Leto IX., štev. £9. x^^Mw ro O) v. Rednih članov JS tu H-* > o 1925 C »n • ra je bilo IB O) Organizacije <=n E ac 'E 2 BI CL -a =3 mesecu izmed ten danoy so zadnii mesec plačali po Din ■o cu *— e ra n Ul v** a. S O! V) S ._r o £= »5 1925 c -o g 'iZ CL E ro M Ulil. rednih članov CU e c ex IS N ro M —■ CM JO c \s\ m. IV. V. vi. VII. (D l*d Din P 2 3 4 5 6 1 s 10 12 15 20 25 30 40 50 75 100 nad 100 'd CL 1 1 Bizeljsko 2 — 26 _ 26 27 — 27 27 1 i 2 3 Celje 15 4 13 11 17 17 16 — _ — 13 9 — — 2 1 1 _ .3 t Centrala 18 8 22 25 24 24 24 5 70 26 12 5 4 3 1 1 4 6 črna I. 12 6 123 99 66 115 56 37 60 20 107 97 5 2 1 1 — 1 0 7 Črna II. 9 — 83 69 121 71 57 16 34 30 51 33 13 1 2 l 1 6 9 Globoko 2 1 39 — 39 39 — — — 39 39 7 10 Gorje 4 2 12 2 11 11 8 11 Hrastnik I. 3 7 — 24 26 21 17 17 12 1 — 1 3 9 13 Jesenice 7 3 18 21 20 10 17 — - 10 17 Ljubljana 16 6 23 24 20 21 '21 2 11 90 18 8 1 — 2 3 1 1 1 i 11 18 Mežica 14 2 47 47 "54 55 51 1 1 40 50 23 10 12 2 3 1 ' ___ ■ 1 12 19 Mislinje 9 1 4 4 4 4 4 — — — 4 4 13 21 Sv. Peter p. Gor. — 5 4 3 4 3 14 22 Škale 1 3 53 52 57 57 54 — — — 57 55 — 1 1 S 15 23 Škofja va» — — _ 4 4 4 4 16 25 Štore 4 2 39 38 38 37 36 _ — — 34 32 2 17 26 Tacen 1 — — _ — — — — — — __ 18 27 Trbovlje 26 11 88 102 77 143 108 23 33 60 116 106 6 1 3 S 19 28 Velenje 10 5 40 49 40 40 40 — 40 37 1 1 1 20 29 Videm-KrSko 9 5 6 6 6 6 6 5 3 — 1 1 21 30 Vrhnika 6 2 28 98 • ?8 28 29 31 ?,1 ?, 1 3 22 31 Zabukovca 5 — 10 6 ~ 7 5 1 • 1 23 33 Zg. Šiška — — 5 5 3 3 6 30 3 ?, 24 31 Gorica pri Marib. 25 37 Pragersko 1 — 31 27 27 27 28 . — 28 24 26 41 Sv. Lovrenc n. Poh. 5 3 14 13 13 13 12 — 12 10 1 1 _ 27 42 Celje okolica — — 39 31 31 32 21 — — 31 35 — 4 1 1 28 4;S Liboje 12 2 2 80 13 13 • Vseh rednih članov 172 71 760 678 752 743 688 89 220 50 729 599 1 47 25 27 1 3 7 1 10 4 4 1 2 _ j _ 14 Zamudnikov .... Progresivni davek zamudnikov 142 262 170 153 89 pristopnina Vseh članov skupaj j 902 940 922 896 777 Centralno tajništvo je torej prejelo v tem mesecu . . .. | ie prejelo: progres. davka skupaj E Din Povpr. od člana Din 37 33 (54 106, 94 54 40 60 86 10 123 90 5 60 87 50 i _ 50; 40 174130 73! 50 20 62 14 6 47 21 64 18 1 40 2 56 2 j 48 1348 220 14 1 1 4 2 2 2 10 1 1 84 Il582| 7-> cenKlerikalci pravijo, da je vsa moč od Boga in da je zato treba ubogati papeža, ki je božji namestnik, socialpatrioti pa pravijo, da je vsa moč od kapitala in da je zato treba ubogati socialpatriotskega papeža, kapitalističnega pooblaščenca. Kdor bo ubogal, bo sicer v tem življenju (eni pravijo "dolina solz«, drugi pa »nezrel proletariat ) trpel, zato bo pa užival blaženo srečo po smrti (v »nebesih« ali pa takrat, ko bo kapital izročil banke itd. ; zrelemu proletariata«!) Ali nimamo potem prav, če pravimo, da je papeštvo pri kristanovcih prav tako utemeljeno kakor pri klerikalcih? Ljudje, ki so zadovoljni, če smejo namakati dolino solz, so kulturno na enaki stopnji, kakor »smrkavci , ki čakajo kdaj jim bo Kristan kupil robec, da se obrišejo. Ker je pa beseda »smrkavec« cenejša nego robci, bo Kristan rajši še zmerjal delavce s smrkavci, nego da bi jim kupoval robce in zato bo treba pri Kristanovi enotni fronti na odrešenje prav tako dolgo čakati, kakor pri klerikalcih — do nebes pač. Koruncvci so govorili, da slovenski proletariat ni zmožen vzdrževati lasten dnevnik. Ko je prijel vajeti v roke Kristan, so svcje mnenje takoj izpremenili in že dolgo cbljubljani »delavski« dnevnik je v nedeljo g. min. n. r. na obč. zboru Kons. društva za Slovenijo že oznanil in priporočil vsem delegatom, da povsod zanj agitirajo. Zdaj bo menda konec tistih žalostnih enotnih front brez političnega prepričanja ! Vsak, kdor hoče korita zase ali za hčer, naj bo za Kristanovo politike! Naroči naj takoj Kristanov dnevnik in naj bo prepričan, da bo imel dober delavski list, kajti Kristan je delavstvo. Če bi bil delavski zaupnik. Ob tistem času, ko so začeli kon-sumski nastavljenci pošiljati svoje mile prošnje na konsumske nastavljen-ce 1. klase, to je direktorij, za povišek plače in zboljšanje neznosnega socialnega položaja (ker za »nižje« konsumske nastavljence ne veljajo one zakonske določbe glede osemur-nika, katerega zagovarja Svetek v svoji strokovni organizaciji), torej ob tej priliki me je neki korunovski delavski zaupnik, član nekega podružničnega konsumnega odbora zavrnil: Ti o strokovnih organizacijah nimaš pojma, bodi torej tiho.« — čez leto dni se je sicer pokazalo, da sem imel vendar prav, a ona »ugotovitev« me je le napotila k premišljevanju, šel sem vase, kakor pravimo. Vprašal sem se: »Česa ne razumeš? Kje se začne abeceda strokovnega gibanja?