SETNIK VII.
CELOVEC, TOREK, 23. DECEMBER 1952
ŠTEV. 90 (550)
S policijsko silo so sneli dvojezične napise
Kominforma vzpodbuja iredentistične ukrepe tržaških fašistov in Zavezniške vojaške uprave
Slovenske občine v coni „A“ Svobodnega tržaškega ozemlja so v zadnjih dneh doživljale nove nesramne napade na pravice in enakopravnost Slovencev. Ogorčeno razpoloženje vsega prebivalstva v teh občinah proti uveljavljanju starih fašistično-rasističnih zakonov je prvotno prišlo do izraza tudi v načrtovani skupni akciji županov vseh teh občin, da se obvesti svetovna javnost o najnovejših provokacijah proti slovenskemu življu na.-Tržaškem ozemlju.
Ko bi pa moralo priti do izvedbe skupne akcije, sta se ji izdajalsko izneverila župana občine Dolina in Milje, oba kominformista, pod prozorno pretvezo, da nočeta sodelovati s .,titoisti“. V skupni akciji so se znašli le slovenski župani občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zahtevali v brzojavkah ! Edenu in Achesonu, naj vladi ZDA in Velike Britanije dasta generalu Wi'ntertonu potrebna ' navodila, da končno odpravi fašistično-naci- j stično zakonodajo in spoštuje načela narodne ; enakopravnosti v skladu z italijansko mirovno \ pogodbo.
Da so komintormisti s svojim razbijanjem dejansko vzpodbudili tržaške iredentiste dn generala VVintertona k vse nesramnejšim ukrepom ne le proti Slovencem, ampak hkrati tudi j proti vsem demokratičnim množicam omeuje- j nih občin, ne glede na njihovo 'narodnost, je . pokazal nadaljnji razvoj dogodkov.
Cim so kominlormisti porušili enotnost, ki je združila vse politične skupine v slovenskih občinah cone „A“ Tržaškega ozemlja glede-zahteve gen. Wintertona po odstranitvi dvojezičnih napisov, je Zavezniška vojaška uprava izdala ukaz, da se table odstranijo.
Odstranitev dvojezičnih napisov v Štivanu, Devinu, Sesljanu in Nabrežini, ki so jo izvršili agenti civilne policije, je imela videz nekakšne vojaške operacije. Ednajst skupin P >■ licistov, vsaka po pet ali šest oseb, ki so dobile na razpolago poltovorni avtomobil in nekaj lestev, je istočasno prišlo pred hiše, na 'katerih so bile table odstranjene in sedaj na razpolago Zavezniške vojaške uprave.
Vest o odstranitvi dvojezičnih napisov se jo bliskovito raznesla in jo je slovensko prebivalstvo ogorčeno komentiralo, posebno še zaradi
Nemški socialisti zahtevajo nove volitve
Predsednik socialdemokratske stranke Erich ( Ollenhaucr je zahteval na nedavni tiskovni j konferenci, naj čim prej razpustijo zvezni parlament ter razpišejo zanj nove volitve in naj se to zgodi še pred tretjo razpravo o pogodbah med zavezniki in Zapadno Nemčijo.
Pri dveh razpravah so bile, kakor znano, te pogodbe sprejete od večine parlamenta, čeprav nemško upravno sodišče še ni odločilo, ali naj bodo mednarodne pogodbe sprejete z navadno ali pa z dvotretjinsko večino.
V zvezi s svojo zahtevo novih volitev je Ollenhauer povedal, da bo njegova stranka nasprotovala sprejetju mednarodnih pogodb tudi v primeru, če bi državni kancler dosegel sporazum z upravnim sodiščem.
načina, s katerim so bile table snete. Ta način prav gotovo ne dela časti Zavezniški vojaški upravi, saj spominja na akcije, ki so jih izvajali v vojnem času, dokazuje pa, da se oblasti zavedajo krivice, ki so jo s tem dejanjem povzročili domačemu prebivalstvu.
V protestni resoluciji upravnega odbora de-vinsko-nabrežinske občine Zavezniški vojaški upravi na Trstu je med drugim rečeno, da ta nedemokratični in nasilni ukrep ZVU krši naravno pravo slovenskega življa in nasprotuje temeljnim človečanskim pravicam, ki so zajamčene v listini Združenih narodov. V protestu je poudarjeno, da omenjeni ukrep nasprotuje duhu in besedilu mirovne pogodbe z Italijo ter na podlagi fašistično-rasističnih zako-
nov razpihuje nacionalno mržnjo med tukaj živečimi narodi.
Prebivalci devinsko-nabrežinske občine so izrazili svoje ogorčenje zaradi odstranitve dvojezičnih napisov v Štivanu, Sesljanu, Devinu in Nabrežini z enourno splošno stavko, ki je zajela vse sektorje dela. Kamnoseki in delavci v nabrežinskih kamnolomih so z delom prenehali, medtem ko so trgovci, gostilničarji in obrtniki zaprli svoje lokale.
Pod gesli: „Proti uveljavljanju fašističnih zakonov", „Za slovenska imena naših vasi", „Zanarodno enakopravnost" jebilopredvčeraj-šnjem v nedeljo 21. decembra v Nabrežini veliko zborovanje, katerega se je udeležilo veliko ! število Slovencev.
London. — Britansko zunanje ministrstvo aoroča, da je Velika Britanija sklenila zapreti /0j generalni konzulat v Tiencinu. Konzulat Šanghaju bo sedaj poleg konzularnega od-elka veleposlaništva v Pekingu edino britan-ko konzularno predstavništvo na Kitajskem.
Prijetne praznike vsem sotrudnikom, čitateljem in prijateljem želi Slovenski vestnik - uredništvo in uprava
Volitve terjajo hitro odločitev
Demokratična fronta delovnega ljudstva je, kakor smo že poročali, poslala dne 9. t. m. Narodnemu svetu koroških Slovencev naslednje pismo:
V	prilogi Vam pošiljamo v vednost besedilo proglasa, ki ga je sklenil Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva na svoji zadnji seji v nedeljo, dne 7. t. m., in ga naslovil na vse koroške Slovence. Smatramo, da je vsebina tega proglasa sprejemljiva za vsakega zavednega koroškega Slovenca kot osnova za skupen nastop pri februarskih volitvah.
V	skladu s tem proglasom Vam Izvršni od-
potrebnih zakonitih formalnosti računa Izvršni odbor DFDL z Vašim odgovorom vsaj do 15. decembra t. 1.
Na vsebino tega pisma Narodni svet še ni odgovoril. Kakor pa je slišati, sc nekateri funkcionarji v Narodnem svetu, ki so najožje povezani z belo gardo, z OVP in nemško-šo-\ mističnim protislovenskim ordinariatom krčevito trudijo, da bi preprečili predlagano „s!ovensko skupnost" ter iz strankarskih in svetovnonazornih razlogov odklanjajo tudi predlagana kandidata.
Na drugi strani pa je v Narodnem svetu
bor DFDL predlaga nadalje kot ustrezajoče j skupina treznih ljudi predvsem iz naših vasi,
ime za tako volilno skupnost: „Lisla slovenske skupnosti", kot po našem mnenju za vse koroške Slovence sprejemljiva kandidata pa predlaga 1. Janka Ogrisa iz Bilčovsa, ki so mu vsi slovenski kmetje že pri kmečko-zborskih volitvah izkazali svoje zaupanje in 2. Florijana Lap uš a iz Podsinje vesi, ki kot dolgoleten slovenski gospodarstvenik in zadružnik prav tako uživa velik ugled pri vseh zavednih ljudeh širom naše zemlje.
Izvršni odbor DFDL pričakuje, da se bo tudi Narodni svet strinjal s proglasom in navedenimi predlogi. Zaradi nujnosti urejevanja
ki odločno zahtevajo enotnost v zavesti, da bomo koroški Slovenci ostali živa veja slovenskega naroda le v najtesnejši kulturni povezanosti in naslonitvi na pomoč narodne celote. Upamo, da bo znala ta skupina izločili vpliv ljudi, ki poskušajo razdvajati in odtujevati naše ljudstva od matičnega naroda v Sloveniji in ščuvajo po navodilih bele garde, kominformc in koroških narodnih nestrpnežev proti novi Jugoslaviji.
Volitve so blizu in terjajo od slehernega zavednega Slovenca jasno in hitro odločitev. Vsako zavlačevanje je proti enotnosti!
ZA ENOTNOST
proti nakanam šovinistov
Uredba o dvojezičnih šolah je nekaterim, ki se ne morejo ali pa tudi nočejo otresti duha narodne nestrpnosti, še vedno kamen spotike. Zlasti ti ljudje še niso izumrli v nekaterih mestecih in trgih velikovškega okraja. To so predvsem ljudje, ki so se že nekoč pajdaših in se sedaj spet bratijo z razvpitim šovinistom in Hitlerjevim miljencem na Miklavčevem. Kjer koli se na tem ozemlju kuha kakšna zarota proti tem borim, z zakonom predpisanim uricam slovenskega pouka v ljudskih in glavnih šolah, skoro ni izjeme, da ne bi bil v ospredju ali v ozadju bivši SA-Standartenfuhrer.
Pred kratkim je zasedal velikovši občinski svet. Ko so govorili o pomanjkanju šolskih prostorov, je prišlo 's strani nekaterih šovinističnih občinskih odbornikov do ostrih izpadov proti pouku slovenščine na dvojezičnih šolah. Posebno žolčno so se ti nestrpni elementi razburjali nad onimi učitelji, ki v redu izpolnjujejo predpise zakona glede dvojezičnega pouka. Najbolj glasno so seve rogovilili Vd'U-jevski odborniki, v isti rog pa so trobili tudi nekateri OVP-jevci. Ravnatelj Wit in župan ■ IIosp sta sicer , ugovarjala šovinističnim razgrajačem in ' branila učitelje, ki se drže zakonitih predpisov, navsezadnje pa je prišlo do čudnega soglasja in enoluega sklepa, da gre delegacija k deželni vladi z zahtevo, naj se v Velikovcu odpravi pouk slovenščine.
Enotnost in vzajemnost jc vsekakor zeio lepa reč, če koristi ljudskim potrebam, če sloni na temeljih prizadevanja za utrditev demokratične zakonitosti, za enakopravnost in pomnjenje v deželi. Toda enotnost, ki se jo tokrat pokazala v velikovškem občinskem svetu, je vsemu temu prav nasprotna. Takšne enotnosti more biti iskreno vesel le tisti krog nepoboljšljivih nestrpnežev, ki se zbirajo okrog Steinacherja in ki že kar glasno kujejo naklepe, kako bi mogli po volitvah prav njega posaditi za komandanta v deželno vlado.
Tudi zasedanje deželnega zbora minuli teden je nudilo priložnost za gonjo proti dvojezičnim šolam. Glasnik te gonje v deželnem zboru je bil VdU-jevski poslanec dr. Skrienzi, ki se je tudi pri vsej ostali razpravi o deželnem proračunu zadržal skrajno destruktivno.
Na VdU-jevske izpade proti dvojezičnemu šolstvu je odgovoril deželni glavar Wedeuig z izrecnim poudarkom, da je to vprašanje preveč resno, da bi moglo biti predmet medstran-i karskih prepirov. Hkrati pa je deželni glavar z ugotovitvijo, da je za sprejemanje zakonov pristojen deželni zbor ne pa gostilniška omiz-i ja, zavrnil in primerno ožigosal one velikov-ške šoviniste, ki so pod videzom nekakih »zastopnikov staršev" zagrozili celo s šolskim štrajkom, da bi izsilili ukinitev zakonito predpisanega slovenskega pouka.
Šovinizem je na Koroškem zelo trdoživa stvar in bodo potrebni še veliki napori vseh iskrenih demokratov, da njegovim nositeljem in zagovornikom grebeni ne bodo spet porastli. Dvojezično šolstvo je le eno izmed področij, kjer bi radi uveljavili svoja nedemokratična stremljenja in povzročili nova trenja med prebivalstvom.
Taka stremljenja šovinistov Steinacherjeve-ga in Skrienzijevega kova so v prvi vrsti naperjena proti našemu ljudstvu in njegovim pravičnim težnjam do enakopravnega narodnostnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Prav zato je Demokratična fronta v svojem »Proglasu o osnovah za enoten nastop vseh zavednih Slovencev pri bodočih volitvah" pozvala vse zavedne Slovence, da se zastavijo za to, da bo naše ljudstvo enotno in odločno spregovorilo za svoje pravice. Proglas Demokratične fronte je naletel povsod po na-
V. b. b.
OPOZORILO
KONCERT. V četrtek, dne 23. decembra 1952 od 19.15 do 19.45 ure v Radiu Celovec poje Slovenski oktet pesmi s koncerta dne 13. decembra 1952 v Domu glasbe.
Posamezni izvod 49 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
TRGOVINA
SAMONIG BELJAK
želi svojim spoštovanim odjemalcem
vesele božične praznike in srečno leto 1953
ših krajih na vsesplošno odobravanje, sleherni zavedni in pošteni Slovenec se strinja z nakazanimi osnovnimi pogledi, ki morajo mimo. vseh razlik v mišljenju združiti vse zavedne volivce v takšno strnjeno skupnost, ki bo z enotnim nastopom podkrepila pravične težnje in življenjsko voljo našega ljudstva.
Vodstvo Narodnega sveta do proglasa še ni zavzelo svojega stališča. Iz pisanja njegovega glasila Tednika-Kronike, kjer očitno prevladuje vpliv belogardističnih emigrantov, pa se da razbrati, da so tam na delu ljudje, ki bi za vsako ceno radi preprečili takšno enotnost, ki bi bila našemu ljudstvu v korist in po možnosti ponovili to, kar se je zgodilo neposredno po kmečko-zborskih volitvah, ko so zabarantali volilno skupnost slovenskih kmetov v korist prav tisti šovinistični OVP-jevski gospodi, ki interese našega ljudstva najbolj ogroža. Dolžnost in skrb slehernega zavednega Slovenca bo morala biti, da se to pri februarskih volitvah ne bo moglo ponoviti. Jamstvo za to pa nudijo temeljne osnove in predlogi, ki jih je na vso slovensko javnost naslovila Demokratična fronta.
Uspešno delo avstrijsko-jugoslovanske komisije pri Mariboru
Na zadnjem zasedanju deželnega zbora je deželni glavar Wedenig poročal, da se je v ponedeljek minulega tedna sestal z avstrijsko-jugoslovansko komisijo, ki v Pohorskem dvoru pri Mariboru obravnava in rešuje vprašanja dvolastniške posesti. Deželni glavar je povedal, da je komisija željam Koroške ustregla do 98 odstotkov — torej skoro v celoti —, ter poudaril, da bo dosežena ureditev zboljšala gospodarski položaj prizadetih posestnikov, hkrati pa doprinesla k nadaljnji utrditvi miru med narodi.
Iz poročila Jugopresa o podrobnem delu komisije je razvidno, da je bilo v času od 3. novembra, ko se je komisija sešla, pa do 5. decembra skupno 27 sej, na katerih so obravnavali 350 predlogov dvolastnikov. Komisija je takoj povoljno rešila 148 predlogov, 95 jih je zavrnila, doslej nerešena pa sta še ostala 102 slučaja. Doslej komisija še nobenega slučaja
ni odložila za reševanje po diplomatski poti. Predlogi, ki jih je komisija že dokončno ugodno rešila, se nanašajo na zemljiško posest, ki obsega skupno 874,8 hektarjev površine, do-čim znaša zemljiška posest, glede katere je komisija že dokončno odložila odklonilno, skupno 584,2 hektarjev.
Časopisi poročajo, da je komisija čez praznike in Novo leto prekinila z delom, vendar pa splošno pričakujejo, da bo opravila svojo nalogo, ki ji jo je naložil gleichenberški sporazum, do konca januarja prihodnjega leta.
Gorica. — Na listi Demokratične fronte Slovencev v Italiji sta bila v goriški občinski svpt izvoljena prva dva kandidata Bogomil Paulin in Darko Šuligoj. Bogomil Paulin je bil občinski svetovalec že v prejšnjem občinskem svetu in je vestno Opravljal svojo dolžnost
Votla in neprepričljiva »mirovna manifestacija’
Zadnje dni je zasedal na Dunaju svetovni kongres miru. Ta parada sil sovjetske mirovne ofenzive se v bistvu prav nič ne razlikuje od komedije, ki so jo Rusi ob velikih materialnih stroških priredili oktobra letos v Pekingu. Tudi delovni program kongresa ni prinesel nobene novosti v primerjavi z dosedanjimi mirovnimi kongresi. Razpravljali so, kako končati sovražnosti na Koreji in hladno vojno sploh, ter o priznanju dejanske neodvisnosti malim državam, kakor da bi organizatorji pozabili, da prav oni onemogočajo podpis mirovne pogodbe z deželo, v katero brez njenega pristanka in proti njeni volji vabijo pristaše in pobornike svojih mirovnih teorij.
Organizatorji te mirovne konference so izbrali še vedno po svojih osvoboditeljih zasedeno avstrijsko prestolnico za pozornico te komedije predvsem zato, da bi dali poudarka najnovejši tezi, namreč, da je mir v nevarnosti predvsem na Zapadu. V svoji režiji so upoštevali — saj so morali — najnovejša genialna odkritja modrega Stalina, namreč da svetu ne grozi nevarnost zaradi morebitnega spopada med »socialističnimi" in kapitalističnimi silami, temveč da bo človeštvo pahnjeno v novo krvoprelitje zaradi nasprotij v kapitalističnem taboru samem. Kominformov-ska propaganda je žo dalj časa hrupno razglašala, češ, Dunajski kongres ni samo stvar prijateljev „miToljubne“ SZ in držav ljudske demokracije, temveč v pTvi vrsti stvar vseh onih na Zapadu, ki jim ni do vojne. Zato na listi povabljencev ne najdemo samo izbranih pobornikov za sovjetski mir, temveč tudi najrazličnejše predstavnike meščanskih strank — od socialdemokratov in liberalcev do katolikov in konservativcev, predstavnike številnih stanovskih udruženj in celo zastopnike najrazličnejših cerkva. Režiserji dunajske prireditve so do podrobnosti upoštevali navodilo organa kominforma „Za trajen mir in ljudsko demokracijo", ki je že 13. junija zapisal, naj se posamezne kominformistične partije na Zapadu otresejo takega bremena, kot je na primer ideološka brezkompromisnost. Od tega datuma naprej velja za vse informbirojevske partije razodetje: zbirati okoli sebe vse »patrio-tične" sile, ne glede na socialno in ideološko pripadnost in ustvariti „tTdno fronto miru". Saj je tudi »Avstrijska ljudska opozicija" poskus take pestre tvorbe.
Računi moskovskih modrijanov so zelo preprosti. Ko so uvideli, da so si s svojim nepopustljivim stališčem nakopali več škode kot koristi — Koreja in pospešena oborožitev Za-pada sta jim bila dobra lekcija — so bili primorani zavreči taktiko, ki se ni obnesla in se
Židje se boje nadaljnega terorja v sovjetskem bloku
Funkcionar svetovnega židovskega kongresa dr. Maurice Perlzvveig je izjavil, da živi tri milijone Zidov v kominformskih deželah pod terorjem. Dejal je, da sovjetski sistem, ki se tako baha s svojimi zakoni proti rasizmu, sploh še ni rešil problema antisemitizma. Dr. Perlzvvcig, ki je prav tako pravni svetnik Ekonomsko-socialnega sveta OZN, trdi, da žive Židi v deželah sovjetskega bloka v vzdušju čedalje večjega sumničenja in strahu pred novimi diskriminatorskimi ukrepi. Izrazil je prepričanje, da je po nedavnem praškem procesu pričakovati podobne procese tudi na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji.
oprijeti nove. Nepričakovane spremembo v sovjetski diplomatski službi, glasovi o Stalinovem predlogu za sestanek s Churchillom ter okrepljena informbirojevska propaganda za konferenco štirih, na kateri naj bi rešili vsa sporna vprašanja — seveda izven Organizacije združenih narodov — in si tako laže razdelili svet na vplivna področja — vse to še ne dokazuje, da so se spremenili tudi njihovi cilji s taktiko sovjetske unanje politike, katere vsa dejavnost je usmerjena trenutno na ustvarjanje razdora na Zahodu.
Te taktične spremembe v sovjetski zunanji politiki so dale varljiv videz širine in sprošče-
nosti tudi prireditvi na Dunaju, ob bučni spremljavi vsega informbirojevskega propagandnega aparata. Toda, kar je trenutno sovjetska spravljivost samo posledica hudega poraza, ki ga je doživela neprikrita napadalna politika Kremlja, je toliko bolj upravičeno nezaupanje, s katerim gleda svetovna javnost na dunajski kongres, kajti sovjeti niso doslej niti z enim samim dejanjem dokazali, da so s taktiko spremenili tudi cilje svoje zunanje politike. Tako je dunajska »mirovna manifestacija" kljub skrbni pripravi in izredno pestri udeležbi izzvenela povsem votlo in neprepričljivo.
Živahna dejavnost kluba koroških študentov
v Ljubljani
Na ljubljanski univerzi je društveno življenje zelo razgibano. V okviru Zveze študentov so ustanovili skoraj na vsaki fakulteti še svoj klub. Tudi študenti s Koroške so si letos marca ustanovili svoj klub. V njem niso včlanjeni le
Najmlajša letalka na svetu
V Ameriki, kjer je tehnika dosegla največji razvoj, je tudi letalstvo v največjem razmahu. Ni čudno torej, da živi v Ameriki tudi najmlajša letalka na svetu. Imenuje se Bety Ben-nett, ki pa ni samo dobra letalka, ampak tudi pridna učenka.
