Koristnereči. Hrohar. Spisal R. Perušek. Krokar je v severni Ameriki selivec, ker se o merzlejem času preseluje v južne kraje; toda pri pervem znamenji gorkejega vremena gre zopet v severne dežele nazaj. Le posamesni krokarji delajo gnjezda v hribih južne karolinske dežele. Pa le malo je takih krokarjev, in ti se le zavoljo varnosti tje prehajajo. Naj raji ima krokar gnjezdo v hribih, na skalah in v neprestopljivih prepadih, na bregovih malo znanih otokov. Tam razprostira v čistem zraku v višini lesketajoči peruti, in vedno više in više se vzdiguje, kakor bi se hotel solncu bližati, da se še bolj njegovo perje lesketa. Potem se zopet vrača k svoji tovaršici, in ferfra okoli nje. Dokončan je jutranji sprehod, in vidimo srečno dvojico k zemlji nazaj prihajati. Usedeta se na naj viši klanec, da človeško okd ne izraeri njih prave velikosti. Pod njima dere reka prek černega skalovja, čegar pogled vsako okd prestraši, razun krokarjevega, ki je že od mladosti navajeno takega stanovanja. V sredi v višini skale je gnjezdo. Leteta tje, da vidita, kako je zima staro stanovališče pokvarila. Berž si poiščeta nove zidarske priprave, da ga zopet popravita, in iz živalskih las in iz suhega perja si napravita mehko ležišče. Vse je pripravljeno in berž ona nese in leže, nied tini pa on prav skerbno išče živeža. Vse je tiho, le malokdaj se oglasi v samotni tihoti kaka tropa tičev, ki jo reže proti severu. Kmali izlezejo mladiči iz jajec, in skerbna starca jih pitala s pol prežvečeno hrano. Ako se jima kterikrat bliža najhujši sovražnik, ga divje napadeta in nazaj podita. — Ko so mladiči malo stareji, učita jih prav tiho in mirno biti, ker en sam nepreviden gibljej verže lahko vse vkup v prepad. Saino krik, kedar starih ni doma, privabi sokola, ki jih vsp neusmiljeno iz gnjezda pomeče in požre. Ko mladiči srečno odrastejo, poskakujejo v gnjezdu bolj serčno, in kniali potem spremljajo stara po njunih potih, dokler se dva in dva ne izpeljeta. Akoravno je krokar prav skerben za svoje gnjezdo, mu vendar Ijudje njegovo gnjezdo razdirajo, kjer le morejo, ker gledajo le na škodo, ne pa na korist, ktero jim daje krokar. Kjer ga kdo vidi, ga ubije, ker je krokarju že od nekdaj neuninost, nepremišljenost in vraža določila tako osodo. Jaz pa imam krokarja rad, ker ima marsikaj čudovitpga na sebi. Ce tudi ktprikrat pokavsa kako jagnje ali kako ovco, če tudi jajca drugih tičev pobija ali sicer kaj ukrade, pa on, kakor njegova družina rada meso drugih škodljivih živali vživa, tedaj moramo misliti, koliko nam koristi. Koliko pokonča škodljivih nicrčesov, polžev, kebrov in červov! On ne pusti živeti nobpne miši, ne podgane, in mori tudi druge škodljive živali. Pri lesičjem berlogu rad preži, in mladiče pobira. Krokar krepko in zeld dolgo leti. Kedar je lepo vreme, leti visoko, in je 3 ali 4 ure vedno v zraku. Akoravno pa krokar hitro Ieteti ne more, vendcr toliko Iahko leti, da se more bojevati z jastrebi in s seri (Geier), celo z orli, ako ga napadajo. Najgostejšo meglo prejadra, leti čez zelo široke rpke, in nič ne počiva. Krokar je vse, kar le dob/. Njegova hrana so majbne živali, jajca, mprtve ribe, polži, merčesi, orehi, jagode in drugo sadje. Skoro nikoli se ne loti kake velike živali, kakor jastrebi in seri; rad leta za lovcem, da pobira ostanke ubitih živali, in večkrat sem že videl, ko je kradel osoljene ribe, ki so se pri potoku namakale. Dostikrat se s kakim morskim polžem vzdiguje v zrak, in ga zopet izpusti, da se ubije. Vid njegov je zeld oster, voh pa zeld slab; v tej zadevi je podoben serom. Čas, kedar krokarca jajca leže, terpi od mesca januarja do junija. Gnjezdo ima naj več po skalah, le malukdaj na drevesih. Gnjezdo je napravljeno iz palic, štorov, volne in perja. Ona izleže 4 do 6 jajec, ki so po dva ali tri palce dolga in imajo zeleno temeljito barvo, potem pa so z nerednimi rudečimi pikami pokrita, in na debelejšem koncu jih je toliko, da je jajce skoro rudeče. Čas, da se izvale niladiči, terpi 19 do 20 dni. Vsako lelo le enkrat leže, ako se pervikrat jajca niso pobila. Dolgo pa terpi', da se mladiči iz gnejzda izpeljejo. Stara veliko let zmiraj v enem gnjezdu stanujeta, in ako edcn nju pogine, drugi tovarša ali tovaršico zopet tje pripelje; in ako eden pogine in mladiči še niso zadosti stari, da bi si mogli sami iskati živeža, pripelje ostali drugega, da mu pomaga mladiče rediti. Krokar Ijubi družino, ker ob času valenja vidi se jih dostikrat 40 do 50 skupaj. Ako se krokar vkroti, in ako se mu dobro strcže, je svojemu gospodarju zelo vdan, ga rad spremlja kakor kak pes. Lahko se nauči, da človeški glas posnema, in marsikteri je že dosti besedi prav razločno izgovarjal. Po tleli hodi prav težavno, pa resno. Kedar hodi, zniiraj peruti vzdiguje, da si ž njima naprej pomaga. Malokdaj ali celo nikoli spi krokar v gozdu, akoravno oinogokrat na drevesih sedi, da orehe in drugo sadje obira. Najraji prenočuje na visokih skalah, ki ga pred vetrom varujejo. Ker vreme vedežuje, kakor se vidi iz vsega njegovega obnašanja, gre, ko so zima bliža, iz visokejih krajev v nižeje, tako, da je dostikrat na bregovih voda, kjer išče rib in polžev. Krokar je prav pazljiv in marljiv, in ako se ima boriti z drugimi roparskimi pticami, je serčen, akoravno človeka nikoli ne napade. Zeld težko pa je krokarja zalesti in ustreliti. Star lovec mi je pravil, da je bil dostikrat le nialo korakov od krokarja. Prav tiho se je plazil ob skali, toda v trenutku, ko je krokar lovca zagledal, je zbežal. Tako zvit je, da malokdaj gre v kako past; pazljivo pa preglcduje nastave, ki so lesicam, volkom in inedvedoiu nastavljcne, in ako se kaka žival vjame, berž tje leti.