Šola in dom. To mlado naše društvo je imelo v nedeljo, 9. t. m. svoj prvi občni zbor. Lahko je nanj ponosno. Prostorna dvorana Delavske zbornice je bila zasedena do zadnjega prostora. Članstvo je vztrajalo v živahnem razpoloženju in nezmanjšanem zanimanju tri dolge ure do konca zbora. Šlo je za važna vprašanja naše šolske mladine, in članstvo se je zavedalo v polni mcri vse velikanske resnosti tega dejstva. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo častno število učiteljstva iz bližnje in daljne okolice Ljubljane. Iz zanimivega poteka tega občnega zbora naj otmemo pozabi za svoj čitateljski krog le nekatere najvažnejše točke izmed obilice obravnavane snovi. Resolucije, ki jih prinašamo na koncu tega poročila, itak govore dovolj jasno o vseh željah in težnjah slovenskih staršev, ki preživljajo v sedanji srednješolski krizi težke, skrbi polne dneve za uspešno vzgojo in izobrazbo svoje dece. Po običajnih poročilih društvenih funkcionarjev, iz katerih (zlasti iz poročila društvenega tajnika prof. Copiča) sta se takoj pokazali vsa tehtnost in potreba tega društva, je poročal dr. Lončar o našem šolstvu. Izvajal je nekako te-le misli: Danes vlada radi redukcij šol in učiteljev v našem šolstvu tak nered, kakršnega ne pomnimo. Mi smo interesirani na našem šolstvu. »Dobra uprava — dobra država«, ta izrek nam ne sme biti tuj, mi ne smemo mirno gledati, kako se dela brez nas in proti nam, k ureditvi šolstva bi bilo treba pritegniti tudi starše. Šola je za nas prevažna, kajti le po njej moremo priti do prave duševne svobode. Ni je svobode brez šole, ni šole brez demokracije in tudi svobode ni brez demokracije. Bratje Srbi so živeli v drugih razmerah kot mi. Ko so se oni borili za svobodo, je turška vlada že razpadala, mi smo se borili za svojo z Nemci, ko so se ti šele dvigali. Srbi so se borili za svobodo, da bi prišli do omike, mi pa z omiko za svobodo. Mi ne moremo nazaj, temveč le naprej: z omiko do polne dušne in telesne svobode. Zato težko prenašamo odpravo vsake šole, ki pomeni korak nazaj, zato nas boli redukcija III. gimnazije, ki je rodila za posledico prenatrpanje vseh srednjdh šal v Ljubljani in preobremenitev profesorjev. Če bi hoteli danes urediti v Ljubljani pouk vsaj za silo, treba nastaviti vsai 40 profesorjev. Te redukcije niso zadele le posameznikov, temveč splošno korist naroda. Z novo šolnino so prizadeti najbolj mali kmet, delavec, obrtnik in uradnik. Pouk naj bo brezplačen. Šolske knjige naj se ne menjajo vsak Ihip po letih, razredih in zavodih. Zvezki so monopolizirani; pri tem so prizadeti trgovci, katerim so ostale v skladiščih velike zaloge zvezkov. Svojčas je ministrstvo prepovedalo vsakršno zbiranje denarja v šoli, izvzemši za podporo rcvnim učencem. Danes pa se vsak hip vrše zbirke v najrazličnejše svrhe. / Počitnice niso urejenc, vsak čas se menjajo. Smo mnenja, da ni treba preveč prostih dni našim učencem. Masaryk je rekel: »Znanost se težko pridobi, a tudi težko prebavi. Učitelj in učenec morata imeti dovolj časa, da snov v miru predelata, oziroma prebavita. Solskih knjig je preveč, treba bi jih bilo revidirati in marsikaj v njih črtati. Šolsko upravo treba poenostaviti. Učitelji so danes več pisarji, kakor učitelji in vzgojitelji. Učni načrti niso povsem v skladu z razmerami. Oni kraji, ki so šele pred kratkim prišli izpod turškega jarma, imajo druge razmere in zahteve kakor mi, ki smo že dolgo pod vplivom zapadne kulture. V načrtih je danes zapopadeno načelo trgovine, čimveč produciram, tem več pridobim; vzgoja ne prenese tega, ta zahteva korak od človeka do človeka, ker gre na globino. Iz tega sledi za nas potreba okvirnega zakona za naše šole; podrobnosti naj se prilagode krajevnim razmeram. Danes pa je naša vzgoja preveč papirnata, ker je s tvarino prenatrpana. Ker mora šola navajati in vzgajati mladino za samostojno delo. je treba v šolo moderno metodo delovne šole, treba dobiti stika med učnim in duševnim delom, kajti zlasti v današnjih časih je ročno delo osnova za duševno delo. Vobče bodi naša naloga: kar smo od svojih prednikov dobrega prejeli, to ohranimo, kar pa potrebuje izboljšarija, pa izboljšajmo. Burno odobravanje na koncu poročila je pričalo, kako iz srca je g. predavatelj govoril vsem zborovalcem. To poročilo je izzvalo živahno debato, iz katere posnemamo samo naslednje važne poudarke. Insp. Wester je dejal v debati med drugim: Ustroj nase šole je dkhes slab. ReduciranJh in upokpjenih je veliko učnih mooi, za nje pa ni nadomestila. Zato ni le skrčen mafsikatcri predmet za več ur, temveč sc nekatcri predmeti" sploK še nc poučujcjo, učenc! imajo ponekod mesto 30 samo 12 ali manj tederiskih ur. Tega nereda vsaj šolska uprava sama ne bi smela uvajati, kajti to mdra slabp vplivati na mladino. Če bi se to zgbdflb kateremukbli zasebnemu zavodu; bi bil' ukirtjen in ironija je, da se dela zmožen in voljen upokojen profesor dolgocasno sprehaja mimo zavoda, v katerem je poučeval, ki pa sudaj prazen čaka učnih moči. Zato treba remedure, in sicer hitre. Obrnimo se za pomoč na merodajne faktorje, to so naši poslanci, katere smo volili. Spomnimo jih danih obljub, kajti prav jc imel tovariš, ki mi je z; ozirom na mojo brošuro o krizi srednje šole pred dnevi rekel: »Danes ni več krize naše srednje šole, danes je šola pred razpadom.