29. štev,
V Kranju, dne 22, julija 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ca Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 'i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 1U vin. — Na naročbe nr«x utodobne vposiljatve naročnine ie ne ozira. Uredništvo in upravništvo jena pristavi g. K. Flonana v <Zvezdi». Izdajatelj in odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Nemški sodniki na Kranjskem.
Justično ministrstvo pošilja vedno več nemških soda h uradnikov na Kranjsko. To še toliko lažje, ker ne zadene na prav nikak odpor od strani vsemogočne S. L. S. in njenih poslancev. Šušteršič in Krek preganjata rajši slovenske sodnike, kateri nočejo hiti klerikalci, kakor pa da bi se borila proti osrt čevanju nemških sodnikov v slovensko kranjsko deželo. Predsednik deželne sodnije v Ljubljani je Nemec, državni pravdnik Nemec, predsednik okrožne sodnije v Novem mestu je Nemec, sedaj pa so poslali tudi v Kranjskogoro Nemca za sodnika. Nemškim juristom se odpirajo vrata v sodoo službo na Kranjskem, slovenskim se zapirajo. Klerikalni državni poslanec J are je rekel nekoč, da mu je ljubši nemški sodnik, kakor pa slovenski, če je napredojak .. .
Tako pomagajo slov. klerikalci germanizaciji na Kranjskem. Vse seveda t blagor ljudstva in v večjo čast božjo . . . Duhovnikom pa se nemških sodnikov najbrž ni treba preveč bati.
Nov papežev motu proprio glede praznikov.
cOsservatcre Romano« priobčuje motu proprio (odredba iz lastnega nagiba), s katerim se zaatno omeji število zapovedanih praznikov. V molitvenem uvodu pravi sveti oče, da se poslužuje starih pravic svete stolice, da z ozirom na moderne razmere, visokorazvito trgovino in industrijo, zaslužek delavskih slojev izpremeni kanonične določbe glede
PODLISTEK.
Milofaj Razkolnikov:
Jutranji sonet.
Sanje prehajajo v jutranji dih, toda dve duši — dva bela goloba še v njih se ljubkujeta, krasna podoba, ki jo je našel — srčni moj vzdihi
Vendar duh mimo je šel kot menih — v srcu, ki nosi — globoka dva groba — prazna oba, saj mu duše grenkoba vedno na drago spomin vzbuja tih —
in na ljubav — raševina, trd bič
dela ramena njegova krvava,
od misli otožnih beli se mu glava.
Da, vse s pozabljenjem izpremenil bi v nič — zdi se mu — greh, čeprav ve, da plava ž njo drug duh — golob, in strasti vstrepetava.
Klevetnlkom I
Veselo pojem sredi bakhanal, in sam v njih trgam — niti si življenja, ne rabim Park, in volja — moj handžar preseka sama — zastor hrepenenja — saj stopam sam v valovje in vihar — ne da bi prosil: .Dajte mi vstajenja" t
praznikov v smislu premnogih prošenj, ki so se v tem oziru stavile na sveto stolico.
Nove določbe slOvejo: Cerkvena zapoved poslušati mašo in vzdržati se vsakega hlapčevskega dela velja odslej le za sledeče dneve: 1. Vse nedelje, Božič, Novo leto, Sveti Trije Kralji, Vnebo-hod Marije, Sv. Peter in Pavel in Vsi svetniki. Dvojni prazniki torej vsi odpadejo. — 2. Sv. Jožef in Janez Krstnik se bosta praznovala prvo nedeljo za tem (19. marca), drugi pa nedeljo pred praznikom apostolov Sv. Petra in Pavla. Praznik Sv. Rešnjega Telesa se bo praznoval v nedeljo po Sv. Trojici. Glede načina zunanjega praznovanja pa se dado gotove oblasti škofom.
Planinske vesti.
Soteska Dovršnik.
Lansko leto se je otvorila s primerno slav-nostjo soteska Dovršnik, tik vasi Hrušice pri Jesenicah ns Gorenjskem. Da se je ta naravna lepota Gorenjske otvorila tujskemu prometu, zato ima v prvi vrsti zaslugo društvo za pridobitev tujcev na Jesenicah z delavnim načelnikom, gosp. Mihaelom Salbergerjčm ter z odbornikom g. Pranjem Krivicam z Jesenic, ki je težavno in tudi nevarno delo mojstrsko vodil in v najkrajšem času izgotovil. Ta soteska se sicer z Vmtgarjem zaradi množine vode ne more staviti v eno vrsto, vendar pa lahko tekmuje z marsikaterimi lepotami Gorenjske in zasluži, da si jo vsakdo ogleda.
Sest minut namreč od postajališča Hrušice, na progi Ljubljana-Trbtž, tik pod lepo vilo »Jasno Selo», ki je priljubljeno letovišče, dotpeš po mični poti do soteske Dovršnik. Od začetka kake l/t ure te pelje lepo izpeljana vozna pot tik zraven gorskega potoka Dovršnik do vodne naprave državne
železnice. Na videz zapira potniku tu velikanska stena vsako nadaljno pot. Ie velike razpoke pada Dovršnik čez skale in povzroča svoj prvi slap. Tu se začoe težsvoo delo gori omenjenega društva ; deloma po lestvicah, deloma po izklesani stezi se dospe k drugemu, zelo zanimivemu slapu. Od tod naprej so na velikanski skali izdolbene stopnice, po katerih se pride čez mostiče v zgornji, divje-romantični del soteske. O J mostiča se ti odpre krasen in veličasten pogled na tretji in četrti slsp, nad katerima so nakopičene velikanske, mestoma čez 100 m visoke peči. Po stezi se prida čaz mostiče po galerijah na vrh četrtega slapa, kjer se turistu nudi pogled na peti slap in od tam se pride po lepo izpeljani stezi do šestega, najvišjega slapa; ta je posebno pri veliki vodi zato zanimiv, ker se voda čez skale razprši ia provzroči pajče-lovni pad. — Na levi strani tega vodopada vidi turist velikanske, čez 200 m visoke kamnite stene, kjer kraljujejo še divje koze. Pri tem vodopada je konec soteske.