Prvič se je mala Bety vozila v letalu s svojim očetom, ko ji je bilo komaj šest mesecev; s šestim letom pa se je že toliko naučila pilotirati v očetovi šoli, da je dobila spričevalo in oceno dobrega pilota.
Dozdaj je napravila že več poletov na Kubi, ker zakonski predpisi v Severni Ameriki prepovedujejo samostojno letenje pilotom, ki nimajo 16 let.
Največja ameriška vojna letala
Največje izkušnje v gradnji orjaških transportnih letal imajo Američani. Za gradnjo tako velikih letal je dal pobudo ameriški generalštab; služila naj bi predvsem za vojaške transporte, s posebno dodatno opremo pa tudi kot bombniki. Tako je v ameriškem vojnem letalstvu uvedeno letalo B-36, ki nosi s seboj samo 95 ton prvovrstnega goriva, poleg tega pa na krajše razdalje do 33 ton bomb. Drugi, malo manjši orjak, je tudi Američan, Dou-glas-C-124, ki nosi tovor, težak 22,5 tone ali 200 vojakov v polni bojni opremi. Nekatera letala tega tipa so izdelana tako, da morejo prenašati tudi tanke, težke avtomobile in topove.
■ggiMNIBVBlBMBHMHmBMH
OPOZORILO
Današnja številka obsega 16 strani. Prihodnja številka »Slovenskega vestnika" bo izšla na Silvestrovo.
Če želi še kdo izraziti v »Slovenskem vestniku" novoletne; voščila, naj’ pošlje naročilo do 27. decembra upravi lista.
študenti iz jugoslovanskega dela Koroške rparveč tudbfrtudenti	i
rajo v Ljubljani. Namen in glavni cilj Kluba koroških študentov,,je.v. prizadevanju za medsebojno spoznavanje in zbliževanje koroške študentske mladine ne glede na državne meje. Kakor znano, je priredil klub letos v Ravnah dobro uspeli »Teden koroških študentov."
Klub koroških študentov v Ljubljani se je v letošnjem študijskem letu lotil novih nalog. Pevski zbor, ki je obstojal že prej, se je povečal in šteje že nad štirideset pevcev in pevk. V klubu so ustanovili tudi igralsko in folklorno skupino. Ker je med člani tudi več vnetih in dobrih šahistov, so sklenili, da bodo ustanovili še šahovsko sekcijo.
Glede udejstvovanja v prihodnjih poletnih počitnicah že sedaj delajo načrte. Kot glavno prireditev bo klub organiziral drugi »Teden koroških študentov". Člani kluba pa nameravajo prirediti tudi taborenje in izlet po Koroški, da hi še bolje spoznali svojo domovino. Ob tej priložnosti bodo zbirali narodopisni in zgodovinski material iz dobe NOB, pevski zbor in folklorna skupina pa bosta nastopala s koroškimi pesmimi in ljudskimi plesi.
Helsinki. — V Helsinkih je bilo ustanovljeno društvo Finska-Jugoslavija. Na ustanovni skupščini je bilo veliko število uglednih osebnosti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Finske, pa tudi jugoslovanski poslanik na Finskem Zdravskovski. Smoter tega društva je krepiti kulturne, športne in druge stike med obema državama.
Jeruzalem. — Po več mesecev trajajočih pogajanjih je bil dosežen sporazum med predsednikom izraelske vlade Davidom Ben Guri-onom in zastopniki cionistične stranke, ki so privolili na vstop v njegovo vlado.
Rejkjavik. — Zaradi stavke v pristanišču Rejkjavik, glavnem mestu Islandije, že štiri tedne ne nakladajo in ne razkladajo ladij. Ukinjene so vse mednarodne letalske proge Čez Islandijo. V stavki je 49 sindikalnih organizacij. To je doslej največja stavka v zgodovini Islanda.
New Delhi. — Predsednik burmanske vlade Maung Nu je izročil jugoslovanskemu veleposlaniku dr. Vilfanu ob njegovem poslovilnem obisku v Rangonu za maršala Tita knjigo »Pripravljalno poročilo o gospodarskem in tehničnem pregledu Burme za burmanški ekonomski svet". V posvetilo je predsednik burmanske vlade napisal: »Velikemu heroju Titu z občudovanjem — Maung Nu.“
Hongkong. — Malajska delavska stranka je poslala sovjetskemu veleposlaništvu v Bangkoku brzojavko, v kateri zahteva, da sovjetska vlada sprejme indijsko resolucijo za rešitev korejskega vprašanja. »Malajski delavci podpirajo indijsko resolucijo, ker je korist miru", je dejal zastopnik stranke.
Oslo. — Predsednik norveške vlade Torp je izjavil, da Norveška ne bo zmanjšala svojega obrambnega programa. V izjavi, ki jo je dal za časopis »Morgenblabt", je Torp dejal, da ne bo predlagal zmanjšanja obrambnega programa. Norveška je po njegovih besedah v primeri z drugimi državami zaostala v iz-polnjevanju obrambnih nalog.
New York. — Ameriški minister žS pomorstvo Denis Kimball je izjavil, da bodo ZDA kmalu imele letalonosilko na atomski pogon. Podmornica na atomski pogon bo v kratkem izdelana. Na neki pomorski slovesnosti je Kim-ball izjavil, da bi morale imeti ZDA najmanj 10 velenosilk letal.
Rim. — Kakor piše „11 Tempo", je v San Severu v italijanski pokrajini Foggi pred kratkim izstopilo iz KP Italije 400 članov kmetov. Izstopili so iz KP in iz njene sindikalne organizacije.
Nove uradne cene za meso
Deželna tiskovna služba javlja, da je deželna vlada določila nove uradne cene za meso in stane po novih določbah goveje meso prve kvalitete 18 do 24 šilingov, druge kvalitete 14 do 20 šilingov za kilogram. Cene mesa so znižali za okoli 5 šilingov.
Vesti iz Jugoslavije
Zimski festival v Opatiji
Delavska univerza v Sarajevu
Znanstvena in strokovna društva v Bosni in Hercegovini pripravljajo program za prvo delavsko univerzo, ki jo bodo odprli v Sarajevu v začetku januarja. Program bo obsegal politehnično, gospodarsko, zdravstveno, komunalno in splošno izobrazbo. Pedagogi menijo, da bo delavska univerza mnogo pripomogla, da sc bodo delavci usposobili za upravljanje podjetij in za sodelovanje v svetih proizvajalcev. V začetku bo univerza namenjena predvsem kvalificiranim delavcem. Pouk bo trajal približno pol leta.
Industrijska proizvodnja narasla
Po podatkih Zveznega urada za statistiko in evidenco, objavljenih v decembrski številki »Indeksa", je bilo doseženo oktobra v jugoslovanski državi znatno zvišanje industrijske proizvodnje. Splošni indeks znaša 113, kar je približno 11 #/o več, kot je znašala industrijska proizvodnja lani v oktobru. Najvišjo raven industrijske proizvodnje v tem letu je dosegla Hrvatska z indeksom 118, sledi ji Srbija z indeksom 115 in Slovenija z indeksom 111.
Pred novim letom se bo v Opatiji začel tradicionalni kulturni festival, na katerem bodo sodelovala kulturno-umetniška društva in orkester ter solisti reške opere. Za zimski festival v Opatiji je veliko zanimanje tudi v Avstriji in Zapadni Nemčiji. V Opatiji pričakujejo iz teh držav 700 izletnikov.
400 let stare freske
V cerkvi sv. Brčka v vasici Kalniku ob vznožju istoimenskega hriba so strokovnjaki Konservatorskega zavoda iz Zagreba odkrili pod ometom freske iz časov okrog leta 1510. Zanimivo je, da prikazujejo freske razen cerkvenih motivov tudi podobne kalniških fevdalcev in takratnih narodnih nošah.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo Ih uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: KSrntner Druek-und Veilagsgesellschatt na. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieOfach 17.
JANKO BARLE:
Sen n tu jini
V moji sobi je polmrak. Le nekoliko svetlobe prihaja z ulice od svetilke, katera gori ravno pod mojim oknom. Meseca ni, zdi se mi pa vendar, da miglja na temnem nebu nekoliko zvezdic. Morda se pa tudi motim.
Ležim. Hotel bi vstati, pa ne morem. Glava mi je težka, vroča, srce mi hitro utriplje, a udje so nh oslabeli. Bolan sem, in ravno danes, danes na sveti večer!
Upal sem, da do danes ozdravim, na take dni je človek nerad bolan. Nič. Bolezen se je šele prav razvila, in
Kajuh:
Nocoj
Nocoj bi o zvezdah in luni zapel, o poljih in temnili obrisih gozdov, o belih topolih in pesmi otrok, o dobrih ljudeh in o čudnih poteh, čudnih in lepih, v bodočnost vodečih.
Patrulja žandarjev odšla je v tem času trdo skozi noč, in njih bajoneti
so pesem na tisoče koscev razklali.
zdravnik pravi, da bom moral Božidar Jakao še dolgo ležati. A že sedaj komaj ležim.
Ravno pod menoj je soba za sluge. Eden nateguje že nekoliko dni nekako staro naduš-Ijivo harmoniko. Menim, da bi hotel igrati neko božično pesem, pa ne gre. Vedno ista dva akorda, eden ko harmoniko stisne, drugi ko jo raztegne; pa ko bi bila čista, naj bi še bilo: a harmonika je že romala kdo ve skozi koliko takih umetniških rok! In ta dva akorda poslušam v malo prenehljajih že nekoliko dni; a nocoj, ko ima umetnik čas, poslušam ju kar j neprenehoma. Mašil sem si že ušesa, a zastonj, čujem ju vendar in mislim, da bi ju čul, ko bi tudi oni doli prenehal, tako sta se mi že zarezala v moj spomin. Oj to je poezija, poezija svetega večera, katerega sem se tako veselil!
Tudi pesem se začuje, starodavna božičua pesem, ta mi je milejša, čeravno so glasovi', kateri pojo, hripavi in preveč zategujejo. Pa naj 1 bo, gotovo prihaja pesem iz veselega in zadovoljnega srca. Ona akorda pa ta enolična pesem tnc naposled utrudijo, moje misli so rnnože, ali postajajo vedno bolj nejasne in prehajajo naposled v poslušanje, oči se mi zapro in zaspim...
Sneg naietuje, beli sneg. Cesta sc vije čez j goro. Telegrafske žice in pa dreves na obeh i straneh ceste se drži ivje. To ivje mi je tako všeč in podaja zimskemu dnevu čarobno le-, poto. In sedaj še sneg naietuje. Naj le, kaj bi j bili božični prazniki brez snega!
Dobro jo mahamo in če je tudi zima, nam so j lica rdeča kakor božična jabolka, a glava se je celo malo spotila. Majhni smo še, najstarejši ima komaj štirinajst let, pa vendar smo jo mahnili na počitnice peš, četudi je daleč čez goro. Voza nam domači ne morejo poslati, sami ga tudi ne moremo plačah, in kaj bi bili božični prazniki, če bi bili v rojstni hiši? Torej na pot!
Z vsaildm korakom smo bliže domu. Pač bodemo morali še mnogokrat prestaviti noge po sneženi cesti, doma pa le bodemo, če preje ne, tedaj, ko pade na zemljo prvi mrak.
Pozdravljajo nas vedno bolj znani kraji, srce hitreje utriplje in daje novih moči utrujenim udom. Se nekoliko, pa smo v rojstni vasi!
Zmračilo se je. Majhna okna kmetiških hiš se danes bolj svetijo ko navadno; vidim zlate orehe in srebrne lešnike, kako vise na okrašenem stropu; vidim vesele, zadovoljne obraze okrog ogromne javorove mize. A hitim naprej do domače.hiše.
Vežna vrata so odprta, kakor da nekoga pričakujejo. Odprem počasi in stopim v mračno vežo. Oj, prav nič se ne bojim! Hitim dalje, potrkam na vrata. Veseli glasovi se za-čujejo v sobi, nastane nemir, začujem večkrat svoje ime, vrata se odpro in evo me med mojimi dragimi! Prav nič nisem truden, prav nič nisem lačen, vesel sem, srečen.
Evo tam v kotu jaslice! Jaz jih sicer nisem delal kakor nekdaj, a prav take so, kakršne so bile preje, čez nekaj časa pozvončka srebrni zvonček, vrata se odpro, in evo v drugi sobi sijajno razsvetljenega božičnega drevesca, a pod njim darovi, mnogoštevilni darovi. Aha, vidim že tudi svoje imel
To je veselili vzkbkov, to srečnega veselja, to pripovedovanja na ta večer, kateri je najlepši v celem letu. Kako hitro pač potoka čas v oni sveči! Jej, jej, saj je že celo zvon oglasil, treba se bo pripraviti za polnočnico!
Zbudim se. Zopet ležim v svoji polmračni sobi, sam samcat; zbežale so od mene one lepe sanje moje mladosti. Le zvon se slovesno
glasi v Ubi, mivui božični noči, njegov glas sega v vsako srce, in čujem ga tudi jaz in tako rad ga čujem. Kakor da mi prinaša v srce mnogo tolažbe, kakor da mi njegov glas osvežuje in ponavlja moje sanje in me prenaša v duhu k mojim dragim. In nič več nisem tako osamljen in otožen v oni lepi božični noči!
Go j k o :
Tiha noč
Nocoj se sklonilo nebo Do zemlje je v vroči ljubavi, Sladak ji prinaša pozdrav:
..Mir dobrim ljudem po nižavi!"
Čuj! — Meči, ostroge zvene — Na boj se vrstijo krvavi —
Z neba se spevi lijo:
,,Mir dobrim ljudem po nižavi!"
Ne čujeto dohri ljudje,
Kaj klic iz višine vam pravi?
Ne umete ptujih glasov:
„Mir dobrim ljudem po nižavi!"
In mir je in pokoj povsod — Mrliči leže po planjavi —
Vse tiho — le z neba zveni:
..Mir dobrim ljudem po nižavi!"
kvišku. Obraz v trgovini tudi. Suh, dolg, bled obraz je strmel v plinovo lučko na kandelabru.
Mlad par je Ihtel mimo. Zadišalo je po par-fumu. Po finem tobaku. On tip — česa? Izrezan iz najnovejše modne revije. Ona? Kos mesa. Pol metra blaga. Ostalo kožuhovina.
—	To je svet! sc je zavrtelo v Gorjančevih možganih.
—	In mi? Mi smo jih naredili. Ne mi. Oni za fronto! je gledal predse. Topo. Stekleno.
Gorelo je v njem, pa je bil mrzel. Tiščal je pesti in čutil kri, pa je gledal v zamrznjena tla.
Silvestrov večer dnevničar ja Gorjanca
Dnevničar Gorjanc je pogledal na uro.
— Pol sedmih?
Položil je akt v predal. Vznemirjen. Raztresen. — Pol sedmih?
Zaklenil je mdznico. Iz navade. Nezavedno.
____Pol sedmih? je ponavljal. Glasno. Mehanično brez misli.
Vtaknil je ključ v hlačni žep. Roka sama je segla vanj.
In kakor vsak večer:	ugasnil jc luč, vzel
suknjo, klobuk — in ga ni bilo več v pisarni.
— Kam? ga je ustavil na cesti hrapav glas.
Pogledal jo proti kandelabru. Medla postava je zrla vanj. Globoke oči. Bleda, z rdečkastimi rožami garnirana lica.
Kam? ga je vpraševala nema postava.
— Kam? Kam? je odgovarjal nemo dnevničar Gorjanc in se premaknil.
Za oglom se jo ozrl. Previdno. Skoraj boječe. Kakor tat.	I
Ob kandelabru še vedno medla postava. In j mrzel plinov plamenček nad njo.
široka cesta. Sijajna razsvetljava. Razkošne trgovine. Bleščeči napisi. Moderna reklama. Bogata darila.
Dnevničar Gorjanc je tiščal roki v žepu. Tesno ob životu.
Kričeč napis mu je ustavil korak.
------ Novoletna darila zastonj!
Buljil je v črke. Mavričasti vrtinec luči ga je potegnil na drugo stran ceste. In mavričaste so bile njegove misli.
— Kako bo vesela! Čudila se bo! In to? In to?
— Prosim, gospod? se je oglasilo za njim.
Dnevničar Gorjanc je slišal glas, pa ni razumel. Njegove oči so obstale na drobnem napisu v kotu razstavnega okna.
— Prosim, gospod!
In Gorjanc je čital.
------Kdor kupi pri nas za 500 ...
Čital je znova. Počasi. Premišljeno.
------si lahko izbere med tu razstavljenimi
darili...
Gospod! Zaproti moram! Prosim!
Glas za Gorjančevim hrbtom je bil nestrpen.
— To je goljufija! Varanje poštenih ljudi! Sviu...
Gorjančevo navdušenje za čistost in poštenost je oglušil nagel resk roloja, ki je zdrknil navzdol in zakril njegovim očem predmet pohujšanja.
-X-
Spomnil se je postave pod kandelabrom. In mrzle lučke nad njo.
Hup — hup — in Gorjanc se je ustavil sredi ceste.
Tesno ob njem je zdrčal avto. Elegantno so švrknili curki ledene brozge po njegovih nogah. Ni se premaknil niti obrnil.
Pristopil je stražnik in ga posvaril.
Hvala!
Trda je bila ta beseda. Trša od stražnikove dolžnosti.
Počasi je stopal čez cesto. Ob kandelabru se je ustavil. Bled obraz je zijal iz ogledala v razstavnem oknu trgovine z zlatnino.
Gorjanc je stegnil vrat in obraz v trgovini se je podaljšal in zarežal.
Gorjanc je privzdignil glavo in pogledal
V Srednjem kotu v Selah
Z vožnjo lesa daje zima našim gorskim kmetom težko delo, a tudi nekaj zaslužka
Foto: K. Prusnik
Temno nabrežje. Zapuščeno. Samotni kostanji pred samotnimi hišami.
Iz nizke hiše z medlo obločnico nad vrati je stopil na sveže zasneženo cesto samoten mož.
Stal je pred hišo v nezapeti suknji. Gologlav! Razkuštran.
Iz zaprto veže za njim pritajeni zvoki jazz-banda. Vpitje. Smeh. Smeh. Razposajena popevka. Cvileči ženski glasovi.
Samotni mož je stopil bliže k bregu. Poti kostanj.
Pri kraju, prav ob robu, podprta s koK, je ttala baraka. Spodaj v razpoki ledene skorje je šumljala voda.
Samotni mož ni videl barake. Ni slišal vode. Temno je bilo okrog njega in v njem.
— Tako sam? In nocoj?
Dnevničar Gorjanc se je vzravnal. Zdelo se mu je, da sliši ženski glas.
— In tako mraz! se je naslonilo nanj.
Gorjanca je spreletelo.
— Pri meni je toplo, mu je zašepetalo v uho in se ga oklenilo.
Slišal je in razumel.
Že se je bil napol obrnil, ko je posluhni!.
— Ura bije —- — novo leto----------je govo-
rilo poleg njega.
Gorjanc je napel uho.
— Marnu, mene zebe!
Jokajoč otroški glas iz barake. Premražen, šibak. Žalosten. Pričakujoč.
Gorjančeva roka se je vzdignila.
— Človek? se je prestrašilo poleg njega.
— Človek! se je oglasilo v njem. Spodaj pod njim je pljusknilo.
— Mama! Marna!
Jokajoč glas iz barake je spremljal Gorjančeve korake v temo.
s™ V temni zimski noči
Bilo je na sveti večer.
Prav po malem je naletaval sneg. Nežen in droban je bi! kot ivje. Tal sc ni prav prijemal, keT je bil lahak in ga je veter razpihava! na vse strani. Le v zakotjih bodovljske grape se je oprijemal; pa ge tam ne posebno, skoro kot bi se bal, da ga veter ne odnese drugam.
V zadnjem kotu v grapi je imel svojo kočo Presetnikov Groga. Že stara in okajena je bila. Letnica na vratih je kazala 1712. Tedaj je bila koča postavljena, in ni čuda, da so bile stene razpokane in slabe.
Tisti večer je bil Groga sam v koči, kakor navadno. Bil je mož bolj čokate postave, ši-rukopleč, in njegovi lasje so bili kakor zunaj pašniki — lupatam belo, vmes pa grvina resja in trave.
Za ljudi Groga ni maral. V samoti je zrasel in osamljen je ostal. Tudi ženiti se ni hotel.
V samoti pa se človeku srce kaj rado zapre, in težko se dobijo oni skrivnostni ključi, ki bi ga zopet odprli... Včasih, ko je imel ge očeta in mater, Groga po dva dni ni bilo domov, s puško je lazil okoli po gozdeh — ne mene se zato, ali sme ali ne. Onadva sta ga večkrat prijemala zaradi tega — pa je bil gluh in slep za opomine. Je bil pač sin gora in zrasel v gozdeh — kakor gabrova grča, nad katero se trudi lesar, da bi jo razbil, pa se ne da. Da je bil tak, sta mnogo zakrivila tudi starša, ki sta bila preveč popustljiva.
