesmico, ki jo je Pernišku za njegovo 60-letnico napisal g. župnik Gregor Mali. S prisrčnimi voščili je jubilantu izročila tudi šopek rdečih nageljnov-
Med večerjo za pogrnjenimi in z nageljni ter zelenjem okrašenimi mi: rsii so Francetu Pernišku napili ter ir jiq topla voščila: Podpredsednik dru-š .slovenska pristava g Mirko Kopač v imenu društva in vse slovenske dejavne, iti na Pristavi, g. direktor msgr. Anton- Orehar, g. Rudolf Smersu g. Aleki&tnder Majhen v svojem imenu in zasto®s.tvu Zed. Slovenije — prebral je tudi < -sstitke predsednika Zedinjene Slo. venij g. B.oža Finka •—- in končno g-Milo Stare. ¡k.i je kot prvi predsednik Društvi Slovencev 'omenjal jubilantovo delo žihsti v tem društvu.
' SlaVljenec se je nato vsem govornikom zahvalil za voščila. V prvi vrsti je izr ,tel zahvalo Bogu, da mu je dal nr'- i dosedanja leta, zatem pa svo-jjnjski družici za vso pomoč in /anje dela, ki ga je v življenju
A * O f n T I N 1
moral vršiti, in težav, ki so ga dostikrat spremljale.
Po jubilantovi zahvali se je priglasil k besedi še g. dr. Jože Krivec. Najprej je Francetu Pernišku izrekel voščila v imenu soseske v naselju Alto Ca-stelar, nato pa Je zapel dluhovito parafrazirano najlepšo slovensko napitnico „En starček je živel“ na jubilanta, njegovo rojstvo v Radečah, prihod v Ljubljano, porok.o, rojstvo otrok in sedanje delo na Pristavi. Krivčevo duhovito pesnitev je spremljalo navdušeno odobravanje. Njene odpevne dele so peli vsi gostje z veselim razpoloženjem, ki ga je 'bil poln ta večer. Krivčeva pesem ga je pa še povečala in .poglobila ter večer napravila tako topel, prijetem in prisrčen, kakor ga že dolgo nismo imeli na Pristavi.
RAMGS MEJIA
Občni zbor Slomškovega doma
Bil je to že deveti in je bil ob lefpi udeležbi članstva v nedeljo, 19. novembra 1967. Vodil ga je predsednik odbora g. Herman Zuplan ml. Po čitanju in odobritvi zapisnika 8. občnega zbora so poročali posamezni odborniki. G. Marijan Šušteršič je podal tajniško poročilo, blagajniško pa g- Franc Vester. O prireditvah je spregovoril g. Franc Pergar, prerez kulturnega, dela in težav ob njem pa je podal g- Marijan šifrer. Za izčrpnim poročilom mladinskega referenta g. Marijana Lobode pa smo zvedeli še za stanje Medsebojne pomoči Slomškovega doma, ki jo skrbno vodi g. Zupan Herman st. V imenu nadzornega odbora je -poročal g. Matevž Potočnik. Iz vseh izdelanih poročil se je videlo živahno delo odbora in članov. Saj je odbor imel v preteklem letu 46 rednih sej, na katerih je bilo sprejetih 377 sklepov, članov ima Slomškov 'dom 242. V preteklem poslovnem letu so umrli
Na zadnjo nedeljo v novembru je vsako leto v Slovenski 'hiši celodnevna prireditev v spomin na rajnega škofa dr. Rožmana in na blagoslovitev prvih prostorov v njej, ki jo je pred 11 leti izvršil osebno naš veliki duhovni vodnik. Letos je bilo žegnanjsko slavje v nedeljo dne 26. novembra.
MAŠA ZA ŠKOFA ROŽMANA IN
DOBROTNIKE SLOVENSKE HIŠE
Proslava obletnice blagoslovitve Slovenske hiše se je začela dopoldne s sv. mašo. Ob pol dvanajsti uri je pristopil k oltarju g. direktor m-sgr. Anton Orehar ter je opravil sv. .daritev Bogu za pokoj, duše škofa idr. Gregorija Rožmana ter za'vse žive in mrtve dobrotnike Slo. venske hiše.
V cerkvenem govoru je razvijal misli o pomenu nedeljskega slavja in poslanstvu Slovenske hiše med slovenskimi izseljenci v Argentini.