« — Kakšne so strokovne organizacije v Sloveniji, to me ni zanimalo, ker sem se spomnil na takrat pravkar minuli štrajk delavcev v Westnovi tovarni, ki ga je vodil France Svetek, zgodovinski razkolnik na razpoloženju. Da so bile strokovne organizacije ustanovljene radi izkoriščanja, torej v glavnem — domače povedano — radi slabih plač, mi je bilo seveda takoj jasno. Seveda mi je še mnogo drugega šlo v glavo, a ubil sem si v možgane: strokovno gibanje stremi za kruhom. — Nato sem začel preiskovati, ne kakšne so plače v obče, temveč, kako bi zagovarjal delavske zahteve, če bi me izvolili za delavskega zaupnika. Rekel bi: »Gospoda! (Ker bi govoril podjetnikom ali direktoriju konsuma!) Gospoda, vi se vozite s konji, ali pa jih imate za drugo delo. Negujete jih, vsak dan dobe svojo določeno in zadostno porcijo sena, ovsa itd. in to tudi tedaj, če je žito po 10 ali 20 K za kilogram, ali cent sena po 100 ali 800 K. Vselej dobi konj isto množino hrane, ker veste, da porabi v draginji isto toliko sil, ozir. hrane, kakor če je njegova hrana cenejša. Daste mu skrbnega voznika; kovač, ki ga podkuje, mora svoje delo dobro izvršiti, ker vse to ohranjuje konju moč in zdravje. Voznika kakor kovača plačate boljše ali slabše, rajši slabše ko boljše. Tudi počitka mu dovolite ob določenih dneh v tednu, skrbno nego, če oboli, konj namreč, vse to za to, da se njegove delavne sile ohranijo in da je vaš dobiček večji. Lahko bi dobili konju zanikrnega hlapca, slabega kovača, dali konju slabo hrano, vendar vam vse to še na um ne pride, ker se bojite za dobiček. Cenejše bi izhajali, a pri konju veste takoj, da bo manj dobička, če bi predčasno poginil, konj seveda. Kar vi pri živalih takoi kapirate, tega nečete razumeti, če gre za vaše delavce. Nečete razumeti, da delavčev želodec ne vprašuje, kakšna je draginja, ne kakšna je delavska plača. Vi mislite, da se mora telo, da se mora želodec ravnati po draginji, da morajo njegove potrebe biti podobne oni roži, ki se razteza in skrčuje, kakor je pač vreme. Ne morem reči, da imate prav, ko mislite, da je želodec zadovoljen z vodo in s suhim krompirjem, da je zadovoljen, če mu pravite, da draginja pada. Točno vsak dan zahteva svojo določeno množino hrane, ali pa odpove službo, moči delavca zapuščajo in — ne more več delati. Ali je vam to v korist? Ne! Ali je to v korist delavcu? Ne! Ali imate, gospoda, interes na tem, da propada vaše podjetje? In da delavec, da človek (ne žival!) propada? Ali ste skrbni gospodarji, ste ljudje, ali ste narodni? Pa, gospoda, ne razburjajte se vendar radi narodnega čuta, še več hočem povedati! Pritrdili ste mi v primeru o konju, da rabi počitek, hrano in nego tudi ob praznikih in to samo radi tega, ker imate od tega večji dobiček. Glejte, kar velja za žival, to naj bi za delavca ne veljalo? Ali mislite, da. je dovolj, če daste delavcu samo za delavnike zadosti hrane, da mu ni treba počitka, da mu ni treba, ker je človek, dovoliti tudi drugih potrebščin in izobrazbe? Dajete mu komaj dovolj hrane, včasih tudi ne, vso drugo skrb za snago, pravo moralno življenje, obleko itd, naj si priskrbi sam, kakor hoče. Vi priznavate, da ima tudi delavec možgane in da naj si sam urejuje po svojem znanju, kakor njegovemu telesu, njegovi moči najbolj prija — vendar pa ne storite ničesar, da bi si svoje znanie širil. Čim slabša je njegova umska in moralna sposobnost, tem manj gleda delavec nase, kar je končno tudi vam v škodo. Ali ste že vprašali, če zadostuje plača tudi za potrebe ob nedeljah, praznikih in dopustih? Ali je njegova dnina preračunana tudi za njegovo nadaljnjo izobrazbo? Ker ne odgovarjate, je to znamenje, da še o tem niti niste premišljevali, niste čutili potrebe primerjati človeka vsaj z domačo živaljo! Težko mi boste torej pritrdili, da spada tudi žena ali gospodinja delavčeva skupno z otroci v rubriko »delavska plača . Tudi družina delavčeva ima pravico do deleža, ne samo do deleža od nizke plače očeta, moža, temveč na del tistega, kar vi kot profit v žep vtaknete. Smejete se. A niste se smejali, celo pritrdili ste mi, ko sem omenil dobrega skrbnika in kovača za vašega konja. Gotovo bi rajši videli, da bi*deževali delavci z neba in bi jih bilo treba samo podkovati, pa bi živeli in delali za vas brez plače. No, usoda človeštva je druga in kar se po človeških in naravnih zakonih rodi — to boste morali tudi vi upoštevati, sicer ste izjema narave in ne spadate med njo. Zena prevzame velik del oskrbe vašega delavca, katero vi zanemarjate. Ona mu pere, mu kuha, mu v bolezni streže. Koliko dela ima s tem, lahko uvidite iz tega, da vaše gospe tega dela ne izvršujejo, temveč ga prepuste kuharicam, deklam, sobaricam, pericam, šiviljam, pestunjam, guvernantam