V l*/f uri si lahko ogledaš vso sotesko in prideš zopet na postajališče Hrušica. Posebno se priporoča si sotesko ogledati po kakem deževju. Veličastna okoliea s svežim gorskim zrakom, mir, ki vlada v tej soteski, vpliva blagodejno na živce izletnika. Da postane soteska dostopna tudi hri-bolazcem, ki posečajo Golico ali Rožčico, je društvo za pridobitev tujcev na Jesenicah od šestega slapa napravilo sicer strmo stezo na gozdno pot, katera vodi čez Rovte in Hrušiški planinski stan na Golico in Rožčico. Posebno se hribolazcvm priporoča, da se povračajo z Golice namesto zopet čez vas Planino na Jasen ce, rajši čez Jekelj v smeri Jeseniške in Hrušiške planine na Hrušiške Rovte. To pot je Slov. Plan. Društvo itak zaznamovalo v sotesko Dovršnik. Pl. V.
JUročjjtc ia razširjajte u* list!
In padam sam, pogrezam se, mornar, ia zasmehujem vaša vsa mišljenja — saj kri dajete lastno — za denar — v temi sovražite — vsak v pot stremljenja 1
L. P.:
Kar se liže, se potem grize.
<Lepa Milka*, so jo nazivljali. Blagajničarka je bila pri večjem klerikalnem podjetju. Po umrlih starših je podedovala nekaj tisočakov in živela je prav zadovoljno, le spomin na dobre in prezgodaj umrle starše ji je vzbujal včasih nemir in lahka hrepenenja.
Zamotiti se je hotela v zabavi in vstopila je v plesno šolo. Prijetni so bili ti večeri.
Kakor je že običajno, tako se je tudi Milka ogrela za nekega uradnika, ki si je znal s svojo ljubeznivostjo in z lepimi besedami prikleniti mlado bitje.
lio je bil mestni uradnik. Njegova služba je bila še majhna, a odprt mu je bil avanzma. Ves snč-n je bil z Milko. Saj je bila mlada, lepa, dobra in imela je denar.
Mlada dvojica si je toraj ustvarila ljubezen, podlago zakona, v katerega naj bi stopila po prvem njegovem avanziranju. Bila sta tako srečna, da se od tedaj dalje nista več brigala za svet, temveč živela le sebi, le svoji ljubezni. Roko v roki sta sanjavo pohajala na izprehode, na veselice, na izlete in najslajše sanje so ju objemale, ko sta doma pri njem, sama, v polni ljubezni, v sladkem objemu prisega! dosmrtno zvestobo.
Ljudje, ki so ju opazovali, so spustili na njih rovaš mar sika dovtip.
Stara Meta, Milkina gospodinja, pa je bila mnenja, da se grize, kar se poprej liže — — —
Eno leto in pol je trajala že ta ljubezen. Ido je avanziral, obenem pa ga je neko liberalno politično društvo izvolilo svojim predsednikom. Bil je zmožen človek in prijatelji so ga hoteli izbuditi iz ljubezenskega spanja, da uporabi svoje moči na političnem polju.
Zgodilo se je, da sta si Milka in Ido postajala hladnejša. In kje tiči povod P
Odbor klerikalnega podjetja, kjer je službovala Milka, je pritisnil na njo, da mora vplivati na svojega ženina, da odloži svoje predsedaitko mesto in jo celo nagovarjal, da naj si izbere drugega ženina.
Ido je postal zelo vznemirjen, ko je izvedel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Zapovedmi je Milki, da mora odpovedati službo, ker noče, da je v stiku z ljudmi, ki tako podlo izlorabljajo svoj vpliv.
Nastal je med njima konflikt. O.ia je pokazala madež na svoji ljubezni. Ni sledila njemu, marveč je kazala, da je tudi pod vplivom svojih predstojnikov. To pa je njemu znižalo ljubezen in to tembolj, ker je postala Mdka grša.
Milka ni odpovedala službe, češ, da je škoda izgubiti tekom pol leta, na kar bi se poročila, šest-mesrčoo plačo. Njemu se je zdelo to čudno in nekega večera, ko je šel po ulic*', pride Milka nenadoma iz hiše, kjer je stanoval eden njenih predstojnikov.
Snaiaik.
Ker so obiskovalci Snežniškega ozemlja na neprimeren način trgali in rovali planinsko floro osobito plaoinke, je gozdarski in upravni urad kneza Schönburg-Waldenburg prepovedal obisk gore Snežnik, odnosnr dovolil obisk tega ozemlja samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev, ali ako se vzame za to dovolilai list Ker je osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva uvidel, da se s tem skoro onemogoči obisk tega znamenitega vrha in ker je bil prepričan, da člani S. P. D. na planinsh tako neprimerno ne nastopajo, se je z utemeljeno vlogo obrnil do navedenega urada s prošnjo, da ublaži pogoje za obisk Snežnika za člane našega društva in je predlagal primerne pogoje. Omenjeni urad je prošnjo upošteval in dovolil članom S. P. D. obisk Snežnika pod naslednjimi pogoji: 1.) Člani S. P. D. se morajo ob obisku Snežnika izkazati z društveno legitimacijo za dotično leto in morajo društveni znak vidno nositi. 2) Pohod Snežnika je dovoljen le po napravljenih odnosno markiranih potih in stezah. (Markacije bodo v prihodnje napravljene z oranžno barvo.) 3) Po lovskih potih in stezah je prepovedano hoditi. 4) Trganje in ruvanje planink je sploh prepovedano. 5) Vse druge planinske cvetice se sme le v prav malem številu trgati. 6) Graščinski uslužbenci so upravičeni obiskovalce nadzorovati in vsakega «vandala» izlivati in ovaditi v kaznovanje. 7.) Takega člana je primorano društvo izključiti. — Osrednji odbor S. P. D. opozarja svoje člane, da se naj navedenih predpisov strogo drže, da se ne odtegne članom S. P. D. ugodnost prostega pohoda na Snežnik. Naj pa slovenski planinci tudi drugod ne pozabijo, da je flora znamenit kras naših planin, ki ga more le brezsrčen človek uničevati. S. P. D.
Gospodarski del.