Med sv. mašo je pel slovenske cerkvene pesmi pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija ter ob spremljavi ge. Anke Savelli-Gaserjeve.
' Po cerkvenem opravilu je ostalo veliko rojakov v Slovenski hiši na kosilu ter so nato čas do začetka -popoldanske prireditve porabili za razgovore s prijatelji in -znanci ter -za ogled! prostorov v Slovenski hiši.
POPOLDANSKA AKADEMIJA
Koncert slovenskih otrok
Popoldanski kulturni del prireditve se je začel ob petih z nastopom otrok iz vseh slovenskih šol na področju Vel. Buenos Airesa. Pester je bil pogled na lepo razpostavljene otroke na odru, še lepša pa ugotovitev, da slovenski pesmi gdč, učiteljice in g. učitelji posvečajo vso ljubezen in pozornost, o čemer je pričala vsaka odpeta pesem. Otroke sta pri petju spremljali ga- Marjana Bata-geljeva na kitari in gdč. Rezka Marnova s harmoniko.
Vsi otroci — res močan otroški zbor je bil to — so najprej zapeli pesem „Tam gori za našo vasjo“, nato pa ,,'Po Koroškem, po Kranjskem“, samo fantje pa pesem „Marko skače“. V dvorani so sprožili val odobravanja.
Zatem so bile na sporedu pesmi, ki so jih p-eli otroci slovenskih šol iz posameznih krajev.
'Moron je bil prvi na vrsti. Dekliči in fantiči te šole so -se lepo postavili s pesmijo „Lepo mi poje črni fco-s“. Za njimi niso nič zaostali otroci slovenske šole iz San Justa :s pesmijo „Le sekaj, sekaj smrečico“, otroci slov. šole iz San
Martina so -s pesmijo lepo povedali, kako „Barčica po morju plava“, 'ocroei iz .Slomškove šole v Ramos Mejii so nas pa povedli v -domovino na Bled ter so zvesto sledeč svojemu dirigentu g. Tinetu Selanu .odpeli' pesem „Po jezeru“.
Koncertni del so zaključili zbori navedenih slovenskih šol — otroci so bili ves čas koncertnega .dela vsi na 'odru — z ljubko slovensko narodno „Navzgor se širi rožmarin“.
Vse točke koncertnega dela popoldanske akademije je napovedoval in povezoval v celoto g. Lojze Rezelj.
Beseda g. msgra. Oreharja
Ob ploskanju navzočih je stopil na oder. Kakor navadno, je tudi letos podal pregled' opravljenega -dela in povedal misli glede načrtov za bodočnost.
Dejal je, da naj bodo njegova izva-ianja „beseda zahvale, resnice in načrtov“, zatem je pa razvijal tele misli:
Enkrat na leto se posebej ustavimo ob Slovenski 'hiši, t. j. na dan žegnanja, ne da bi sicer nanjo ne mislili, ker smo jo sami ustvarili.
Beseda zahvale. Zahvala Bogu in vam. ki ste razumeli pomen in potrebo, da je zraslo to, kar smo 7. maja t. 1. blagoslovili po nekaj letih truda. Koliko dela, truda, žrtev. Po večini je vse to skrito. Zato se zahvalim vsem brez navajanja imen posameznikov, ki ste kakorkoli sodelovali pri graditvi Slovenske hiše.
Beseda, resnice. Ko imamo Slovensko hišo, vidimo, da nam je središče slovenskega delovanja, ne da bi kakorkoli ali komurkoli jemala ali kratila -svobodo. Vse ustanove jemlje za stalno ali le za nekaj časa pod streho, ne da bi iim merila njihove pravice ali določala tir. Vsaka od njih v veri, kulturi, politiki, dela po svojem načrtu s svojo -odgovornostjo in ima streho toliko časa, dokler ne nasprotuje koristim naroda.
Slovenska hiša nam je trdna opora naše samozavesti in življenja, da brez strahu pred komerkoli uresničujemo svoj načrt ohranitve slovenskih izseljencev v Argentini in posredno svetu.
Beseda o načrtih. S tem, kar je narejeno, še ni vse doseženo- Najnujnejše imamo. Toda to nas ne sme uspavati, da bi pozabili na dolžnost, ki jo še . imamo, da dosežemo v celoti vse, kar nam je potrebno.