itd. Vse te plačujete, ker spada njih delo k vaši oskrbi, plačujete hlapca, ki skrbi za konja — kako jih plačujete, to je drugo vprašanje — vendar pa nečete priznati, da mora dobiti tudi delavčeva žena plačilo za delo, ki ga opravlja. Tuberkulozo pozna vsak človek. Vaš kapitalistični gospodarski sistem je vzrok, da se je proletariat ne more rešiti, ker nima sredstev za zdravljenje. Vi ste krivi, da zastrupljajo vaše restavracije in konsumi delavstvo z alkoholom. Vi ste krivi, da ljudstvo zdravstveno propada, zlasti pa delavski otroci, ker jim ne privoščite take oskrbe in hrane, kakor svojim otrokom. Vendar pa ste mehkega srca, niti na črva na cesti, niti na mravljo ne marate zavestno stopiti, a delavskemu otroku ne marate priznati pravice do takega življenja in vzgoje, kakršno zahteva njegova konstitucija. Nestrpni ste že. Ali mislite, da se bomo kdaj nehali boriti? Vedno bolj se zaveda proletariat svojih pravic, počasi še, a vendar raste stalno tudi njegovo spoznanje, da vas bo prisilil s svojimi zavednimi razrednimi organizacijami do tega, da boste prenehali biti poseben razred v človeški družbi, namreč razred tistih, ki imajo vse. Tedaj šele bo naš boj končan, prej pa ne bo miru. Prlporo£aio Mo Josip PE1I Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepni li robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Ha voiiko! h mi! Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! Razno. Za politične razmere v državi je zelo značilno, da vlada neko zatišje, ker Pašie in Radič nista doma. Samo ob sebi je razumljivo, da radi tega politično življenje povsem ne miruje, a do važnejših odločitev ne pride to pa dokazuje, da je vsa meščanska demokracija pri vragu. Opozicijske stranke se trudijo predvsem, da bi omajale zavez-ništvo med radikali in radičevci. Dr. Koio-šec je imet pred kratkim dva velika govora, najprej na protestnem shodu v Ljubljani, preteklo nedelj«' pa v Mariboru. V Mariboru je bil shod zaupnikov klerikalne stranke. Dr. Korošec je obsodil radikalno stranko, kako nezmožna' da je in kako razjedena od korupcije, kar pa — tako je izjavil ne ovira, da bi se klerikalci z radikali ne mogli še kdaj sporazumeti in sodelovati. Vendar pa o tem ne more in ne mara javno pred zaupniki razpravljati, to je stvar (tajnih) pogajanj. Klerikalna stranka se imenuje uradno Slovenska ljudska stranka — a kaj je ljudskega in demokratičnega na njej, če njen glavni predstavnik na polna usta’ pred lastnimi zaupniki izjavlja, da bodo politiko delali voditelji? In sicer tajno, brez zaupnikov. In ker vodijo klerikalno politiko le poedinci, ostane ljudstvu le pravica, da glasuje zanje pri volitvah, trpi radi posledic njihove reakcionarne politike in gospodarstva, zabavlja na ražmere in misli, da se ne da nič spremeniti, ker nima nobenega vpliva na državno upravo. Vpliva danes seveda nima in radi tega ga nima, ker se ne bori zanj, ali z drugimi besedami: ker se ne organizira^ in ne zahteva, da bi se demokratična načela tudi dejansko izvajala. Pred volitvami je bilo videti. kakor da so se vsaj klerikalni delavci začeli malo gibati, da uveljavijo v stranki malo več demokracije. Tedaj je dr. G<*sar obljubil, da se bo klerikalna stranka no volitvah reorganizirala. Če je on pozabil na svojo obl iubo, ie razumljivo, da ga pa delavci ne spomnijo nanjo, to je pa ze veliko bolj žalostno. — Samostojnim demokratom pa grozi nevarnost, da bodo za spremembo tudi oni, ves čas glavni >državotvorck. proglašeni za državi nevarne elemente. Pribi-čevič potuje namreč po Dalmaciji in Bosni in govori zelo agresivno proti radikalom. Zato mu je glavno radikalno glasilo »Samouprava^ zagrozila z — obznano. Seveda po krivici. Kaiti samostojni demokrati, zastopniki vojnih dobičkarjev in koniunkturistov iz prevratne dobe, so že neštetokrat noka-zali, da se dajo pomiriti z vsako drobtinico. Tudi Pribičevičeva bojevitost proti radikalom nima drugega pomena, ko opozarjati nase, kajti če se radikali in radičevci ne bodo prehitro sprli, bo Pribičevičevih somišljenikov zmanjkalo, oni so že preveč navajeni na -»sodelovanje«, ki ie glavnim zaupnikom dobro »neslo«. — Radičevči, zlasti slovenski, ki hočejo pridobiti slov. delavstvo. Res so delavske mase še zelo neza- vedne, vendar mislimo, da se bodo n. pr. rudarji v drž. premogovnikih spomnili, da jiin je sedanja vlada znižala plače, minister za šume in rudnike je radičevec. In železničarji jih imajo tudi priliko spoznati na tak na--čin, da jim ne morejo biti posebno simpatični. In tako po vrsti vse delavske stroke. Mali posestniki naj pa premislijo, da so a ostalim delavstvom tako zvezani, da ne morejo ločiti svoje usode od drugega proletariata: samo enega sina lahko za največjo silo preredi posestvo, navadno pa še tega ne, vsi drugi si morajo zaslužiti svoj kruh 'l delom pri tujih ljudeh — a radičevci so zastopniki velikih, ne malih posestnikov, to dokazujejo posebno zdaj, ko imajo v rokah n. pr. tudi ministrstvo za agrarno re.ormo. — Kdor ima že nekaj pojma o socializmu, pa naj tega znanja ne hrani zase, temveč naj gre med ljudi in razlaga, da ni rešitve, č^ ne bo delal vsak za vse in vsi za vsakega, t. j. socialistično. r Konsumno društvo za Slovenijo je imelo preteklo nedeljo izredni občni zbor, na katerem je Kristan že skoraj absolutno vladal in odžagal ravnatelja Dražila in Urbančevo. Ta dva namreč nista hotela odpovedati znane 10 letne pogodbe, ostali člani direk-torija so se pa uklonili. Namesto Dražila je bil izvoljen v direktorij ravnatelj Splošnega kreditnega društva, Vilhar. Pravi namen je Kristan zaenkrat še skril, da pa misli postati ravnatelj konsuma, dokazuje že to, da je na izrednem občnem zboru povedal delegatom, naj se potrudijo za razširitev njegovega dnevnika, ki bo v kratkem začel izhajati. Njegov dnevnik bo neodvisno glasilo vseh političnih skupin, ki pravijo, da so delavske, prave delavske stranke (SSJ in UDZ) in »Napreja« seveda nikoli ne bo dobil v svoje roke. Občni zbor je bil zelo zanimiv, natančnejše poročilo bo objavljeno prihodnjič. r Če iščejo podjetniki v sedanji krizi in brezposelnosti delavnih moči, morajo biti delavci previdni. Posebno pa svetujemo našim delavcem, ki potujejo v Srbijo, da se takoj organizirajo, če pridejo v kraj, kjer je že organizacija, če je pa ni, naj jo pa takoj ustanove in poživijo razredno gibanje. Predvsem pa naj ne pozabijo na svoj tisk, ki jim daje vedno prave smernice in pouk v boju s kapitalisti in njih agenti. r »Narodni dnevnik« je začel posnemati Pribičevičeve metode, proti katerim se je prej možato postavljal. S pravim orjuna-škim veseljem poroča, da so z vsem zadovoljni radičevci v Sarajevu razbili shod disidentskih, torej tistih radičevcev, ki niso z vsem zadovoljni in ki ne marajo prepričanja tako po vetru obračati, kakor petelin na strehi. Prej je »Narodni dnevnik- znal prav dobro nastopati proti boljševikom, češ, da ne marajo demokracije in da ne dovolijo svobodne besede nikomu% ki ne govori po njihovem. Tudi naše domače boljševike (orjunaše) je znal prav dobro prijemati za ušesa. Odkar je pa postal vladni l!st, odobrava orjunaške metode in se veseli, da je S tem nasiljem v Sarajevu gibanje nezadovoljnih radičevcev likvidirano. Ničesar si ni zapomnil iz zgo:Na-preju« 1. avgusta popisano, kako in kaj je z njegovo zadevo, in dovolj časopisov (od »Jutra< do »Konsumenta«-) imeie za uco-vore, če nimamo prav. Tisti čaši so minili, ko ste kar na skrivnem tatove izpuščali, tatiče pa obešali. Nekaterim izpuščenim tatovom ste pa še celo kolajne in penzije dali! -- Pri tej priliki še tudi nekaterim našim ljudem par besed. Izv. odbor je odobril moje stališče, da je treba odstraniti napake, ne pa le izpremeniti osebe. Rei?. ni (rariev, garievo je le načelo tajnosti, ki je vladalo in še vlada v kristnnnvih organizacijah. Dalje na očitek, da je šele letos vstopil v stranko, da pa je nastavljen: ni nastavljen, ampak smo mu le dali priliko delati in zaslužiti si vsaj za hrano, in kdor mu je nevoščljiv, vsak lahko pride, bo tudi sprejet. Izvrševalni odbor se je bal le tega, da bi nam kdo očital izkoriščanje in proti temu se ie zavaroval, nič drugega. Tist;m pa. ki se bojijo, da opravlja s. Rejc špionsko službo, je izvrševalni odbor odgovoril, da to ne more biti res. ker se ne da pri nas nič izšpioni-rati, ker ničesar ne skrivamo. Nismo Gol-majerji. - Kadar se bo Golmajer poboljšal in nehal biti za tajnost, ga bomo tudi sprejeli, ker se držimo načela: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Imamo pravico do tega načela prav tako, kakor vi do svojega: Kapitalisti, nehajmo z medsebojno konkurenco, kadar se moramo boriti proti delavstvu! Le v slogi bomo ubranili sveio zasebno lastnino!