------    148    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zbornica poslancev dunajskega državnega zbora deluje zopet V seji 25. dne u. m. so bili zemljiščini, hišni in drugi neposrednji davki za letošnje leto z 108 milijoni in 333.341 gold. dovoljeni, zraven pa še 16 milijonov in 278.357 gold. priklad; pri tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da od prihodnjega leta naprej se ima tudi Trst z okoliščem svojim davku tako podvreči kakor vsak. drug kraj, ker nepravično je, da hišni gospodar tržaški plačuje le 3/5 hišnega davka, ki ga plačujejo mesta po druzih deželah. Dohodki iz prodaje tobaka so bili z 58 milijoni in 371.890 gold., — soli z 39 milijoni in 983.600 gold., — loterije z 28 milijoni in 295.000 gold. sprejeti, in tako tudi drugi dohodki po nasvetu finančnega odbora. Ko je bil govor o dohodkih rudniških, je Dežman zavrnil prodajo idriškega rudnika.   —   Dohodki ministerstva kupčij-
¦ 11--------------                                                                                                                                                                                                                                                            —    — - - -    — -
stva so bili ustanovljeni na 16 milij. in 905.673 gold. stroški na 12 milij.  in 988.588 gold.   —   Ko   so   prišlf stroški   ministerstva  pravosodja   na   vrsto,   se je vnela živahna debata, v kteri so veljavni možje, kakor Cabušnik,   Wazer, Herbst in Schindler z ostro  besedo pretresali   sedanje  sodstvo  o časnikarskih  zadevah inžalostno zgodovino naših tiskarnik pravd;   če  je  bil  govor Wazerjev toliko več pomenljiv,   ker je sam  ces. kralj, visi državni   pravdnik, je Schindler   s   zgovorno besedo razložil trnovo pot, ktero današnji   dan hodi časnikarstvo.    Drugi   dan  je   odgovarjal minister pravosodja Hein na očitovanja, al vtiski poprejšnjega dneva na zbornico so bili premočni, da bi bil večino zbornice preveril,   ki je dovolila temu mini-sterstvu stroške le tako, kakor jih je nasvetoval finančni odsek. Po stroških za policijsko ministerstvo ni bilo-posebnih debat.    Al huje je  vrelo   zopet   v zboru     ko* so   prišle potrebščine  državnega ministerstva na vrsto,   pri   kterih  je finančni  odbor nasvetoval mnogo odbitkov.    Vendar vse je še dosti mirno teklo,   dokler niso prišli na   vrsto cestni stroški.   Minister mornar-stva Burger zahteva, da se za cesto od Št. Petra do Reke na Kranjskem dovoli 40.000 gld.;   podpirajo ga v tem Brolich, Kellersperg (deželni glavar tržaški), grof Kinski in škof Dobrila,   da je zbornica privolila denar za št. petersko-reško cesto ;   al  pri tej priliki —  ko je bila o cestah govorica — se spusti Brolich v opazke proti govorom, s kterimi so prejšni dan nasprotovali vladi prav spoštovani  in Avstni vsi   udani možaki,   in se huduje   nad  njimi   tako,   da   ga  opominja predsednik in tak   nemir nastane v zbornici   kakor   še   nikoli. Pratobevera,  prejšni minister   pravosodja,   ki se je še posebno čutil razžaljen, ga zavrne z resno besedo, ki je bila z glasnimi   pravo-klici   sprejeta.    Potem  je   prišla tistih 500.000 gold. na vrsto, ktere ministerstvo zahteva za podporo vladnih časnikov;  finančni odbor je dovolil le 200.000   gold.   in   še   te   nerad,   ker od ene strani so ta denar žuli z davki že tako dosti obloženega ljudstva, od druge strani pa so cel6 nepotrebni stroški, ker plačani časniki nobenega zaupanja nimajo; najbolji „dispositionsfond",   ki   ga   vlada  imeti   more,   so srca ljudstev, ki se prikupijo z varčnim, odkritosrčnim, pravim ustavnim vladanjem.  Tako so govorili c. k. dvorni svetovavec Cabušnik, Tašek, Hrbst, Berger, Ingram In Toman,   ki je  še   in prav resnično dostavil,  da  taki plačani časnikarji le preradi dražijo narode zoper narode in delajo nemir, in niso vredni ne krajcarja. Kromer se je pa potegoval za plačane časnike, rekši, da tudi vlada mora imeti svoje zagovornike; al tudi tako nesrečen je bil v svojem dokazovanji, da kakor Brolicha pretresajo* tudi njega nemilo vsi neodvisni časniki dunajski in drugi in da sta mu Hrbst in Toman   pri   tej priči odgovorila v   zbornici.   —  Smrt   slavnega   predsednika   republike amerikanske Lincoln a, kterega je 15. dne t. m. neznani hudodelnik v gledišču vstrelil, je napravila občno nevoljo po svetu, kakor smrt nadepolnega careviča ruskega Nikolaja A leksandro viča    v   Niči   občno milovanje; do 23. maja pripeljejo truplo njegovo v Pe-trograd.  Vječnaja mu pamjat!