Razglas o oddaji čistokrvnih plemenskih bikov, krav in telic, kupljenih z državno podporo. Iz državne podpore, ki odpade na kranjsko deželo za povzdigo živinoreje glasom državnega zakona z dne 30. decembra I. 1909 za letošnje leto, in z deželno podporo se nakupi jeseni večje število plemenskih bikov, krav in telic čistokrvnih pasem, ki so za zboljševanje govedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) plemensko živino simodolske pasme (rumenobelo lisasto z belo glavo), ki se odda samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpeljana; b) plemensko živino sivkaste pasme (enobarvno, sivkasto ali rjavkasto), ki se odda samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemensko živino pincgav-ske pssme (temnordeče lisasto), ki se odda samo na Gorenjsko. Nakup in oddaja te plemenske govedi s pomočjo omenjene državne podpore zvrš ta po določilih zakona z dne 30. decembra 1. 1909 po medsebojnem dogovor deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenske živine iz državne podpore je prevzel dogovorno z dež. odborom kranjskim podpisani glavni odbor. Oddaja te živine se bo pa vršila dogovorno z deželnim odborom, zato je vse prošnje za plemensko živino vlagati pri podpisanem glavnem odboru, ki potem v skupni seji z deželnim odborom določi  prošnjikr, ki jim
Strašen sum se ga je polotil, hotel je planiti na njo, a zadrževal se je. Stopil je k nji in jo vprašal, kakšne opravke je imela sedaj v večeru v tej hiši.
Milka mu je povedala, da so jo klicali tjakaj. Odzvala se je svojemu šefu, ker se je morala.
Ido ji pove, da ve, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Najslabše je domneval in jo sumničil najpodlejšega.
Od tedaj dalje je otemnevala in bledela ljubezen še bolj in prišlo je do tega, da se je on popolnoma ločil od nje.
Ona je končno grenko obžalovala svoja dejanja, a bilo je prepozno. Vsa približevanja so bila brez uspeha. Tudi, ko je kmalu na to povila dete, ji je ostal tuj.
Prišlo je do tožbe. On je bil obsojen v plačilo po K 40 mesečno za dete. To ga je pobilo. Vdal se je pijači.
Ona je izgubila službo. Podedovan denar sta z I lom — skoro do cela porabila in postala je prava sirota. Tjainsem je poizkušala doseči, da bi se poročila. Vse je bilo zaman, kajti le pijača je bila od tedaj najljubši ideal bivšega ženina.
Tako se je končala ona velika ljubezen.
Nekcč so poročali časopisi, da je napadla Milka svojega nekdanjega ženina s hudičevim oljem in ga na ostuden način pohabila.
Njo so zaprli, otroka vzeli dobri ljudje, on pa je ječal v bolnišoici —--
Stara Meta je večkrat dejala: «Saj sem rekla, kar se liže, se potem grize. >
je ustreči z ozirom na sredstva, ki bodo na razpolaganje. Vsak prosilec naj se zglasi le za živali tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjer je že vpeljana. V prošnji se mora jasno povedati, za katere pasme plemen tke živine prosilec prosi. Na prošnji za živali tistih pasem, ki niso primerne prosilčevi pokrajini ia ki niso pravočasno vložene, se kratkomalo ne bo oziralo. Pri oddaji plemenske živioe (bikov, krav in junic) se bo oziralo tasakaj, kjer so živinorejske zadruge, v prvi vrsti na te, povsod drugje pa pri oddaji plemenskih bikov naprej na prošnje podružnic in županstev in potem šele na zasebnike. Prošnje je vložiti do 31. avgusta t. I. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Na prepozno došle prošnje se kratkomalo ne bo oziralo. Vsak prosilec za kako p lemensko govedo mora v prošnji nazaaniti, oziroma se zavezati: 1. da je pripravljen njemu prisojeno  plemensko govedo sprejeti
0 pr»vem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tisto žival, ki jo določi odbor; 2. da plača ob sprejemu pleme nske govedi polovico nakupnih stroškov, in sicer takoj, kajti na upanje se nobena žival nikomur ne izroči in 3. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika toliko časa, dokler bo za pleme sposoben, najmanj pa dve leti, ravnati z njim po navodilih umne živinoreje in se tozadevno podvreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Prejete iivali ženskega spola se morajo rediti za pleme toliko Časa, dokler so za to sposobne, in sicer pod pogoji, ki so veljavni za bike. Kdor se ne drži vseh toček zaveznr ga pisma, ali komur po ojegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oni živinorejci, ki dobe plemenskega bika, kupljenega iz deželne ali državne podpore, dobe za vsak mesec, ki imajo bika čez dve leti, po 10 K nagrade, a morajo imeti bika najmanj štiri mesece čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ki pravilno in redno vodijo po zakonu predpisane skočne zapisnike, in sicer le za čas, ko se je bik resnično rabil za pleme. V Ljubljani, 15. julija 1911. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Žetev na Kranjskem se je splošno v teku; ponekod na Gorenjskem je strn ž9 pod streho. Pridelek je povoljen, marsikje celo prav zadovoljiv. Posebno dobro je uspela rž, nekoliko slabša je pšenica. Mnogo kvara so na strni napravili hudi nalivi in viharji meseca junija, sicer bi bila žetev dokaj boljša. Lepa strn je v ljubljanski okolici in v kranjskem okrajnem glavarstvu. Tudi na Notranjskem so z letošnjim pridelkom vobča zadovoljni. Končne uspehe pa bo pokazala mlačev.
*
Tedaaiki sojem v Kranju dne 17. julija 1911.
— Cena od kilograma žive teže: 1 krono za pitane vole domače, 90 do 92 vinarjev za domaČe srednje pitane vole, 74—80 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 1 K do
1 K 50 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 08 vin. za pitane prašiče. — Pšenica K12*—, proso K 8"—, rž K 850, oves K 10 —, ajda K 950, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalonK —, koks K —, krompir K 5- za 50 kg. — Prignalo se je 83 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 11 domačih telet, 171 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 0 ovac. Od prignane živine je bilo za mesarja: 30 glav domače govedi,
— glav bosanske govedi, 2 domačih prašičev.
17 50-25
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel teint, se umiva le z
Steckenpferd lllijlno mlečno milo
(znamka Steckenpferd)
tvrdke Bergmann & Co., TeSin ob Lab'. Komad po 8C v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom 1.1, d.
DOPISI.