Na nas je, da zgradimo kapelo in prepotrebne .prostore za šolo in organizacije. Ko se moramo za vse to, kar je dosedaj postavljeno v Slovenski hiši zahvaliti poleg slovenskim darovalcem v veliki meri tudi zunanji podpori, bomo morali v bodoče računati po večini na lastne dohodke.
Vsak teden
PREVARANI
Dr. Alojzj. Gradnik
V pM&vatr iede\n& 'Silani duše cveti umr rali so ti 'in vseh stvari drugačna, zdaj pcidoha še ti zdi, kot so ti kazali jih šainj obeti.
Niei oibupuj! Če vetru hlad otresa rumeno listje v gozdu, sonca zora ilmai mlad vejami še več prostora, kot so pat dala- gosta prej drevesa.
Kapela naj bi bila spomenik mira in žrtvam ter spomenik vsem našim dragim, ki umirajo doma in ne moremo obiskovati njihovih grobov. V kapeli naj jim bo postavljen kamen hvaležnosti, -da ga ¡bomo lahko videli in obiskovali.
Bog naj nam da vsem moč in stanovitnost, da bom o izpolnili ta načrt za postavitev doma dela in življenja tudi za rodove, ki sedaj rastejo in bodo prišli za nami. To bo ustvaril Bog in naše sodelovanje, da bodo ljudje v zgodovini vedeli, ida so to delali Slovenci, ki nočejo umreti, ampak živeti.“
G. msgr. Orehar je končno povedal, da so stroški za dosedaj izvršena dela V Slovenski 'hiši -stali 19 milijonov pesov. Od tega zneska je -še 5 milijonov dolga.
Govor g. msgra. Oreharja so zbrani rojaki sprejeli z odobravanjem.
Variete: Žegnanje v Slovenski hiši 1967
To točko je za letošnje žegnanjsko slavje pripravil -g. Stanko Jerebič. Z raznimi točkami so nastopili Lojze Rezelj, 'Tone Mizerit, Jože Žakelj, Boštjan Petriček, Tone Bergant, Lučka Bajec, Andrej Fink ter drugi ter posegali z nekaterimi 'duhovitimi domislicami tudi v sedanjo splošno in posebej našo slovensko izseljensko problematiko. Ljudje so bili z njo zadovoljni in so tako g. Jerebiča, kakor vse nastopajoče nagradili s ploskanjem.
DRUŽABNI DEL
Po popoldanski akademiji je bila v njej so ostali ljudje vse do večernih ur. Slovenski hiši družabna prireditev. Na Tiu so -se dobili stari znanci in prijatelji, se pogovorili med' seboj. -Slovenska mla-dina je pa zasedla prostor pred svojimi društvenimi prostori- Dekleta m fantje so ob spremljavi kitare prepevali slovenske narodne pesmi ter so toplo slovensko družabnost in domačnost razširjali tudi med vse ostale -goste.
Za postrežbo so skrbela dekleta in fantje.
trije člani, katerih spomnil z molitvijo.
se je občni zbor
Pestro sliko poročil je zaključil govor predsednika g- Hermana Zupana ml. Spomnil s© je pokojnega g. Janeza Kalana in njegovega poziva „Fantje, držite vkupaj!“, nato pa poročal o akciji za imenovanje njegovega naslednika.
POČITNIŠKI DOM v Kordohsk-ih gorah bo odprt le za Slovence od 13. januarja do -konca februarja. Kdor želi svoj oddih preživeti v njem, naj se prijavi čim prej na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Córdoba. Vozni listek kupi šele, ko dobi odgovor, da je zanj še prostor v Domu. Za neprijavljene ne bo prostora-
Podrobna pojasnila daje po dobroti Dušnopastirska pisarna na Ramón Sal-conu 4158.
PREJELI SMO V OCENO:
Knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu:
1.	Koledar Družbe sv. Mohorja 1968
2.	Vinko Zaletel: Po Daljnem vzhodu
3.	Henrik Sienkiewiz: Quo vadiš s slikami Jožeta Beraneka
4.	Franc Jeza: Moč/ ljubezni. Povest
Vse knjige stanejo 1.200 pesov ter
jih ima na razpolago Dušno-pastirska pisarna, Ramón Falcón 4158, Bs. Aires.
Izpiti na Ukrajinski katoliški univerzi -bodo: v učnih prostorih v Slovenski hiši 10. decembra ob 10 dopoldne — Primerjalna slovanska literatura,, slovenska literatura, slovenska umetnost;
v učnih prostorih v Ukrajinski hiši: 16. decembra ob 17 — Uvod v filozofijo (pismeno); 23. decembra ob 17 — Doktrina 2. vatikanskega koncila, zgodovina politične organizacije vzhod. Slovanov.