Bilo je torej na sveti večer. — Groga je j sedel za mizo in kadil iz kratkega vivčka. — ' Zunaj pa je nalahno naletaval sneg. Poltema j je vladala v sobi. Prijetna toplota se je širila od starikave peči po izbi, lahna in omahljiva skoraj kot pomladanji vonj vijolic. Tobačni dim je polagoma plul po sobi. Tuintam so predrli tišino svetonočni zvonovi, senrterja se je čulo šumenje potoka v grapi.
Nemo je sedel Groga, vlekel iz vivčka in si v presledkih natočil sadje sadjevca. Pri tem pa so mu vstajale misli hitre kakor vetrec zunaj, ki je raznašal sneg — opojne in mamljive, kakor žganje, ki ga je pil. Pri srcu pa mu je prihajalo prijetno in toplo...
Ej da! to so bili časi, takrat, je še hodil po gorah na lov, ko jo tako prosto in brez strahu stopal za sledovi bistronogih srn!... Kaj mu je bilo vse drugo mar? Nič! Drugi so se izgubljali po gostilnah ali so voglarili — njemu pa je bila puška vse — gostilna in dekle.
—	Groga je bil divji lovec, strasten in odločen
—	in to mu jo ugonobilo vse ono prijetno zadovoljno življenje in mu prineslo samo nemir in pekočo vest. Res, ravno nocoj dvajset let je bilo. — Kako že?
Groga je iznova nabasal vivček, počasi in polagoma prižgal in parkrat krepko potegnil iz njega, kakor bi hotel odgnati težke misli, ki so se ga lotile.
Da, dal Ravno na nocojšnji večer je bilo. Doma so sedeli pri večerji vsi štirje, oče in mati in on ter sestra Mina. O svetem večeru so se pogovarjali. Trska v čelesniku je gorela v rafilih, tuintam pojemajočih plamenih, od velike zelene peči se je širila prijetna toplota po izbi, nad jaslicami je brleja leščcrba, pojemala in zopet zasvetlila — zunaj je nalahno padal sneg, vetrič ga je raznašal na okoli, v daljavi se je tuintam posvetila svetloba baklje in zopet ugasnila.
In tedaj je Groga vstal izza mize, se prekrižal in molil.
„Ali greš še kam nocoj, Groga?" je vpra- j šal oča.
„Grem, proti Stanišču po gozdu" — je od- j govoril sin in segel za prečnik po puški.
„Nocoj, Groga?"
,.Nocoj, saj bom jutri že pri maši v mestu."
„Ne spodobi se, doma mi lrodi, Groga! je zagrmel oče in vstajal od mize. ..Nocoj je sveti večer."
„Kaj naj počnem?"
,,Ce drugega nc veš, pa spat pojdi! Na lov nocoj ne boš hodil!"
Nekam resne in težke besede so bile očetove besede.
„Pa zakaj ne?" je vprašal Groga.
„Zato ne, ker jaz pravim in ker je nocoj
sveti večer."
„Naj bo kar hoče! Jaz grem!" in Groga je odšel — ne mene se za očetove besede.
Zunaj pa je začela burja pihati in raznašati sneg na vse strani. Groga se ni zmenil ne za burjo, ne za sneg. Tiho in oprezno je stopal proti gozdu, sekiro na rami. Da, kdor bi ga tako srečal, bi bil mislil: to je zakasuel drvar, ki se vrača proti domu. V škornjih ua desni je imel skrito cev —■ kopito pa pod kamižolo
na hrbtu. Previdno se je oziral naokoli in stopal dalje.
Suha, trhla vejica je počila pod njegovimi nogami. Obstal je in pazno gledal okrog sebe: njegove oči so skušale prodreti to tajinstveno gozdno tišino in naposled so obstale na dveh iskrečih se točkah v deblu starikave, trohnele bukve.
Kakor dvoja žarečih in premikajočih so kroglic. —
Grogu so se naježili lasje. Prav čutil je, kako se mu je nalahno dvignil klobuk. Mraz mu je stopil po hrbtu in nekaj težkega mu je prišlo v noge. Skoraj se ni mogel ganiti. Prsti na roki so se krčevito oprijeli toporišča. Nekaj mu je reklo: „Sveti večer je, vrni se!“
Žareči točki sta se premaknili in izginili. Nato zategnjen, čudeu, tožen glas, ki se je trenutno razširil po gozdni tišini in zopet zamrl. Ognjeni točki sta se zopet pokazali.
„Hvala Bogu, saj je le sova" — Groga sc jc oddahnil in stopil naprej.
Sova je zafrfotala s perutnicami in zletela. Kako čudno se je razlegalo po gozdu! Skoro bi se bil Groga iznova polotil strah. Pa premagal se je. Se nekaj korakov — in divji lovec je stal ob debelem bukovem štora, pred njim pa se je raztezala mala, s snegom pokrita ravninica.
Previdno in počasi je potegnil puško, jo
sestavil ter nabasal. Potem je obrisal sneg iz bukovega štora in sedel nanj. Puško je naslonil čez kolcni in čakal.
Tukaj mora priti danes na strel. Sledil in opažal je že več dni, pa nikdar ni mogel priti do strela. Za gotovo — saj je vzel doma praprotno vejico iz kresnega venca, in v njej je bilo seme ...
Vse tiho v tej temni sveti noči, tako tiho kot v domači cerkvi. Zdaj jc neki g'as pretrgal tišino. Groga se je zdrznil, napel petelina in čakal. Gleda! je na vse strani, kje se pokaže izmed nizkega grmičja rogata glava in za njo divjačina. Varno in pazno je tiščal puško k sebi — in tedaj se je pokazala izmed nizkega grmičja rogata glava in za njo vitko, lepo zraslo srnjakovo truplo. Lep je bil zares. Grogu je vztrepetalo srce, kri mu je silila v glavo, nemiren je bil in razburjen. A samo nekaj hipov. Srnjak se je previdno oziral okoli.-----Vse varno. In gotovih, počas-
nih korakov je prihajal vedno bliže brezskrbno — in za niim še eden, še dva...
Grogu se je zaigralo srce. Praprotno seme se je obneslo. To je prav naredil, da je bil šel na lov ravno danes in vzel s seboj to čudodelno seme... Se trideset korakov — — še
dvajset.-------Nato pok — in še eden. Dve
srni sta obležali v snegu. — In ravno ko je
Samotna vas nas je sprejela vase. Skoz majhna okna nam toplo mežika v srce prijazna kmečka luč in slika domače sobo božajoče čase ...
France Kosmač:
POHODI
Po cestah zledenelih, po gozdovih enakomerno stopamo v koraku.
Za nami svet ostaja v tihem mraku, ki pal je po globelih in vrtovih.
Božidar Jakac
Kedai? še v meni prebudi	,
A luč utone v temo neizmerno — spet nas zalije muzika poti...
Po cestah zledenelih, po gozdovih enakomerno stopamo in novih pokrajin glas nasproti nam liiti...
STEFAN LEVKOS:	KO	letO UmU*alo
Visok, strm holm se spenja iz tesne dolinice; vrh holma počiva vasica Smrečje.
Osamljeno je bilo Smrečje na Silvestrov j večer, zapuščeno in zasneženo do slemen. Semtertja je strmelo izpod visoke strehe začudeno okno v noč — oziralo se je kakor globoko, črno oko po dolini, po holmih naokrog, po vasicah in po cerkvah na gričih.
Vsenaokrog je bilo tiho in mimo; — vse je bilo odeto z volnenomehko zimsko odejo.
Noč jo bila jasna in svetla, da se je moral iz srca radovaiti samoten popotnik, ki je romal po dolini bogve odkje in bogve kam. —
Visoke smreke so stražile nad vasico; zadnja hiša, ki je skoro samevala najviše na holmu, se je stisnila pod široko vejevje smrek, kakor se stisne preplašena piška koklji pod krila. In veje, s snegom rialdebelo obložene, so se sklonile nizko nad hišo, kakor bi jo hotele varovati bogve Če6a nevidnega, nepoznanega, neprijetnega. — Od časa do časa je zastokala veja, zaječala je kakor v nemirnem snu; z veje jo zdrknila kepa snega, zakotalila se po strmi strehi in se izgubila na tleh v beli sneženi plasti; z njo se je razgubil preplašen jek v noč; samo za hip je motil tišino in se zopet h:poma potopil vanjo. —
Hiša pod smrekami je bila izmed najlepših, izmed najpremožnejših v vasi. Streha je bila sicer slamnata, a hiša je bila zidana iz kamenja in iz slamnate strehe so je dvigala v pročelju lepopobeljena stena z dvema rdečima oknoma; med oknoma je bil z okorno roko naslikan sv. Florijan. Pred hišo je bila drvarnica, za hišo kašča, nekoliko niže dva velika ko-
zelca, na drugi strani tik hiše hlevi, polni lepo rejene živine.
Hiša in vsa poslopja okoli hiše so bila zaprta.
Tiha noč, ki je snivala nad hišo, nad vasjo, nad vso pokrajino, je bila tako krasna, tako blažena, tako veličastna, da bi človek pokleknil pred njo, da bi razprostrl roke, da bi dvignil oči jn se zasanjal v nemiren trepet zvezd; Zamislil bi se v trenutke sladke blaženosti, v momente, ki jih je živel morda v resnici, morda samo v sanjali, v hipe, ki so bili in jih ni več; v sanje in upe, ki bi se mu zazdeli ob treznem, jasnem dnevu prazni in nespametni, v sanje, ki jih je vedno skrival, ker se jih je sramoval, v upe in nade, ki se je tako pogosto igral z njimi, ker jih je tako ljubil.
Bilo je, česar ni več. — Upal je, da se mu uresničijo vse sanje, da se mu izpolnijo vse nade, da mu oživijo vsi tisti sladki trenutki, vsi blaženi momenti, vsi hipi radosti, a prišla je zadnja noč, noč spoznanja in prevar; mnogo upov se je poslovilo, se poslavlja nocoj za večno; za vsemi upi ostajajo lo grenki spomini, kakor mračne sence, in porajajo sc nove, pošastne prikazni, ki bi jih človek rad ljubil in sovražil obenem: strah in novi upi polnijo srce, oči pa strmijo v zvezde in sanjajo čudne sanje — a ni odgovora vsemu hrepenenju iu vsemu pričakovanju, ki poganja nove kali iz razpalih razvalin.
Pozabilo je srce vseh izpolnjenih upov in nad, pozabilo vse užitke radosti in sedaj premišljuje le grenke prevare — in trepeče pred nepoznano prihodnostjo. —
(Odlomek)
Groga vtaknil nov strel v cev — ga je nekdo prijel za ramo:
„Stoj, kdo si?‘
Groga se je prestrašil. Skoro bi mu bila puška padla iz rok. A hitro se je zevedel. Vrgel se je naprej z vso silo in nato v stran, stopil za bukev, vrgel puško na lice ter čakal.
»Ha, zlodej!" je zaklel oni. Bil je gozdni varih in lovec. — Groga ga je dobro poznal in celo prijatelja sta si bila. No tukaj, je dobro vedel, neha vse prijateljstvo. Dolžnost in služba sta pred prijateljstvom, in lovec bo tvegal rajši življenje nego pustil njega, da bi ušel. Torej boj na življenje in smrt! Iu danes je sveti večer! — Ne, vda se pa ne, nikakor ne, naj velja kar hoče — čuvaj ga prijeti ne sme ... Ta sramota ...
»Stoj, kdo si! Ustrelim!" Jn res — tik mimo bukve je zletel lovčev strel. Nekaj zrn je celo odškropilo od debla — Groga je stal nepremično.
»Zlodej — imej pamet in vdaj se tu!" Prijatelj lovec se je bližal prostoru, kjer je stal Groga, od strani in se varno posluževal debel v obrambo.
Groga je uvidel, da mu ne bo mogel uiti. Ali on ali jaz! — Hipno mu je šinila misel. Toda — morilec, ubijalec? — In to celo na sveti večer. — »Lovre, tvoj prijatelj! — Iu vendar — če ga pustiš? — Ti si nesrečen, zasramovan, zaprt. —
Lovec je prihajal vedno bliže.
(Nadaljevanje na 7. strani)
BOŽO RAČIČ;
Pravoslavni božič
Božično opremo si je nadela majka priroda. Milijoni svetlih sneženih kristalčkov se v svitu blede luno bleste kakor dragi biseri kraljevskega nakita. Sveta tihota vlada vsepovsod. Iz oddaljenih hišic seva skozi okna svetloba v spečo prirodo, kažoč, da pričakujejo stanovalci najlepši praznik miru in sprave ...
Zadremal sem, a zdajci rne prebudi trkanje pri sosedu. Skočim k oknu. V tem trenutku zahrešče sosedova vrata in bledorumeni prani luči smukne ven in poboža tudi moje lice.
»Mir božji, Hristos se rodi!" se čuje pred vrati, in odpirajoča žena odgovarja: »Vo isti-no se rodil" Pravoslavni narod slavi veliki praznik miru -r- roždestva Hristovog.
Mož, ki je potrkal na vrata, se zove „po-laženik", ker je prvi »polazil kuču" in čestital praznik. Ves dan ostane spoštovan gost v hiši.
Kjer so ohranjeni običaji, se vrši vsak obred po določenem redu, in baš to daje vsemu slovesno resen značaj.
Na ognjivšču tli »badnijak" (deblo). Vsto-pivšega »polažeoika" pospe gazda z žirom. Ta dan ne sme biti nihče lačen — vsakdo si oskrbi jedi in pijače. Pečeno prase ali, kakor ga imenujejo Srbi, »pečenico" mora imeti ta dan tudi najubožnejša hiša. Tudi drugih predpisanih jedi ne sme manjkati ta dan in zato ni čuda, da imajo „u oči Božiča" (dan pred Božičem) domači polne roke dela. »Gazde" pripravljajo pečenice, »domačice" pa mesijo in kuhajo. Veselo plapola ogenj po dvoriščih in razpaljenih obrazov vrte moški ražnje, na katerih so nataknjene razne »žrtve".
V »pečenico" devajo srce in jabolko ali kutino ali poleg tega tudi še pišče. Doinačica pa zamesi „česnico“. To je pogača, od katere mora pokusiti na božič vsakdo, ki je ta dan v hiši. V testo zamesijo navadno srebrn denar, in kdor ga najde pri obedu v svojem kosu, mu je to znak posebne sreče.
Miza je na božič središče vsega slavja in dobrot. Na belopogrujeni mizi stoji posoda z raznim žitom in v njej je zapičena božična sveča. Navrhu žita okoli nje pa je naložen zlat in srebrn denar. Vse jedi in pijače so na mizi. Družina stoji okoli nje in čaka. Zdaj pride gazda iz kuhinje in prižge svečo. Potem pa pokadi s kadilom okoli inize. Zapojo božično pesem. Nato se služijo vsi s pečenim srcem in kutino. Gazda vstane in začne lomiti »česnico". Prvi kos ostane »v kuči", drugega dobi najstarejši član (gazda ali načelnik zadruge), nato pa razdeli vsem po vrsti in zadnji ostane »putniku". Gostoljubni narod niti na dan, ko prekipeva veselje in slovesno razpoloženje ves svet, ni pozabil ubogega potnika, ki ga tira mogoče ravno ta dan kruta usoda po svetu. Tudi zanj je pripravljen kos in mogoče je celo v njem denar sreče.
Nato pa se začne gostija. Dolgo časa sede gostje za bogato obloženo mizo. Po slemenu hiš in vrhovih dreves se poigravajo še zadnji zakasneli žarki zimskega sonca. Velike jate vrat so posedle na visoka drevesa — nič se ne gane. — Videti je kakor bi celo priroda praznovala težko pričakovani praznik miru in j sprave...
Božic med sibirskimi jetniki
A. M. Dostojevski:
Akim Akimič je odredil kot starešina kasarne, naj prinese sena, ter nadzoroval skrbno, ko so ga razmetavali po tleh. Isto se je zgodilo po drugih kasarnah. Ne vem zakaj, a na božična večer so po naših kasarnah vselej razmetavali seno. Ko je bilo njegovo delo končano, je Akiin Akimič pomolil k Bogu, legel na svoj pograd in zaspal takoj neskaljeno spanje otroka, da bi se zbudil zjutraj kar najbolj zgodaj. Sicer so pa ravnali prav tako vsi drugi arestanti. V vseh kasarnah so legli spat dolgo pred navadno uro. Nihče se ni zmenil za svoje običajno večerno delo. Vse je čakalo božičnega jutra.
Naposled je prišlo to jutro. Zgodaj, še pred svitom, kakor hitro so zabobnali budnico, so odprli kasarne in stražni podčastnik, ki je prišel preštevat arestante, je voščil vsem skupaj vesele praznike. Odgovorili so mu prijazno in vljudno z istim voščilom. Po kratki molitvi so šli Akim Akimič in drugi, ki so imeli v kuhinji svoje gosi in prašičke, z veliko naglico gledat, kaj se godi z njimi, kako jih peko, kje kaj stoji in tako dalje. Skozi temo, izza malih, s snegom in ledom zadelanih oken naše kasarne se je videlo, da gori v obeh kuhinjah in v vseh šestih pečeh velik ogenj; zakurili so ga bili pred zarjo. Po dvorišču je bilo že vse polno arestantov, oblečenih ali ogrnjenih v kratke kožuhe. Nekateri, bilo jih je sicer prav malo, so prihajali celo že od žganjarjev. Ti so bili najnestrpnejši med vsemi. Vobče pa so se vedli vsi spodobno, mimo in čisto nenavadno dostojanstveno. Slišal nisi niti običajnega zmerjanja niti običajnih prepirov. Vsi so vedeli, da bi voščili komu izmed svojih znan-eev. Pojavljalo se je nekoj prijateljstvu podobnega. Naj omenim mimogrede: med arestanti nisi opazil skoraj nikakega prijateljstva razen najsplošnejšega tovarištva.
Tudi jaz sem stopil iz kasarne na prosto; začenjalo se je porahlo svitati. Zvezde so ugašale in taniki, mrzli hlapovi so švigali iz tal. Iz dimnikov nad kuhinjo se je valil stebričast
ndlo — so se jeli razlegati izza ostroga poddesetnikovi klici: »Kuharji semkaj!" Ponavljali so se najmanj dve uri skoraj vsako minuto. Poddesetnik jo klical kuharje iz kuhinje, da so sprejemali darove, ki jih je prinašalo ljudstvo z vseh koncev mesta v ostrog. Obstajali so v velikanskih množinah kolačev, kruha, sirovih zavitkov, cvrtnjakov, mlincev in raznovrstnega prazničnega peciva. Mislim, da ni bilo v vsem mestu niti ene gospodinje iz trgovske ali meščanske hiše, ki bi ne bila poslala svojega kruha, da razveseli nesrečnike, zaprte na ta veliki praznik. Bilo je mnogo bo-; gatih darov, finega kruha iz najboljše moke in v veliki množini. Bilo pa je meri darovi tudi revnih — kak kolaček za petico ali nekaj navadnih, črnih cvrtnjakov, komaj da pomazanih s smetano: to je bil že dar siromaka, iz poslednjega, kar je premogel sam. Vse se je sprejemalo z enako hvaležnostjo, brez razlike med darovi in darovalci. Sprejemajoči arestanti so snemali kučme, pozdravljali, voščili vesele praznike in odnašali darove v kuhinjo. Ko so bili nabrani celi kupi darovanega kruha, so poklicali iz kasarn starešine, da so razdelili med arestante. Spora in zmerjanja ni bilo; vse se je delilo vestno in pošteno. Kolikor jc prišlo na našo kasarno, so razdelili že pri nas; delila sta Akim in Akimič in še neki drugi arestant.
Ko je opravil svoj posel v kuhinji, se je posvetil Akim Akimič svoji zunanjosti, oblekel se z vso spodobnostjo in svečanostjo, ne da bi pustil le en kaveljček nezaprt; in ko je bil oblečen, je začel nemudoma moliti, molil je precej dolgo. Razen njega je molilo še mnogo arestantov, večinoma priletnejših mož. Mladina se za molitev ni menila mnogo; toliko da
so'se prekrižali, kadar so vstali, in to tudi v praznik ni bilo drugače. Po opravljeni molitvi je pristopil Akim Akimič k meni ter mi prav slovesno voščil za praznik. Povabil sem ga nemudoma na čaj, on pa meno na svojega prašička. Ne dolgo nato mi je tudi Petrov prihitel voščit. Po vsem videzu je bil že pil in dasi jo pritekel ves zasopel, vendar ni vedel mnogo povedati, ampak je obstal nekaj minut pred mano, kakor da nečesa pričakuje, nato pa je kmalu odšel od mene v kuhinjo. Medtem so se v vojni kasarni pripravljali na sprejem svečenika. S rodi sobe so postavili mizico, pokrili jo s čistim prtičema, postavili nanjo sveto podobo im prižgali svetilko. Naposled je prišel svečenik s križem im blagoslovljeno vodo. Ko je odmolil in odpel pred sveto podobo, je stopil pred arestante in ti so se jeli z resnično pobožnostjo vrstiti in poljubljati križ. Nato je obhodil svečenik vse kasarne ter jib poškropil z blagoslovljeno vodo. V kuhinji je pohvalil naš ostrožni kruli, ki je slovel zaradi svoje okusnosti po vsem mestu, in arestanti so mu takoj sklenili poslati dva pravkar pečena hleba; eden izmed invalidov jih je moral nemudoma odnesti na njegov dom. Križ so spremili z isto pobožnostjo, kakor so ga prej sprejeli; skoraj takoj nato sta prišla major in 'komandant. Komandanta so imeli pri nas radi; celo spoštovali so ga. Obhodil je v spremstvu majorja-načelnika vse kasarne, voščil vsem vesele praznike, stopil v kuhinjo in poskusil ostrožno zeljno juho. Ta sc je posrečila izborno. Tudi je prišel ob takšnem dnevu na vsakega arestanta skoraj cel funt govedine, vrhu tega so pripravili proseno kašo in jo zabelili z maslom kolikor ga je moglo poželeti srce. Po-spremivši komandanta je ukazal major, naj
| začno obedovati. Arestanti so si prizadevali I po možnostih, da mu ne bi prišli pred oči. Niso ga imeli radi, ne njega ne njegovega zlega pogleda izpod naočnikov, s katerim se je oziral tudi danes na desno in na levo, ali ni kje nereda, ali koga, ki je kaj zagrešil.
