Mack 250 .ooo sioTMiuiu iii United I B ^^^ 7 ■ || MB m^ m A TJ ' 11 BBmMIITB Km Offkfal ftjw of 85 Slove« J States. Amenoui in »pmt, H ■ Mf B™ ■ ^ffl ■ ■ ■ ■ ^^ WW . V^K ■ ■ I ^^^ ■ I IB Societies and Organi. Bil inlucaagaoBUr. H B B ■ ■ U UBi fj 111 M ll| ||1BI| Xatkms. I. J ■ ... X ... .......iti ^^ ^ .....r J _ 1 |tr- "■ 1 • ^ .....- ------- • -■ um, tr1 lira i > - 1 , ---------------------1 , Mesto bo prodajalo led po znižani ceni poleti. I —iMletstna zlbornica je pri Bponiclleijkjcivi seji naročila di-Rektorju jjavne sluižbe, da ne-i prm&Poma uporabi mestne de-Bavce, dia' začnejo sdkarti led tea Erie jezeru in spravijo za g uporabo v poletju;. Vsakdo v«, I da je v vročih dnevih ipoletja gljajkfo tešiko dobiti led/ poleg Bfega pa ofl>ljiib>ljejo kompani-|»e, Iki tnžijo z ledom, da bo le-*Jtos led veliko (dlražji, dasi je Bpag že sedaj vieč kot preveč. ■Ljudje si ne morejo drugače Hpomagiati, klot da m ost o za nje | kaj stori. In mesto bo naredili 1q svojo dolžnost. Ta tedlem ?že I jpričnejo s sekanjem leda in g>a | bodfejjo spravili v ogromne le- ■ d en ice, ki so za to na raz po-I lago. Mesto ib»o prodajalo ta Iieid) po ceni, (kolfklor mesto ve-|Uja. Torej če vetja sto funtov p mesto io centov, ga dobimo I; po 'd'e^et centov. Kompanije, I ki tržijo z ledom, so se izjavile • xia ne morejo dobiti delavcev, j ki bi sekali led m ga spravili I za -poletje, pelo, b'o | leda dovolj poleti, poleg tega | ipa bo cenejši, in bodejb kompanije prisiljene le*d' cenejie I prodajati ali ipa pustiti sv'oje posle. Letošnja izvanredno }#huda zima daje dovoi o>d)pe](jali zgoto vi je-no delo. —iNova postava, ki se že spoHnujjie, narekuje,da ne smejo groceristi iveč prcidlajialti či-lafe p&enične moke, in kdorkoli 1 ifiafroči belo molkh, mora vzeti | favno toliko "funtov ikake dni-f (gt vrstei molke. Če vi naročite pioo fu/n*t ne pridejo izkoriščieval-Ri na lelo. Če toi kdo' sedaj po-1'dražil miCkio, se ga mora takolj Bpattiahki. in sicer v City Hall, —iZivezini detektivi sp^ v Brtdleljek aretirali Andreja i^tegfko, doma iz Avstrij-e, sta-. Kujoč mat 29 Mcnrioy ave.Blaš-ico je vidiel sliko amerišlke zvv Rtave, katero so naredili moj* I narji v Great Lakes Station, K|ki se je pri-tem izjavil: "Ame-IH^ka ne bo tako ponosna na R9VtO(jo zastvo, kadar jo kajzer l niso vedeli za |)os»tavo, nakar so dtjibiji ukor so'W tzpu?kQga» predsednika, glede ciljev in namenov zaveznilkov ter izjave raznih francoskih državnikov. Namen je, da se otroci priiiučijo tekeče zgodovine. Proti temu poduku je protestiral le Hic/licock, ' soc. član lodbora. —Ošpice in druge .nalezljive bolezni v ChiNiCothe so precej pionehale, in vojaške oblas'ti so zopet dale več svo-bocUei vojalkom v karanteni. —V pondeljek je praznovala družina Mr. Frank Drašler-ja, lastnika restavranta "Beli--grad" na Glass ave. srebrno poroko zakonskega para.Mno-gio prijateljev ise je zlbralo pri Drašlerjevih. Obijednem je bila tudi -odhodnica starejšemu sinu Mr. Draškrja, ki odkfe te dni v Washington, ikjer nastopil uradov an je v Jugosslo-Vansiki pisarni. Družini >Draš-ler: -Na mnoga leta, Mir. Dra-šler Jr. pa mnogo uspeha pri nariddlnetn delu. London bombardiran 5 ur. Lahi so vjeli 1500 Avsbfijcev PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postruaster General London, 29. Jan. Včeraj je odldielek nemšlkegia zračnega broklovja napadel mesto London in z malimi presledki so niemški zrakoplovci bombardirali London in okolico skoro pet ur. Skoro dve uri so zaporedoma' (poklale bombe na mesto. Koliko so školJle naredili, se ne naznanja., poioča se le, da so Nemci zgubili en zrakoplov. Prvi napadi so se pričeli okeli de vejte ure zvečer.. Nemci so napadali v oddelkih. .Trije ali štirje zrakoplovi so bombarldiinaili naenkrat mesto, nakar so odšli in so na njih mesto prišli dnuigi zrakoplovi. General Smoots, slavni langletšlki poveljnik afri-štkib čet je imel v neki veliki dvorani zfbicrovanje, pri katerem je bilo zbranega mnogo prominent nega občinstva. Policija je poslala naznanilo, du se bližajo Nemci z (kaj zrakoplovov je bonlbardi-ralo mesto med deseto in en-taj'sto uro. Prqpodeni so bili od naših zrakoplovov. Drugi napajci na London se je pripetil okoli pol ene po polnoči, nakar so nemški ;zrakopk)vi zapustili oklico. London, 29. jan. Iz evropskih bojišč se poroča:Ja)ko krvavi boji so se vršili v ponde-ljjitk skoro na cd i laški fronti. Italijani so bili vsepovsod' v ofenzivi. Na francoskem bojišču so se vršile 'le manjše praske. Nemci so napadali na Champagne fronti. Južno od Alaana, v Siriji so Arabci napadli Ttunke in jim prizadjali krvav jporaz.. Uradno se _ naznanja, kila so angleški zraiko-plovci od novembra meseca na laški fronti uničili 39 avstrijskih in nemških zrakoplovov. V istem času so Angle<-ži zgubili pet zrakoplovov. London, 29. jan. V trenot-ku, ko se nahaja vsa Avstrija v nemiru,, so Italijani prizadjali hud udarec avstrijski armadi- Italijani so prešli v •cfeiizivo med r^ko Brento in Asiago gorsko planoto, kjer so na fronti dJeset milj nenadoma napadli AVsorijce in jih vrgli nazaj. Italijani so ujeli 1500 Avstrijcev, ined. njimi 62 častnikov. Ofenz|ya se nada-flliHiilHlli:t' globekem liViiii iifPPWiiw. ji . tem Ukazala, da še živi in da bo moral Hindenb .mg sprem e- niti načrte glede ofearzive na zapadnem bojišču. Berolin naznanja, da so Italijani v! ofenzivi in kila unajem in VVashimgtonom. Tcda> v istem čaisu namiguje nemško časopisje; da Avstrija ne bo naredila ničesar, "razven v popolnem soglasju z nemško vlado. Amerišika vlaldia smatra, da je največji zadržek, da se takoj začnfe z mirovnimi dogovori, nemška vlada. Dočim so se zavezniki natančno