DOHOD V ŠKOFOV ZAVOD Rivadavia 234, Adrogue, 3. decembra
1.	Z vlakom iz Haeda: Odhod v nedeljo ob 7.40 in 9.15 ter 13-51. Do Mar-mola (vozi -pol <ure). Na postaji Mar-mol kolektiv San Vicente ali št. 4 do Aguas corrientes, Adrogue (kakih deset minut). Potem tri kvadre peš do zavoda.
2.	Od Moroina s costero: do Adrogue in naprej do Garage San Vicente, potem peš pet kvader (prečkaš železnico). — Ali s costero do Lomas de Zamora (c. Laprida), tam kolektiv za Long-champs ali Villa Calzada ali Glew, izstopiš Adrogue, c. Jorge, potem peš tri kvadre. — Isti dohod, če prideš do Lo-masa -s kolektivom 223 ali s svojim avtom (tlakovana cesta z več strani do pol kvadre o.d zavoda).
3.	Z Retira: Podzemska do Consti-tueiona. tam vlak do Adrogue (40 mi
OBVESTILA
Sobote, 2, decembra 1967:__
Slovenski dom, San Martin, popoldne sklep šole. zvečer ob 19 miklavževanje (tajnik posluje ve-s d:an).
Nedelja, 3. decembra 1967:
Celodnevna prireditev v škofovem zavodu v A-drogueju.
Petek, 8. decembra 1967:
V	Slomškovem dfflmu ob 18 Sv. Mil klav-ž za otroke.
V	Slovenski hiši ob 19. proslava
Brezmadežne.
Na Pristavi v Castelarju sv. Miklavž ob 19.
Nedelja, 10. decembra 1967:
Slovenski dom v San Martinu: Pevsko glasbena prireditev ob 16 v kolegiju Sagrado Corazon.
V	Slovenski hiši ob 18. čajanka SCO in SFZ z miklavžervanjem.
V	prostorih Atenea Don Bosco^ T Mejia, o-b 10 dopoldne 12'. društveni ta-
nut). Izstopiš in prečkaš progo, tam bor Društva slovenskih protikoim ¡borcev kolektiv št. 4 ali 118 ali San Vicente Tabor.
do Aguas corrientes (5 minut) in tri V Slomškovem doimu ob 20 misijon -kvadre peš do -zavoda.
SKLEP ŠOLSKEGA LETA v slovenskih šolah
sko predavanje.
Torek, 12. decembra 1967:
V Slovenski hi Ti ho ob 16 ga. Nar o
Berazate-gui: sobota, 2. decembra ob 16;' Osterc govorila materam in ženam o Carapachay: petek, 8. decembra ob 18; slovenskem Božiču v Argentini. Ca-stelar: sobota, 2- decembra dopoldne ob 11 -sv. maša;
liarnos Mejia: sobota, 2. dec., ob 18;
NedeHn., 17. decembra 1967:
V Slomškovem domu družinska n -delja. -Po maši predavanje g. id'r. Alojzija Bercata.
San Justo: sobota, 2. decembra ob 18;
San Miartin: -sobota, 2. decembra, pop.
„V splošnem je to vesela, sočna in sončna knjiga“
Tako jje zapisal dr. Tine Debeljak v oeeai aajnovejše knjige Marjamn Marolta
VfEp"	V
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA
Vsakogar, ki jo je doslej bral, je spravila v dobro voljo
Celodnevna prireditev v Škofovem zavodu
NEDELJA
3
DECEMBRA
za osmo obletnico smrti škofa dr. G. Rožmana in ob 15-letnici zavoda
DOPOLDNE:
ob 11.00 koncelebrirana sv. maša za žive in mrtve dobrotnike zavoda Po maši asado
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo« Stare Redactor: J©sé Kroselj Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
MMN
POPOLDNE:
ob 15.00 Blagoslovitev prostorov v novi zgradbi zavoda
Odkritje in blagoslovitev spominske plošče pokojnega Škofa dr. G. Rožmana, ustanovitelja zavoda Akademija v čast pokojnemu škofu Družabni del
Dobrotniki, bivši gojenci zavoda in njihove družine, prijatelji ustanove, častilci polk. škofa — 3. decembra 1967 na svidenje v Adrogueju PRIREDITEV' BO OB VSAKEM VREMENU. — PROSTORA POD STREHO JE DOVOLJ.