Začeli smo obedovati. Prašiček Akima Aki-miča je bil pečen izvrstno. Nečesa pa si ne morem razložiti, kako se je zgodilo: takoj po odhodu majorja-načelnika, komaj pet minut kasneje, se je pokazalo nenavadno mnogo pijanih ljudi, čeprav so bili še pred petimi minutami skoraj vsi popolnoma trezni. Povsod si videl rdeča in sijoča lica; oglašale so se balalajke. Razgovor je postajal glasan. Toda po-obedovali smo brez velikega nereda. Vsi so bili siti. Mnogi izmed starcev in solidnih ljudi so šli takoj spat. Tu in tam so se pojavile po kotih igralnice.
Po malem je naraščala pijanost ljudi. Razvijali so se tudi prepiri. Pa vendar je bila velika večina treznih. Po kasarnah so so razlegale pesmi in od njih ni bilo več daleč do solz. Mnogi so hodili okrog s svojimi lastnimi balalajkami, s kožuhi preko rame ter vneto prebirali strune.
Medtem se je začelo mračiti. Marsikdo, ki se je ure poprej še smejal, je zdaj že ihtel v kakem kotu. Drugi so so bili že nekajkrat stepli. Tretji so se komaj držali pokonci, bledih lic so hodili po kasarnah ter netili prepir. Tisti, ki jih pijanost ni delala bojevitih, so neutrudno iskali prijateljev, da bi izlili pred njimi svojo dušo ter izplakah svoje gorje. Vse to bedno ljudstvo se je hotelo poveseliti in preživeti v dobri volji veliki praznik, pa •— o Bog, kako težak in žalosten je bil ta dan skoraj za vsakogar.
Jaz sein bil tako potrt, tako žal mi je bilo njih vseh, tako težko in dušeče je bilo srcu med njimi.
JANEZ TRDINA:
UKLETI GRAD
dim. Nekateri izmed arestantov, ki so me srečali, so mi z lastnega nagiba prijazno voščili za praznik. Zahvalil sem se jim in jim vrnil voščilo. Med njimi so bili tudi taki, ki dotlej ves ta mesec še niso izpregovorili besedice z mano.
V kuhinji je vladalo okrog žarko razgretih peči skrbijivo, nemirno življenje. Vsakdo je pazil na svoje dobro; kuharice so bife začele pripravljati erarno jed, kajti ta dan je bil obed naznačen za zgodnejši čas. Sicer pa zdaj še nihče ni maral jesti, čeprav se je ljubilo nekaterim; treba je bilo varovati dostojnost pred drugimi. Pričakovali so svečnika; šele potem se je imelo pričeti uživanje mesa po postnem času.
Medtem pa — še preden se je dobro zda-
Pavel G o 1 i a :
Božič v Gorjancih
Božični čas, božični čar!
Pod belo odejo počiva dobrava, v lesovih med vejami blodi vihar in sneg naletava in sneg naletava.
Vse belo, vse belo, kamor seže oko,
zastrte so dalje
v bele svilene halje,
nad njimi pa večne skrivnosti se pno.
In i neba priplava
tolažba in mir
nad trpljenje na zemlji,
ko zmrači se daljava,
ko zadremlje večer,
in sneg naletava in sneg naletava.
Ponoči zjasni se nebo
'in zvezde gorijo, bedijo vso noč nad goro, a polja srebrna, srebrne pokrajine žarijo v samoto iz tisoč oči vsevečno lepoto Gospodove tajne.
Ko jutro pospravi megle iznad dalj, po drevju gori kraj kristala kristal in vse se leskeče in neslišno šepeče Stvaritelju hvalo in slavo.
(Iz Petrčkovih poslednjih sanj)
Sinu je zbolela mati. Šel ji je iskat zdravilskih zeli na Gorjance. Ko izdere iz zemlje sladko koreninico, zagleda miško.
Fant pozdravi rniško: Dobro jutro, ue bodi kaj huda, da te nadlegujem. 'Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zeli. Miška mu veli prijazno: Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro pogodil. Predno preteče štiriindvajset ur, bodo ti mati od te korenine ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni, j
Fant se začudi takim besedam in vpraša ! miško: Kdo pa si, da mi prerokuješ tako sre- : čo in s pravim človeškim glasom?
Miška pravi: Jaz služim svoji gospe. Bog jo j je kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo za- j pustila. Ker pod zemljo ne bi mogla prebiti v j človeškem telesu, me je Bog preustvaril v | miško.
j Fant se začudi še bolj: Jaz te ne razumem, j Razloži mi to skrivnost bolj natanko!
Miška odgovori: Prav rada. Poslušaj pazlji-1 vo, kako in kaj jc bilo, pa me boš, mislim,
I lahko razumel in z menoj vred mojo gospo j i omiloval. Jaz sirota sena izgubila mater že za \ otročjih let. Usmilila so nae je dobra gospa in j me vzela k sebi. Ni me imela za podložno • deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja go- ; spa je govorila vse drugo po pameti, delala je vse po pravici, ali berače jo na vso moč sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevki. V hišo je prišel imeniten berač sam Jezus Kristus. Kristus prosi gospo za božji dar. Gospa se pa zadere samopašno in veli: Misliš, da te ne poznana. Kaj izkušaš uboge ljudi? Ves svet je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo prebirali sv. pismo gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo. To, vidiš, je bilo že pred več sto leti, ko ni znal še noben brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila. Hotela je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. Kristus je preklel predrzno gospo in rekel: Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj grad, dokler ne bodo začeli gorjanski pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil. O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje grad. Jaz sem to i grozo od daleč videla in moja blaga gospa se : mi je smilila. Tekla sem za Kristusom in ga J lepo prosila, da bi smela pri nji ostati pod ; zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo 1 in mi dovolil, da smem ostati pri gospe in da |
ne zadahnem, prestvaril me je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz štnkam svobodno semtertja in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji, Po glavi ji rojijo strašne
pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati.
Čuvši take novice je začel fant od veselja vriskati in skakati in je rekel miški: Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že naed pastirji. Kolikorat sem ga bral ali sam zase na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo gospo!
Miška se začudi ha veli: Hvaljen bodi usmiljen Bog, ki je nama poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meni in nji, ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za moža in z njo dobiš graščino in neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi ni natanko znano. Pojdi z mano v grad, na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel — vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil.
Miška noahno z repom po ključu, ki je tičal v skali, in skala se odpre na stežaj, kakor velika cerkvena vrata. Fant gre za miško, ki ga pelje skozi tako krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli ni lepših niti v nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapazil nič lesa, nič železa: vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz najžlahtnejših rud in izdelano po vseh pravd lih najvišjo umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupel in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico in ,
zagleda iau postelji spečo gospo, ga uje čudovita lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenil in so zamaknil, kakor da sc nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. S silo ga mdška potegne v drugo izbo, kjer s<> ležale na mizi skrivnostne bukve.
Fant začne brati, ali komaj prebere pol strani, se zruši na tla in zajoka tako bridko, da si začne tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo.
Fant pove miški, da mora biti odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil že v dvanajstem letu.
Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali z gospo še nadalje ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne priti v kratkem kak drug podgorski pastir, ki no bo samo prebiral sv. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla; Prav rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama ti pa ne morem veliko dati. Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez greha. 'To pravico sem pri gospe imela zmerom.
Miška in fant sla prebrskala smeti in našla v njih biserov in dragih kamenčkov za več tisoč goldinarjev vrednosti. Vse kar sta našla, je vzel fant s seboj domov.
S sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno mater, hisere in drage kamenčke je pa prodal in si kupil gosposko .pristavo in veliko kmetijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabiti svoje uklete, zanj za vekomaj izgubljene ljubice.
(Iz zbirke ,, Bajke in povesti o Gorjancih")
Bajeslovna povestica »Ukleti grad" S)>ada v obširno zbirko bajk in povestic, ki jih je Trdina napisal in obdelal po snovi narodnih pripovedk in s tam ustvaril enega najčistejših primerov Slovenske pripovedne umetnosti. Ce velja že za Trdinove »Spomine", da to ni samo pisanje take vrste kot bi mogli soditi po samem naslovu, ampak da je to literarno dielo, ki hna isto vrednost kakor ramau ali novela, potem velja to še mnogo bolj za njegovo najvažaiejše delo, za »Bajke in povesti". Posebno bajkei in povesti o Gorjancih so literarno talka umetnina, da jih lahko uvrstimo med največjo mojstrovine slovenske pro-
ze, da jih postavimo v isto vrsto z Levstikovim »Martinom Krpanom", s Prežihovimi »Samorastniki" ter s Cankarjevimi mojstrskimi spisi.
»Mladinska knjiga" v Ljubljani se je ieta 1950 odločila, da izda v posebni zbirki dzibor Trdinovi h »Bajk in povesti" in je v prikupni knjigi zbrala dvajset najbolj znanih povestic iz Gorjancev. Na lepem papirju tiskano knjigo je opremil z ustrezajočimi ilustracijami Anton Koželj. V knjigarni »Naša knjiga ‘ se dobi 240 strani obsegajoča in v okusno sivo platno vezana knjiga po izredno nizki ceni 7 šilingov.
NAŠE ZADRUGE
V LETU 1952
Postal je že nekako splošen običaj, da ob zaključku leta delamo bilanco no samo v strogo trgovinskem pomenu besede. In prav je tako. Javnost ima pravico in dolžnost, da si ustvari vsaj ob zaključku leta sliko o tem kaj in kako razne ustanove, združenja in organizacije delajo. To velja tembolj za naše slovenske zadruge in njihovo Zvezo slovenskih zadrug, ki ravno želijo postati vse bolj splošno gibanje organizirane ljudske samopomoči.
Doslej smo v zadnjih letih govorili največ o tem, kar smo vsled nacističnega nasilja izgubili. To je razumljivo. Saj smo skoraj tri leta delali največ samo na obnovi popolnoma uničenih zadrug in se borili za povračilo njim uropanega imetja. In še danes to poglavje ni zaključeno: Deset let po nacističnem zločinu še vedno čakamo na vrnitev zadružnega posestva v Podravljah. Očitno to ni slučaj. Ta posest je namreč namenjena za ustanovitev kmetijske šole za našo kmečko mladino, ki jo za-
žu je o njem izjavil, da si svoje vaša brez blagovne zadruge niti misliti ne more več. Tako je tudi drugod, če so tega morda tudi no zaveda vsakdo tako jasno. To nam povedo zahteve po nadaljnjem razširjenju poslovalnic, ki nam jih izražajo najbolj razgledani ljudje iz mnogih krajev Slovenske Koroške. Morda še bolj pereča pa je utrditev dosedanjega po- i slovanja in razširitev dejavnosti na važno področje odkupa kmečkih pridelkov in izdelkov. Tu čaka naše zadruge velika in težavna, a hvaležna naloga v bodočem razvoju. Vsekakor pa je nova pridobitev za gospodarski razvoj našega ljudstva na Koroškem, če je v letu 1952 že 18 zadružnih poslovalnic oskrbovalo naše vasi z blagom, ki je za zvišanje gospodarske dejavnosti in donosnosti največje važnosti.
Res, da naše blagovno zadružništvo v preteklem letu še ni bilo tako, kot ga vsestranske velike potrebe naše zemlje zahtevajo in njene možnosti narekujejo. Korak naprej je predvsem v tem, da smo dokazali življenjsko možnost in potrebo te veje naše dejavnosti. Morda še bolj odločilno pa je, da je končno začela plahneti duševnost, ki je zavirala hitrejši in širši razvoj na ljubo ozkemu lokalnemu, osebnostnemu in skritemu strankarskemu cepaštvu in drobnjakarstvu. Raz obronka smo
Nova zgradba v Sinči vesi — v ozadju velika stavim starega skladišča
stopili na prostrano njivo, ki čaka pogumnih ! sodobnih oračev in sejačev, potem bogata že- j tev no bo izostala.
Tudi naše živinorejske zadruge kljub krajevnim težavam pričnejo utrjevati svoj pomen. Dali smo jim nova sodobna pravila, jih preosnovali in preusmerili. Na mesto slučajne tradicije nekaj sosedov stopa polagoma zavest, da mora biti živinorejska zadruga žarišče splošnega dviga in izboljšanja živinoreje, enega temeljev našega gorskega kmečkega gospodarstva. Liibuška zadruga je napravila v tem pravcu pne korake, ki ne bodo brez koristi. Primer podjetnosti pa bolj vleče kot najboljši referat in članek. Zato tudi iz srca pozdravljamo ustanovitev nove Živinorejske zadruge za St. Primož in okolico v centru Pod j” "'e, ki se je pridružila kot peta te vrste naši Zvezi. Naj bi kmalu sledile šc vse druge v smiselnem načrtu!
Posebno važno je, da je tudi Hranilnica iu posojilnica Celovec, naša zadraga v glavnem mestu, končno v lastni hiši. Res da je hišica več kot skromna in vsestranskih popravil potrebna, lastno streho naši zadrugi in predvsem Zvezi kot zadružni centrali pa le nudi.
Tembolj ponosni pa sta celovška zadruga in Zveza na novozgrajeni mogočni, prostorni in lepi zadružni dom v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Tu je premagana že v temoljih miselnost ponižnih bajt in z domom smo vzporedno vsi preraščali nekdanja obzorja, stari in mladi. „Dom stati mora, mogočen in prostran, da bo za vse prostora!" — To je simbol in kažipot v bodočnost: Saj je namenjen predvsem zadružni vzgoji naše mladine, torej naši svetlejši bodočnosti.
Da je ob tem razmahu nastala tudi potreba po razširjenju in obnovi prevoznih sredstev, je precej umevno. Zveza si je nabavila dva nova tovorna avtomobila, zadruge pa so dobile z njeno pomočjo prve traktorje. Vsa ta nova kolesa pa sprožajo nove sile in dajejo naši mladini novega kruha in nove vere vase.
Z lastnimi silami in napori od uspeha do uspeha
Na tem mestu bodi povedano: Niti z grošem nas nista podprli državna in deželna upTava, ki se hvalita pred svetom z demokracijo' in enakopravnim upoštevanjem' naših interesov, kadar gre za razne izjave, ko pa rešujeta naše neštete prošnje za resnično uveljavljanje teh načel, pa celo pismeno izjavljata, da upoštevanje „iz načelnih razlogov" ni možno! Tudi vse bogate podpore iz ERP-fonda (Marshallovega plana), ki jih Avstrija sama dobiva kot podporo Amerike, so za nas koroške Slovence nedostopne in nedosegljive.
To so dejstva. Jadikovanje ob njih ne zaleže mnogo, četudi napolnjuje lahko leto in dan vse stolpce kakšnega časopisa. Treba je najprej do spoznanja, da kljub temu Drava teče in teče čas. Treba je iskati rešitev tam kjer je: V prvi vrsti v nas samih in naših lastnih silah in naporih! Tudi pravice ne delijo, marveč si jo jemljejo vsak po svoji potrebi in spoznanju.
Po tej poti smo šli doslej uspešno in jo bomo nadaljevali z novimi uspehi. Ce nasprotniki našega zadružništva mislijo, da bomo oškodovani, če v vsako našo slovensko vasico postavijo ob našo domačo še svojo dirigirano ustanovo, jim v globokem prepričanju lahko zagotovimo, da nas to ni in ne bo motilo. Po našem mnenju je skrajni čas, da vsaj v tej obliki dobi naše ozemlje vsaj delec tega, kar bi mu brez zapostavljanja v mnogo večji meri pripadalo. Naš domačin od tega končno no more imeti škode, naj je pobarvano tudi s tujim p leskom.
Da vseeno nismo sami in zapuščeni, bo tudi v bodoče naša skrb. Kot v tem letu z velikodušnim darilom stavbenega materiala za naše gradnje, nas bo tudi v bodoče gotovo podpirala naša bralska zadružna organizacija Slovenije, ki ji tudi ob tej priliki izrekamo iskreno zahvalo za vso pomoč in želje za bogate uspehe v novem letu.
Našim požrtvovalnim odborom, vsem poslovodjem in zadružnikom pa velja ob koncu leta priznanje in zahvala za lepo napredovanje. Združeni v močno delovno skupnost bomo prava zadruga, ki lx> šla v novem letu v nove zmage!	Dr. Mirt Zsvitter
Nove zadruge - nove investicije
Dvignjeni dom — ponos Škofičanov
htevajo že desetletja slovenski kmetje zaman, pa čeprav s tisočimi podpisi. V tem slučaju ne velja „Eltemrecbt“ in ne postava, ki določa, da je nacistično nasilje treba popraviti. Proces pa je danes presegel pisarno celovškega sodnika in postavlja vse avstrijsko sodstvo pred vprašanje širše javnosti: Ali veljajo paragrafi in postave neteptani tudi tedaj, kadar gre za razveljavljanje germanizatorskih ukrepov, ki očitno tudi še danes nekaterim celovškim prenapetežem ležijo posebno na srcu. Nacistični nasilnik in celovški sodnik sta izrekla sodbo nad našo pravico brez pomislekov v par stavkih, ker jima je bil smisel jasen. Pravica pa si utira pot počasi in le s težavo, preživela pa bo oba. Mi nismo črnogledi, ker verujemo v njeno poslanstvo med narodi!
V širokem razvoju naših zadrug smo namreč istega gestapovskega poverjenika Geiss-nerja že zdavnaj postavili na laž, ki je dejal, da slovenske zadruge na Koroškem nimajo „Daseinsberechtigung“. Res, da nam je nekaj Hranilnic dokončno uničil. Izmed 33 pa, ki so nam še ostale, je v preteklem letu pretežna večina uspešno zakorakala v novo življenje in delovanje. Kljub težkemu gospodarskemu položaju našega opustošenega, izropanega in zapostavljenega ozemlja je našim zadrugam uspelo pomembno zvišanje hranilnih vlog. To pomeni, da naše ljudstvo spet zaupa svojim zadrugam težko prigarane sadove svojega dela, ker od njih upravičeno pričakuje tudi gospodarsko pomoč. To pomoč so naše denarne zadruge v preteklem letu v povečanem obsegu tudi nudile. Število in vsota posojil sta znatno narasla. Še več pa nam je denarno zadružništvo stavilo na razpolago sredstev za finansiranje in razširitev blagovnega področja.
Blagovno poslovanje naših zadrug je postala živa potreba našega podeželja. Predsednik naše najstarejše zadruge v Št. Jakobu v Ro-
Na novo ustanovili smo v letu 1952 tudi še Južnokoroško semenarsko zadrugo z delovnim področjem za vso Slovensko Koroško. Ob njenem rojstnem dnevu so se nekateri posmehovali, drugi pa omahovali, ali ne bo mrtvorojeno dete. Niti leto še ni minilo, pa se je peščica v gostilni Rierjokl v Celovcu, ki je verovala v potrebo in uspeh, razrasla v lepo četo skrbnih negovalcev in prebiralcev najboljših vrst in rastlin, ki naj dajejo bo’jše sadove in večjo korist kot plačilo težkemu delu. Tudi prvi gospodarski uspeh naše nove zadruge je razveseljiv: za lepo ceno so naši semenarji izvozili svoj krompir celo preko meja Koroške ki dobili priznanje zahtevnih strokovnjakov sosedne Jugoslavije. To oboje velja in ostane. Vendar bo skrb nove zadruge morala veljali v bodoče vse bolj domačemu trgu: Naš kmet naj bo prvi, ki mora spoznati kor'st menjavanja in izbiranja najboljšega semenja. On bo potem tudi najbolj stalni in zanesljivi odjemalec semenja, ker mu to narekuje gospo-darstvenost in neodvisnost od raznih zaprek in težav, ki pogosto nastajajo pri izvozih preko meje. Široka domača potrošnja izbranega semenja bo šele osnova za še širši razvoj in še večje uspehe naše mlado Južnokoroške seme-narske zadruge.
S tem razvojem naših zadrug deloma vštric deloma predvidevajoč smo v letu 1952 po večdesetletnem presledku pristopili tudi k prvim pomembnejšim investicijam v našem
zadružništvu. Vsi se zavedamo, kako nujne in važne bi bile že zdavnaj. Zato smo v teh težjih pogojih vsi srečni, da so letošnji načrti in sklepi postali resnica:
Hranilnica in posojilnica Ziljska Bistrica si je pripravila prostorno skladišče s prezidavo obstoječih prostorov. V St. Jakobu v Rožu so neutrudljive roke in trda volja spravile pod streho prvi del novega prostornega blagovnega skladišča ter tako z delom proslavile osemdesetletnico Hranilnice in posojilnice bolj dostojno. V Škofičah se je zadružni Narodni dom mogočno dvignil in razširil v ponos delovnemu odboru.