8 Primikovega pri Kranja. * Domoljub* je prinesel zadnjič od tu dopis, v katerem nas poučuje, kdo je liberalec. Mi smo dopisniku za njegov pouk prav hvaležni. Nekaj je še pozabil dostaviti, namreč, da je bil liberalec tudi — Kristus, kajti tudi on je sovražil hinavce in enako golazen ter izganjal judovsko duhavništvo iz tepla, kjer je učila vse drugo, le božje besede ne. Nam liberalcem se ni treba sramovati, ker smo v dobri družbi. Da bo slika tem popolnejša, bo že oprostil g. dopisnik, da mu vrnemo milo za drago ter povemo, kdo je v naših očeh klerikalec. Klerikalec je: 1.) Kdor bere <Sovenca> in «Domoljuba» in ta lažniva lista priporoča še drugim; 2) kdor je prepričan o lažeh teh listov pa jih le širi še dalje; 3.) kdor širi neprestano jezo in sovraštvo med svojimi sosedi, odkar se je priklatil v vas; 4.) kdor se ravna po nauku: Sovraži svojega bližnjega in vračaj mu njegove dobrote s hudim; 5) komur ne zadostuje njegova žena in kdor vsako malenkost
drugih še gorko prenaša po raznih farovžih; 6 ) kdor je bil pred par leti bogatajec, sedaj pa, ker mu to nese bolj, postal naenkrat krščanski možicelj ; 7) kdor hodi v cerkev pred oltar med otroke stat, a svojo hinavsko pobožnostjo in prikrito ošabn ostjo te in druge vernike le moti in pohujšuje; 8 ) kdor ne da poštenemu človeku odkritega po gleda in prijaznemu pozdravu poštenega odtdrava, da ga morajo šele fantje učiti navadne olike. — Zaenkrat toliko, v potrebi se lahko nadaljuje.
Il Škofje Loke. Kakor znano, se je pretečeno nedeljo vršila veselica naš h Sokolov in razvitje prapora. Veselica je bila impozantna, uspela je vsestransko izvrstao. Kakor pa po navadi, tudi to pot naš Šinkovec ni mogel mirovati in delale so se po njegovem receptu na tihem različne nepri-like. Posebno mn je trn v peti naša na novo ustanovljena godba gasilnega društva. Godba je bila naprošena, da bi naj svirala pri mirozovu, in sme se reči, da je bilo gotovo lepo, da se je naš Sokol oziral v prvi vrsti na domačine. A našemu Š akovcu to ni bilo nikakor prav; letal in intrigi-ral je okoli društvenikov, a to pot mu je izpod-letelo. Godba je nastopila in s tem si je nakopala smrtno sovraštvo našega Šinkovca. Kakor se čuje, Šinkovec dela na tihem na to, da bi raz drl godbo in gotova stvar je, da se mu bo načrt posrečil, ako se mu društveniki trdno ne postavijo v bran, v prvi vrsti pa naše slavno gasilno društvo. Tu nastane vprašanje, koliko časa se boste vi člani godbe ozir. društva še uklanjali temu človeku. Sedanji nastop našega Šinkovca napram društveni godbi je obenem napad na vaše društvo 1 Vprašam vas gasilci: koliko časa bo prenašala vaša potrpežljivost brce, katere vam deli ta terorizator. Stopite vendar proti temu človeku odločao na dan in povejte mu na vsa usta, da ste ga do grla siti in da mu je odklenkalo v vašem društvu. Tistim njegovim špijoaom, ki izvršujejo posel špi-jonaže pri društvu, pa dajte — brcol Koliko vam je že Š nkovec napravil sitnosti in neprilik! Prepoveduje vam plesne veselice, godbo i. dr., a vi še zmiraj prenašate mirno te udarce v svoji ponižnosti. Vzdramite se vendar že enkrat in ponosno mu povejte v obraz, da se ne pustite več po pasje bičati. Povejte mu, da je vaše društvo v pomoč bližnjemu, ne pa njegovo slepo orodje v politične špekulacije. Društvo so postavili na noge Ločani, ne pa Šinkovec. Toraj, gasilci, proč s terorizmom, proč s tisto pasjo ponižnostjo do Šinkovca; vzemite metlo v roke in pomedite korenito iz vašega društva klerikalne smeti 1 Na pomoč! Gasilec.
Iz Borove!j. Rojakom 1 Ni še potekla doba dveh let, odkar je razprostrl slovenski »Sokol* svoja krila tudi nad ono pokrajino, kjer je slovenstvo najbolj zasužnjeno in zatirano, teptano po brezznačajnem renegatstvu, ponižano po brezvestnih izdajalcih naroda. Ugnezdil se je na najnevarnejši točki ob narodni meji na Koroškem, v Borovljah. Mala je bila sicer vrsta onih, ki so se povsod in vselej kazali neustrašene Sokole, ne meneči se za šikane, katere so jim prihajale venomer od strani oblasti — s trdo voljo so prenašali tudi materi-jelne posledice ter odbijali s ponosom vse napade odpadniških stanovskih tovaršev. I spodbujala jih je zavest, da stoji za njimi ogromna četa vseslovenskega Sokolstva. Treba je bilo gmotne pomoči — mladi Sokol se je obrnil do blagih src slovenskih, in priznati se mora, da so bile prošnje v velikem obsegu uslišaae, cesto žalibog tudi glas vpijočega v puščavi. Tisočera hvala vam zato, cenjeni rojaki in rojakinje, ki ste na tako blag način dajali ogroženemu »Sokolu* življenskih sil! »Sokol-*, tedaj živi! A da ne začne životariti, treba ga spraviti pod streho 1 Le ako bo borovski «Sokol* telovadil v Borovljah, se bo moglo zahtevati od njega, kar se pričakuje. Dober kos požrtvovalnosti je, ako morajo člani po trudapolnem dnevnem delu hoditi po eno uro daleč izven Borovelj telovadit. To je tudi vzrok, da je število telovadcev malo, da tudi zanimanje za telovadbo ni tako, kakor bi bilo, ako bi se mogla prihraniti telovadcem enourna pešpot. Velepomembno za zadnji razvoj <Sokola» je tudi dejstvo, da se telovadba po leti o slabem vremenu, po zimi pa sploh ne more gojiti. Da se te težkoče in ovire odstranijo, sestavil se je na odborovi seji dne 18. m. m. pripravljalni odbor za ustanovitev društva «Sokolski dom>, katero bo prevzelo nalogo, nabirati prispevke za gradbo lastnega doma v Borovljah. Ta korak se mora neizogibno udejstviti, kajti jasno je, da stojimo pred alternativo: ali naj pustimo »Sokola* pasti, edinega na Koroškem, krepko predstražo, ki naj bi kremenito branila mejo napram nasilnemu sovragu —- s tem bi bila sokolska misel na Koroškem za vedno pokopana — ali pa mu damo dom, kateri bi bil obenem trdnjava in telovadnica. Kdo bi pri takih razmerah odrekel potapljajočemu se pomoč ter mu ne podal rešilna roke? Up in nada nas še nista zapustila, da se odprejo srca vseh rojakov, katerim je za usodo naše mile domovine. Vsakdo, ki nam bo prihitel na pomoč, naj bo prepričan, da bo položil svoj še tako skromni dar na najhujšo, najbolj skelečo rano slovenske Koroške 1 Tu so naša tla, tu novo polje, novo delo! Vsem, ki hočejo pomagati in delati, kličemo iz srca: Na zdar!