« Po tem načelu ste se združili in boste pod Kristanovim vodstvom začeli izdajati dnevnik, čeprav se med seboj kregate in sovražite. Ne je pravico smo vam- dali, ampak še pomagali smo vam k združenju — brez nas bi se nikdar ne mogli pobotati, šele strah za korita vas je združil! In tako je prav. šele tako bo delavstvo spoznalo, kje so razredne organizacije proletariata in kje so razredni karteli kapitala. Javnost bo pa sodišče, ki bo sodilo med tema dvema razredoma. Zv. Bernot. Strokovno gibanje. Oblastna konferenca SDZ.T v Celju. V nedeljo 20. septembra se je vršila v Celju oblastna konferenca SDZJ. Za to konferenco je vladalo veliko zanimanje med članstvom, a še bolj med generali SPJ v Ljubljani in Zagrebu. To zanimanje je šlo za tem, da se konferenca ne bi vršila. Namen se seveda ni posrečil. Konferenca se ie 'vršila vzlic temu, da > Delavec«, ki je baje strokovno glasilo, vabila ni objavil, zadoščalo je vabilo, razglašeno v »Napreju«. G. Haramina je pa poslal vsem podružnicam okrožnice z in-famno vsebino, v katerih je zahteval, da se naj podružnice konference ne udeležijo, ker je ni sklicala savezna uprava (namreč on, Haramina). Razlagal je neki deficit v Sloveniji in očital s. Leskošku, da je špekulant, pu-čist itd. Očita mu v okrožnici, da bi rad v Celju sedel brez kontrole. Haramina priporoča delavcem, naj se v Sloveniji obračajo edino le na Strokovno komisijo v Ljubljani, a istočasno kritizira deficit Osrednjega društva kemičnih delavcev v Ljubljani. Okrožnica pa ne pove, da so deficit zakrivili tisti, ki so potrošili denar in tisti, ki niso kontrolirali. — No sedaj h konferenci. Na konferenco je dospel znani pučjst Golmajer iz Ljubljane. Iz Zagreba sta prišla Haramina in Beker, tista dva, ki sta okrožnico podpisala, da ne bo konference. Delegati so se je udeležili kljub temu v lepem številu in sicer: Tržič: s. Viktor Vuk (250); Zagorje: s. Kozmus (60), Hrastnik: s. Oberčkal (70), Zidani most: ss. Verhovšek in Nerat (12); Celje: s. Jelen (82); Liboje: ss. Šumer in Marinc (60); Maribor: s. Iv. Dvoršak (70); Štore: Iv. Vaš (6). Skupaj je bilo zastopanih 480 članov. Ker ima ORS v Sloveniji približno 700 plačujočih članov, je bila dvetret-jinska večina na konferenci zastopana. Konferenci sta prisostvovala kot gosta člana rudarske sekcije Skupnega dcma« ss. Rinaldo in Polak iz. Trbovelj. Potek konference je bil za strokovne birokrate okrog SPJ uso-depoln. Haramina je kričal na ves glas in tolkel po mizi, kakor da bi bil na Hrvatskem. V svoji jezi je zahteval, da je treba s. Leskoška linčati, ker je odšel iz Zagreba. Mali »šimij-ski« Beker je pa napovedal izključitev iz ORS, druge nesreče ni bilo, razen te, da generali Haramina, Gclma-jer in Beker konference niso smatra- li za legalne in ne kompetentno. Nekdo je Gclmajerju napravil medklic, če je bil Korunov puč legalen. Vsi delegati so bili zato* da ostane s. Leskošek še nadalje tajnik, pri čemer se ie g. Haramina izgovarjal, da ho v tem odločala savezna uprava. Ko so generali videli, da so propadli, je Golmajer dejal, da je s. Bernot ukradel delavskemu pekretu 50.000 dinarjev. H koncu se je izvolila kontrola 3 članov in sicer sodrug Kozmus (»neodvisen«), sodrug Viktor Vuk (socialist »Naprejeve skupine) in Ivan Dvoršak (SZJ) iz Maribora, ta pa je izvolitev odklenil, ker ima zaupanje v generale SPJ, na te pa se je izvolil s. Verhovšek iz Zidanega mosta. Ta kontrola se mora v nedeljo 27. septembra 1925 odpeljati v Zagreb in pregledati račune ter poslovanje. Ta kontrola ima potem objaviti svoje poročilo v listih. Nam sklicateljem oblastne konference je vseeno, kakšno poročilo bo kontrola prinesla, mi vemo, da se v Zagrebu mnogo govori, a malo dela. Mi tudi vemo, da v Zagrebu, kjer je centrala ORS, niti podružnice nimajo, čeprav je v Zagrebu okoli 60 000 delavcev; kontrola še naj o tem prepriča. Mi vemo, da spadajo uradniki Rad-ničke komore (Delavske zbornice) in Središnjega ureda (Osrednjega urada za zav. delavcev) v Savez privatnih nameštenika in ne v ORS. Savezno upravo pa tvorijo taki uradniki, ker ni delavske organizacije ORS. r ZBOROVANJE ŽELEZNIČARSKIH UPOKOJENCEV. Iz' daljšega poročila, ki smo ga prejeli, moremo radi pomanjkanja prostora objaviti samo najvažnejše. — Zborovanje se je vršilo 6. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani. Predsednik Šalamon je tožil, da se za železničarske upokojence noben človek ne briga. Za njim sta govorila Mazi in Jernejčič, potem dva hrvatska delegata in končno Marcel žorga, ki je opisal bedo upokojencev, vdov in sirot. Nastopil je proti prejšnjim govornikom, češ, da boj upokojencev ni boj njih samih, temveč boj vsega delavstva za zboljšanje socialne zakonodaje in za starostno zavarovanje. Upokojenci morajo pozvati v boj ne samo aktivne železničarje, temveč vse delavstvo in vse delavske organizacije. Končno je prečital resolucijo in oklic na ves proletariat Jugoslavije. Resolucija ugotavlja najprej bedni položaj železničarskih upokojencev: da so že nekateri umrli od gladu; da so nove institucije, ki naj skrbe za socialni položaj upokojencev, slabše ko nekdanje, v novih odločujejo le delodajalci; da se vlade ne brigajo za upokojence in da kronske pokojnine še niso bile prevedene v dinarske; da znaša 100% invalidna pokojnina 9.25 Din na mesec, invalidna renta 29.50 Din, le