« Po spremembi društvenih pravil so sc vršile volitve, ki so dale naslednji rezultat: predsednik ravnatelj v pok. dr. Lončar, odborniki šol. upr. Arriglcr, prof. Čopič, ravnatelj Dolenec, dr. Gerlovič, dr. Tavčar, Lajovičeva, Arhar-Potokarjeva, Schweigerjeva in dr. Zalokarjeva; namcstniki: Dcrmaša, Hreščak in Prijateljeva. Članarina sc je določila na 10 Din letno, ki se mora za vsako poslovno leto (t. j. za čas od 1. sept. do 31. avg.) vplačati najpozneje do vsakokratnega občnega zbora, ki se vrši vsako leto v oktobru. Resolucije, fci so se sprejele na tem pbčnem zbofu, se glase tako-le: 1. V dravski banovini naj se ne ukine nobena šola, ker bi bila vsaka ukinitev v škodo kulturnemu naprodku našega naroda. Naš narod si je zgradil svoje šolstvo v težkem stplctnem boju z vladajočo nemško gosposko in bo smatral vsako okrnitev svojega šolstva v švobodni naoionalni državi kot izraz preziranja našega kulturnega napora: v preteklosti in nerazumevanja politične lege Slovencev ob križišču nemške in romanske kulture. Že ukinitev enc same gimnazije v Ljubljani je imela težke posledice za naše srednje šolstvp. Nasprotno zahtevamo. da se šolstvo še izpopolni in dogradi po potrebah našega naroda in sedanje dobe. 2. Zaradi ukiniFVe III. državne realne gimriazije' V Ljubljatti so posamezni razredi prenapblhjem, v nekaterih učilnicah je do 66 dijakov, kar je iz pedagoških, didaktičnih in zdravstvenih ozirov nedopustno. Zato naj se ustanove paralelke v vseh primerih, kjer se to mora zgoditi po zakonu in naj se tudi ukinjena III. državna rcalna gimnazija zopet ptvori, odnosno naj se njeni prostori rabijo za dosedanje šolske namene, doklcr se ne zgradi npvo mpderno šolskp poslopje, kar je že sedaj nujno potrebno, zlasti ob p«Srlferij'i mesta. 3. Zaradi upokojitve, redukcije in premcstitve mnogih profesorjev manjka na trch ljubljanskih gimnazijah približno 40 učnih moči in je pouk skrčen za 600 tedenskih ur. Nekateri predmeti se sploh ne poučujejo, čeprav so skoraj vsi profesorji zaposleni z maksinialno učno obveznostjo. Neredni in skrčeni pouk demoralizira dijake, katerim gfozi še občutna škoda za nadaljnje šolanje. Da se bo mogel vršiti pouk na vseh srednjih šolah dravske banovirie v polnem obsegu! in v polnem redu, zahtevamo, da se namesti zadostno število profesorjev, ki so kvalificirani za slovenske šole. Učne osebc, ki so bile brez disciplinskega postopka predčasno upokojene, odpuščene ali premeščene iz dravske banovine, naj se zopet nameste na prejšnja službena mesta. V bodoče naj bi se vse premestitve izvršile med počitnocami, da se v začctku šolskega leta more vršiti pouk v polnem redu in ob- se2u- , . . 4. Solnina naj se z novim nnancnim za- konom ukine. Sprejme naj se zopet načelo, da bodi pouk od najnižje do najvišje stopnje brezplačcn. 5. Učni načrt; naj se nc izpreminjajo med ŠPlskim letom. Novi učni načrti naj se uvedejo le postopoma. Pri njih sestavlj>nju je uppštevati mnenjc in želje pedagoških strokovnjakov in staršev. 6. Učne knjige za vse šole dravske banovine in za vse predmete naj so pisane v slovenskem jeziku. Knjige' naj se brez nujne po trebe ne izpreminjajo, cena bodi kolikor mogoče nižka in označena na platnicah. 7. Mortopol za zvezke naj se ukine. 8. Počitnice in odmori med letom naj se končnoveljavno urede. Popravni izpiti naj se vfše tik pred začetkom šolskega leta. Sklep šolskega leta in razdelitev spričeval naj bosta ob istcm času. 9. Pobiranje denarja v šoli v kakršnekoli namene naj se prepove. Dovoljeno bodi samo enkrat na leto zbiranje prostovoljnih prispevkov za' revne dijakc dotičnega zavoda. 10. Dijakom, ki so padli pri nižjem ali višjem tečajnem izpitu za eno leto, naj se kot prostovoljnim ponavljalccm dovoli reden obisk IV. ozir. VIII. razreda. 11. Dijakom meščanskih'šol naj se dovoli z diFerencialnim izpitom prcstop na vse srednje šole, predvsem na učiteljišča. 12. Pravilnik o višjem tečajnem izpitu odreja za dravsko banovino pismeni in uštrii izpit iz srbohrvaščine. Ta izjenina določba naj se odpravi, ker je v nasprotju z dosedanjim učnim načrtom po katerem se poučuje v višjih razredih srbsko hrvatsko slovenski jezik skupno.