Pripravljalni odbor.
1. priloga »Gorenjcu" Štev. 29 z ». 1911
V Kranju, dne 22. julija 1911.
Državni ibor te je otvoril dne 18. L m. i prestolnica govorom. V njem se zlasti omenja, da je treba Avstriji močne brambne sile, rešen mora biti bančni zakon, naglasa se nujna potreba odpreti nove finančne vire, predložita se Načrta o davčni nfoinai in srcialoem zavarovanju i. t. d.
Zvest |ninili Slovana?. 17. julija so se vršile konference med jugoslovanskimi poslanci, v katerih so se pojavile velike težkoče glede ustanovitve •Zveze južnih Slovanov*. Zveza ne bo več obnovljena, marveč se bo raztrgala na tri giuče, katerih ena največja se je že sestala in je klerikalna zveza pod predsedstvom dr. Šušteršiča. druga bo obsegala primorske poslance, in sicer Ryb»fa, La-ginjo, Gregorina, Spinčiča in Mandiča, in tretja, ki bo obsegala dalmatinske poslance. V očigled dejstva, da se je bivša »Zveza južnih Slovanov* razdelila v tr: skupine in je ljubljanskemu držav-nozborskemu poslancu težavno zavzeti precizno stališče v okvirju primorskega oziroma dalmatinskega kluba, oe stopi dr. Ravnibar za sedaj niti v eno, niti v drugo skupino, pač pa se pogajanja nadaljujejo in pade končna odločitev v teh dneh. — Tako pna poročila. Nadaljna poročila pa pravijo, da so primorski poslanci vstopili v Šušter-Šičev klub. Ni prav častno zanje. — Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar se ne pridruži nobenemu teh klubov, temveč se hoče naslanjati na Cehe. Čast mu, da se ni dal vjeti v nastavljene mu mreže.
V ogrsko hrvaškem državnem store nadaljuje opozicija obstrukcijo proti brambni predlogi. V soboto je pred generalno debato interpeliral poslanec Ivanka o stališču, katero zavzema zunanji minister napram albanskim nemirom. V generalni debati je prvi govoril pristaš ljudske stranke grof Seherr-Thosz, ki je izjavil, da odklanja predlogo. Nato je govoril poslanec Apponvi jako ostro proti predloženi predlogi. To je vzbudilo veliko presenečenje. Grof je namreč še pred par dnevi v klubu svoje stranke obsojal obstrukcijo, v tem govoru je pa pozival na najostrejši parlamentarni boj. Z veliko napetostjo pričakujejo grofa Andrassjja. — Kossuth se vrne v Budimpešto šile koncem avgusta, vsled česar v generalni debati ne pride v poštev.
Albanski vitaiki komite dela z vsemi sredstvi na to, da bi tudi v Epiru zanetil vstajo. Tajni zaupniki hodijo po Epiru in izkušajo pridobiti prebivalstvo te pokrajine za vstajo. Pri Prenottiju je neka četa razorožila pet vojakov ter ujela enega podporočnika. V Delvinu ia Argvro Kaslro vznemirjajo štiri čete ondotno okolico. V Argvro Kastro je 150 orožnikov, v kratkem pride tja bataljon turških vojakov.
Na Portugalskem se vrši sedaj veleizdajniški proces proti monarhističnim zarotnikom. Knez Mi-guel Braganza je odgovoril na vprašanje portugalske vlade, ki je uvedla preiskavo proti hiši Braganza zaradi veleizdaje, da je očividno, da se tiče zarota hiše Koburg. Po nenadnem begu kralja Manuela, je ostal del njegovih papirjev v deželi, drugi del papirjev pa so rešili in spravili na varno. Med papirji, ki so ostali v deželi, se nahaja tudi korespondenca kralja Manuela z angleškim kraljem Edvardom. Najbrž se bo parlamentarična komisija bavila tudi s korespondenco kneza Oporto, ki je bila namenjena angleški kraljevi h'ši in je imela namen, dobiti angleško pomoč, da pride kralj Manuel zopet na prestol. Knez Miguel meni, da išče portugalska vlada jurističen titel, da more zaseči koburška posestva.
Godovi prihodnjega tedna:
23. Apolinar, Godemir, Zdenka, Olga; 24. Kristina, Roman, Ratimir, Breda; 25. Jakob, Krištof, Boljedrag; 26. Ana, mati M. D, Valens, Bra-toslav, Jana; 27. Pantaleon, Natalija, Dušan; 28. Inocenclj, Viktor, Svetomir, Vladimir; 29. Marta, Beatriks, Olaf, Božena.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
26. v Radovljici za blago, v Bohinju, v Dom žalah.
Novičar.
Prihodnja številka «Gorenjca* izide že v četrtek z datumom prihodnje sobote radi zaprek, katere seveda še pojasnimo.
Imenovanje. Okrajni komisar v Kranju, g. Oton Merk, je imenovan višjim komisarjem istotam.
Promoflrsn je bil danes na dunajski univerzi doktorjem vesoljnega prava g. Josip Sajovic, sin veleposestnika, p. d. Grašiča iz Velesovega. Mlademu doktorju, bivšemu gojencu kranjske gimnazije, naše iskrene čestitke!