	T. E. 69-9503 Argentina
1 o » Z	FRANQUEO PAGADO
l id - z s a: « £	Concesión N* 5775
8,11	TARIFA REDUCIDA
1 <	Concesión N’ 3824
| Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual Ns- 918-387	
Slovenski dom v San Martinu
vaibi vse rojake in rojakinje na
VI.
PEVSKO GLASBENO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, 10. decembra, cb 16
v dvorani kolegija flagrado Corazón, Córdoba 124 (nasproti Slov. ¿orna). — Sodelujejo: Slovenski pevski zbor v San Martinu Mladinski zbor, Mladinski orkester, Dekliški oktet, Harmonikarska šola, pevci
solisti in pianisti
Programi ipo 150, 100 in 50 pesov, ki veljajo kot vstopnice, bodo na razpolago pol ure- pred prireditvijo -pred dvorano
W>	—O—<xr1''
#	'i
|	Slovenski dom
|	v San Martinu
MIKLAVŽEVANJE v soboto, 2. decembra j ob 19.
(Tajnik posluje že od 10 dalje v skavtski sobi)
••••
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
PRIHOD SV. MIKLAVŽA v slovenske šole
Berazategui: sobota, 9. dec. ob 20-30; Castelar: petek, 8. decembra, ob 19; Carapachay: petek, 8 decembra, ob 18; Ramo® Mejj/ai: petek, 8. d)ee.„ ob 18 (po sv. maši);
San Julsto: sobota, 2. decembra, ob 18 (po sklepu šole);
San Martin: sobota, 2. dec. (po sklepu
šole).
SDO
SFZ
sporočata vsem dekletom in fantom Velikega Buenos Airesa, da bo na praznik, 8. decembra ob 19
PROSLAVA BRREZMADEŽNE
Najprej bo sv. maša, nato pa proslava, pri kateri sodelujejo krožki SDO in odseki SFZ
SVETI MIKLAVŽ
-pa bo obiskal dekleta in fante v nedeljo, 10. decembra ob 19.
ikraj: Slovenska hiša v Bs. Airesu
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta- baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Liljan, Francia 952 T. E. 736 ali 516
V petek in soboto od 9—13
■ ■■■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■•««■•■■■■■■■■■■■■■■■■■a
MLADINA SLOMŠKOVEGA] DOMA PRIREJA
Miklavžev večer
za odrasle
V Soboto, 9. decembra ob 20.30 na vrtu Slomškovega doma
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV “TABOR”
V ARGENTINI
sklicuje v skladu s členom 16 društvenih statutov, :za nedeljo dne 10. decembra 1967 ob 10 v prostorih “Atenea Don Bosco” v Ramos Mejia
12. REDNI DRUŠTVENI TABOR
Dnevni red:
1.	Ob 10 v kapelici “Atenea” sv. maša za pokoj generala L. Rupnika in vseh ostalih protikomunističnih (borcev in žrtev.
2.	Spominska komemoracija za vse žrtve komunistične revolucije z govorom prof. dir- Srečka Baraga.
3- Redni društveni občni zbor.
Za članstvo je udeležba tabora častna borčevska dolžnost. Vabimo pa tudi njihove svojce in prijatelje naše organizacije, da prisostvujejo spominskemu delu tabora. — /Po končanem taboru bo za udeležence isto tam skupno kosilo.
Milan Amon, tajnik	Ivan Korošec, starešina
V (torek, 12. decembra ob 16. uri
bo v Slovenski hiši govorila slovenskim materam in ženam o Slovenskem božiču v Argentini
GA. NACA OSTERC
Slovenska tiskovna družba EDITORIAL BARAGA, S. R. L.
Pedernera 3253, Buenos Aires
SLOVENSKA IZVIRNA KNJIGA —
NAJLEPŠE DARILO
NARODI ŽIVE IN SE KREPE IZ SVOJE ZGODOVINE
Naš čas je poln politične problematike, pregled slovenskih podaja knjiga spominov
Ruda Jurčec:
SKOZI LUČI IN SENCE II.