in jasno izjavili pod Ikakimi pogoji so pripravljeni s'kleniti mir, in je celo Avstrija razjasnila svoje stališče, pa se nemška vlad'a trdovratno ustavlja tvsem mirovnim pogojem in hoče izsiliti svoje terjatve. Nemško ljudstvo ibo moralo sairto obračunati z nemško vlado. Mnenje v Nemčiji postaja sovražno napram kajzerjiu. Poroča ^e-, dat se jc vršito več. pan-germanskfh zborovanj in Shodov (v Nemčiji, ki so bili sklicani v pomoč kajzerju, toda socijalisti so 'skušali razlbiti taka z'bor'ovanja. Posrečilo se [jim ni, tker nimajo večine. \ Ven'dlar uradno nemško časopisje je pri&lo do prepričanja, da se ljudstvu mora govoriti o mirtui, in naznanja .se, da bo n-emški državni kancelar, grof Heirtling, v kratkem imel zopet govor, v Ika'terem bo natančno označil pozicijo nemške vlade glede Belgije, ki je največja sporna tečka med zavezniki in centralnimi oblastmi. farof Czernin je ibajei odpotoval v Brest-LitoV'fik, da v imenu Avstrije nadaljuje z mirovnimi Idiotov or i z Rusi. .Nemška vlada je želela, da se zbere državni zbor, ki bi izrazil zauipnico vladi, toda socijalisti so se postavili v opozicijo, in vlada ni nVogla sklicati (državnega zbora. -o—— ^London, 29. jan. Nemški zrajkoplolvci so nocoj drugič prišli nad London. Po kratkem ibbju so •bili ipregnani. Pri prvem napadu so nemški zrakoplovci ubili 47 oseb in ranili 169. Ubi'ti so: 14 moških, 17 žensk, 16 otrok. Ranjeni: 93 mož, 59 žiensk in 17 otrok. —Jerneju Knaus je umrl triletni sinček August, in sicer v -torek popoldne. Naše siožalje fitarišem. —Iz Detroit a se poroča, da so olbilasti tam, zaprle nekega Merkes Ali, ki je general v turški arcnaJdS, m ki se je prej nahajal v CleveJandHj. Pri njem so našli več vohunskih dokumentov. Dva vojaka sta prodala svojo službo. Camp Sherman, Chillicothe. 29. jan. Vojna sodnija v tem vojaškem ta'boriiscu ima sije So zbruhnile o-fl>orožene 'revoke napram tiraniji boljševikov. Rumunska se je pridružila Ukrajini v boju proti bolfl še vitem. Ru&ka vlada je naznanila, unaj, kjer bi se dogovarjal naravnost z ljudskimi voditelji gledie miru. Leon Trotzky se je izjavil: "Kldor misli, Idla Rusija mora skleniti separaten miT se ja-klo moti, Rusija ne bo nikdar sklenila nedemokratičnega miru. Le kadar se Rusija v resnici ne ibo mogla vieč ganiti, bo prisiljena skleniti mir, kakor ga sovražnik žedi. Toda današnja vlada ^e ne čuti, da je popolnoma na konou svojih nnocil" Poldrugi milijon ameriških vojakov bo letos v Franciji. Washington, 29. jan. Prvič odkar se nahaja. Amerika v vojni, je vojni tajnik Baker raizlkril precej skrivnosti, ki so združene z viojaško organizacijo v Ameriki. Voljni tajnik Balker se je izjavil, da se nahajal sedaj na fronti v Franciji več kot dvakrat toliko ameriških vojakov, kot se jie prvotno smatralo, da se jib nnore posla'ti v tako ikratikem času tja. Zajedno Ije vojni tajnik Baiker zagotovil, da spomlaidfi letos bo v Franciji najmanj 500.000 v oj aktov, in tekom leta 1918 se jih odpoišlje v Francijo nadaljni'h milijon vojalkov razven v slučaju, če garantirajo mirovni dogovori, da ni tf-eba več pošiljati vojake na fronto. Vojni taj i k Bklctr jc izpovedal te vladne skrivnosti pre'd' vojaškim odborom kongresa. Kakor ije bilo že poro-čano, je (bil vojni tajnik Ba^ ker napadan že dalj časa pod pretvezo, Vila ni zmožen svojega posla in da ameriška vojaška organizacija tripi pod nje-giovim vodstvom. /Splošno se je smatralo, da sO ■Balkerja napadali, ker baje namerava (postati predsedniški kandidat, potem ko poteče Wilsonov termin, in republikanci so ga nauadali,da bi mu /odvzeli kredit. Toidla voljni tajnik Baker je v sviojem sijajnem zagovoru in z dejstvi dokazal, da je njegov urad bil na svojem mestu, in da ameriška armada tekom svojega časa, odkar je bita organizirana., je naredila velč kot vsaka druga armada, "TCljjulb ogromnim tes'kocam in zaviram," se je izjavil vojni tajnik Baker, " pa se «b*o nahajala Amerika na vojni fronti, kjer bo prinašala sovražniku strašna udarce prej, predno je ikdo millil na to." Vojni tajnik Baker se ije izjavil, da Amerika ni militari-stična. Raditegai je vlada dobil nexv jproblem s tem, da je morala poklicati pod orožje 1.500.000 vojaških novincev za obram "Cbnlaotok« Amarika" > tiu R, oun AVE H. CLEVELAND. OHIO TBL1PHOM« (JUT. PUHCKTOM IM KDWABD KAWH. Publisher _LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. (tad ky 25.M0 Sltvarians in the City of Cleveland aid eisewbere. Ufevtisng rates on request. American in spirit Foreign in language only * Entered as second-class »natter January 5th 1909, at the post office •t Cleveland, Ohio under the Act tf March 3rd, 1879.*__ sqggg^M No. 12, Wed. Jan. 30th, 1918. Ženske v industriji. Odkar -j« nastopila vojna, ki je (pobrala može in jih postavila na Iboijno polje, da branijo domovino in vi£je cilje človeštva, je dobila ženska nepričakovano in dosedaj prepovedano stališče v človeški družbi. Vsepovsod vidite danes ženske pri opravilih, ki-so bila nekdaj izključno moška. In nikdar siti profit je tudi te stenske izkoristil1, da si napolni svoje žepe od žuljev ta-kozvanega nežnega spola. Lansflco leto julija meseca je neki raziskovalec v New Yorku hodil po stanovanjih žensk, ki so doma opravljale dela, posebno uniforme za vojaštvo. Ta faziskovalec je povedal, da »je v mnog-ih^slučajih ddbil na vratih svarilo zdravstvenega urada, da se nahaja v stanovanju difterija, a v stanovanju »o leiale uniforme za ameriške vojake, napol izdelane. V 'New Yorku se je dognallo, da se iadehijejo vojaške uniform« skoro v vsaki luogati podjetniki plačevali ženskam dvanajst centov ' na uro. V nekaterih slučajih celo samo enajst. iNobena