Odgovor «Domol)aba>. I', kamnškega okraja nam pišejo: Znani listič »Domoljub* poprašuje: Ali je Sršen liberalec ali ne? Učitelja in obenem velikega koritarja Slapšaka v zvezi z je:uitsko-hinavskim kaplanom Šrajem stresa jezo, ker je r"obil vzgleden in čislan posestnik g. Matevž Sršen iz Skaručine pri zadnjih državnozborskih volitvah tako lepo število glasov samostojno, s svojimi možgani mislečih kmetov. Ozadje tega napada je baje tole: Slapšak je bil deležen par »požeruharij* v
farovžu, zato se izkazuje hvaležnega črnosuknjar-jem. Kaj že ni vse bil? Izdajal se je svoječasno za hudega naprednjaka, kmalu nato radikalca in pristaša »Našega Lista*; paktiral je s socijalisti in ko bi mu danes dal odškodnino za otroško pove-stico kdo drug kakor Katoliška tiskarna, preklinjal bi duhovnike od kraja, da bi se kar kadilo. — Kaj pa je ■ Sirajem? Fajmošter bi rad postal in odstranil Žužka, zato dela vodo po papirju in reklamo za svojo bisago. Mož dobro ve, da škof in korarji kaplane, kateri nečuveno blate poštene ljudi, dobro plačuje. Zaslužek je pa najlažji, da se otepa naokrog z liberalci in vznemirja tako versko zatelebane ljudi. Le poslušajmo, kako je mož pove! Kdor plačuje Ihte iz svojega žepa, jih svobodno zbira in čita ter se ne priklanja do tal pred kaplanom, je liberalec. Vraga I Moška j) ta, in dokaz doprinesen. Edinole tega je škoda, da so časi minuli da bi takega nesrečnega — liberalca — sežgali živega na grmadi. Za nas jo najpametneje, ako rečemo: Kaj nas briga, ako osel riga. Glejmo edinole nato, da izrinemo »Domoljuba* iz kamniškega ckraja iz vsake biš», vsake vasi, in občine. »Domoljub* je slab časopis, strupen, kakor kuga in ker se vsakdo boji kuge, naj gleda da najhujšo kugo vseh kug — »Domoljuba* — vrne, odkoder prihaja. V nadomestitev priporočamo vrlega »Gorenja* iz Kranja.
Hait v Sliki. Iz Šiške poročajo: 15. julija so bile sklepne šolske maše v domači cerkvi ia pri frančiškanih v Ljubljani. Domačini so hoteli v domačo cerkev, a bila je zaprta. Na vprašanje, zakaj je zaprta, so izvedeli: »Danes je šišenska cerkev le za Nemce*. Ljudje so ostali onkraj cerkve, se jezili in čakali Šulferajnarje. Ob pol 9. so prišli in bili z žvižgi sprejeti. Ko so bili v cerkvi, se je ista zopet zaprla, da bi noben domačin ne prišel aotri. Ogorčenje in število ljudi je naraščalo. Prišli so trije orožniki. Ob 1/A10 se vrata cerkve odpro in učenci nemške šole, bilo jih je blizu 200, so šli v spremstvu orožnikov skozi vas. Neko ženo je krojač Podlipni opozoril, da ona oseba, proti kateri govori, ne zna nemško, naj terej govori z njo le slovenske. Bil je aretiran. Fanta, ki je žvižgal, je neki civilist zgrabil in vl-kel. To vidi tiskar in svari: Pustite fants, kajti, če vas vidi njegov oče, se vam zna kaj zgoditi. Tudi tega je orežoik prijel in izprafieval: Ste katolik, ali protestant ? — »Pravoslaven sem,* odgovori prijeti. Orožnik ga zapiše. Ljudje so bili skrajno razburjeni, vendar pa ni prišlo do izgredov. Od blizu 700 otrok ljudske tole, je šla polovica (314) v Ljubljano po stranskih potih, da se je odtegnila neljubih pozdravov. Če bo končno zavrelo v Spodnji Šiški, odgovorni bodo za nesreče oni, ki se z ognjem — igrajo.
Železniško postajališče v Viatgarja Iz Gorij se piše: Ravnateljstvo državne železnice v Trstu je z dopisom dne 11. junija t. 1. na vlogo županstev Gorje, Bled, Breznica ter društva za promet tujcev obvestilo županstvo v Gorjah, da ni prln-cipielno nobene ovire proti zaprošenemu postajališču v Podholmu, oziroma Vintgarju. Ravnateljstvo je razpisalo komisijonelno razpravo na dan 19. junija na licu mesta, to je pri čuvajnici št. 38. Interesentje so sprejeli vse pogoje; županstvo v Gorjah je pa prevzelo jamstvo, da izvrši delo. Tako je torej zaželjeno postajališče topet en korak bližje, da se čimprej o t ver i. Omenjeno postajališče ni samo v interesu prometa tujcev, temveč ravnotako z gospodarskega stališča velikega pomena. Vas Podholm in Zasip sedaj radi oddaljenosti ne moreta eksportirati svojih pridelkov. Ko dobimo postajališče, se bo lahko oddajalo mleko, bodisi na Jesenice ali celo v Trst. Seveda največ bo pridobil svetovnoznani Vintgar. S postajališča bo dobrih deset minut do restavracije v Vintgarju.
Z bajonetom po glavi je udaril v Besnici pri Kranju nek vojak na dopustu posestnikovega sina Matevža Zevnika in ga nevarno ranil. Zevaika so prepeljali v deželno bolnišnico.
Umrl je v Škof ji Loki g Janez Štiglic, vulgo Tonkovc. Ranjki je bil znan kot dober lovec in vsled svojega humorja splošno priljubljen.
Triliki diietnntje igrajo dne 23. t. m. ob polosmih zvečer v telovadnici telovadnega društva »Sokol* »Rokovnjače*, narodno igro s petjem v petih dejanjih. Vstopnina za prve štiri vrste sedežev 1 40 K, za druge sedeže 1 K stojišča 50 v ia galerija 30 v.
V Begunjah se vrši zaradi slabega vremena velika veselica gasilnega društva v Begunjah v nedeljo, dne 23. julija 1911 na prostem, na srenj-skem svetu v Zapužah z že napovedanim sporedom. Vstop vsakemu prost. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi najuljudnje odbor.