Velikovšlci Narodni dom je preurejen in prenovljen, da bi dal zadružnim namenom nove prostore. V Sinči vesi smo razširili skladišča z novo lično stavbo, ki bo služila kot garaža za avtomobile in za spravljanje strojev. Živinorejska zadruga za Libuče in okolico je postavila nov zadružni hlev za 45 glav živine, preuredila svoja zemljišča in jih z žično ograjo razdelila na oddelke ter jih gnojila z umetnimi gnojili, kar je izvedla tudi Živinorejska zadruga v Št. Janžu v Rožu prvič v svoji zgodovini.
Drugod so imeli najboljši namen, pa letos še ni uspelo. V Kotmari vesi je preprečilo celovško sodišče celo nakup potrebnega zemljišča, pa so našli drugo rešitev v najemninski pogodbi.
Mogočni zadružni dom v Sekiri ob Vrbskem jezeru je pod streho
Od 2 kilometrov do 130 kilometrov na uro
Pred kakimi sto leti je bil poštni voz ma- ! Ione edino potniško vozilo. Ljudje so takrat potovali s hitrostjo sedem in pol kilometra na uro, medtem ko se zdaj vozijo električni vlaki še hitreje. Hitrost je temeljito sprepnenila lice zemlje in življenje na njej. Od poštnih voz do sodobnih ekspresnih vlakov je bil storjen velik korak. Prvi vlak so vozili s hitrostjo kakih 50 km na uro ,pa so vendar časniki v tistih časih uporabljali izraze, kakor „vlak, podoben streli na tirih, je vozil s strašno hitrostjo 34 km na uro“. Zdaj se hitrosti do 500 in še več kilometrov nihče ne čudi, saj doseže letalo že hitrost tisoč kilometrov ali še več. Hitrost 200 km je zdaj nekaj vsakdanjega, saj ni daleč čas, ko jo bodo električni in aerodinamični vlaki dosegli.
Prvi železniški vozni listek je bil prodan
27.	oktobra 1825. Vožnja z vlakom je bila nekoliko dražja od vožnje s poštnim vozom, ker je pač vlak vozil hitreje od konj.
Prve vlake so sprejeli ljudje z nezaupanjem. Šele ko so se prepričali da je vožnja z njimi udobnejša in hitrejša, so začeli opuščati vožnjo s poštnimi vozovi. V začetku so hoteli voznino na železnici zvišati, potem pa so jo morali celo znižati, ker bi sicer vlaki vozili prazni. Prvotno so se vozili z vlaki samo premožni ljudje. Železniški promet pa se je v Tazmeroma kratkem času silno razmahnil in železnica ima veliko zaslugo za razvoj industrije in tehnike.
Od prvih vlakov, ki jih je vodil konjenik z zastavo, da se ne bi pripetila nesreča, do sodobnih električnih vlakov je minilo dobrih sto let. Prva lokomotiva bi bila ostala nekakšna igrača, da mnogi izumi niso pospešili njenega napredka. Električni motor je naposled po-
Laponci imajo devet šol
Laponci žive na skrajnem severu Evrope. Čeprav so tako rekoč odrezani od vsega kulturnega sveta, imajo kljub temu devet šol, v katerih se njihovi otroci uče v narodnem jeziku. Učitelji v teh šolah so prav tako Laponci in so jih z velikim trudom nalašč za to izšolali na državne stroške v Stockholmu. Nekaj laponskih otrok obiskuje tudi švedske odnosno norveške šole. Trije mladi Laponci hodijo v gimnazijo, dvanajst pa jih obiskuje švedska učiteljišča* Kot redna š tuf-len ta sta vpisana na univerzo le dva Laponca.
Laponci imajo v celoti tri časopise v svojem jeziku. Ti časopisi so zelo priljubljeni med laponskim prebivalstvom, ker te časopise prepeljejo z letali v malone skoraj vsako laponsko vas. Laponci imajo svoje lastne književnosti, vendar pa sta se dva Laponca — Skum in Tuuti — uveljavila kot pesnika v švedski književnosti.
Najstarejši most
Najstarejši most na svetu je menda stari grški most pri mestecu Nauplion (Peloponez),-za katerega menijo, da je star že 3500 let, je torej starejši od mostov, ki so jih gradili Kitajci pred 3000 leti. Najstarejši še uporaben most v Jugoslaviji pa je Rimski most v Mostam.
polnoma zamenjal lokomotivo in rešil železnico premoga. Polagoma bo izginil zdaj že klasičen tip strojevodje in kurjača. Za upravljanje sodobnih vozil je potrebno samo mnogo pozornosti in spretnosti, ne pa fizičnega napora.
Zavora je dtugi činitelj, ki je pripomogel železnici k zmagi. Če se vlak, ki vozi s hitrostjo sto kilometrov, ustavi na mestu, ustreza to padcu z višine 45 metrov. Nadaljnje povečanje hitrosti ustreza povečanje višine ustreznega padca. Ustaviti hitro vozeč vlak ni lahko. In vendar je tehnika izpopolnila zavore, tako da se lahko tudi brzovlaki zelo hitro ustavijo.
Ni še dolgo tega, ko je kazalo, da bodo avtomobili izpodrinili železnico. Zdaj te nevarnosti ni več. Nasprotno, železniški promet je zadnja leta znatno napredoval. Potovati z avtomobilom s hitrostjo 120 ali 130 km na uro je že nekaj izrednega. Povprečna hitrost električnega vlaka pa znaša 133 km na uro. S stališča hitrosti sume je mogoče drveti po tračnicah z večjo hitrostjo, kakor po cesti. Morda bo frontalni propeler prinesel avtomobilizmu nove možnosti. Vprašanje pa je, ali ga bodo uporabili prej v avtomobilizmu ali na železnicah.
V temni zimski noči
(Nadaljevanje s 4. strani)
Groga je hotel poizkusiti zadnje, da se reši sramote.
„Lovre“, se je oglasil, „bodi pameten, jaz sem!"
„Groga, ti?" —
Skoro neverjetno, nezaupljivo je bilo vprašanje.
»Da, Lovre! Pusti me, naj grem —“
»Oddaj orožje!"
„Nikdar — razen, če me ne naznaniš!"
»Moram! Prisegel sem!"
»Torej nobene rešitve?"
„Oddaj orožje in pusti se vkleniti!"
„Nikdar!“
„Grogal"
»Lovre!"
Kakor iskre na nakovalu od vročega železa, ki po njem vdarja kovač, so padale besede.
„Groga! Vdaj se! Bodi pameten —“
„Pusti me! — Ce hočeš, ti dam puško — samo mene pusti — in ne izdaj me!"
„Ne morem!"
„Res ne?"
V istem trenutku se je zabliskalo in lovec Lovre je kriknil ter padel vznak. Puška je odletela daleč v stran.
In Groga se je polotil strah in groza. Kakor zadet srnjak je poskočil in bežal, bežal kar naprej, naprej----------
Sneg je naletaval, veter je pihal, drevje je šuštelo — on pa je bežal in bežal----------
In od tedaj je dvajset let. Kakor takrat, se je zdelo Grogu nocoj po dolgih dvajsetih letih v temni sveti noči!
In kakor bi ga nekaj dvignilo pri tem spominu — je planil Groga pokoneu, izvmil čašico žganja, kakor bi iskal poguma, zagrabil dvocevko izza prečnika in stopil skozi duri... Mrzel veter in sneg sta mu udarila v obraz. A Groga se ni zmenil. Stopal je proti hribu — po oni poti, kot pred dvajsetimi leti.
Sneg je naletaval, buTja se je ž njim igrala in ga nasipala v zatišjih. Stopinje so se vdira-
Na partizanski straži
Vse tiho je... Le sneg in mesečina. Kako ti je, srce? Poslušaš vase?
Nikar, nikar? Glej, jutro razigra sc in zarja pl jušne v čtni krdv spomina ...
Odtod, z otoka, ki viharna morja ga niso pokopala še pod sabo, strmim, srce, sam sebi tuj, za tabo, ki ploveš ... kam? V pozabljena obzorja.
Vsenaokrog, po vseh gazeh molčanje ... Samo drevesa, jaz, spomin — na straži. Tovarišica noč, samo ukaži!
Ce vse molči, vendar kriči — priznanje.
Ne, tu v gorah na partizanski straži, tu ni laži. Ko materina roka v samoti je spoznanje, ki otroka viharnih dni te boža, potolaži...
le. — Skoraj tako, kakor pred dvajsetimi leti v oni temni, skrivnostni, nepozabni sveti noči.
Se nocoj. — Kakor bi ga nekaj gnalo, nekaj klicalo — še nocoj — še enkrat po dolgih dvajsetih letih — še enkrat na lov. Mora iti! Mu ne da miru! Nekaj ga žene... Naj bo, kar hoče!
Iskali so morilca, tedaj, pred dvajsetimi leti
—	iskali sledu — a burja in sneg sta vse za-metla! Samo črva v notranjosti nista ugonobila in podsula s snežnobelo odejo. Ta ni miroval, ta ni počival, do danes. In danes! — Dolgih dvajset let ni pogledal Groga puške, ni šel na lov iz strahu in groze nad tistim dejanjem. Puška je počivala vseh dvajset let na istem mestu. Groga se je ni dotaknil, strah ga je bilo pred njo. Kadar jo je zazrl, mu je očitala strašni greh ... Nocoj ga spremlja nemara zadnjikrat! Na zunaj je že vsa zarjevela, skoraj nerabna. Bodi! Še enkrat na lov, potem nič več. — Toda če ga kdo dobi? Kdo, kdo?
—	Saj je nocoj kakor nalašč. — Kakor pred dvajsetimi leti...
Groga je spreletel mraz po vsem životu ... Proč neznosne misli! Samo še enkrat in nikoli več. In danes ne bo streljal, če bi prav naletel na lovca, nikdar! Samo zato gre, da si zunaj potolaži ta nemir, to strašno vest...
Drevje je molčalo, sneg je naletaval — burja je tuintam zapela ob vejevju žalostno, mrtvaško pesem.
Groga se je ustavil na onem mestu, kot pred dvajsetimi leti v oni temni, skrivnostni sveli noči.
Ono staro bukovo deblo — je izginilo — preperelo in razpadlo v gnoj. Sicer pa vse, kot takrat.
Groga je sedel na skalo in naslonil puško na kolena. Potem je pogledal naokoli. Ravnica kot nekdaj. Niti onega leskovega grma niso posekali, kjer se je bil takrat prikazal srnjak. Ravno tak je, samo večji.
Groga je počasi napolnil puško in čakal... Sneg je padal, burja se je zigravala s snežinkami, sicer pa vse tiho.
Groga je zrl z vso silo svojih oči proti oni strani. Vse mimo! — Ne, tam se nekaj giblje, nekaj nejasnega, nekaj čudnega. — Ali jo srnjak? — Groga je postavil puško pokoneu, prsti so se krčevito držali petelina. Glava in vrat sta se mu vzpenjala naprej, proti podobi. Ta je postajala vedno večja. Najprej siva, potem bela, Čudna, nerazrešena.
Frsti na puški so se oprijemali petelina. Groga je nemirno pričakoval ugodnega trenutka
Toda, kaj je to — je-li srnjak? Nekam velik je in ves bel — pa tako svitle oči — in vedno bliže, bliže prihaja. — Pa tako grozno, strašno gleda — kakor pred dvajsetimi leti.
..Ustrelim" je pomislil Groga in pritisnil.
Pok, grom, šumenje — pa zopet vse tiho. Na mestu pa je ležal Groga, divji lovec s prestreljeno glavo...
In sneg je naletaval, burja ga je raznašala naokoli.
Pri župni cerkvi pa so peli zvonovi v oni temni sveti noči slovesno, a obenem skrivnostno, pojemajoče.,.
»Presneto," vzklikne ženska in omokne star. ca na usta „to bom imela lep kinč za vstajenje in vsemu svetu bom povedala, da je od tebe! — Toda glej, glej! Kakšno strašilo jezdi tam na konju?" prasne Lolička v smeh in pokaže s prstom skozi odprto okno. „Far na konju! Lep konjič je; škoda da ga jezdi stari plešec iz Pušče."
„Bogme da škoda," potrdi Tahi. »Počakaj, pošalili se bomo, da nikoli tega! Tega vražjega farja imam že dolgo na piki. ker me venomer toži v Zagrebu. Pojdi z menoj!"
Na lepem konjičku je jahal suh starec v črni obleki. To je bil župnik Anton Knežič iz Pušče, ki se je napotil v Zagreb po sveta olja. Starec je brezskrbno dvigal glavo, ozirajoč se po tem lepem svetu, a dolge noge so mu visele malodane do zemlje. Kar so pojavi pred njim vampasti Lolič, nekoliko dalje pa sta stala gospod Tahi in kastelanova žena.
»Bonem mane, reverende domine*," kašljaje
* Ddbro jutro, spoštovani gospod."
reče Lolič in prime konja za uzdo, »kam jo mahate?"
»Hvaljen Jezus," odgovori duhoven boječe, »v Zagreb ,po sveta olja. Jutri, kakor vest«, je veliki četrtek."
»Cernu vam konj?" se pošali kastelan; »menda ne veste, da so apostoli hodili po svetu peš, sam božji sin je jahal na oslu. Ali ste vi boljši od njega?"
»Bolehen sem in star," drhte odvrne župnik,
»Kaj bo to, čemu popu konj? Doli,.častiti prijatelj!"
Duhoven se trese in prime konja za vrat, toda še hitreje priskoči Lolič in sune starca v rebra, da se zvrne na zemljo.
»Sem, žena, evo ti konjička!" se zakrohota kastelan. Zena prihiti, skoči na konja ko moški in ga požene po polju kraj ceste. Besno je skakal konj, besno ga je stiskala z nogama babnica in vijoč se od smeha, kričala: »Hop, konjiček, hop, k vragu je šel pop!" Stari duhoven pa se je pobral s tal, stal s sklenjenimi rokami in s solznimi očmi gledal podivjano žensko.
»Prosim, vrnite mi konja," je prosil župnik, »ne mučite uboge živali.1
»Kaj še!" odvrne Lolička in se ustavi pred starčkom, „ta živalica mi ugaja, moja naj bo! Hop, konjiček, hop, k vragu je šel pop. Nabrusi starec, pete!"
»Kje imate dušo?" vpraša starec. »Mar ste razbojniki, da mi na cesti odjemljete, kar je moje? Ali se ne bojite Boga?"
»Zakaj?" se zasmeje ženšče in pokaže zobe, »mar je v svetem pismu zapisano, da moraš imeti konja? Ali sem prav rekla, milostljivi gospod," se obrne k Tahiju, ki se je bil medtem približal in župnika porogljivo gledal.
»Prav, namaži svoje podplate s svetim oljem, pa boš dobil krila," se roga Tahi.
»Veste kaj, gospod župnik?" se pošali Lolička, »meni konja ni treba, imamo jih na Su-sjedu dovolj. Toda potrebujem denarja za velikonočne kolače. Koliko mi date za konja?"
»Jaz naj kupim svojega konja?" izbulji Knežič v skrajnem začudenju oči.
»Ej, nič drugega vam ne ostane," meni Tahi, »ženske imajo svoje muhe. Potegni iz žepa mošnjo, starec! Vem da je polna."
Z drhtečo roko seže starček v nedra ter potegne mošnjo, v kateri je bilo pet tolarjev, jo izroči nori ženski in reče:
»Na, vzemi hudičeva hči! To je vse moje siromaštvo, ki sem si ga bil prištedil za vstajenje."
»Mršava mošnja, kakor si ti," se roga Lolička in skoči s konja: »Naj te odnese voda! Da niso iz svinca? Ali so to pravi tolarji? Cin! Cin! Cin! So! Za kolač bo zadosti!"
Ves potrt zajaha starec konja in krene proti Zagrebu, a Tahi, kastelan in njegova žena kriče za njim krobotaje:
»Hop, hop, hop, prazen jaha pop!"
Zdajci pristopi h gospodarju Peter Bošnjak in reče:
»Milostljivi gospod! Stubičani se rote, da ne bodo predali ključev svojih kleti."
»Bomo videli," dvigne Fenko glavo, »alii me bodo psi poslušali ali ne. Peter, vstajenje bomo praznovali na Stubici!"
Nastopilo je vstajenje, glorija žrtve, ki je padla za mir med ljudmi, vstajenje sinu božjega, vstajenje vse prirode. Po bregovih se razlega glas zvona gornjestubiške cerkve, ki stoji na trgu sredi kraja pod mogočnim stubiškim gradom. Med mladim zelenjem se bele oblačila hrvaškega ljudstva in žare rdeče rute in koralde okoli vratu. Staro in mlado, možje in ženske hite v cerkev, iz katere se slišijo veseli vzkliki »Aleluja!"
Ali so res veseli? Oh, te velike orgle se nc razlegajo kakor nebeška glasba, ampak ko strašen vihar in zvonec iz inedi ne poje ko angel-sik glas, marveč, kakor bi pozvanjalo mrliču. Ko bo minila služba božja, tako je ukazal gospod Tahi, naj se zbero vsi hišni gospodarji, da predajo ključe svojih zidanic. Susjed in Brdovec sta oplenjena, zdaj prihaja na vrsto Stubica. Upravitelj Grdak je rekel, naj ključev ne izroče, a Tahi veli, da kdor tega ne bo storil, bo izgubil glavo. Stubičan pa je trdovraten, dviga glavo in pravi: »Ne dam!" A tudi Tahi je svojeglav, sedi na svojem gradu, dviga glavo in renči: »Morate!" Zbere se nič koliko vaščanov, možje mračno gledajo predse, ženske pa molijo, vzdihajo in jočejo. V kotu kleči zraven stare matere Matija Gubec.
Lahno se je razlinjal zadnji »Aleluja", žup-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Zaključni prireditvi gospodinjsko-kuharskih tečajev:
Najvažnejša je vztrajnost
Ce hočeš biti odlična vzgojiteljica, moraš biti predvsem vztrajna! Vztrajati moraš na tem, da otrok izpolni vsako tvojo zahtevo, vztrajati moraš na svojih načelih. Hvali, kar je dobrega, in grajaj, kar je slabega. Zlasti ključ do dobre vzgoje je samo vztrajnost!
Otrok je še majhen in rad pozablja, ne ve j že več, kaj sem včeraj rekla — takšni so iz- ! govori matere, ki pni vzgoji ni dosledna. Toda ti izgovori so prazni! Otrok si prav dobro zapomni, kar mu zapoveš. In če drugi dan ne boš več zahtevala od njega istega, bo vedel, da si popustila.
Posebno dosledni moramo biti, kadar hoče- j mo otroku odkloniti kakšno prošnjo. Naš j ,,ne“ mora biti neizprosen! Kakor hitro otro- j ku le enkrat popustimo in izpremenimo kategorični „ne“ v naveličani „no, pa naj bo" — je dobre vzgoje konec. Vztrajno in dosledno vzgojiteljico hitro spoznamo po vedenju otroka. Ce na primer otrok poprosi za priboljšek in mu ga mati odkloni, se dobro vzgojeni otrok ne bo upal dalje moledovati ali celo tarnati. Ako pa otrok pozna omahljivost matere, bo toliko časa prosjačil in sitnaril, da mu
mati naposled vendarle ustreže. Otrok ni tako majhen, kakor misliš, otrok ni tako pozabljiv, kakor se tolažiš — narobe. Otrok ima poseben čut za tvoje slabosti. Kakor hitro pa spozna, kje te čevelj žuli, se l>o okoristil s tvojo popustljivostjo.
Nekatero matere so pri vzgoji dosledne in trdne, dokler so same z otroki. Kakor hitro pa pride kdo v goste, popustijo. Taki otroci so potlej prava nadloga za goste. Komaj sede gost za mizo, že prileti mali razvajenec in nadleguje mater s kako prošnjo. Ko je dose- j gel, kar je hotel, se potolaženo umakne s po- j zorišča, toda čez pet minut se ponovi isti pri- j zor. Tako nadleguje mater in gosta, dokler se i ta ne poslovi. Navadno pravi mati v takih pri- j merili:	»Veste, otrok drugače ni tako siten, i
samo kadar imamo obisk, se hoče postavljati. | Sicer je dosti bolj priden!" O mati, ko bi ve- i dela, kako malo zaleže takšen izgovor! Mal- j čkovo vedenje samo kaže, da nisi kos- vzgoji, | ker nisi dosledna in vztrajna. Ako bi le en- | krat pred obiskom uveljavila svojo voljo in j ostala neizprosna, bi te otrok ne bodi! več j nadlegovat.