ženska ni mogfla delati pri napornem delu več kot deset ur na dan, in za to je dobila $i.id ali k večjem $11.20 na dan. In uniforma je bila drago plačana od Zj-edinjemih držav. Dvakrat več kot je bila vreldna. Ves dobiček, kar ga ženska ni dobila od svojega dela, je zginil v žepih delodajalcev. Pa trefca je stvar še od d»ru-ge strani pogledati. Vojak ki nosi uniformo, ki je bila izdelana v smradljivih, z bolezenskimi »bacili napolnjenih sobah, je sam v nevarnosti, da dobi (nalezljivo bolezen. V več stanovanljih, Ucjer so se izdelovale vojaške uniforme, je divjala nevarna, nalezljiva bo-, lezen davica ali difterija. Uniforma je prišla iz teh stanovanj' v vojaško taborišče, kjer se je bolezen razširila. Skibeti je torej treba, da se takim Tazmeram napravi konec. Uniforme se ne smejo izdeloyati v privatnih stairvo-. vanjih, ampak v tovarnah, ki \ so popolnoma zdravstvene in >Btoiv redno obiskovane od obla-stij, -da olgovarjajo vsem predpisom za zdravje. To je en vzrok, zakaj bi se moralo delo v privatnih stanovanjih odpraviti. Drugi vzrok je pa izkoriščanje žensk. Ta vojna je tisočerim osebam tako napolmila žepe z denarjem, da že v resnici ne vedo kam bi z denarjem. Povdarja-li smo že večlcrat, da bi se moralo vse te izkoriščevalce vojne obesiti od prvega do zadnjega. Ti izikoriščevalci kradejo Liberty bonde ljudem od ust. Lljudstvo hrani in z veseljem plačuje, kjer vidi, da je v 'blagor nairoda in svetovne svobokie, toda da bi posamezni profitarji potem mašili svoje žepe s tem denarjem, je nedopustno,, največji krvavi zločin ki vpije po maščevanju. Vlada Zjedinjenih držav je ti « 'spoznala te krivice, ki se godijo delavskemu stanu. Vojni lajniik Newton D. Baker, ki je odgovoren za jweskrH;o foja-kov, za njih opremo, uniformo in orožje, je določil, da v laid a ne bo kupovala uniform ki so, izdelane s krvjo slabotnih žensk, ki niti enega odstotka onega ne dobijo za svoje žuljavo delo. Vojni tajni'k BaJker je odločil, da se smejo uniforme izdelovati le v onih tovarnah, ki so oblastveno nadzorovane, in kjer so delav^ ke plačane tako, la jim ni treba stradati poleg deseturnega dela vsak dan. Dočim so preij izkoriščevalci računali uniforme vladi po strašniJh cenah, se je sedaj toliko doseglo, da so uniforme skoro za 15 procentov cenejše, toda ženske, ki izdelujejo uniforme, dobivajo po $2.60 na dan, poleg tega pa delajo v zdravstvenih tovarnah, varnih proti nesreči in ognju. To je en uspeh, ki ga dobi vlada, če se resno pnime kake stvari. Tako bi se lahko zgodilo vselej in povsod, kjer je izkoriščevalni duh umazanih profitarjev zamoril vsak človeški čut in ne vidi druzega kot -gore dolarjev, izsesanih iz nepoučenih, nevednih delavcev. Ameriška armada pa ne samo, da bo dobivala uniforme cenejše, ampak v zavesti,, da so 'delavce in delavke, 'ki so preskribele za njih uniforme, dobili vsaj pravično plačo za trud svojega dela. o Dopisi. Joliet, 111. Cenjeno uredništvo. 2e zopet sem tuikaj. Sporočati imam nekaij novic. Jolietska društva so priredila gl. odboru KlSKJ banket ob priliki, ko so s»e visi glavni odborniki te Jodnote sešli v Jo-lietu ipri letnem pregledbva-nju računov in inštalaciji novih uradnikov. Banket je bil prav dobro obiskan od dfc-ušt-venih bratov in zavednih Slovencev. Toda ne mislite, da se je samo pilo in jedlo, slišali smo tudi zanimive in pomembne govore. Ne morem navesti vseh govornikov, ker bi mi vzelo preveč časa. Da je naš sobrait g. 'Sdhmeller doi>er govornik, o tem vie. vsakdo, pa trnli gl. tajnik g. Zalar je izvrstno 'flešil svojo stvar. Veklte-li pa nismo, kila imate v Cleveland« tako dotbrega govornika, in to je g. A. Grdima, ki je med drugim omenil o. 'DVagi rojak, koliko časa že misliš talko? 'Dobro misel 1 in>aš, če Ibi res 'tako šlo, toda pomisli, da za. deset dolarjev ne postaviš niti "smock sen-, de", kaj šele primeren dom za tebe, toda pri Narcdmem Domu pa za deset d&larjev dosti pomagaš, \o pa radi tega, ker ne bo samo en ali Itlva taka darovat ali ideilnice, tu je vsa ne\vburška naselbina prizadeta, 'je stopila skupaj, da si napravi svoje shajališče. Ko bi vsak delavni človek, kar nas je v Newburgu kupil eno $lel-nko, pa bi skoro zadostovalo zai Narodni Dom. In koliko bi se /komu poznalo? Prav nič. Najbolj ubožen delavec bi lahko jpflačail v enem letu, prav ■ li nit bi se ne poznalo žepu do- !- tiinega, ob konou leta bi bila li delnica plačana. i- |Da v." The Speaker pro tempore: '"Gentleman iz Illinoisai prosi enoglasnega dovoljenja, da se gentlemanu dovoli govoriti, dokler ne konča-. Ali je kdo nasproten ?" Nasproten ni bil nihče4 Mr. London :"Tu vidimo sedaj kaj pravi član angleškega iparlamenta. Potem ko omeni, da je bila fdeielia* leta 1914 (blizu industrijske revolucije, potem ko govori kako so se delavci jpatrijotično otilzvali klicu vlade, pravi poročilo: Nobenega dobrega- vzroka nimamo, da slepimo sami sebe. Kaj je vzrok zgubi morale? jNa'jprvi vzrok .je, da so vlade vseh bojujočih se narodov pozaibile deliti svojo zaupnost z narodom. Te&om, vse;h teh dolgih letih nam niso nikdar povedali resnice, prave resnice, kakšen je ,položaj, in prišli smo v položaj, ko se ne vrjame besddiam lastnih državnikov. Ljudje so začeli odkrito govoriti povrni. Po mojem mnenju so to oni igilasovi, katere je predsednik slišal in katere (je omenil v svoji zadnji poslanici. Nekdo nekje mora imeti konagio, da dvigne svoj glas, ne da bi bil -dbito»en nelojalnosti, ne da bi prišla njegova zves-tOba do Amerike v čiidno luč. Kako moremo dobiti kakega vAmerikanca, (ki bi bil nezvest Ameriki? Kje morete dobiti kakega ameriškega državljana, ki ne bi želel dobro tej deželi? Zakaj ibi možu za^-prli usta raditega ker izrazi svoje prepričanje, ker ima nekaj povedati, predlagati? (O doibravanje.) Jaz sem socialist. Vi gospodje ste z menoj uljudno ravnali. Nobene pritožb« nimam proti vam, tddla vicasih pa čutim, da bi zagnal - nekaj v demagoga, ki se drz- 1 ne obsojati lojalnost socijali- • s tov Ameriki. I Ko je predsednik prišel pred ^ kratkim v zigotovljene leta 1915, On jei . prerokoval, ida Italija nikakoB| . ne bo os tab zvesta t in Avstriji. In ravno ta gen3B . ral je tudi prerokoval, kako L važno ulogo bo igral subma-) rin v vojni. Na dnu'gi Sitrainil > pa, kakor povzjamem iz urad-i i nih poročil v angleški poslalhhi . ski zbornici z dne 22. julija,! i 191*2, in kakor ije bilo sporoigB I no v Encyclopaedia Britanni^l i ca,-je bila Anglija uradno po.