DELOVNA PRAKSA UČENCEV
Vzgoja, ne le izdatek
Izkušnje iz proizvodnega dela in delovne prakse učencev v usmerjenem izobraževanju vprvem letu njegovega uresničevanja vsekakor niso bile naj-boljše. Pomanjkljivosti in spodrsljajev je bilo kar precej, a resnici na Ijubo bi marsika/ lahko razrešili že z malce več dobre volje. To je pokazal tudi posvet, klga je pred časom pripravila gospodarska zbomica občin Ijubljanskega območja, na katerem so med drugim sodelovali tudipredstavniki organl-zacij združenega dela, posebnih izobraževalnih skupnosti in šol.
V združenem delu so še posebej nezadovoljni zaradi neustreznega sodelovanja s šolami. Marsikatera se je pa-mreč v preteklem letu o proizvodnem delu svojih učencev skušala z organiza-cijami združenega dela do-govarjati kar po telefonu, ne da bi povedale za število učeneev ali kdaj bodo prišli. Predstavniki združenega de-la menijo, da bi bilo tako ob-seg kot čas sodelovanja tre-ba opredeliti s pogodbami pred začetkom šolskega le-
ta, zagotovo pa ne po telefo-nu 5ele zadnji trenutek. Mnogo bolj zavzeto kot v prvem letu bi morale šdle sodelovati tudi pri pripravi izvedbenega učnega načrta. Po zakonu o usmerjenem izobraževaniu je to tako dolžnost organizacij združe-nega dela kot šol. Te pa sb doslej pri tem stale bolj ali manj ob strani.
Največ različnih mnenj pa je v zvezi z nagraievanjem učencev na proizvodnem delu oziroma delovni praksi,
pri čemer tudi organizačije združenega dela ravnajo ze-lo različno. Zakon o usmer-jenem izobraževanju (27. člen) o tem jasno govori, da imajo učenci pravico do na-grade v skladu s prispev-kom k dohodku delovne or-ganizacije. Praksa je bila bi-stveno drugačna: od mini-malnih zneskov ponekod, spet drugje več celo za manj dela, marsikje pa učenci ni-so dobili ničesar ne glede na svojo prizadevnost (denimo v zdravstvu, kulturi in dru-gih družbenih dejavnostih).
Ceprav je res, da sta proi-zvodno delo in delovna praksa del izobraževalnega procesa, pa je gotovo naj-manj primerna sedanja praksa oziroma velike razli-ke, o katerih se seveda učen-ci med seboj pogovarjajo. V prihodnjih razpravah o tem se zato velja zavzeti za ureja-nje nagrajevanja proizvo-dnega dela in delovne prak-se učencev.
V marsikateri organizaciji združenega dela poleg tega o
tem pomembnem delu usmerjenega izobraževanja nikakor ne razmišljajo s kakšno pretirano naklonje-nostjo, češ da vse skupaj precej stane. To je sicer res, a tudi v združenem delu mo-rajo imeti v razmišljanjih o tem pred seboj temeljne ci-Ije, ki smo si jih zastavili z usmerjenim izobraževa-njem. Lani je bilo za izvaja-nje tega dela potrebnih več kot 60 mllijonov dinarjev za okoli 8000 učencev ljubljan-skih srednjih šol (pri tem ni-so vštete nagrade in nujna oprema tčr zaščitna sredstva za učence). Treba je vedeti, da bo število učencev na proizvodnem delu in delov-ni praksi vsako leto še za ne-kaj tisoč večje. Prav zato pa se je treba vseh teh vprašanj lotevati odgovomo, pa naj gre za združeno delo in šole ter sploh za vse, ki se z izo-braževanjem ukvarjajo. Vse-kakor ni vseeno, kako bomo mladi generaciji privzgajali odnos do dela, ene temeljnih vrednot naše družbe.
T. K.