Dojenček in domače živali
Vsaka razumna mati ve, da domače živali (psi, mačke, zajci in kokoši) niso primerna družba za dojenčka. In vendar še marsikaj grešimo v tem pogledu. Dokler dojenček ne kobaca okrog, navadno ne pride v stik z živalmi, toda potem se večkrat zgodi, da pustijo otroku, da boža psa, vleče mačko za rep, stiska zajčka k sebi in lazi za piščanci. Tako početje je zmerom nevarno in nehigienično. Domače živali lazijo po blatu in prahu, nikdar niso popolnoma čiste, in otrok si tako umaže roke. Vemo pa, da nosi malček vkljub skrbni ]ražnji roke v usta. Tako otroku lahko zaide v usta ali pa v požiralnik dlaka ali perje, in nastanejo lahko hude posledice. Gobček in kremplji domačih živali so vse prej ko čisti, n tudi najbolj nedolžna in prijazna mačica lahko opraska. Iz malenkostne praske se je že večkrat razvila huda rana. Otrok tudi nima dovolj razuma, da bi ločil živo mačko od baržunaste; všeč mu je, da hodi, da ima mehko dlako, toda prav nič ne ve, da žival tudi čuti in da sc zna braniti, ako , ji otrpk povzroča bolečine. Žival ni igrača. Dajte otro- ■ ku igrače iz lesa in blaga, živali pa ne pustite j v njihovo bližino. V tem pogledu je na kme- j tih dosti slabše ko po mestih. Kolikokrat vidimo, da malček, ki še hoditi ne zna, leze za j mačko ali psom in ga vleče za rep, ušesa; uboga žival cvili, otrok ki nima razuma, pa j vriska od veselja. Toda take igre sc navadno , žalostno končajo, otrok dobi praske, žival | vgrizne, če se ne zgodi še kaj hujšega. Mnoge domače živali so pa toliko dobrodušne, da se niti ne branijo, toda vzlie temu škoduje otroku taka igra. Otrok se navadi trdosrčnosti proti živalim, ki mu l;thko ostane za vse življenje. Žival mu ni čuteče bitje, temveč le I stvar, nad katero ima popolno oblast.
Zanimalo bo tudi vprašanje, ali mačke res j zadušijo dojenčke. Odgovor na to vprašanje j je kaj preprost. To ni res. Zgodilo se je pa že, da je dojenček sam spal v sobi, kjer je bila tudi mačka. Mačka išče vedno toploto, in ta- ! ko najde naposled zibko, tam čuti toploto, topel dih iz dojenčkovih ust in že leže otroku ' na obraz. Pri tem se lahko zgodi, da se otrok i zaduši, posebno če je še prav majhen, mačka j pa dorasla in dobro rejena in če ni nikogar v j bližini, ki bi hitro rešil otroka neljubega bre- i mena. V takem primeru ne gre za hudobnost mačke, pač pa za nepazljivost staršev. Na I kmetih se je tudi že zgodilo, da so prišli pra- I šiči v sobo, kjer je spal dojenček v nizki zibelki. Ker diši dojenček po mleku, so se ga I prašiči lotili in, preden je prišel kdo izmed ljudi na pomoč je bil dojenček že mrtev, ali j pa vsaj pohabljen in hudo ranjen. Vse to nam ! samo kaže, kako pazljivi moramo biti, če ži- j vimo na kmetih. Zapirajte zmerom vrata, pazite, da so hlevi dobro-zaprtij no, puščajte otrok brez nadzorstva!,
Živali smejo v otrokovo družbo šele tedaj, ko je otrok dovolj razumen, ko spozna, da so i živali njegove prijateljice in mora z njimi ra- j vnati tako, kakor želi, da se ravna z njim sa- | mim. Takrat je otrok tudi že toliko razumen, da ve, da si mora zmerom po igri z živalim i j dobro umiti roke.
Kako obleči otroka v hladnem času j
Otroci morajo biti v mrazu dobro in pravilno oblečeni. Mati naj zlasti pazi, da bodo j imeli tople nogavice, kajti ničesar ni, kar bi j bilo za zdravje škodljivejše kakor mrzle noge. j Čevlji naj bodo iz močnega usnja in imeti -morajo debelo podplate. Ce je otrok zelo ne- | žen in bi se bilo treba bati, da ne ozebe, naj |
dobi v čevlje tople vložke. Čevlji ne smejo biti pretesni, da mu bo kri po nogah pravilno krožila. Ko pride otrok ob mrzlih, vlažnih dneh domov, naj takoj sezuje čevlje in si natakne druge nogavice. Njegove čevlje napolnimo s papirjem in jih damo na toplo, toda ne preblizu ognja, ker utegne v tem primeru usnje razpokati. Tople volnene hlačke so za dečke in deklice potrebne. Zelo debel, težak plašč ni priporočljiv, ker se otrok v njem preveč razgreje. Bolje je, da damo otroku pod plašč še volneno majico. Otroci naj v mrazu ne hodijo razoglavi, imeti pa morajo tople volnene rokavice.
Na Stefanovo, dne 26. decembra 1952, v Pliberka pri Brezniku:
Gospodinjsko-kuharska razstava od 8. do 14. ure; ob 14.30 uri kulturna prireditev z veseloigro, petjem, recitacijami in nato prosta zabava.
Na Štefanovo, dne 26. decembra 1932 v Spodnjih Borovljah pri Ravšu: Gospodinjsko-kuharska razstava od 11. ure, popoldne ob
14.30	uri pevski koncert z veselimi prizori iti v nadaljevanju družabni večer.
K obema prireditvama vsi prav prisrčno | vabljeni!
Kuharski recepti
SIROVA GRMADA Z JABOLKI IN OREHI
Pol kilograma sladkega sira pretlačimo skozi cedilo, mu pridenemo nekoliko sladkorja in ga mešamo tako dolgo, da postane gladek. Potem olupimo jabolka in jih narežemo na maj-lme koščke, nastrgamo bolj trd črn kruh, orehe pa zmeljemo. Vse to zložimo po plasteh v stekleno skledo, ki jo po vrhu okrasimo z jabolčnimi krhlji,, s kupčki sira, z razpolovljenimi orehovimi jedrci ali pa kako drugače. Če denemo za vrhnjo plast nastrgani črn kruh, potem je posebno lepo videti bele kupčke sira in koščke jabolk.
SADNI KOLAČKI
Kozarec posnete smetane z zavretega mleka osladimo z žlico sladkorja, osolimo in primešamo toliko moke. da dobimo primerno trdo testo, ki ga potem razvaljamo v mlince, velike 25 do 30 cm. Te mlince denemo nato na dobro pomazano pekačo, kjer jih obrežemo in narežemo na osem enakih delov ter spečemo v precej vroči pečici. V 15 minutah so mlinci na pol pečeni. Potem jih hitro obložimo z že pripravljenim sadnim nadevom in pečemo še nekako 10 minut. Kolačke ponudimo tople ali pa mrzle.
Sadni nadev. Pol kilograma olupljenih jabolk narežemo na četrtinke in jih hitro zdu-šimo z dvema žlicama vode in dvema žlicama sladkorja. Prav tako pripravimo tudi rabarbaro.
SNEŽENI POLJUBČKI
Štiri beljake, 36 dkg stolčenega sladkorja iti sok od polovice limone stepamo v kotličku
nad soparo tako dolgo, da se dobro zgosti. Tej zmesi primešamo potem na drobno narezanih fig in sesekljanih orehov, potem pa vzamemo kotliček s sopare. Nato namažemo pekačo z voskom, zajemamo sneženo zmes z žličko in pokladamo kupčke v pekačo. Te poljubčke pečemo, prav za prav sušimo, kar v odprti pečici in moramo paziti, da ne zaru-mene.
MEDENI POLJUBČKI
Iz 30 dkg mehke moke, 20 dkg sladkorja (sipe), 2 celih jajc, 7 dkg medu, malo cimeta, za noženo konico jedilne sode in iz ene stolčene žbice zamesimo testo. Ko testo nekaj časa počiva, ga tanko razvaljamo (1 cm) in zrežemo z obodoem, ki meri v premeru 31/: cm, na okrogle poljubčke, ter jih pokladamo na pekačo, ki smo jo namazali z voskom. Preden denemo pekačo v pečico, pomažemo piškote z raztepenim jajcem in potresemo za okras z narezanimi orehi ali mandeljni,- potem jih pa spečemo na hitro v vroči pečici, da se testo ne razleze.
OREHOVE PALIČKE
Iz 8 dkg moke, 8 dkg sladkorja, 8 dkg presnega masla, 8 dkg zmletih orehov, (mande-ljev ali lešnikov) in 2 rumenjaka zamesimo gladko testo, ki ga potem razvaljamo in razrežemo v kratke paličke. Te paličke pomažemo ‘ nato ž beljakom, jih povaljamo v debelo se-DčkfJSnili orehih ali mandeljnih in sladkorju, lahko pa tudi v nastrgani čokoladi ter jih spečemo v povoščeni pekači.
PREPROGE, PREGRINJALA BLAGO ZA POHIŠTVO POSTELJNINA IN NAMIZNI PRTI
Radlm&ft
RELJAK-VILLACH, POSTGASSE 3, TELEFON 47-67
L_
nik blagoslavlja ljudstvo, orgle so onemele. Službe božje je konec, a ljudstvo ostane kleče in se ne makne iz svetišča. Pred cerkvijo sedi na konju Tahi in nestrpno suka belo brado. Konj nemirno prestavlja noge, nemirno igra Tahiju srce. Na trgu se zvrsti četa štajerskih mušketirjev iz Statteniberga.
„No, ali bo že konec popovskih litanij?" se zadere Tahi, a Peter Bošnjak mu javi, da ljudstvo noče zapustiti božjega hrama.
»Dobro! Mušketirji naprej! Zapodite pseta iz te sveto luknje!"
Mušketirji planejo na cerkvena vrata in se zvale v cerkev. Težki koraki vojaščine odmevajo pod svodi, ljudstvo dvigne glasen krik in vik.
»Bog pomagaj, Jezus reši nas!" zavpijejo žene in otroci, a moški škripljejo z zobmi. Bled stoji župnik pred oltarjem in dvigne sklenjene roke proti nebu. Sum in hrum od vseh strani, s kopiti, pestmi, psovkami in kletvinami pode mušketirji ven može, neoborožene ljudi ko živino, za moškimi pa se stiskajo prestrašene ženske, ki blede ko zid stokajo, kriče in jokajo, a župnik se vrže pred oltar; solze mu teko na mrzli kamen. Pred cerkvenimi vrati so vojaki postavili kopja križem, na Irgu stoji cela četa vojščakov, a pred njimi se meša obupano in prepadeno ljudstvo. Visoko dvigne stattenberški baron glavo in zavpije:
„Psetu! Poznate moje povelje? Takoj predajte ključe! Ti, Lolič, pa zapisuj imena!"
Zdajci stopi pred Tahija visok, sivolasi sta- j rec širokega obraza in živih oči — starešina |
Mijo iz sela Golubovca, položi roko na srce in mirno reče:
»Kralju dajemo, kar je kraljevega, gospodarju, kar je gospodarjevega, toda, kar je naše, tega ne damo!"
„Vi ne daste ključev?" zarjove, škripajoč z zobmi, Tahi.
,,Ne damo, pri Bogu da ne!" zavpije Gubec in dvigne roko, vtem ko se je mati oprijela njegovih ramen.
„Ne damo, ne damo!" obupno zavpije ljudstvo v en glas.
„Oj!" zagrmi Tahi, vzpodbude konja, se ustavi pred svojo četo in zapove: ..Ogenj! Ustrelite, fantje! Pobijte pasjo drhali"
Množica zadrhti, puške počijo. Dim, plamen, grom! »Joj, Jezus!" se dvignejo do neba glasovi, da se trga srce. Množica se razprši. Tu pade mladenič, tam klecne žena, ki se prijema za srce, tu se zamaje in zvali po tleh starček, tam spet se smrtno ranjeno zvija dete. Kri teče, nedolžna kri po črni zemlji pred božjim licem na sveti velikonočni dan. Ljudje' beže, vojaki pobesne, bijejo, suvajo, sekajo. Kopito prekolje starcu Miji glavo, ranjen pade Gubec materi v naročje.
A Tahi se dvigne v stremenih, goste obrvi mu od radosti drhtijo, ustnice se mu širijo v pošasten smeh in oči se mu leskečejo ko Iju-temu gadu. Veselo gleda na bojišče, kjer žena objema in poljubuje mrtvega moža, kjer mali zbira ostanke zaklanega otroka, ker si ljudje trgajo z glave lase in se tolčejo po prsih — a on ne sliši nič, ne čuti nič. Zažene se na |
konju preko množice proti cerkvenim vratom, j kamor je bila Guibčevka odvlekla ranjenega | sina in hoče zamahniti po njem s sabljo, toda starka se ko levinja postavi predenj in upirajoč vanj veliko solzno oko reče:
»Udari!"
»Stran baba!" zatuli Tahi in spet zamahne, kar stopi iz cerkve duhovnik in na glas, da se sliši po vsem trgu, vzklikne dvigajoč srebrno i razpelo:
„Na tej skali bom sezidal svojo cerkev in I peklenska vrata je ne bodo premagala!"
Nasilnik se zdrzne, roka mii kloni, srdito obrne konja in odbrzi na grad. V tem hipu se pojavi podžupan Jurij Raškaj, ki je pridirjal iz Zagreba, kamor mu je Štefan Grdak sporočil, kaj se v Stubici godi in zapove v imenu bana na gradu, da se nihče ne sme dotakniti kmetov.*
Vstajenje je. spomin krvave žrtve. Tožno cinglja mrtvaški zvon. V stubiški cerkvi leže truplu kmetov, kraj njih kleči župnik in moli
* Podžupan ni bil to, kar danes pomeni la beseda, Raškaj je bil plemič in namestnik velikega župana, ki je načeloval avtonomni zagrebški županiji z lastno skupščino. Zato je razumljivo, da se graščak, ki je bil posestnik v kraju, ki je bil pod zagrebško veliko županijo, Rašfcaju ni smel naravnost upirati. Tlačanska vas sama ni imela župana s kakršnimikoli pravicami, ampak že imenovanega »Špana", ki ni bil več ko valpet in je po navodili!) graščaka odrejal in razporejal tlako. Nekaj več je bil starešina ali vaški mirovni sodnik, ki je kot znamenje svoje oblasti imel palico in poravnaval manjše spore med kmeti; bil je pa tudi v lem povsem odvisen od graščaka.
za nedolžne duše, a po brdih se razlega jok in stok vdov in osirotelih otrok.
Tretji dan po vstajenju kleče pred oltarjem brdovške cerkve trije kmetje, prvi iz Stubiee, drugi iz Susjeda, tretji iz Brdovca.
»Sinovi!" reče župnik Babič, ki jih blagoslavlja, »Bog vas blagoslovi, Bog vas spremljaj na poti! Vaše rane sem popisal v tem pismu. Ponesite ga pred lice kralja, odkrijte mu svoje srce. Kralj naj pomaga, to vam je edino upanje. A ti, pravični Bog, omehčaj srce vladarju!"
XIX.
Poletje je lepo, pokrajina mirna, mirna ko v grobu. Kri mučencev pred stubiško cerkvijo je spuhtela, kmečki odposlanci so se vrnili s kraljevega dvora, kjer so jim rekli, da bo krona ukrenila, kar je ukreniti treba. Kmetje so se potuhnili, molče in komaj da dihajo. Tahi je gospodar, Tahi je mogočen.
Na Susjedgradu pa so napočili čudni dnevi. Gospo Heleno so gotovo izpile kače. Bolna se zvija na svoji postelji pred sliko Arlandove Dore. Lica ji gore od smrtonosne vročice, oči prevrača in stiska zobe, da bi je duša nc zapustila, preden se ne maščuje nezvestemu možu. Vse je izvedela, vse. Smrt jo priklepa na posteljo, ledeni smrtni znoj ji stopa na čelo, a Tahi se greje na bujnih prsih mlade blodnice. Oh, živeti, živeti! je vzdihovala Helena.	(Dalje.)
UBEraasoii
Tanek, 23. december: Viktorija Sreda, 24. december: Adam in Eva Četrtek, 25. december: Božič; Roj. Gospod.
Petak, 26. december: Stefan, mučenec Sobota, 27. december: Janez Evangelist Nedelja, 28. december: Nedolžni otročiči Ponedeljek, 29. december: Tomaž, škof Torek, 30. december: Evgenij
SPOMINSKI DNEVI
23.	12. 1875 — Rojen na Vinici pri Sodra/,ici li-
terarni zgodovinar, pisatelj in urednik dr. Ivan Prijatelj.
24.	12. 1829 — Rojen skladatelj Benjamin Ipavec
— 1848 Rojen bolgarski pesnik-revo-lueionar Hrasto Botev — 1853 Rojen ▼ Sekali nad Škofjo Loko zgodovinar Franc Kos.
25.	12. 1840 — Rojen ruski skladatelj Peter Iljdč
Čajkovski — 1877 Rojen skladatelj Emil Adamič —• 1943 Začetek VI. ofenzive proti NOV v vzhodMi Bosni.
26.	12. 1825 — Rojen slikar Janez Walf — 1898
Zakonca Pierre in Maria Curie sta sporočila pariški Akademiji znanosti, da sta odkrila radij.
27.	12. 1822 — Rojen francoski učenjak Louis
Pasteur, ki je znašel serum proti pasji steklini —	1861 Umrl jezikoslovec
France Metelko — 1918 Napad italijanskih šovinistov na slovensko tiskarno ..Edinost" v Trstu,
28.	12. 1789 — Prva uprizoritev Linlmrtove „Zu-
panove Micke" — 1839 Rojen eden prvih slovenskih socialistov Ivan Železničar — 1855 Rojen srbski skladatelj Stevan-Stojanovič-Mokranjac.
29.	12. 1600 — Divjanje cerkvenih in posvetnih -
oblasti proti protestantom m Kranj- j skem. V Ljubljani so zažgali 8 vozov 1 slovenskih protestantskih knjig.
Smučarji, pozor!
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu je sprejela od Koroške smučarske podzveze v Ravnali vabilo, da bi se iz Koroške v čim večjem številu udeležili zimsko športnih prireditev v Črni v Mežiški dolini. Prireditev Koroške smučarske podzveze v Ravnali bo predstavljala zimski del v okviru vsakoletnega koroškim Slovencem dobro znanega tradicionalnega ..Koroškega festivala".
Prepričani smo, da bomo z objavo tega va- : tula vzbudili veliko zanimanja med našimi ljubitelji smučarskega športa in se bodo prav . mnogi prijavili in se prireditev v Mežiški dolini udeležili.
Ta zimski del imenovanega festivala bo med časom od 25. januarja 1953 do 1. februarja 1953 z bogatim in pestrim sporedom. Med tem časom se bomo tovariškemu povabilu z veseljem odzvali tudi iz zamejske Koroške. Dneve, ko se bomo športnih prireditev, ki bodo meti drugim obsegale slalom, veleslalom, smuk in solo-skoke, udeležili tudi mi, bo Slovenska fizkulturna zveza pravočasno objavila.
Vsi, ki se želijo leh skupnih športnih dne-vov udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do dne 20. januarja 1953 pismeno ali osebno pri Slovenski fizkultnmi zveri v Celovcu, Gaso-metergasse 10, in naj navedejo, v kateri panogi želijo tekmovati.
Smučarjem, ki se bodo prijavili k udeležbi j smučarskih prireditev v Mežiški dolini, priporočamo, da se vključijo po možnosti v smučarska tečaja v Bilčovsu in St. Janžu v Rožu, da bodo mogli v Črni čim uspešneje sodelovati.
Smučarski trening v Bilčovsu in Št. Janžu v Rožu
V številki 88 ,.Slovenskega vestnika" smo že ; poročali, da bo prišel na Koroško znani ska-kaleč Rudi Finžgar, ki bo vežbal mladino za j smučarski šport.
Danes obveščamo vse mladince, ki se zani- j majo za lepi in plemeniti zimski šport, da j bosta dva smučarska tečaja v prvih dneh ja- J nuarja prihodnjega leta, namreč:
3. in 4. januarja 1953 v Bilčovsu in 5. in 6. januarja 1953 v Št. Janžu v Rožu. j Vabimo vse mladince, da se treninga za ! smučanje sploh in skakanje posebej prav številno udeležijo. Trening poti vodstvom mednarodno priznanega skakalca Rudija Finžgarja, ki se jc uveljavil že na mednarodnih skakalnicah in je član jugoslovanske državne reprezentance, bo nudil vsakemu udeležencu edinstveno priložnost, da si bo lahko osvojil potrebno spretnost za obvladanje smučarskega športa. Zaradi tega vas vabimo, da ne zamudite izkoristiti to priložnost.
Udeleženci naj se oglasijo za vsak tečaj prvi dan zjutraj, torej 3. januarja v Bilčovsu pri Hanziju Ogrisu in 5. januarja v Št. Janžu pri Hanziju VVeissu. Slov. fiskultuma zveza.
Izpod Obirja, Jepe in Kovnice
1.	ZVESTOBA DOMAČI ZEMLJI
Z vsem srcem je visela moja mati, ki je bila rojena v strmih plajbc-rških Rutah, na koščku naše 'borne, prodnate zemlje, katera je ležala v ravnini ob Dravi. Za vse na svetu ne bi bila šla od hiše in samo njeni starosti ter najemniku s »številnimi" otroci je uspelo, da njen dom 7.a časa Hitlerja niso odvzeli ju oddali Kanalcu. Ko je Ma vendar dospela pred 17. ali IS. leti k meni rta Obisk v sončno, pravljičnoilopo Celje, ‘katero koroško mrzle zime skoraj ne pozna, jo je, staro, vso v domači zemlji zakoreninjeno mamico, lxxhotnost in bujnost narave v podnebno tako mili okolici mesta ob Savinji tako prevzela, da mi je začela delati najostrejše očitke, češ, zakaj si tako krčevito ohranjal svoj dam na Koroškem, zakaj se nisi za stalno presolil v to prelepo, rodovitno okolje ob Spodnji Savinji! — Takrat so pač delovali v meni, mladeniču, še idealistični nagibi, spomini na otroška leta in gorsko romantiko Koroško. Bil som pač «1 splošnega navdušenja za slovensko Koroško na jugu kakor omamljen in nisem videl svoje borne, prodnate domače zemlje ob Dravi. Delovala je v meni še poezija otroških let, pesmi tor pravljice ta-jinstveno šumečo in žuboreče, grgrajoče in klokotajoče Drave, veličastnost skalnatega očaka Ojstroc, Črnega vriva in Macna in vsa jasna, prostrana in svetla dalja Rožne dolino s tako prijaznimi vasicami in naselji od visoko pod Obirjem počivajoče Smarjete pa do v sivi tančici na skrajnem zapadu nakazanih ostrili grebenov Golico in Jepe.