|| I svarjjena o niaraščujoči nevar- l nosti od strani Nemcev, ki sol graldili neprestano večje: voj-1 no brodovje. V kratkih besffl tibh, ta vojna ni prišla slučaj-® no. Sei>ični in nesebični, sramotni in plemeniti .najvišji \in najnižji možje se zidružijo V vojni. To se tiče posameznih kov kot celih narodov. Aptly Belgije je apel celemu svetu, ■ Protest proti invaziji Belgije^B je bil protest celega sveta. | Protest p-roti invaziji Srbije je protest oelega sveta. | Ko je bila Srbija napatfena od Avstrije, kdo je mobilizi- | ral proti Avstriji? Angina? | Ne, Rusija:! Zakaj Rusija in f ne: Anglija? Ker se je išlo za | Carigrad. Belgija je bila na-1 padena. Kdo seje pognal za njo? Anglija, Zakaj Anglija? j Zato ker angleški interesi —- ; jaz ne govorim to kot očitanje ampak kot človek ki študira 1 zgoldovinic.— ker s6 bili an-gleski življenski interesi v ne- ^ varnosti. Anglija je dovolila, da je, preminul mesec julij, de® , avgusta, potem je šele naznanila vojno Avstriji. Zlcčin napram Srbiji gotovo ni ibil nič ^ manjši kot je 1>il zločin na- - i prami Belgiji. Svet bi btl moral preprečiti oba zločina. Konec prihodnjič. ------ ■ » ■ ■■ -- > i Seja S. N. Z. v Collinwoodu. .S Članom Slovenske Narodne | -Zveze v Collinwtoodu se na-, znanja, da se vrši v nedteljo, 3. lebruarja, seja podružnice Zveze in sjcer ob 2. popoldne pri Intibarju. Vsi so ulljiudno i j prošeni, da so navzoči. J. Ambrož. | Sarah Bernhardt ^žZTJt: pošilja Nuxated Iron francoskim vojakom, da jim daje moč, čvrstost in vztrajnost. ' General Gibson pravi, da bi ga moral imeli vsak vojak, ki gre na fronto« Svoje zdravje in svežoit pripisuje dejstvu^ ker uživa Nuxated Iron, dasi je že 91 let star. Dr. H. B. Vail, bivii sdrtvnik v Baltlmor« bol-niinici, bivii komisar Wm. R. K«nr in drug i r dajejo dobra nasvete glada raba Nuxated Iron kot cdravile ma l in kri. ^^ WESTERN, UNION I oran or f""* uwi annular to tzn rto ino«u*D wm>« or w«/to I u« ra* •oioiBU te «oif:t*l camicto ttnt vem. mvbi uwww I Klim BOK ms r*mv to ajo»icaji «wuuncf Ihmhhmhmhmi PMAHMaCII ICHUU.' ^ Vsak vojaM na fronU potrebuje prejj vsem moči, ftvretoetl ta vitraj-nosti, JekJene živce In lelezno krt. In da vojak dobi to, ni boljega kot zanesljivo organACno zdravilo' — Nuxated Iron, tako pravi Dr. Vail, bivši zdravo!k v Baltimore bolnišnici. Velika množina tega zdravila je bila poslana vojakom na francosko fronto po madaml Sarah Bernhardt. Jaz earn sem jemal Nuxated Iron po teSkl bolezni, da «em okrepčal, te v nekaj dneh aem Čutil ufilnek, ta tekom treh tednov se Je ves moj sistem okrepil, da sem danes v krasnem zdravju. £e bi Blodili nasvetu generala Gibson a »ooi; In Gordon, po bivflem komisarju i Chicagu, Kerru, ta ki Je priporočtno ;; od zdravnikov v tolikih slučajih« nI' patent zdravilo, niti skrivno »flr»kV vilo, ampak je znano vsem leks||v narjem v deželi. To sdravilO lM\j lahko asimilira, nikakor ne ekodltji|g zobem, Jih ne naredi črne, nltt ne povzroči nereda v želodcu, nasprot«^ no, je najbolj močno zdravilo v sko- j ro vseh slučajih neprebavnosti, kot . tudi za nervozne, onemogle ljudi, J Izdelovalci imajo tollkb zaupnost t i to zdravilo, da iponujajo sto doiarjs^i katerikoli dobrodelni družM, če tftj zdravilo ne da nove moči ta energiji Je vsakemu možu, ki Je manj kot 60 let star, po Štiritedenski r«Mf| nima kake hude organične bolesni, Izdelovalci tudi garantirajo, da ^vt^ Fantje, stari nad 16 let, dobijo delo. Skušnja nepotrebna. Prililka za napredovanje. Th>e Reliance Electric & Eng. Co., ic88 Ivanhoe Ro, (14) Štirje fantje se vzamejo na stanovanje, ibrez 'hrane. 1315 E. 55th St. (14) _> ft , ' ' ' . . J Enega ali dva poštena fanta «e sprejme na stanovanje in hrano. *38g E. 53nd St. (13) Delo dobijo strojniki in tool-makers. prvc ivrste delavci. Mi pla&amo vnetno najvišje cene. tStalno dela, nobenih de-kvsjkib neprilik. Imamo kon-trakt icl vlade Z jed. držav za velike topove in, šrapnele šest palcev. Mi yam povrnemo vožnje stroške, če delate najmanj tridfeiset dnij prri nas. O-glasite sieipri American Brake Shoe & Kounldlry Co,, 713 State St., Erie, Penn. (15) DR. L. E. SIEGELSTEIN, Ball Pbaaa CMT.Ffcl« I M>i> IMC Cartml SMI R I KRVNE IN KfcOHfCNE BOLEZNI | URADNE UR Ei I Od I. zjutraj d* 4. popoldne, ed 7. de 8. sva£er. Ob nedeljah *d 10 do 12 3M Paraunl Bid«. 74« Euclid Arm. near E*«t »th SL Čudovita ponudba. Doctor Oowdrtck, stavni X-Ray dpecijalist nudi svoje skušnje vsaki bolni oeebl, da je lahko vsakdo deleten te čudovite ponudbe, kdor ee je brez uspeha sdravl] pri drugih zdravnikih in tnožil denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje,. Moj urad ima vae potrebne, mo (Lame in ananstvene instrumente za popolno preiskavo io zdravljenje bolezni, ki dolgo trajajo. Moj namen je usipeftno zdraviti vsakega bolnika. En earn obtok vae .prepriča. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas zapusti, ampak pridite takoj k nam Pm4M auinuU. Jas telim, d« mi zaupate. Ju želhn, da pridete ki ml razložite svojo bolezen v vaftem jeziku. Pomnite, Jas uteecn navaden zdravnik, ampak IpsclJaUet s mnostani leti skutada zdravim boletat kakor je vaSa ln katere ao drugi nebaU id naviti Dalj čse« ste bUl bolni, bolj je zapletena vata bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugI sku-ftajo naredttl in ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela V«e sdravljenje Je prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam Številne čudovite stroje za sdravljenje vsake boleanl. Kadar se oglasite pri nas, ste sprejeti s Idejo, da bedet e ozdravljeni v najkrajšem Caeu. Mbja 'popolna preiskava z X-Ray num pove o vaiem poiotaju. Ce eo drugi ugibali, pridite k meni. Go-tervo pridete poeneje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet ln preiskavo, če ee zdravite. 2047 E. »th St. IXXTOR COWDR1CK Med Euclid 4.nadst . Cleveland, o. in Prospect Uradna ar« S. ijatraj ! Poiljila BOc. in ml Tam poftljaMa Bajna, »ajll <»all«ru)ikl IwUbi s Imanl. lavi In illkunj ranaia Upih dakUt a* dov. ki šalijo sak«n Poltaao in lajaa. Poiljila SOc na Reliable Club D apt. 14, Boa 4S5 L o. Aacalea. C al. Mi, 18-11, POZOR ! Mi varimo vse polomljene in zlomljene avfcmiobilslke kose in dele Mrugih sitirojev. Delo točno in do-bro. The Acme Welding Co., 1386 E. 40th St. Tel, Prospect 2196 J (12) NOVO PODJETJE! Prva mednarodna posredovalnica za moška in ženska dela na 214—16 Superior ave. N. E. , Slovencem, Hrvatom, Srbom in sploh vsem znancem in prijateljiem teini potom naznanjam, icila^je naša državno inkor(po»rirana posredovalnica za moška in ženska dela začela poslovati z dnem 1. januarja, 1918. Kdor išče kako d^-lo naj s»e obrne nai -našo pisarno, 2114—16 Superior ave. 'NT. W. Jaz sem vedno tam na razpolago ter Ibodiem pred vsem gleedal n a to, venci, oziroma Slovani, dobijo dobra in stalna »dlela, kadar jih iščejo. Se priporočam, 23 ~ Frank Strehovec. NAZNANILO. ' Rojakom v Claridge, Pa. in v okolici naznanjamo, da je naš tamošinlji zastopnik Mr. Jacob Jarroek, Box 401, Cla-ridge, Pa., Iki je opravičen pobirati naročnino. Ga vsem fopk) ipriparočamo. Uprava Cl. Amerike. » V najem se odda čedna front soba za emfegia fanta. Vprašajte na 6036 St. Clair ave. nad slovensko lekarno. (13-) VOJAKI! Amerikanski vojaki so najbolj čvrsti in zdravi, vzrok je dobra hrana, red in snaga. Mi snažimo obleke tudi za ameriške vojake, ali čistimo tudi vaše? Pokličite po telefonu ali sami prinesite. The Franks Dry Cleaning Co. 1355 East 55th St Nasproti Lake Shore banke. Collinwood podružnica: ' i55I3 Waterloo Rd. (X'3iVVed.) Društvo "Doslužencev". aboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani. Društvo sprejema člane od 18—35 let. Zdalj ima vsakdo priložnost, da pristopi. Društvo plačuje $8.00 bolniške podpore. Ob-jednem naznanjam, ld!a sem se preselil na novi nasJov, 1074 E. 66th St. Z bratskim pozdravom, (12) Geo. Krainčič, tajnik. Naprodaj hiše! Hiša za 3 družine, rent $80 nai mesec, za $7400. Hiša, 12 sob, oena $4500. Hiša* 10 sob, za d/ve družini, cena $4800. Hiša za dive družini, (lot 50X ■1*50, cena $4600. Imam še več fisi naprodaj, na katere se ,plača samo tisoč (dtolarjev takoj, drugo pa kot rent. Kupite hiše sodiaj, apomiladi se bodejo zopet podračile. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 E. 66th St. (12V VELIKA RAZPRODAJA. železnine in pohištva. Spodaj podpisani naznanja, da bo pustil svojo trgovino, ker se poda na detželo. Raditega priredimo razprodajo, kjer doidfite trideset procentov* ceneje blago. Ne zamudite te razprodaje. CHRISTIAN MANDEL, ^ 1570a Waterloo Rd. (12) Collinwood. ------------------------------------ 1 1 m Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo j sami sebe ali to spolnojemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj dienar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbna/i sko in Posojilno društva (X151) ij - ■ ■ "■ OBRESTI SZAftEJO Kil DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK i* pa pnmflfli >!■!■■■ 4e Am, be petagaele 4mm 4% A MUrulMISi Seperfer aad AMbea. )----- ^ ^ ^....... V fffeftonal Oruj Stoit t Slovenska lekarna. rofd St. Gafr dve. in ft. cest«. 9 f«sebno tfkrbneatjo ixdehije-mi zdravniške predpise V la#i imamo ▼se, kar je treba t najboljši lekarni. (45) « -V .' VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT 1 ■'■■■■.....■■■■— ■ 1 ..nia.—MMaa.i , 1, ,. , m .1 1. 11 ■ ^ a 1 irtainr 11 niraiaura Tf i i 11 ^iiriirin i ........ 1 , , . - Se lahko kupi tekom januarija za - rf* yi IO m strUc Sam plača nazaj ff /\/\ IZ dne b januarija 1923 JpQ#UU 1,1 ■ —.......•■■..,.. Vlajda Zjedinjenih držav je zaprosila ljudstvo v tej deželi za posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je naredila načrte, da sprejme ta Idenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otrolk, v katerih žitaih bije patrijotiona kri se lahko poslužite te prilike. ' : * ■ ■ f ■ . • A ' ' ■ . •• X* '' ,, • _ 4 . ",. ........... -j. '. 1 • 1 Hranite denar in vaš denar vam nosi 4 procente pripisane na četrt leta. • • 11 .■ 1 ——.r Vi lahko kupujete hranilne znamlke, katerih velja 25 centov vsiaka. Sestnajtst teh hnanilnih znamk, prilepljenih nai hranilno karto, se lahko zamenja za vojno hranilno znamko na vsaki pošiti ali banflrii, in tekom januiairja doplačate še 12 centxxv, nakar dobite za $4.12 prihrankov od vlalde Z)j edin j eni h driav $5.00. Ta denar je vaš. 