(1929—>1935)
strani 587 in XX strani ilustracij
„...Ruda Jurčec je mojster peresa! Piše z; lahkoto, ker je bistrina njegovega duha velika... Razgledan je po memoarski literaturi... Kot opazovalec iz ozadja... s svojimi duhovitimi, vedrimi, od želje po resnici narekovanimi besedami upodablja tisti čas in prispeva svoj delež k poznanju najnovejše zgodovine Slovencev...“
(Vinko BELIČIČ, Radio TRST, 19. julija 1967)
CENA: broš. 1200 pes-ov, vez- 1500 pesov. — Prvi del obsega dobo 1914—1929 (str. 357) je /broširan razprodan in je cena'za vezan izvod 1100 pesov. — Možno je tudi odplačevanje v obrokih.
KNJIGO MORETE DOBITI PRI ZALOŽBI, PRI POVERJENIKIH SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE IN V PISARNAH SLOVENSKE HIŠE, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires
OBA DELA (944 strani drobnega tiska) NAJPRIMERNEJŠI BOŽIČNI DAR ZA MLADA VEDOŽELJNA SRCA
Iz umetnostnega živlienjja v domovini
V	začetku avgusta so se začele vidne priprave za mariborsko razstavo baročne skulpture ma Slovenskem štajerskem, ki obeta biti letošnja največja li-kovno-umetnostna prireditev v Mariboru. (Gl. spodaj!)
V	galeriji Prešernove hiše v Kranju je razstavil 15 /olj in več risb akademski slikar Leon Koporc.
Za skoraj ves mesec avgust je predvidena v Postojni razstava slikarja Stojana Roznovskega, ki je sicer rodom Makedonec, a živi zdaj stalno v Postojni.
V	Zagrebu je izšla študija o slovenskem slikarju, ki pa je zlasti v ilirski dobi vneto deloval v Zagrebu, Mihi Stroju, izpod peresa dr- Anke Simič ■— Bulat in sicer v izdaji zagrebškega društva umetnostnih zgodovinarjev.
7.	avgusta so odkrili v Škofji Loki spomenik /slikarja impresionista Ivana Groharja.
8.	avgusta je razstavil v Mali galeriji v Ljubljani kipar Stev/an Luketič iz Zagreba, 'ki je po poreklu pravzaprav Črnogorec.
Začela se je kampanja -za razstavo umetnikov iz Lužiške Srbije v Sloveniji.
Pod imenom Trigon so ta čas razstavili izbrani umetniki iz Avstrije, Italije in Jugoslavije v Gradcu.
Sredi meseca avgusta je bila v raz-
stavnem -salonu v Mariboru razstava slikarjev Bogdana Čobala (grafika), in Vlada Potočnika (tudi olja).
Ta čas so restavrirali v cerkvici sv. Miklavža v Kostanjevici freske Jožeta Gorjupa. Restavrator je bil Tomaž Kva-s. Jože Gorjup je bil rojen pred 60 leti, je mlad umrl pred 35 leti in je zdaj precej zanimanja za njegovo delo. Bil je v glavnem ekspresionist in je kot /svoje predstavitveno delo poslikal cerkev sv. Miklavža v Kostanjevici, kar je bila napoved novega ekspresionističnega cerkvenega slikarja na Slovenskem. A po posliikanju cerkvice /sv. Miklavža se je Gorjup posvetil bolj grafiki ih opazovanju živalskega sveta. Ko bo slikarija v cerkvici sv. Miklavža restavrirana, bo novomeška Dolenjska galerija priredila Gorjupovo retrospektivno razstavo, uvod v katalog bo napisal dr. France Stele, grafične razstave prezgodaj umrlega umetnika bodo pa še v Krškem, Zagorju, Trbovljah in šo-štajaru in v Brežicah.
V Šen-t Jurj-u ob j. ž. je bila razstava slikarjev — amaterjev Vrečka, Ipavca, Vodeba, šarlaha in Gorenška.
|Sl/ovenis/ka žurnalistka je pisala o restavriranju umetnin v srbskih samostanih Dečanih, Peči, Sv. Arh-angelu pri Prizrenu in v Gračanici, nadalje v džamiji v /Prištini in v saški (saških rudarjev) cerkvi v Starem trgu.
V	Novem mestu so odkrili na Znan-čevih njivah halstatsko gomilo; izkopavanja /bodo trajala izgloda eno leto.
Muzej v Celju ima veliko načrtov glede spomeniškega varstva, pa žal premalo sredistev. (Gl- spodaj!)