Zemlje vendar, trde. borne, siromašne zemlje pod temi vršaci, pod katerimi sem se rodil, nisem nikdar pozabil in ji mogel poslati nikdar nezvest .
Vsa revščina domače zeml jo jo utonila v prelestnem pojmu domovina.
2.	V LEDENICAH IN SP. BOROVLJAH
Nekoga jutra obstanem na vzpetini križišča železniškega tira ledeniške proge ter v ponoči zapadlem zimskem snegu ne vem, ne kod ne kam v Spodnjo Borovlje, počakam na možakarja, ki se mi bliža iz sosedine vasi. „A, k Smoleju hočete. Ja, pa Smole se piše tu vsak drugi," smeje jtoudari prijazni prišlec. »Morate že povedati, kako so pri hiši pravi". In ko možak našteje par hišnih imen, se spomnim, da moram k hiši, pri kateri je domače ime Srooja. Tedaj se tni zazdi, tla sodim pravilno, če pogosta Smolejeva imena spravim v neposreden stik z grmičevjem brine (v Rožu in ob Spodnji Zilji »smole" imenovano), ki mora tu, kakor pri nas dama na apneničastem produ pod Obirjem, rasti tudi zelo pogosto.
Sicer mi odvrne gibčna in resna Tratnikova hčerka, kateri so tako silno mudi nekam v bližnji gozd, da mora iti po „brino“, ki jo rabi za okrasitev dvorane za poskusni obed, katerega prireja gospodinjski tečaj pri Ravšu. .'šele po dolgem pojasnjevanju izvem, da v tem primeru ne gre za brinje — smole, marveč za jelkino in smrekovo vejevje. V toliko je »brina" v tem okolišu spremenila svoj prvotni pomen! »Pa pri nas, na naši skopi zemlji morajo že čisto majhni otroci vršiti vsa kmetiška de.la", pojasnjuje zgovorna Tratnikova mama, »in hčerko je nekoč učiteljica naravnost napodila iz. Selške sobe, kor je gosposki učiteljici otrok »smrdel" preveč po silosu, okisani zeleni krmi ki jo je morala hčerka pokladati prodno je šla k šolskem pouku".
V hiši ..Pri Božiču" v Sp. Borovljah, kjer mo-
Šmarjeia v Rošu
Okoli dvajsetletni sin kmeta p. d. Toma-j žiča, Jožef Rulic, se je v soboto, 13. t m., pri j kmečkem delu težko ponesrečil. Jožef je dru-gače kot pomožni delavec zaposlen izven domače hiše, kadar pa nima dela oziroma ob prostih dnevih, pa pomaga tudi pri domačem gospodarstvu. Tako je tudi navedeno soboto pomagal rezati krmo na stroj. Kakor pa je le prerado pogosto res, da nesreča ne počiva in je tudi predvsem pri kmečkem strojnem delu potrebna skrajna previdnost, se je primerilo, da so Jožefa zgrabila rezila stroja in mu, posekala desno roko skoraj docela. Nesrečnega Jožeta so prepeljali v bolnico v Celovec. Bolestna je nezgoda najbolj za ponesrečenca samega, pa tudi za domače, družino, iz katere izhaja 13 olrok,
Loče
V	visoki starosti enainosemdesetih let je umrl gostilničar znane Pušnikove gostilne, stari oče Kristijan Pušnik. Do zadnjega je bil krepak in delaven iz dneva v dan. Po poklicu je bil gozdar, ki ga je na vseh službenih mestih z veliko vnemo izvrševal. Ko je vstopil v pokoj, se je popolnoma posvetil kmetijstvu. 2iv- j Ijenje in delo v naravi ga je obranilo v visoka j leta čilega in zdravega.
V	Pušnikovi gostilni se je odigravalo veliko slovenskega narodnega gospodarskega in kulturnega življenja za Loče in okolico. Prostori Pušnikove gostilne so bili vedno na razpolago slovenskim prireditvam in shodom. Tudi poslovni prostori Kmečke gospodarske zadruge so poti streho Pušnikove hiše. Eden izmed ! sinov je izštudiral za živinozdravnika in po- j slu je v St. Jakobu v Rožu.
Ob številni udeležbi žalnih gostov iz bližnje in daljnje okolice so zanesli pokojnega Pušni-kovega očeta na domače pokopališče k zadnjemu počitku. Globoko občutene poslovilne besede je izpregovoril župnik dr. Ogris. Pušnikov oče naj se spočije od svojega z delom izpolnjenega truda polnega življenja, preostalim svojcem pa naše sožalje!
Želinje pri Trušnjah
O tragični smrtni nesreči komaj trinajstletnega Petra Blažiča, po domače Pintarjevega j sinčka v Striholčah, o kateri smo v zadnji j številki na kratko že poročali, smo prejeli še naslednje podrobno poročilo. V soboto popoldne, 13. t. m., je prišel Peter domov iti vesel pripovedoval, da bodo v šoli napravili božični-
co in naj bi domači prispevali za drevesce. Mati je takoj nekaj prispevala in Petrček je takoj tekel k sosedu, ki je krajevni šolski načelnik, in tam prispevek oddal, ker tam namreč zbirajo darove za šolsko božičnico. Petrček je imel veliko veselje s konjem in je od soseda hitel domov, da bi šel z očetom, ki je vpregel in se napotil z vprego v gozd po drva. Peter je po svojih močeh pomagal očetu nalagati drvino. Komaj pa sta pričela drva nalagati na voz, je pridrvela iz sosedovega p. d. Grošlnovega gozda, ki je višje zgoraj, debela ranta naravnost proti Bintarjevima. Oče je sinčka takoj opozoril, naj pazi in beži, toda bilo je prepozno in ranta je trčila Petrč-ku naravnost na glavo, da se je na mestu zgrudil na tla mrtev. Težko prizadeti oče je namesto hlodov pripeljal mrtvega sinčka domov in samoumevno je; kakšna žalost je zajela Binterjevo družino.
Minuli ponedeljek dopoldne smo smrtno ponesrečenega Petrčka pokopali na pokopališču v Želinju. Poleg številnih odraslih žalnih gostov so se pogreba udeležili tudi njegovi sošolci z učiteljstvom.
Težko prizadeti žalujoči družini odkrito sožalje!
Vernberk
Kako hitro lahko vsakega doleti na cesti nepričakovana usodna nesreča, je spet razvidno iz primera smrtne nezgode, ki se je pripetila pri nas pretekli torek. Okoli poldneva je obstal na postajališču pred občinskim uradom avtobus državne železnice. Iz občinskega urada je prišla 55-letna vdova Barbara Cankar in je hotela verjetno vstopiti v avtobus, ker je hitela preko ceste v smeri proti avtobusu. Medtem pa je za trenutek pozabila na pozornost in ni opazila, da je v istem času privozil po cesti tovorni avto tvrdke Stadler iz Celovca. Šofer tovornega avtomobila je ženo sicer opazil in zavrl, toda bilo je prepozno in nesrečna žena je prišla pod voz, ki jo je zavlekel dobrih deset metrov po cesti ter jo prevozil, kjer je zadobila tako težke poškodbe, da je ostala na mestu mrtva. Vdova, ki je prišla na tako tragičen način ob življenje, zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok.
Šmihel nad Pliberkom
Živinozdravnik France Miki v Šmihelu nad Pliberkom je dne 18. decembra t. 1. promoviral na dunajski veterinarski visoki šoli za doktorja živinozdravstva. Čestitamo!
Jeklene »klopne blagajne Oklepne zidne omare Jeklena pisarniška oprema Registrirne blagajne
Služba za odpiranje blagajn Ugodni priložnostni nakup in
Kmetijski stroji Traktorji Vninjog Vzpenjače
Hladilne omare in hladilne naprave
Stroji za pranje
Gospodinjske in gospodarske peči na obroke
ugodni plačilni pogoji, strokovni nasveti, izmenjava stro jev
Strokovna trgovina za blagajne in kmetijske stroje CELOVEC . Paulitschgasse 13 . Telefon 35-02
96am Wemig
ram z gospodarjem, z živahno, izredno ukažaljno gosjrodinjo dn še bolj zvedavim sosedom, mladim Jurjevcem, prirediti kar stoje kratek tečaj o krmljenju šCetinarjev, mi pojasnijo, da na ledeniški prodnati zemlji ne morejo najti pšenične sorte, ki bi uspevala in zato pridelovanje to sploh opuščajo. Jurjevec je preračunal, da iz izkupička ,,čomp“ (krompirja) lalhiko kupi trikrat toliko pšenice, kakor mu je sicer da na enaki površini ondatma zemlja.
Pri »Smoji", kjer se kot nepovabljen tujec skoraj ne upam v hišo, doživim pa prijetno presenečenje. Stari gosjxxlar je kljub majhnemu Obsegu posestva, posebno vnet za napredek in v stari a živahni gospodinji pa najdem nekdanjo narodno mučenico iz hitlerjevskega časa, ko so jo za pol leta zaprli dn potem obsodili na jmtletni pogojni zapior samo zato, ker je pisala v slovenščini in v zapitem pismu svojemu bratu, železničarju v Celje stvarno in resnično o tedanjih težkih časih.
Sploh pa najdem v tem, glede skoposti zemlje moji domači vasi talko podobnem okolju, duhovno čisto druge ljudi. Mnogo l>olj resne, stvarne in povsem gospodarske, čeprav sicer tako prisrčno dobre. Neprimerno manj smeha, šale hi pesmi je tu kot v dolini Spodnjega Roža med našim lahkoživim, zasanjanim in veselim boroveljskim mestom ter med Obirjem, za katerim je že (tako so se ponorčevali včasih Celovčani!) konec sveta. Pač menda za malomeščanske ,jpar-garje".
Prodno se povzpnem na vijugasto, strmo, a v primerjavi z dolino izredno rodovitno pobočje jtečniškega naselja, stari Tratnik »z mladim srcem" (naj mi tovariš oprosti ugotovitev!), porine predme listek. Kazenski nalog. Oblast ga je kaznovala zato, ker je mesar ponudil in plačal za tele za šiling višjo ceno kot je sicer predpisano. »Navzgor takoj vidijo in kaznujejo malce višjo ceno, ne vidijo pa in ne kaznujejo vseh onih kupcev in odjemalcev (ki s© bogatijo na naš račun), ki kupujejo živino, katero moramo vsled pomanjkanja krme odprodati za vsako ceno," poudarja nekdo v vasi, ki je prejel enak kazeiiski nalog. »Kako naj še živimo in shajamo? Vsi tudi ne moremo iti v tovarne delat."
3.	KLENOST PECN1CE
Tudi Pečnik se vrača ves čemeren iu nevoljen iz Beljaka, ker najlepših jabolk niti za dva šilinga ni mogel prodati. Čeprav dobra gospodinja — Pečreica spričo mokro-sneženega, neprijaznega vremena postreže s toplim čajem, gospodar Peč-nilk-Resman v svoji gospodarici, že dokaj ziljanski stvarnosti ne utegne intimneje razpredati o svojih bratih, mojih tovariših: eden nadučitelj pri Mariboru nekje, drugi živahni in vihravi Hanej, nastavljen v Beogradu, a pred 32. leti moj učenec takratne slovenske kmetijske šole Hoprijam (Gold-brimnhaf) pri Velikovcu.
Prijatelj Bvažic v Pečnioi pa sl zaradi nujne vožnje sploh ne vzame časa, da bi šel z menoj na zasnežena polja. Dodeli mi za spremljevalko starejšo ženico.
V gostilni »Pri Cetmeitnjaku", zadnji hiši peč-nliške vasi in znani izseljeniški družini, končujem v noči in v snegu ter rib svitu žepno svetilke »na Blatu" svoje uradno poslovanje. Pred leti je bilo tu močvirje (blato), ki je sedaj po osušitvi za one ledeniško vaščane, kateri imajo zadosti delovnih moči, pravcata blagodat, mlademu Če-memjaku )>a vdeti stalnih stroškov za popravila naravnost v breme. Mladi Čememjak, kmet in gostilničar, me tudi iznemadi z izredno čisto, lepo slovenščino in mi prizna, da se je pismenega jezika navadil vsled mnogega branja, največ jra v onih letih, ko je služboval mod talko prisrčno do. brim in zavednim našim ljudstvom pri Gorici in Trstu. In še danes dobiva pisma od tam. »Na rokah so me nosili kot brata-sotrpina koroškega Slovenca" pripominja.
_ Medtem, odkar me_ ni bilo več pri Krištofu-Čemcmjaku, bilo je že pred dvema letoma, sta umrla riba, stara Cememjakova mama in stari Čomemjakov oče. In očetov mrtvaški list, pisan v le|tein domačem jeziku, visi še danes v gostilniški sobi. Toda gospodarska in prirojena stvarnost ter pomanjkanje časa na veliki kmetiji tudi mlademu Cememjaku-Krištofu ne dopušča, da bi se vdal daljši brezskrbne]'ši gostilniški družabnosti. Za dva in tri ljudi moTa danes delati kmeti-ški gospodar na Pečnici (še več pa gospodinja!), če 'hoče, da so za silo obdrži irad vodo, da ne propadeta on dn njegova prisrčno ljubljena, domača zemlja.	Vernik
t
V globoki žalosti sporočamo vsem znancem, da jo dne 20. decembra 1952, v starosti 78 let, preminul naš dragi mož, oče, tast, stari oče
Jernej Brežjak
1». d. Primož na Plaznici
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 23. decembra t. 1. od 10. uri v Št. Lipšu.
Žalujoča Primoževa družina
R A D I O - P R O G R A M
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen oli sobotah in nedeljah:
6.20	Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert * 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.
Sreda, 24. december:
15.00 Božične pesmi — 16.30 „Tisoč otročičev stoji in gleda...!“ — 17.10 Pesmi ik Svetem večeru — 18.30 Božič v slovenski narodni pesmi. Božične pesmi — 19.15 Božična oddaja — 20.15 Božična igra.
Četrtek, 25. december:
6.30 Božič je! — 8.05 Glasbena božična oddaja — 9.30 Božično pesmi — 10.00 Maša — 11.16 14.45 Želje od blizu in od daleč — 16.15 „Otročiči pridite!" — 17.25 šport in glasba —
19.15	Poje Slovenski oktet pesmi s koncerta dne 13. decembra v Domu glasbe — 20.15 Lepe melodije.
Petek, 26. december:
7.10 Glasbena darila za Božič — 8.05 „K dnevu Sv. Štefana" — 9.30 Zelje od blizu in daleč
—	11.15 Glasba — 12.50 Opoldanski koncert —
14.00	Slušna igra — 15.00 Stare štajerske orgle
—	16.00 „V»i otroci poslušajol" — 17.30 Šport in glasba — 18.30 Pestra oddaja — 19.15 Priljubljeno — poznano 1 — 20.15 Športna poročila —
20.20	Vesela opereta.
Sobota, 27. december:
14.15 Mesto in dežela — z roko v roki — 14.30 Zeli si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna
—	16.15 Mala filmska revija — 17.40 Philips-re-vija — 18.30 Komorna glasba — 20.20 Teden lalltke glasbe.
Nedelja, 28. december:
16.15	Otroška oddaja — 17.30 Šport dn glasba —
20.15	športna poročila — 20.20 Orkestralna gla-
sba. Na programu II. od 21.00 do 22.00 sodobna jugoslovanska orkestralna glasba. Igra orkester Radia Celovec pod vodstvom Jakova Clpcija.
Ponedeljek, 29. december:
16.30	Za osamljenega in bolnega — 19.15 Mednarodni promenadni koncert — 20.15 Koncert.
Torek, 30. december:
10.45 IskaJna služba — 11.00 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slov. oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16.50 Humoreska —r 18.30 Slov. oddaja — 20.15 Večerni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dneVno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sreda, 24. december:
15.10	Solisti in zbori pojo slovenske narodne iresmi — 15.50 Zdravstveni nasveti — 16.00 Iz za-
17.30	Šolska ura za višjo stopnjo — 18.00 Zbori in ansambli iz oper — 18.30 Zunamje-politični feljton — 18.45 Igrajo Veseli godci — 19.40 Pesmi Otmarja Sdhoecka poje mezzosopranistka Sonja Draksler, pri klavirju Marijan Vodopivec —
20.00	Radijska igra — 21.00 Večerni spored orkestralne glasbe.
Četrtek, 25. december:
12.00	Valčki Johanna Straussa — 12.40 Slovenske narodne pesmi —7 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev — 13.15 Zabavni zvoki — 13.45 Tečaj francoskega jezilka — 14.00 Igra Vaški kvintet, poje Franc Koren —	14.40 Lahka
glasba — 15.10 Od melodije do melodije — 16.00
Popoldanski koncert — 17.00 Oddaja za žene —
17.10	Melodije in ritmi — 17.50 Iz življenja enot JLA — 18.00 Umetne pesmi poje mešani zbor Glasbeno Matice v Ljubljani — 18.20 Novosti iz literature ■—	18.40 Dueti in pesmi iz Istre —
19.40 Zabavna glasba
Petek, 26. december:
15.10	Zabavna glasba — 15.45 Govorna oddaja — 16.00 Komorna ura del J. Haydna, W. A. Mozarta in F. Schuberta —-	17.00 Teme VI.
Kongresa ZKJ — 17.15 Uganite, katere operne melodije Vam igramo — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Radijska univerza — 18.45 Narodne pesmi poje Danica Filiplič, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled
Sobota, 27. december:
— 16.00 Med glasbenim sporedoma zanimivosti iz znanosti in tehnike — 17.00 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škobemeta —
HANS
JJUotnO&MC
BELJAK, WIDMANNGASSE 33
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike
17.20 Za pionirje — 17.40 Igrajo godbe na pihala
—	18.15 Slovenska lahka oikestralna glasba — 19.40 Melodije in ritmi — 20.30 45 veselih minut
Nedelja, 28. december:
13.10 Želeli ste — poslušajte — 15.10 Valčki, polke in mazurke — 15.30 Za naše kmetovalce
—	15.40 Lahka glasba — 16.30 Juš Kozak: Matija Zamejec, radijska igra — 17.00 Promenadni koncert — 18.00 Radijska reportaža — 18.15 Našli mali pojo im igrajo slovenske narodne pesmi —
Ponedeljek, 29. december:
18.40 Poje Mariborski komorni zbor — 19.40 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 20.00 Okno v svet — 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana
Torek, 30. december:
11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo —	11.30
Šolska ura za višjo stopnjo — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.10 Lahka glasba — 15.30 Oddaja za pionirje in cicibane
—	19.40 Zabavna glasba — 20.00 Ciklus predavanj iz vzgoje otrok — 20.15 Naši solisti pojo arije iz znanih oper — 21.00 Literarna oddaja
—	21.20 Melodije in ritmi.
Vsem našim cenjenim odjemalcem in onim ki hočejo postati, srčne božične in novoletne pozdrave
Ljudska trgovina
Diefmar Warmuth & Co.