'Nihče drugi ne more dobiti tega denarja. Dne 1. januarja* 1923 dobite za vsakih prihranjenih $400 svoto $5.00 od vaše vlade. Toda če tbi vi potrebovali denar poprej, Idatdiar hočete, pojdite na pošto, in pošta vam izplača kar «te plačali v blagajno strica Sama skupaj z obrestmi do onega časa, ko dvignete denar. BODITE SAMOSTOJNI, HRANITE, POMAGAJTE AMERIKI. ( Vaš Menar je garantiran z vsem premoženjem Z>edinjenih držav. Poleg tega pa pomnite, da |je to vaša vojna — da ohranite svoj dom, svojo svobodo m čast vaših žen in hčerk in sester. Zjedinjene držav« so zastaivile svojo polno moč vsega svojega upljiva, svojega bogastva in svojega moštva, pfoti straišni tiraniji, ki naznanja, da je sila pravica. * a ....... - - Krasna pravica je, da pomagate Strijc Sam vam daje priliko, da . dot »iti to vojno za civilizac^o ^ pomagate njemu v tej vojni. --r c I ~_ Denar, ki gai (posodite vladi bo kupit vsei stvari, ki so potrebne, WW ^JL Pojldite v svojo Ibanko ali na ipošto in vprašajte svojega poštar- da se tem hitreje konča vojna in tragedija ter da se obrani ameriško WlilMIIIH da vatn proda hranilne znamke. On vam t>o dal hranilno kaTto. . moštvo ter svoboda sveta. ; - issued by the Čimprej jo izpolneite in doibite vo|jno hranilno znamko, tem prej dlobi- Kupujte vojno hranilne znamlke 3BDAJ. Velijo $4.12. Tekom UNITED 8TATBS vat« štiri procente od ^denarja. Hranite denar, pomagajte vladi, po- februarja vas bodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent več na mesec. GOVERNMENT magajte sebi. Andrej Černišev, Roman Spisal: JULIUS ZEYER Poslovenil STANKO SVETINA Andr-eij ni bil malo presenečen od vsega, Ikar je ravnokar slišal Tn videl; tako si ne bi bil nikdar predstavljal dvoma* niti velikega kneza, to niso bile navade in običaji kraljevski, to je bilo brezdvomno govorjenje kakega nemškega pc.di-častnika! Toda zato pa je zvenel glas velikega kneza ta.ko prisrčno in njegov porgled je bil talko odkritosrčen in res prijateljski, da se mu je Andrejevo priprosto sroe takioj hvaležno pridruiilo; dobro se mu je zdelo,*da se je bil bodočemu vladarju tako nenavadno priljubil. Odi vseh strani so se mu takoj začeli klanjati m marsikak nevoščljiv ipogled se je srečah z njegovimi začudenimi očmi, posebno ko ga je veliki -knez, v dote pcsebn*1-ga prijateljstva, povabil k sebi na vsakdanji popoldanski "koncert" — to je -k piroduk-ciji, ki jo je veliki 'knez sam nudil svojemu dvoru s tem, da je igral na gosli na itak način, da je privedel vsako, samo neflccdiko godbi pristopno uho Ičta pnavvciga obupa. Poznal ni namreč niti ene note in je igral (je le po posluhu ;njegova žena je rekla: "Reite*r misli, da obstoji krasna gcdl ia v tem. s kako močtjo kdloi izvabi glasove iz trpinčenega inštrumenta:" Andreja so bolela ušesa pri tem čudnem koncertu, toda kdnr je le par heStldi spregovoril z velikim knezom, ta se je takoj iprivaidil njegovim bbznim idejam, tako da ga ni moglo nič presenetiti. "Skoda, lHa ni daneis velika 'knežnja iprisotna, imel bi vsaj plačilo za to strašno trganje po ušlesih," je omenil Lev iXa-riškin, "knežnja je nekalj bolna in |je baje par dni ne bo mogoče videti. Prinašam pa ti dve toliaižilni novici: prvič, da te 'bo postavilo nj,eno veličanstvo za klomorni(ka na malem dvoru, in drugič, da je moja (kjrasna svakinjfa* tže| toliko o-krevala, ida te damcis zvečer gotovo pričakuje. Jaz tudi pridem in mogoče pripeljem s seblqj še kakega prijatelja." Andrej je irad sprejel povabilo; tožilo se mu je v \ielikem mestu, ktfer ni poanal razun Nariškinovih še nikogar. Ko je prišel na večer v palačo, ni dlobil Ane Nikitišne same, kakor je ibil mislil, amipak v družbi dveh diam, ndkaj starejših od njiet Sedele so "blizu peči, kjer j,ei veselo plapolal ve l|k ogenj in napolnjeval celi, ne ravno veliki salon s prijetno toploto in rdeičim svitom, kar je dajalo temu krasnemu prostoru tUtCcako posebno pri-^jiaizno podobo. "Le naprej, dragi striček," yti rekla Ana, ko sc je osupel vstavil na pragu, "tu imate samic šor^ldlnike; prisotni ste le Senj.'avina in Izmailova, d',e sestri mojega m'orca" -.. "Kako vam j,e> ugajal koncert velikega knezai?" jc vpra- , v šala s smehom Senjavina, ko Vp si podali roke. v^In so vam bile všeč dame?" je vprašala Ana hitro, še predmo je »mogel odgovoriti na iprvo vprašanji. "Ubožec, srčno vas obžalujemo!" "Ali ste videli Marfo Savi-k rorvo?''je pristavila Iamailova, ki je očividnfo smatrala prej-šna »vprašanja za taika, na katera ni treba odgovarjati. Toda Ana Tifcitišna ni privoščila/ Andreju toliko časa, da bi odgovoril na vprašnje Iz-mailove. „ "Kakor vijrlite," mu je rekla in je pokazala lakaja, iki je ravno vstopil z vieflikim srebrnim samovarctm in ga s posodami postavil poleg ognjišča Ha mizo,'' kakor vidite, živimo popolnoma po domače in meščansko; Izmaikiva kot najstarejša bo nalivala, in mi se ti sami poslužimo." Pomignila - j« lakaju, naj odide. 1 "Toda saj nam niste doslej - odgovorili niti besedice," je i rekla Izmailova in se suikada , pri čajlevi mizici. "Kako vam - je torej ugajala no, gospo- - dična Šavirova postavim?"' "Ne ipCizmam je, me niso se-> znanili—" "Ah tedaj vam /pov-eim," se ; [je oglasila Ana, "rrtforaili bi po-■ znati to osebo, nenavaf.Ilno suha je in gjrda tako, da se je prilijubila velikemu knčizu ;ima posebno dolg vrat—" "In ta njen doli vrait," ji je seglia Senjavina v besedo, je dal njenemu veličanstvu priložnost za talko duhovito šalo, da se je razveseljeval z njo celi dvor več mesecev." "Bilo [je to lani o novem le* tu," je poprijela besedo Izmailova, "ko je cesarica velikemu knezu in njegovi soprogi izkazala čast, da jima je db-volila sesti za svojo mizo pod baldahinom. Okrog prestola je bilo veliko miz, pri katerih je sedela množica gostov, izbranih iz najvišjih krogov. Njeno veličanstvo jie 'bilo nenavadno veselo. Med »obedom ^e cesarica zAglelala osebo, nad katere cdiurnostjo je kar osupnila. "Kdo pa je tista strašansko suha), 'gjrfdta ženska s tem čap -ljinim vratom?" jie 'vprašala. "Gospodična Šavirova," se \€ qgl'asil odgovor. Toda gospodična Šavirova je Ibila ravno v isitem času dama, ki je vladala srce velikega kneza. Cesarica je slišala o tem, toda ni je poznala osebno, ziato je vdari-la fv smeh, obrnila sie je k veliki knežji in ji je r-ek^a: "Spominja me n,a naš ruski pregovor: "Dolg vrat ni za nič dru-1 gega kot za ohašanje."