V Kropi je umrl dne 16. julija t. 1. g. Juri Magušar, veleindustrijalec, veleposestnik in trgovec. Vrlemu in ne utrudljivemu možu blag spomin 1
Pogrezal so jo od srede 12. t. m. trg. sotrud-nik g. Milan Zelezoikar iz Ljubljane, sin nekdanjega urednika »Slov. Naroda*. Tisto popoldne so ga še videli pred planinsko kočo v Kamniški Bistrici, kjer se je tudi podpisal s cirilico v knjigo za došle tu;če. Dejal je, da se mu mudi na vlak, vsled čssar mu je neki znanec izročil tri razglednice, da jih odda v Kamniku na pošto; teh razglednic pa naslovljenci niso prejeli. Železnikar je star 30 let, srednje postave, srednje krepak, ima temaorjave lase svetlejše brke in zlasti y gornji čeljusti zelo slabe zobe. Nosil je sivo obleko in imel je slamnik
na glavi. Bil je nenavadno tihe in molčeče narave in je v zadnjem času mnogo bolehal in hiral ter je, toda le svojim prijateljem, včasih potožil o bolečinah v glavi in prsih. — Ponesrečenega Milaoa Zeleznikarja ao v pondeljek popoldne potegnili iz Kamniške Bistrice, nedaleč oi znanega naravnega mostu pri Predosljih. Zapazili so ga otroci, ki so tsm pasli. Včeraj popoldne pa so ga položili v 8'raujah pri Kamniku k večnemu počitku. Skromen in tih — kakor je bil blagi pokojnik vsigiar — je bil tudi njegov cerkveni pogreb. V svoji skrajno naporni službi si je nesrečnež nekako pred tremi leti nakopal epilepiijo in na posledicah svoje vestne službe je storil nesrečno smrt. Vse kaže, da je pri takem napadu zdrknil v Bistrico, ki gs je zagrnila v svoje hladno naročje . . . Pokojnik je bil nenavadno tiha, dobra, blaga duša, čislan in ljubljen od vseh, ki so ga poznali, zato je njegova tragična usoda vzbudila splošno pomilovanje . . . Rojen v Slovenski Bistrici, umrl v Kamniški Bistrici. Blag spomin Ti je zagotovljen v naših srcih, dragi nepozabni Milan!
Kolesar]evi nezgoda. Dne 14. julija zvečer bi se bila skoro zgodila smrtna nesreča. Neki delavec iz Vikerč pod šmarno goro se je peljal od dela v Ljubljano. Pod vižmarskim klancem je šle več delavk in delavcev. Ko se je kolesar pripeljal pod klanec, se je s tako silo zaletel v neko dekle iz Smartna, -da je sam odletel čez kolo na stran, in sicer na neki kamen. Dekle je bilo neznatno opraskano, a se je hudo prestrašilo, kolesar pa je obležal brez zavesti. Ves je bil potolčen po glavi in menda ima lobanjo malo napočeno. Rabili so gotovo deset minut, predno so ga obudili iz nezavesti. Kdo je v takih slučajih kriv, se ne da nikoli dognati. Pešci so navadno brezbrižni, kolesarji so neprevidni, oblast pa ne more nič storiti.
Velika mednarodna plavalna dirka nt Bledu bo 20. tvgustt in kakor kaže zanimanje med športnimi krog', ena največjih letošnjih serij. Nemški, mažarski, češki, hrvatski klubi bodo poslali mojstre prve vrste.
Kranjski avlomobilnl klub priredi dvodnevno dirko dne 29. in 30. julija t. 1. Dirkalna proga Ljubljana-Gorica-Trbiž- Liubljana. Vodstvo dirke je prevzel g. dež. glavarja namestnik baron Uchten-berg. Prijave do dne 25. juHja; pristopnina k dirki znaša 10 kron. Dirke se lahko udeleže samo člani kranjskega avtomobilnega kluba in a»tomo-bilisti s Krsnjskega.
Letoviiko društvo v Kranjski gori otvori v nedeljo dne 16. t. m. prosto kopelj v P š niči z velikim, krasno ležečim bazenom in kabinami. Prostor je prirejen za zračne, solačae in peščene kopeli. Ta nova naprava bo privabila gotovo novih prijateljev in letoviščarjev v ta lepi g trski kraj.
Kranjska podruislea srebrnega Križa v Ljub Ijaai In njen delokrog. Društvo avstrijskega srebrnega križa v pomoč vračajočim se rezervistom in njega podružnice so si stavile za nalogo, izvesti po določenih načelih organizirano, podpiranje avstrijskih odsluženih vojakov vseh vrst in sicer po sebno ob času, ko se po aktivnem službovanju vračajo kot rezervisti v civilni poklic. To podpiranje se izraža v prvi vrsti na ta način, da društvo posreduje v korist tem osebem v ta namen, da se jim preskrbi delo in pa službe in sicer vpošte-vajoč individualne razmere posameznega' rezervista tako, da se skuša zagotoviti jim take službe, takt mesta in tako delo, katero odgovarja njihovim zmožnostim, njihovemu znanju ter poklicu, ki so ga izvrševali pred vstopom v vojaško službo. Poleg posredovanja dela in preskrbovanja primero h služb ima društvo srebrnega križa namen, dajati rezervistom moralno ia gmotno potooro, zlasti tudi v ta namen, da se jim omogoča ali vsaj olajša obrtna in pridobitna samostojnost, eventualno tudi na ta n«čin, da se jim omog ča pridobiti si popolnejšo in temeljitejšo izobrazbo v njihovem poklicu. Delavnost srebrn jga križa ima poleg tega tudi karitativno stran, ki se izraža v tem, da se rezervistom, ki so brez sredstev, na-klanja začasne podpore ter da se oboi •Hm daje bolniške podpore. Iz teh kratkih navedb je razvidno, da ima društvo jako lepe resne in koristne namene. Delovanje društva more postati odlične koristnosti in vrednosti tako za osebe, ki dela iščdjo kakor zt osebe, katere potrebujejo primernih uslužbencev in delavcev. Kranjska podružnica srebrnega križa bode posebno pozornost posvečala odsluženim vojakom, ki so doma na Kranjskem ali pa žele na Kranjskem dobiti si dela ali službe. Po prebiti vojaški službi je obilo sinov naše kranjske dežele v veliki in resni zadregi, kam se obrniti. V tej nepoučenosti in zadregi si prsv cesto o-* morejo dobiti primernega zaslužka in tako se zgod<, da se žal le prehitro udajajo pri nas naravnost nevarnemu nagnjenju ali pa zapeljivim vabilom ter odhajajo v najboljših letih is domovine, kateri na ta način gredo v izgubo dragocena delovne moči. Ne moremo dvomiti, da se bode prizadevanjem društva srebrnega" križa posrečilo v rnooglh 'lučajih zbližati in zjediniti osebe, ki služb) iščmo ia pa osebe, ki imajo delo in službo. Ddlovaoje mve biti tembolj uspešno, ker se naše posretkanja naslanja neposredno na sodelovanje ooiaatev.