nekateri rentniki imajo po 600 Din mesečne draginjske doklade, večina pa prejema samo 300 Din in za ,ženo po 90 Din na mesec itd. Pokojnine so zares škandalozno nizke. Zalo protestirajo upokojenci pred vsem civiliziranim sveiom in zahtevajo: vlada naj takoj prevede kronske penzije v dinarsko valuto in izenači stare upokojence z novimi. Delavcem, ki so po 30—40 let delali na železnici in ki nimajo pravice do penzije, naj se dovoli primerna miloščina. Otroci upokojencev, miloščinarjev in ponesrečenih naj imajo prednost pri oddaji služb. Iz službene pragmatike naj izginejo vse določbe o discipliniranju upokojencev. Strokovna železničarska organizacija naj se zavzame za upokojence in mi-loščinarje, 25. oktobra letos pa naj manifestira ves proletariat za vse naštete zahteve. — Proti tej resoluciji sta nastopila Šalamon in Jernejčič, češ, da upokojenci v boju ne morejo biti spredaj, temveč zadaj. Predložila sta resolucijo društva upokojencev, ki je bila sprejeta. Nato se je vnovič oglasil Žorga, nastopil je proti predsedniku in Jernejčiču in zagovarjal svojo obširnejšo resolucijo, o kateri so potem dvakrat glasovali, a kljub temu še ni bilo jasno, ali je sprejeta ali ne. Predsednik je konstatiral, da je bila odklonjena. — Oklic je v uvodu dober, zato ga objavljamo, čeprav konsekvence niso ravno pravilne. Glasi se: Delavci in delavke vse Jugoslavije! Naša beda naj vam služi za zgled! Naj vam pokaže, kaj vas čaka jutri, če se ne boste pobrigali za svoja leta že danes. Ne pozabite, da kapitalizem ne da ničesar prostovoljno, da si mora delavec vsako ugodnost priboriti s trdim bojem. Ne pozabite tudi, da delavstvo danes nima svojih zastopnikov v upravi države, da je vlada v rokah delodajalcev in hudih nasprotnikov in da velja naš boj samo toliko, kolikršna je naša moč in kolikor je trdna naša proletarska solidarnost. — Končno poziva oklic vse strokovne organizacije in delavske politične stranke, naj takoj postavijo akcijski odbor in izvedejo skupno manifestacijo za starostno zavarovanje. Podpisali so oklic Karel čenčič, Anton Mozetič, Marcel Žorga, Jože Novak, Ivan Merjasec, Jože Gostič. — (Op. ur. Prav je, da so se začeli gibaii tudi upokojenci, najslabše za proletariat je namreč, če je brezbrižen, ali pa se zanaša na dobrohotnost vladajočih kapitalistov. Tudi ni pravilno prositi za tiste pravice, do katerih ima proletariat pravico, posebno pa še, če so nekatere pravice celo v zakonu obljubljene. Brez boja ni mogoče doseči nič trajnega. Skupna manifestacija pa ni pravi način boja, tega ni treba posebej dokazovati, ker imamo že preveč dejanskih zgledov za to. Edino uspešno orožje je enotna organizacija. Poedinci so razbili delavsko-gibanje v Jugoslaviji, ker so bile organizacije take, da so odločevali v njih le posamezniki. Tudi danes skušajo nekateri izmed nekdanjih zavestnih razbijačev zbrati proletariat na nekdanji način pod svoje okrilje, da bi ga, kadar bi jim kazalo, zopet prodali in razbili. Posledice cepljenja čutimo še vedno, zato mora zavedni proletariat poskrbet!, da se kapitalistični agenti ne bodo mo-sli več igrati z njegovo usodo. To pa doseže, če se organizira v naših organizacijah (SSJ in KDZ, ki so tako urejene, da je vsaka tajna politika v njih izključena.) Z I K A je najboljša Žitna kava! O N A O fiLEKE OBroke OD MESTNI TRO® -JB ERN ATO VIC. Gibanje hranilnih vlog od 1. januarja 1925 do 23. septembra 1925. Mesec Vloge Odplačila Stanje Din Din Din XII. 110.967-63 I. 884-— — 111.851-Ki II. 554-— — 112.405-63 III. 3758-20 3300-- 112.863-83 IV. 1671-— 3000-— 111.534-83 V. 618-— 1139-65 111.013-18 VI. 423-— 1708-30 109.727-88 30. VI. pripisane obresti 5.303-4t stanje 30. VI. 1925 115.091-29 VII. 350-— 500-— 114.941-29 VIII. 187-— 273-80 114.854-49 KOLINSKA CIKORIJA JE IZVR/TNA KAUINA PRIME/. Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Od 1. januarja do 19. septembra 1925 Din nabrano 3708.10 Jakob Dolničar, Brezovica 4.— Feliks Juhart, Sv. Lovrenc na Pob. 9 50 Josip Domanjko, Sv. Lovrenc na Poh. 5.— Rezi Dotnanjkova, Sv. Lovrenc na Poh. 5.— Mihael Stopajnik, Sv. Lovrenc na Poh. 4. — Josip Osovnikar, Sv. Lovrenc na Poh. 5.— Preveč poslano, Sv. Lovrenc na Poh. 1.50 Ivan Grabner, Črna 5.— Alojz Roter, Črna ' 2,— Simon Keršnar, Črna 1.— Štefan Kumer, -Črna ~ 1,— SSJ v Mežici 25.— Skupaj 3836.10 GARANCIJSKI SKLAD, Vloge do 19. septembra 1925 Din 960.80 Vloge tega tedna ___ Skupaj Din 1457.80 BREZOBRESTNE HRANILNE VLOGE. Stanje 19. septembra 1925 Din 700.