— i Dame so se zalčele smejati, čeprav so že same v*elikdkrat pripovedbvale in ponavljale to cesarsko šalo. Andrej se je tudi nasm^h/nil, tcldla osupnil ga je irivolni ta ton, ki je ravno tako lahkoživo meril na zakonsko nezvestobo velikega kneza; ta fri\io!nost je žalila čista načela nravnosti, ki ntu jih je gospod 'Lugardon brez kake dolgočasne pridige vcepil v sroei; umikal se je namreč instinktivno pned vsako nizkoistjjo in neplemenitostjio, naysi je bilo že obležena v nedolžno ali vabljivo icdejo.Ven-dar ta neprijetni ol>čutdk vzbujajoče se nejevolje se je umaknil nagli osuplosti; za bogato pozlačenimi vrati Ikras-nega salbna se (je namreč o-glasilo petelinovo kikirikanje, a daine so cistail'c pri tem mirne, kakor bi bila čisto naravr na stvar, ida se sprehaja petelin po sobi -palače kalkor po kaki vasi; Andrejevo začudenje jih je očivklno veselilo, Kikirikanje se je ponovilo, ti- da obcin'em je zazvend ljube/nji^ smeh ženskega glasu. Vraia so se naglo odprla in uganka .je bila rešena —• Lev Nariškin se ije namreč prikazal na pragu in je tretjič zakikirikal; peljal je za roko mladeniča visoko rasti, viitkei postave, le-pegjai kakor deklica, Oni zvon-ki, |K>lni ženski glas je !>il torej njegov. Pri .pogledu nanj so dame takoj vstale; bile so nekakto v zadregi. Brez obotavljanja so šle k mladeniču in iga molče gledate. 'Lev Nariškin se je vrgel na naslanjač z glasnim smehom, mežikal z očmi, ullelal najčudovitejše kretnje in se obnašal kakor pravi harkeWn. "Andrej,'' .je rekel Lev, "glej! najboljši moj prijatelj, Aleksiy Iljič — Iljič--Zer- bov!" Aleksej se j«© nasmehnil in povesil oči, ko je podal Andreju malo roko, belo in mehko, kakor ženska roka. Dame, ki so stale nekaj ca- ^ V V V "C/ v V V ------ afsa kakor okaimenele, so slednjič sedte. in mladenilč Aldksej j si je pristavil naslanjač prav k ; ogn(ju. i MDanes ste tako molčeče, i drage dame," je relkiel Lev, ko - so ga ženske neprestano gledale kakor poosebljena zna- - menjai iviprašanja. "Čakamo, da nas začneš ti ? s »kako stvarjo kratkočasiti," - j.e ocJvtrnila Izmailova. "Veš, da sem še nedavno > prišla s sestro v mesto: hre-. peniva po novicah in Ana, ki ni celi čas svoje bolezni ni-: 'kogar sprejela1, nie; ve ničesar, ; prav ničetsar!" ',Žal mi je, da vam tudi jaz , ne morem positreči, kvečjemu • če bi poglrel sitaro storijo o jjabolčnilh lolupkili grola Veri- • nija." > "Ne poznamo je še!" so za- • zlicale ŽJenskti vse naenkrat. "Pripovedujte!" • je rekel Alcksij Iljič, "doslej je še sam nisem slišal.-' "K ne ž njo Zukonovo poznate vsi," je začel Lev pripc-vie-dovlati; "vesite torej tudi, kako malo veselja uživa- ta kra-sotica ob strani starega, g-cdlr-njavteiga soproga. "Zatorej ni čudno, da se ni mogla ubraniti čaru vročih pogledov grofa Verinija, onega neopoljskfetga Apolona, ciničnega kakor la-zairlon, zabaven kakor dbn Juan, ki je ,prišel sem v našo severno Palmiropcki bi si osvo jih nam možem na roviaiš srca najkrasnejših naših dam. Naš ljubeznivi grof si j-et zaželel nendez-vous; knežnja ni bila ipreveč tlrdega srca, da bi prošnjo odbila. Gospod soprog, ta silni lovec pred go-spodc»n>, je Ibil kakor ponavadi povalbljen na| lov; ker je grof izvedel o te:m idlcigcidlku, se je splazil v hišo in celo v Nim-radovo sobo, kjier je bila ravno Iknežnja (igotov le slučajno). "II nib cor!" so šepetale njegove krasne usta. "La mia bella!" je zazvenelo iz njegovihi zapeljivih usitnic — toda nepričakovan hrup se je vmešal v nbrano harmonijo nežnih strun, s katerimi so bili njih srci poetično nategnje-ni: barbarski Nimrod, kate-ga je na potu zgrabila nagla Ijolezen, se vrača našim zaljubljencem ne ravno o pravem Času nalzaj!" "Uboga ikneživja!" jo je po-mildvala Izmailova. "Sevieda — in je ihitela dina-geniu soprogu naproti, vsa v skrbeh za njegovo zdravje." "Neprijetna situacija,je menila Ana Niikitišna. "To ni bilo še dovolj. Knciz j'Q legel na d i v an in je zahteval spalno sitkn[jo. Komornik gre k omari, omarai je zaklenjena. Iščejo ključ, ne morejo ga najiti. Knez kolnc, knežnja se trese, naš grof obljulbiuje madoifl seženj dolge svtoče. Madona iga je uslišala, zakaj knez se ije pomiril in legel v posteljo. Toda komornik, ne-roda je pripeljal ključavničarja. Knežnja je cl ledela, toda me iltem, ko je (ključavničar pripravljal orodje, se ji je posrečilo zašepetati mu besedici "ne odpri!" in da bi bolje razumel, mu1 je "spustila mošnjo zlatnikov med oaodje. Bila je rešena, zakaj ključavničar je bil razumen človek; ubijal se je s ključavnico tako dolgo in je pri tem tako neznosno škripal, da ga je ukazal knez ves jezen zapoditi. Cel dan in ce-Jo noč je sedela knežnja pri neprertehoma jiediel jabolka/ki mu jih je slkrbna knežnjaj neprenehoma sam?i lupila. K sre-iči je iposvetilo drugi dan sol-nce in knez (je hodil po koridoru, odkoder je videl zasne-žlen vrt Knežnja je pdrabila ta čas in je bitro vrgla lačnemu ljubimcu v omaro cel koš jabolčnih olujplkov. Popoltdbe se je počutil njen sopTog že . tako tdobro, da (je odšel na ' sprdhod, in nesrečni ljiwl)imec (je bil zopet prost. Nekaj dni naito sta ser ljubimca, srečala v | d)ružbi in knežnja mU1 jei ob-ljiubila nov renidez-vous. "Ampak za božjo voljo, samo pri vas ne!" je prosil prestrašeni grof, "zakaj ničesar na svetu se tako ne bojim kakor ključavničarjev in jabolčnih olupkov!" Dalje prihodnjič. Tiskarna "Clevelandska A-merika" je edina slovenska unijska tiskarna v državi Ohio, Slovenska društva iz vzhoda kot iz zapada naročajo pri nas tiskovine. Imenik društev "Slovenske Dobrodelne Zveze" Cleveland, Ohio. SLOVENEC, št. i. Predsednik, Frank Zorich, 5909 Prosser ave., tajnik Ignac Smulk, 1051* Addison Rd., zdravnik Dr. J. Ml Seliškar, 6127 St. 'Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu. SVOB. SLOVENiKE, št. 2. Predsednica Agnes Kalan, 6iOi St. Clair ave., tajnica Mary Debevc, 6709 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204. 