BELJAK
r0e.M.l bo zle in imejta Q		r(imo Leta želite	
Janko Male gostilna in trgovina SELE — ZGORNJI KOT želi vsemi svojim gostom in odjemalcem vesele'božične praznike in srečno Ttfovo leto	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Stefan Andreas trgovina železnine CELOVEC, Karfrcitstr. 9 telefon 47-06	Vsem ljubiteljem dobre kaplice vesele božične praznike in srečno novo leto želita Mora in Marica Prusnik GOSTILNA „OBIR“ f	tuiiicriO CELOVEC	Vsem ljubiteljem narodne pesmi želi srečno in veselo novo leto Pavel Ker n j alt IZ TREBINJE — ŠT. 1LJ
Družina Kuster Janez, p. d. Zulechner M 0 k r i j e	Družina Anton Knez Lobnik, Žel. Kapla	Družina Reichmann p. d. Linčej Moščenica	Družina Besser Račiče, Št. Peter na Vaš. želi vsem izseljencem in prijateljem vesele praznike
Hanzi Schvvann, p. d. Mežnar lovec Loga ves	Družina Mihi Einspieler, p. d. Čmcj Zgornja vesca	MARICA Gostilna Loga ves	Franc Steši Pinja ves
Družina Krušic Janez, krojač Sekira	Družina Rudolf Slavko, p. d. Rudolf Bistrica nad Pliberkom	Krznarjeva družina ščetar Plešivee	Prangarjeva družina Z m 01 i č e — Brnca
Sablatnik Joško, kovač Semislavče	Družina Kušej France trgovina Šmihel nad Pliberkom	Družina . Dr. Mirt Zwitter Celovec	Družina Vavti, p. d. Hanin Šmihel pri Pliberku
Družina Kanzian Maks R 0 ž e k	Družina Kajžnik-Strelc S v a t n e — Podrožčica	Prhovceva družina v Podnu	Hobjanova družina Loče pri Št. Uju
Družina Gabriel Janko Breg pri Rožeku	Trgovina Renko Borovlje želi vsem znauoem in prijateljem prav vesele praznike in srečno Novo leto 1953	Nežmanova družina Bistrica na Zilji	Družina Galob-Trupe L 0 č e
Družina Pavli Zima Pulp ače	Jesenikovi v L i p i nafj Vrbo	Urablnova družina O 10 ž	Male Pavel Bistrica v Rožu
Peter Štomik prevoznik Š t. Jakob v-Rožu	Franc Legat Podgorje	Janez Miki P e čnic a	Družina Nolti Cemic lesna trgovina Log pri Vrbi
1 r{)ti el Imžie m ltmmo Ql&i%a teh) želij-O			
Hranilnica in posojilnica Glinje želi vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto Načelstvo	Družim Dr. Luka Sienčnik, živinozdravnik Dobrla ves Družina Ltvpuš Florijan P s i n j a vas	Družina Janez Weis, krojaštvo Š t. J a n ž v Rožu \	Družina Pečnik Jurij P o d j u n a Družina Urh Olipic T ruje prj Kapli na Dravi
Družina Urankar Hodiše	,	Družina Kati in Toni Umek Škofiče	Družina Sienčnik Andrej Hojnik M o k r i j e	Družina Kunčič Tomaž S podu j e Krčaujo
Družina Robinig Frane H o m pri Velikovcu	Družina tir. Franc Petek zdravnik Velikovec	Družina Tomu Kupper Št. Rupert pri Velikovcu	Družina Aichholzer Frane, nadučitelj v p. S p. D o b j e ob Baškem jezeru
Družina Krasnik Št. J a n ž	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znancem v domovini	Hranilnica in posojilnice. Borovlje vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto ■ Načelstvo	i Družina Šimej Martinjak gostilna Št. J a k ob v Rožu
Vesele božično praznike in srečno Novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina Turk Resnica	družina Wieser, Dunaj	Tratnikova družina Ledenice	
Družina Koflcr p. d. Vavčar 1	Š t e b o a pri Beljaku	Družina Anion Gabriel kolarstvo Št. Ja n ž v Rožu	Družina Mihi Gabriel gostilna Št. Janž v Rožu	Družina Borovnikov? Borovlje želi vesele praznike in srečno Novo leto
Družina Švare j	Sveče	Družina Gorič ni k G1 i tj j e	Družina Oraš K a j ž e pri Gli.njah	Slovensko prosvetno društvo Drava v G1 i n j a h
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto Janko Ogris trgovina in gostilna v Bilčovsu	Družina Mlečnik kolarstvo Kožentavra	Družina PruŠnik Karl gostilna Brde pri Kotmari vesi	Micka Košat, nameščenka Celovec
	Družina Janah Reka pri št. Jakobu		Družina ing. Danilo Kupper Celovec
HRANILNICA IN POSOJILNICA št. Janž v Rožu	Upravni in nadzorni odbor Hranilnica in posojilnica Velikovec svojim članom in vlagateljem	Družina Franc Šnabl trgovina Št. Rupert pri Celovcu	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita Feliks in Pavlina Košutnik gostilna pri Cingeleu na T r a ti
Družina Stober kovač vKonatičah pod Strmcem pri Vrbi	Odjemalcem in znancem Ciril Rudolf kolarstvo Bistrica nad Pliberkom	Družina Pečnik, p. d. Bicelj Rute/Bistrica nad Pliberkom	Slikarstvo Huter Janez Pliberk
		Družina -	Hanin Franc. p. d. Lipej	Kolarstvo Maček Ignacij Pliberk
Družina Janšic Gregor Dole pri Podravljah	Kumer Mirko p. d. Črčej Blato	Cirkovce	
		Družina Mlinar	Krojaštvo Opetnik Blaž Pliberk
Družina Prušnik-Wolfl Lebni k-Železna Kapla	Potočnik Štefan, tesarski mojster Pliberk	Cirkovce	
		Vsem nevestam in znancem	Vsem, ki nosijo čevlje iz moje delavnice in prodajalne Opetnik Gregor, Pliberk
Družina Košutnik Tomaž Globasnica	Kos Jone/. lanet Šmarje ta pri Pliberku	Bistrica nad Pliberkom	
		Družina	Traun Maks trgovina s stroji Pliberk
Vsem gostom, prijateljem in znancem Breznik Štefan, gostilna Pliberk	ELEKTROPODJETJE HOLLAUF P ] i b e r k	Dob pri Pliberku	
		Erich Fritz tkalnica Pliberk	Kolenik Lipej Š m a r j e t a pri Pliberku
rO('j e l h o kil' in xzeh w 0		(mm Lelo želijo	
Družina Pavel Zima Škofiče	Kot>an Tomaž, p. d. Šmon Št. Kaudolf ,	Družina Miro Miškulnik P o d j e r b e r k	Družina Rulic, p. d. Tomažič K o č uh a
Družina Tomaž Dumpelnik 5 t e b e n	Družina KruSie Andrej, p. d. Molji Novo selo	Družina Ftauc Uršič kmet	Družina Anton Gril P1 a z n i c a
Vsem slovenskim sadjarjem in svojim odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto Inff. Polcer Marico drevesničar ŠT. VID v Podjuni Za pomladansko sajenje se priporočam z močnimi in odpornimi drevesci po ugodni čemi	Družina ' ' ' : 1 Janez Miklavčič izdelava cemctnih izdelkov G o r inči č e pri št. Jakobu v Rožu i	1 Družina Andrej Lajčaher mlinar K o t m a r a ves	Družina Vinko Grdhlaeker p. d. Ilofovc, kmet izdelava strešne opeke iz cementa, kletarstvo sadjevca D e š č i c e, Vrba
Kristi Lajčaher Kot m a v a ves	! Družina Pavlič, mežnar Hodiše	Katz Joško Bosank Dob pri Pliberku	Janez Egartner S v a t n e pri Št. Jakobu
Družina Hainer Valentin, p. d. Vran Log pri Škofičah	v | Rutarjeva družina Kot m ara ves	Družina Jože Serajnik, p. d. Serajnik S v a t n e — Podrožčica	Andrej Mičej, Š t. V i d v Podjuni
Družina Konipoš Tevžej mlinar P 1 a š i 3 č e pri Hodišah	Petrova družina Z a li o m c	Janez Žagar, p. d. Tomažič v Brdih pri Kotmari vesi	Družina Kačnik p. d. Jogr Mala ves — Škocijan
Družina Šlnicn Gros Št. Peter ua Vašinjah	Smrtnikova družina Korte	Ing. jpistimir Bauer T r e s n j a ves v Zilji	Kolenik Janez p. d. Simon Borovje
Tomaž Wasle, p. d. Rup G r a b 31 a n j	Srnmsičnikova družina Zgornja V e s c a	Lojz Baumgartner in žena Št. Jakob v Rožu	Rožanova družina Prebije
Josip Lesjak Himmelberg	Jožef Wurzer gostilna in trgovina Ž o ji r u č e	Ilavptmanova družina O to ž	Boštjančič Pavel, kovač Branča ves
Abujeva družina Z a h o m c	Maksimovič Živko K o t m a r a ves	Družina Groblacher-Martinova na T r e b i n j i — Št. Ilj	August Safran. trafika v Bilčovsu
Družina Lntnik Labud	Kovarjeva družina Št. Jakob v Rožu	Krebs Karl Borovlje	Sinojeva družina Spodnje Borovlje pri Ledenicah «
Kordeževa družina H o 1 b i č e	Hanzi Stotnik Lese	Kosmova družina in Hubert Ferčnik z ženo Sveče	Družina Možina Jožef Dob pri Pliberku
Družina Bašnik Egidij iz Cahorč želi vsem izseljencem vesele praznike in srečno Novo leto	Tončc in Milenka Schlapper , B r n c a	Družina Kerč Bela, Zel. Kapla	I>r. Kr. Pušnik žlvinozdravnik Št. Jakob v Rožu -
Družina Srienc Stanko Ž v a b e k	Družina Mihael Schlcicber Loga ves	Družina Kušej, p. d. Srienc Blato	Družina Uršič Martin P o t o k/Št. Peter na Vaš.
Družina Mort Franc Bistrica nad Pliberkom	Naci in Angela Špendir Š t. 11 j	Janez Jernej Št. V i d v Podjuni	Jakob Morak in družina Ribnica, Št. Peter na Va3.
Hartman Janez, p. d. Hartman L i b u č e	Maček Jurij p. d. Dirnti.š Vidra ves	Vsem znancem in znankam Apolonija in Viktor Gajšek Maribor	Alojz Mikuln Peče 70 — Podklošter
(Venel kazili in leeeeia OfLaaa teta želi jo			
KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA BRNCA S POSLOVALNICAMI V DIČJI VESI IN LOČAH želi vsem odjemalcem uspeha polno novo leto j	Družina Tribuč Florijan Zvvein Kraigerberg pri Št. Vidu ob Glini	JUŽNOKOROŠKA GOSPODARSKA ZADRUGA ▼ Sinči vesi želi srečno novo leto	HRANILNICA IN POSOJILNICA Dobrla ves želi vsem svojini članom in vlagateljem uspehov polno novo leto .
	Jurij Vidonig Celovec j		
H	- Družini Lovro Kramer, p, d. Janšej in Kori Perč II o 1 b i Č e ;	Kmetijska zadruga Železna Kapla želi vsem svojim članom vesel božič in srečno novo leto, ter se priporoča tudi v novem letu i z dobavo: strojev vseh vrst, knnil, semenja, gospodinjskih potrebščin, moke p o n a j n i ž. j i h cenah!	Vsem gostom in znancem Družina Štefan Martin gostilna — Š m a r j e t a pri Pliberku	Družina Gregor Gabriel Leše
		Z visokega Štibarjevega vrha vsem članom Živinorejske zadruge Piko Janez, p. d. Belšak	
			Družina Ogris Tomaž PošUlkar Slovenji P1 a j b e r k ;
Družina j Franc Jagovc Apače j			
		Družina Glinik Luka Pliberk	
Frančiška Čcmernjak Zg. T e h a n č e		Potočnik Richard, p. d. Bokrovt Grablje/Pliberk	Družina Joško Cimžar, trgovec K o t m a r a vas
		Družina Apovnik Janez, p. d. Zdovc Senčni kr a j	Družina Kolenik Š m a r j e t a pri Pliberku
' Družin« Franc Kovačič strojno mizarstvo Podjcrberk			
		Družina Milač Alojzij, p. d. Brenar Blato	Nachbar France inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe C i r k o v č e
	France Vernik kmet. svetnik na r. Celovec	Družina Trampuš Jurij, p. d. Kenauf D o b pri Pliberku	Morth Karl — Bistrica pri Pliberku
		Kinopodjetje Kraut Franc Pliberk	Radio- in Elektrotrgovina Hans K r e u t z, Celovec, Kramergasse 11
Družina Janko Čudcu lesna trgovina Bistrica pri Št. Jakobu	Amalija Braunsberger B e 1 j a k J	.		' .	. $:		
		Družina Martin Berger Sekira	Družina Maks Kaki, uradnik L o g a vas
	Nani in Andrej Hauptmann poslovodja Kmetijske zadruge Ž c; 1 e z n a K a p 1 a	Vsem pevcem in pevovodjem širom Slovenske Koroške želi vesele praznike in petja polno Novo leto V. Hartmanu	Dipl. econ. Franc Brežjak Celovec
Družina Dr. Franci Zwitter Celovec	HRANILNICA IN POSOJILNICA št. J a n ž. v Rožu	TRGOVINA IN GOSTILNA Rutar ŽITARA VES pošta Miklavčevo tel 14 •	Družina Gabriel gostilna, žganjarna in stiskalnica sadja Leše pri Št. Jakobu
Družina Franjo Ogris Celovec			
Janko Šaler Celovec	Družina Zdravko Hartmanu Korte	Elektro, kolesa, stroje, motorje, železnino, posodo, barve, šipe in tehnične potrebščine v trgovini FRANCE RUTAR DOBRLA VES — EBERNDORF tel. 20 | Športne, predmete, igrače, časopise, papir in pisarniške potrebščine, fotoaparate, filme . ___			Družini Dersola-Urbajs, p. d. Šmonk Dole Rožek j - -
Pepi Trap Celovec	FRANC GASSER tesarski mojster B i 1 č o v s		Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi Martič Filip trgovina v Bilčovsu vesel božič in srečno novo leto 1953
Milka VViescr Slovenji Pia j belk			
		Matevž Rainer lesni trgovec Loga vas	
Krištof Lojze poslovodja Kmečke gospodarske zadruge Pliberk	Prijateljem in sovražnikom Štefan Janez Sp. L ib uče		
Tečajnice gospodinjsko-kuharskega tečaja pri Jiuju v Šmarjeti pri Pliberku	HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmihel nad Pliberkom	Kralj Pavl, p. d. Mak Borovje	Valentin Valentlnič Sv, Lucija
F']	g t,	gt	* B	želi vscm svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Radia jxfmudt	CcIovec ( J)	Radioaparati - clektromaterial - žarnice	Bahnhofstrassc 22			
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
OtalcL kn jUm
Celovec, Gasometergasse 10
rPeI#r (Urbane
doktor prava
in licenciat zavarovalnega prava in licenciat žurnalistike (Bruselj)
po očetovem rodu iz Sv. Štefana na Zilji
ustanovitelj in solastnik firme
„TRANSMUNDIAL“
s centralo v Caracasu (Venezuela) in podružnicami: v Genovi (Italija), v Parizu (Francija), v Toronto in Montrealu (Kanada),
pošilja s svojo ženo LEO iz mrzle Kanade slovenski Koroški božične pozdrave in novoletna voščila
cAnto n OlvlHui e
doktor prava
in licenciat zavarovalnega prava (Bruselj)
po očetovem rodu iz Sv. Štefana na Zilji
sedaj v glavnem mestu Združenih držav Venezuele v Caracasu
se spominja v tropski vročini med nasadi kavovca, kakavovca in banan blizu ekvatorja slovenskega koroškega božiča in novega leta v snegu in mrazu
Siegfried Ho*np<&cU
Špedicija, pesek, gramoz
RIBNICA
Deželni pridelki žito
umetna gnojila,
semenja in	(PCtBT
krompir
J)chdeicher
Hermann Pinier
uvoz-veletrgovina sadje, zelenjava, južno sadje, živila, konzerve
Celovec
Rennplaiz 4, ielefon 13-84
II I1 \C

cectit
fcohe-s 'tf)£tfa\GcC\t>$fest
v	ut\cl eu^.
gtucUCčd&sjVfam
KARNTNER ELEkTRIZITATS-A G.
Celovec, Feldmarsdiall-Conrad-Platz
Restavracija
MkMGer
CELOVEC
' Dr. c&Jtt&n. (Urbane.
doma iz Sv. Štefana na Zilji
odvetnik v Ljubljani
s svojo ženo
DCaiirt) Wf. JHiLai.
iz Olševka pri Kranju
in sinom VLADIMIRJEM želimo koroškim Slovencem
vesele božične praznike in srečno Novo leto
Vodilna hiša usnjenih izdelkov
Veli
MuKlbacfier sen.
CELOVEC
Rainerhof, Kramcrgasse 4
Gradbeno podjetje Mestni gradbeni mojster	AtoU ftinaget
in dipl. ing.	
CELOVEC, Rosentalerstrasse 17 — tel. 16-28	
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in	Vsem svojim odjemalcem in znancem
trgovcem vesel božič in srečno novo leto	vesel božič in srečno novo leto želi tvrdka
Alois Gmeiner	Gmeiner-Fische
veletrgovina z ribami	specialna trgovina z ribami
CELOVEC, DOMGASSE	CELOVEC. PERNHARTGASSE 4
Kornftner
Druckerel
der Kamtner Druck-
und Verlags-Gesellschaft m. b. H.
CELOVEC
Vikliingei Ring 28 Telefon 30-90 und 20-05
KlM£tinj8T*WffN
CELOVEC
Rezan les, pragove , drogove surovo in impregnirano pri
Katz & Klump d.«.i,
najemnik FUmitZH HOlZWefke d.0.1
žaga, obrat za impregniranje, lesna gradnja
želi vsem svojim dobavljateliem
vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Nobelltaus
Rudolf Slama
Celovec, Klagenfuri Si. Veiter SiraBe 15
O. H. G.
Friedrich Jungbaner
VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Osrednja poslovalnica: Celovec — Klagenfurt lO.-Oktober-Slrasse 28, telefon 17-83 in 33-22
PODRUŽNICE:
Velikovec — Volkermarkt, glavni trg 144, telefon 288 Feldkirchen, sodnijsko poslopje, telefon 380 Wolfsberg, Ritzing 48, telefon 370
LUGER
Celovec, Volkcrmarkter Stralle 58, telefon 23-43 Popravila motornih vozil, traktorjev in stabilnih motorjev
Lenneschmidt&Co.
Telefon 14-13
CELOVEC, HERRENGASSE 6
R-cdnl avtopromet?
Dunaj — Celovec Celovec — Lienz
Specialna trgovina za hišno in kuhinjsko orodje — keramika — svinčeni kristal
Mallhaus Seher
Celovec, BahnhofstraRe 24 Tel. 49-72	Verkaufshallen
———sšT-H&p.,	’
'' rV.r
Vesele božične praznike in srečno novo leio želi
Mfned ?Md
trgovina z mešanim blagom Celovec, Gasomeiergasse 10
rr

Vesel božič in veliko uspeha v novem letu!
FRANZ
lUumeif
uvoz mineralnega olja
Celovec, Stauderhaus
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
Štefan
Sienčnik
PREVOZNIŠTVO, AVTO- in
AVTOBUSNE VOŽNJE
Robila ves - Eberndorf
mmm-%
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
Elektro- in radiotrgovina
UlitU
Celovec, Villacherstrafie 6
Zveza slovenskih zadrug r.z.zo.j.
Celovec, Pavličevo 7, telefon 21-29
želi vsem včlanjenim zadrugam, njihovim odborom in članom vesele božične praznike in uspehov polno leio 19531
Pomembni uspehi naše zadružne organizacije v leiu 1952 so porok, da bodo v našo Zvezo včlanjene zadruge iudi v novem letu 1953 z vsesiransko gospodarsko dejavnostjo služile koristim našega ljudstva.
Kdor se bo vključil v naše zadruge, bo žel v novem letu nove gospodarske uspehe 1
Slovenskemu kmečkemu ljudstvu, vsem svojim članom, vsem sotrudnikom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto 1953 želi
Slovenska kmečka zveza
V leto 1953 bomo podvojili napore
•za dvig in zboljšanje kmečkih pridelkov, za olajšanje kmečkega dela, za strokovno in pravno pomoč svojim članom,
za gospodarske koristi našega kmečkega
ljudstva.
Postani član SKZ, sodeluj pri vseh njenih ukrepih, ki so samo v tvojo korist!
Zveza koroških partizanov
Vsem svojim članom želi zadovoljne bo-
žične praznike in srečno Novo leto
Zveza slovenskih izseljence
Glavni odbor
Vsem bivšim sotrpinom-izseljencem želi vesele božične praznike in srečno Novo
Pokrajinski odbor Zveze slovenskih žena
želi vsem znancem, materam in ženam Slo-
venske Koroške vesel božič in srečno
Novo leto
Vsem svojim elanom, vsem slovenskim zadružnikom in vsem sorodnim ustanovam želi vesel božič in srečno Novo leto
Quht&kmmka semena uka zadvueia
registrirana zadruga z omejenim jamstvom
Celovec, Wulfengassc 15 — Telefon 35-38
Glavna naša skrb v letu 1953 bo, da pridelamo čim več dobrega semenja in s tem pomagamo krepiti produktivnost naših kmečkih gospodarstev
Vesel božič ter uspešno novo leto želi slovenski in avstrijski antifašistični mladini na Koroškem
Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladine
Vesele praznike in mnogo kulturno-pro-
svetne razgibanosti v novem letu vsem	1
slovenskim prosvetnim društvom, pevskim zborom in vsem prosvetašem ter ljubiteljem slovenske prosvete želi
Slovenska prosvetna zveza
■ •
i
...... i	,	...	___ ...	.....	;
Vesele praznike In srečno Novo leto želi vsem koroškim Slovencem
Demokratična fronta delovnega ljudstva Pokrajinski odbor
r0»jem nosim, posl turnim prijufeljetn veiel luski?

Sioi&u Sc ItioUdutU
in uspešno novo Uto želi
£iegi
Tankstelle
Betonwe»k — Baustoffe
CELOVEC Bahnstrasse 87
lOllANN ETNICHER
Mestna garaža in delavnice, oddaja bencina in dicsel-olja
Celovec
Volkcrmarktcr Ring 14
|
...
Čevlji vseh vst Ortopedični Čevlji Popravljalnica
SeliF
čevlji
BELJAK
Vesele
božične
praznike
želi
Celovec,
Balinbofstrassc 13
'trgovina motornih koles in koles strojno ključavničarstvo
Janez Novak
CELOVEC Feldm. Conradplatz 1
Trgovina z volno in sukancem
CELOVEC
Hodni trg
vošči vsem svojim strankam vesele božične praznike
RICHARD SCHERZER
gradnja pročelj in ključavničarstvo CELOVEC, PRIESTERHAUSGASSE 3
Uvozna družba
Hucstsi
CELOVEC Telefon 1327 — 1579