27. avgusta je bila o-dprta v Kun-sthalle v Bremenu razstava jugoslovanske grafike v priredbi ljubljanske Modeme galerije. Ta razstava se bo preselila v še druga nemška mesta.
/Ob izidu Baročnega kiparstva dr. Sergija Vrišerja je vodstvo Mladinske knjige sklicalo žurnalistično konferenco, na kateri so napovedali skorajšnji izid še dr. Cevčeve Gotske -skulpture in dr. Sumi jev e Baročne arhitekture. Pri tej konferenci je bilo rečeno, /da imam/o Slovenci treno/trio -preko sto umetnostnih zgodovinarjev.
V	zadnjem času precej pišejo o neolitskem naselju pri Lepenskem vrhu, 14 km od Donjega Milamovca v Djerda-p-u. Vodja že triletnih izkopavanj dr. Srejevič je podal senzacionalne podatke o tej kulturi, končne rezultate je treba seveda pričakati.
V	Mestni galeriji v Ljubljani so v prvi polovici septembra razstavili grafik Dževad Hozo, kipar Dušan 'Tršar, kiparka Dragica čatež-Lapajnetova in Drago Hrucki.
V	Moderni -galeriji v Ljubljani je bila razstava sodobne likovne umetnosti iz Zapadne Nemčije.
V	Kranju je /odprl svojo razstavo slikar — samouk Anton Rupnik z Mute.
V	Mali galeriji v Ljubljani pa je razstavljal italijanski umetnik Giuseppe Opagrossi.
Razstava baročnega- kiparstva na Slovenskem štajerskem, ki je bila odprta 15. septembra, vsebuje okrog sto eksponatov od zgodnjega 17- stoletja do konca 18. stoletja. Vrši -se v prostorih Pokrajinskega muzeja v Mariboru. V glavnem so zastopani naslednji umetniki: Fr. Ks. Reis-s, Janez Gregor Božič, Mihael Pogačnik, J. J. Mersi, Gradčan T J. Schoy, J. M. Leillner, F. J. Straub, Vid Koniger, Jožef Straub, Jožef Ho-1-jinger in Anton Ivšek, Li/čen katalog ima predgovor dl* Sergij Vrišerja, ki je v glavnem razstavo aranžiral.
Peter Breščak je v ljubljanskem Delu od 16. septembra objavil sliko restavriranih fresk Jožefa Gorjupa v cerkvici .sv. Miklavža v Kostanjevici in naslavlja /spis „Prisojno kot gotsko okno“.
'Omenili -smo že načrte in finančne skrbi celjskega muzeja. Celjski zavo/d-za spomeniško varstvo ugotavlja (19. septembra), da starožitna po-doba zaselka izginja in da pro/padajio graščine Podsreda, Lemberg, Tabor. Finančne nemočnosti tudi ne dovoljujejo večjih restavracijskih del v Žičah in na Svetinah, pač pa bodo -zasželi z obširnejšimi deli v poznogotski cerkvi v Marija Gradcu pri Laškem.
22. septembra je bila Stiplovškova razstava v Umetnostni galeriji v Mariboru; priredil jo je Posavski muzej v Brežicah.
V	Kopru bo razstava pomorskih likovnih umetnikov, zlasti slikarjev iz 17- stoletja in grafikov 18. stoletja.
V	Krškem je bila razstava 37 grafičnih listov iz zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju.
V	Škofji Loki -sta razstavila grafika Štefan Simončič in Marijan Teržan.
28. septembra je -bila v muzeju sodobne umetnosti v Beogradu retrospektivna razstava slovenskega slikarja Staneta Kregarja, ki je ostala odprta do 18. oktobra.
Istega dne je umrl v Ljubljani vodilni arheolog univ. prof. dr. Josip Klemenc znan zlasti z -obdelav spomenikov iz rimske /nekropole v št. Petru v Savinjski dolini.
V-ršilo- -se je iskanje najstarejšega mesta v Sloveniji pri Starem Gabrovcu z 800 m dolgim nasipom. Je to v bližini Stične in /datirajo izkopanine v 8. stoletje pred Kristusom.
/Državna založba Slovenije napoveduje zbirko Umetnost v slikah, ki bo vsebovala 18 knjig in izhajala od aprila 1968 do konca 1. 1971. Avtorji so predvsem Nemci in Amerikanci in istočasno bo ta svetovna umetnost izšla tudi pri vseh raznih zahodnih narodih.
Marijan Marolt