'St. Clair ^ve. Seje vsak drugi četrtek v mesecu. SLOVAN, št. 3. Predsednik John Zaletel, 1009 E. 66t»h Pl., tajnik Frank Krašovic, 1009 . 66th Pl., zdravnik Dir. F. J. Kern, 6204 St. Clasr ave., Sejp vsako prvo nedeljo v mesecu. SV. ANA, St 4- Predsednica Julija Brezo- var, 1173 E. 6oth St., tajnica Fannie Tiibiežnik, 6615 Bonna ave. N. E., zdravnik, Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako drugo sredo v mesecu. __ ; _ » NAPREDNI SLOV&NCI, št. 5. Predsednik Frank Cvar, 3837 Lakeside ave. N. E. tajnik George Turk, 6526 St. CJair ave., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaiko drugio nedeljo v mesecu. SLOVENSKI DOM, št 6. Predsednik Frank Žagar, 19010 Chicasaw ave. N. E., tajnik John Korenčič, 766 E. 200th St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. _ NOVI DOM. št. 7. Predsednik John Matikelj, 15310 Daniel ave. INI E., tajnik Louis J. Safrari, 1372 E. 45th St., zdravnik Dr. F. J. i Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. KRAS, št. 8. Predsednik Frank Rajer, 14832 Saranac Rd. N. E., tajnik Jdhin Črne, 986 Ivanhoe Rjd1. N. E. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St- ave-je vsaiko prvo neddjo v mese-i cu. _ GLAS CLEV.~"DELAVCEV, št. 9. Predsednik Andrej Čampa, 092 E. 64th St., tajnik John Eržen 2., 1165 E. 72nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. MIR, št. 10. Predsednik John Andolšek, 3600 E. 81 st St., tajnik Frank Gliha, 3572 E. 82nd St. zdravnik Dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. 'Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. DANICA, št. iz. Predsednica Agnes Zalo-kar, 1081 'Addison Rd, N. E., > 1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kiern, 6204 St. Clair ave. Seje vsalki drugi torek v mesecu. RIBNICA, št. 12. Predsednik Louis Mrhar, 1095 Addison Rd. N. E., tajnik Valentin Zbačnik, 382 E. 165th St., zdravnik iDr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. CLEV. SLOVENCI, št 14. Predseldnik Louis Edkart, 6303 Bonna ave. N. E,, tajnik Aniton Abram, 1259 E. 6oth St., zdravnik Dr, F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. DR. A. M. SLOMSEK, št.16. Predsednik Domijan Toma-žin, 1095 E. 6bth St., tajnik Frank Novak, 6816 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6206 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. FRANCE PREŠEREIN, ŠU7. »Predsednik John Centa,6105 St. Clair ave., tajnik Frank M. Jakšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Seje* vsako Idni'go nedeljo v mesecu, SV. CIRIL in METOD, št.18. Predsednik Josip Zakraj-šek, 6216 St. Clair ave., tajnik Jdhin Widervol, 1153 E. 61 st .St. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. BLED, št. 20. Predsednik Josip Vrček, 7720 Osago ave. S. E., tajnik Anton Erjavec, 3735 E. 77th St., zdravnik Dr. Frank Kuta,. 7326 Broadway S. E. Sejie se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu. Opomba: Kadar se kateri izmed uradnikov seli, naj takoj naznani na vrb. urad spremembo naslova. SI. Nar. Sam. Pev. in Podp. DR. "VRH PLANIN". Predsednik Andrej KraŠo- 372 E. 156th St., podpredsednik Fr. Grdadolnik, tajnik Bias Pctrič, 395 E. 165 St., zapisnikar Leopold Lau- šin, 392 E. 161 St., blagajnik John Ražmanc, 158Z6 Calcutta ave. 'Nadzorni odbor: John Cujani, 15416 Saranac Rd„Fr. Pravst, 722 E. 1155th St., Henrik Kodela, 16017 Holmes ave. Bolniški odbor :Joe Ivan-čič, 15416 Saranac Rd., zastavonoša Fr. Bartol, 15710 Waterloo Rd. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v br. Bias Jurato-vac dvorani, 15820 Calcutta ave, DR. SV. JANEZA KRST. • 37» J. S. K. J. Predsednik Anton Braniselj, 8001 St. Clair ave., tajnik Jakob iDebevc, 6120 St. Clair ave., blagajnik Frank Milla-vitz, 1037 E, 6ist S podpredsefdmijk Jos. Lozar, taj- « nik Geo. Krainlčič, 1074 E- 66 St., zapisnikar Mihael Luk-njar, blagajnik M. Setnikar. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v John Grdinovi dvorani. Društvo sprejema člane od' 18—35 leta in plačuje $8.00 'bolniške y podpore na teden. I----- .'i DR. TREBANJSKA DOLINA. Pred'sednilki JaJkov Čemilo-gar, 1027 E. -6ist \St, tajnik Joseph Brenčiič, blagajnik Anton Kašič, 1002 E. 61st St. Društvo ima redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu do- . poldne ob 10. uri V Grdinovi ^ dvorani, 6205 St. Clair ave. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET. Predsednica ga. Agnes Za-lokar, ro8i Addison Rd., tajnici Frances Hukilovernik, 1052 E. 62nd St. Vsa pojasnila dobite pri tajnici in pri članicah. DR. CLEVELAND, št 23. ZSZ. Predsednik Ailbjzij Meznar, 1197 E. 61st St., tajnik John Kadunc, 6^19 Carl ave., 'hl**J gajnfflc Agnes Lbev-eich, 1141 t E. 66th ave, 'zapisnikar T. J Klemenfcič, 1317 E. 53rd St.1 Društvo zboruje vsak prvi £0? j ndeljelk v mesecu v Knausovi dvorani na vogalu St Oaif J ave. in 62nd St. Vsa pojasni- i la se dobifjo pri tajniku.