— Ta teden vloženo „ 372.00 Skupaj Din 1072.60 do 23. IX. 2389-— 3428-40 113.815-09 Skoro vsa odplačila so prejeli težki vla-galci, (pravilno upniki); mali vlagalci so torej odplačali velikim, solidarnost malih stopa na mesto, kjer so se šopirili bogati posamezniki. Ta razvoj je treba še pospešlti. Zlasti 1 % zaslužka je treba uvesti povsod, kjer ga še ni. Kdor ne zna varčevati, kdor vse sproti izda, tak naj bi se navadil sproti pri vsakem dohodku nesti blagajniku 1%_ Drugi pa bodisi mesečno ali četrtletno ali tudi letno, kakor kdo more in hoče. Takih vlagalcev je zdaj 91, članov s polno plačanim deležem pa 172, torej skoro dvakrat toliko. Zakaj ne varčujejo vsi? Ali še vedno mislijo, da je pri kapitalistih »bolj varnoc? Samo batine so ti tam sigurne, drugo pa prav nič. Koliko si že dal za zvonove, pa te še vprašali niso, če jih smejo preliti v kanone. Koliko si nanosil v razne sklade — kje so ti skladi? Zidal si delavske domove, povej, kdo gospodari v njih? Ker Jeseničani premalo pijančujejo v svojem domu, jim o?f-ta Kristan zgubo, kakor da bi šlo kaj iz. njegovega žepa in noben delegat si ne upa zavrniti tak ton. Zadružna pravila delajo taka, da odločuje vedno le par oseb, delavstvo pa naj le plačuje in molči; če jih nar-radi tega primeš, ti pa zabrusijo, da je to potrebna obramba pred komunizmom! In nič jih ni sram, če jim poveš, da so torej naredili > obznanc < kakor Pribičevič ... Kaj bi jih bilo sram? Ko jim pa ti sam dokazuješ, da jih smatraš za zrele, sebe pa za nezrelega, ko jim nosiš prihranke v varstvo, da le tepejo z obznanami. — Kdor se zaveda, Ib-polnjuje vse dolžnosti. s Hrastnik I. Na občnem zboru tukajšnje krajevne organizacije SSJ in KDZ je bil fc voljen sledeči odbor: predsednik s. Iva« Domšek, njegov namestnik s. Ivan Prodn«y 'tajnik s. Baldomir Blane, blagajnik s. Fraitr Rojnik, nadzornika ss. Jože Tovornik m Ivan Špan. s V Čatežu smo zopet oživili organizacijo. Odborniki so: predsednik s. Jože B*ii-žek. tajnik s. Ivan Dvoršek, blaeajnik si Blaž Gobee, odborniki ss. Jože FerenčaK^ Ivan Vovk, Jože Erjavšek, Ivan Ivanšefc, Franc Hribar, Jože Jankovič, Jože Gramc, Martin Škvar. — Članov nas je za september obračunalo 15, upamo pa, da bomo kmalu narasli, saj čes je že, da začnemo zopet delati. Našega sodelovanja je nujno treba x stranki, v občini in v državi, zato vsi, kf ač3 služite svoj kruh z delom, v organizacijo SSJ in KDZ! Združeni k cilju! Delavstvo mora samo razsoditi, kdo laže. (Ali je bil s. Bernot kdaj urednigf »Mira«?) Ko je celjski Koren dezertiral h korunovcem, ni imel za svoje izdajstvo nobene stvarne olajšave, samo strah pred »polomom«. Tak strah 61 bil pa olajševalen le za kakšnega fi-garja, nikakor pa ne za strankinega predsednika, ki bi moral biti vsaj malo junaški. Pa tudi položaj bi moral poznati in torej vedeti, da ga koru-novci samo zato strašijo, da bi dezertiral in s tem šele napravil »polom«. Stranka je zaradi Korenovega izdajstva takrat res padla za tretjino članov, pa poloma le ni bilo, torej bi bil tem manj, če bi Koren ne bil odkrušiL tretjine. Njegov strah je bil torej popolnoma neutemeljen, izmišljen, zato tudi njegovo izdajstvo ni izdajstvo še figarstva, ampak iz nasprotstva do socializma. Koren je spoznal, da je zanj kot kapitalista bolje, če preide h kapitalistom. Da pa svoje izdajstvo olepša, si jp poiskal lažnivih vzrokov in te lažnive vzroke je na zborovanjih kazal delavcem, da bi z njim vred zapustili raa-redno stranko tudi oni in da bi se priključili njemu ter pomagali ustanoviti novo stranko SPJ, stranko kapitalističnega sorodstva. Prvi lažnivi vzrok je našel v tajnikovem barabstvu in s tem je oper riral pred Celjani. Za to je bil tožen in obsojen. Drugič je govoril že malo bolj previdno, vendar tudi tu tako lažnivo, da je bilo treba tožiti. Očital je tajniku & Bernotu (v Štorah, 30. sept. 1923), da ni socialist, ampak da je prišel v straik-ko zaradi službe, da prej ni bil v stranki, ampak pri klerikalcih in sicer kot urednik »Mira« v Celovcu. Isti očitek je v raznih oblikah izšel tudi v »Socialistu«. Bernot je tožil. dinarjev, tisti pa, ki ima v jami najlažjo« službo (kakor strelni mojster Valenčak) prt 36 Din ter tekoče dnine, :>rvi torej na mesec 600 do 750 Din, drugi pa 980 do 1116 Din, je menda jasno. Kar se tiče konference 17. do 19. avgusta v Sarajevu, ste vi s svojimi pristaši povzročili, da sla šla Valenčak in krščanski sociale« Zajc. čeprav nista bila od večine izvoljena. Povejte, koliko glasov sta dobila in koliko ie v Velenju delavcev, pa se vam bodo krave smejale. Določiti delegata ni težko, plačati pa se ne upate, pardon temu daste premalo, onemu preveč. Valenčak je dobil za pot v Sarajevo 8 dnin od podjetja a 36 Din, med tem 7 dni plačanega -dopusta a 36 Din, cd rud. zadruge II. skup. 8 dnin a 36 Din, doklade je imel pred konferenco in po niej, napravil je ‘24 pravih dnin a 36 Din. torej za avgust skupaj 47 dnin a 36 Din in za 40 cini doklade 436-80 Din, diete a 60 Din, vsega skupaj torej na mesec 2608-S0 Din in vožnjo je dobil plačano tja in nazaj. Zajc je dcbii od podjetja 8 dnin a 30 Din, torej 240 dinarjev, drugega pa nič, tudi za vožnjo nič. Razdirnči I. vrste, s krampom pojdite nad maslo na lastnih glavah, da se pod lastnim maslom na glavi ne zrušite! To je 'pa samo majhen del tega, o čemer se imamo pomeniti, drugo prihodnjič. — Redna!; I. socialiste vseh vrst in delavske zaupnike. Ker ga je napisal šalešky, mlad fant torej, ga moramo malo poučiti. Da je mnogo vrst socialistov, to vemo, kakor tudi to, da so jih pomnožili nekdanji komunistični razdirači, ki ss danes tudi socialiste imenujejo. Da so delavski -zaupniki člani SSJ, to je logično, kajti če bi bili neodvisni ali drugačni enot-nofrontarji, bi bilo delavstvo še hujše tepeno (kakor zna Lekš). Računati ga moram tudi naučiti. On namreč trdi, da so na akordu zaslužili 50 do 100% več kakor znašajo minimalne plače, to bi znašalo 60 do 75 Din. Uradno je pa ugotovljeno, da so akordne plače dosegle v najboljšem slučaju le 42 Din. Akordant je zaslužil na mesec brez doklad navadno 756 Din — šalešky pa na varnem in pri komodnem delu brez doklad 99!) Din in se mu pri tem ni bilo bati, da bi ga prinesli kdaj krvavega domov. Trdi tudi, da je v dogovoru določeno, da se sme zaslužiti v akordu le 25% nad minimum. Vprašam ga, ali je 24, 26, 28, 30, 32 Din 25% nad minimum? Da imajo akord tudi v tesarski delavnici, je vaša krivda, ker ste vedno trobili, da se na akordu veliko zasluži. Podjetje je rado ustreglo. Delavski zaupniki smo se res potegovali pri redukciji, da bi obdržali vsaj to. kar je bilo prej, ker srno dobro vedeli, da nameravajo reducirati samo akorde, ki smo jih torej upravičeno branili. Če bi bil v nevarnosti minimum, bi branili tega z vso silo. Da pa ni pravično, če zasluži kopač na akordu, ki je vedno v nevarnosti, 24 do 38 Če bo kdo izmed čitateljev mislil, da je sodil sodni zbor krivično, naj svoje mišljenje revidira, moti se. Ali nismo za načelo javnosti? Zadovoljni moramo biti, da je sodišče to načelo priznalo in nas zavrnilo, češ, take konkretne očitke, ki jih vsak lahko sam kontrolira, morate rešiti sami! Ugotovili smo sicer, da je Koren res očital, tudi smo ugotovili, da njegov očitek ni resničen, Bemot ni bil nikdar ne urednik, ne sotrudnik »Mira«. Vse to bi bili pa delavci tudi sami lahko ugotovili. N. pr. če bi Koren trdil, da ima Bernot rdeče lase, čemu bi zato hodili k sodišču? Žaljivo to ni, če se vam pa zdi vredno ugotoviti, če Koren laže ali ne, poglejte Bernota! Ko boste našli, da ima črne lase, boste sami brez sodišča spoznali, da Koren laže. Laž je pa prepovedana samo po katekizmu, po kazenskem zakoniku ne. Laž morate prepovedati sami s tem, da obrnete lažnivcem hrbet. Dopis. Velenje. »Del.-kmetski list« je v 33. štev. z dne 17. t. m. je v dopisu iz Velenja napadel Koren se je zavedal, da bo obsojen, če svojega očitka ne bi mogel dokazati (po pričah je to ugotovljeno) in v »Napreju« je ped naslovom »Kameleonstvo« izšlo 30. decembra 1923 poročilo, da se brani s tem, da ta očitek .ni imel žaljivega namena in da ga Što-rani tudi niso smatrali za žalitev, 17. januarja 1924 pa pod istim naslovom dopis iz Štor s podpisi delavcev, ki so bili navzoči in ki so razumeli, da je moralo priti do sodnega razčiščenja, kdo je lažnik, kajti, če bi bil očitek resničen, da bi bil Bernot moralno ubit. Potem je bil Koren od okrajnega sodišča obsojen, a se je pritožil in 22. septembra 1925 se je vršila vzklicna razprava pri okrož. sedišču v Celju. Pri tej je bil Koren popolnoma oproščen, češ, nič žaljivega ni, če je bil kdo urednik »Mira«. Očitek je tudi tako konkreten, da ga vsak lahko kontrolira. Koren se ni nič pregrešil. iStroške plača Bernot. Tako je in sicer končnoveljavno, kajti to je druga in najvišja instanca za take bagatele. Razširjajte „Naprej“! Predno kupile oglejte si v manufaktura) in modni trgovini Miloš Pšerilcrail«; — Colfe, Znižane cene in še pri večjem nakupu znaien popust. Postrežba solidna! Blago prvovrstno! Drobnino in galanierijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini edino hiiro učinkujoče sredstvo za gromadno uničenje rusov, ščurkov, mravelj, pršic, stenic, bolh, moljev i. t. d. Za ljudi in živali neškodljivo! Vsak omot poseduje natančno uporabno navodilo. Garancia za sigurni uspeh! Dobi se v drogerijah. Maribor, Aleksandrova cesta 23 »K 1 20 ni močnega cefirja Din 220’—, 20 m Irpež- aEj J nega oksforta Din 230'— 20 n, močne medrovine S Ja (druk) Din 240-—, 20 m krasnega parhanta za 2ggP £