Turistični napredek. Promatoo društvi a« Bledu priraja letos ca letovišfiarj« skupi - itiet« tujcev. Ta misel je imenitne, ker se s ton tu<c«a nudi zabava ia so taki skupni izleti v trate i«k<
rivijeri le da*no upeljani. Ze lansko lete je hotelir pri Z'atoroga na Bohinjskem jezeru, g. Rauhekar, prirejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. Rauhekar namerava letos ztpet prirediti is hctela Zlatorog skupne izlete.
Prevelike isvSltje alkohola se po pravici označuje kot zelo pogosten vzrok nastalih bolesti pri prebavljaeju. Poskusi na medeciaiki kliniki kralj, univerze v Budimpešti so izkazali, da so pijanci, ki so vsled dolgotrajnih Želodčnih bolezni ie popolnoma izgubili slast do jedi, isto zopet dosegli po vsakodnevni uporabi naravne Franc Jožef-ove grenčice te po presenetljivo kratkem času.
Otroci MŽgall. Posestniku J. Novaku v Jami pri Kranju je zgorel v sredo hlev in skedenj, v katerem je imel spravljene veliko krme. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali v hlevu z vžigalicami. Skoda znaša 2000 kron in je le delno pokrita z zavarovalnino.
Podružnica slov. planinskega društva v Rs dovljlol opozarja gg. turiste na začetek flore na Begrnjščici. Ker je pot jako Iabko dostopna iz Btguoj kakor iz Poljč, in ker nudi Beguojščica razun flore tudi krasen razgled, se priporoča podružnica za mnegobrojni obisk, ter opozarja tem potom gospode turiste, da se poslužujejo podružnične koče (Vlfanove koče), ki je letos izborno oskrbovana. G. turisti se še prosijo, da ne rujejo planink s korenin«mi, ter da kolikor mogoče varujejo planinsko fioro.
Nt BegnnjiČici se je rasla damska vrhnja jopa sive barve, katera je dobiti pri načelniku podružnice g. L. Fursagerju, trgovcu v Radovljici.
Oledalliko drnitvo ns Jesenicah priredi v nedeljo, dne 23. julija 1911 ob 3. uri popoldne v restavraciji pri «Sekolu» na Jesenicah predavanje. Predaval bo g. Hinko Nučič, režiser slov. gledališča v Ljubljani: «0 zgodovini gledališča in njegovem pomenu v razvoju kullure*. Ker bo predavanje velezanimivo in poučno, naj ga nihče ne zamudi, ki se zanima za slovensko gledališko umetnost.
Odbor.
Ukradeta a sta bila v noči od 19. na 20. julija neki gospej iz Ljubljane, ki je na letovišču na Črnivcu pri Brezjah, iz pritličnega okna dva zlata poročna prstana, vredna 40 kron. Na enem teh prstanov je na znotranji strani gravirano: M. J. 7./VII. 1896, na drugem pa: V. J. 7./VII. 1896. Komurkoli bi se ta dva prstana ponujala naprodaj, se prosi, da bi dotičnega človeka izročil policiji, ali pa najbližji orožniški postaji in da bi o tem obvestil gospo Ano Kral, hišno posestnico na Črnivcu, pošta Radovljica.
Listnica uredništva. Več stvari smo morali odložiti za prihodnjič.
*  * *
V Nemčiji se že veliko let ni pripetila tako velika nesreča, kot je bila železniška nesreča pri Mullheimu. Dosedaj je mrtvih že 14, ranjenih pa 35 oseb. Boje se, da umrje še več ranjencev. Nesrečo je povzročilo, ker je odpovedala zračna za-viralnica in zato strojevodja ni mogel zmanjšati brzine 70 kilometrov na uro na 20 kilometrov. Iz tira je skočila lokomotiva, nadalje tovorni in osem osebnih voz. Popolnoma so se razbili prvi trije veliki osebni železniški vozovi I, II. in III. razreda. Potn ki teh treh voz se niso mogli rešiti in so bili deloma takoj mrtvi ali pa nevarno ranjeni.
Roka pravice soper nesrečno mster. Kako nesmiselni so v marsikaterem pogledu angleški zakoni, kaže naslednji slučaj, ki se je te dni dogodil pred londonsko poroto. Porotno sodišče je na smrt obsodilo nesrečnico, ki se je skupno s svojo hčerko zastrupila; do čim so njo zdravniki obvarovali smrti, je otrok izdihnil. Vdova Mur-phjjeva je dolgo časa bojevala obupen boj za življenje : naposled so ji opešale moči, z delom svojih rok ni mogla več preživiti šesterih otrok, za katere je morala po moževi smrti sama skrbeti. Ko ni mogla več plačati stanarine, si je nabavila strupa; zavžila ga je, dala še petletni hčerki, ki je kmalu na to preminila. Mati je po daljši bolezni ozdravela. Vzlic temu, da so vse priče v žarkih in živih barvah opisovale junaške in obupne napore nesrečne matere v boju za življenje, so jo londonski porotniki obsodili na smrti
Človekoljubno orožje. Neki Nemec je baje izumil nove vrste samokres, ki je bolj krščanski kakor dosedanje orožje. S tem samokresom se strelja kakor z vsakim drugim revolverjem in tudi zadene — če namreč človek zna — ampak — ne ubija se. Sovražnik, ki ga zadeneš, pade za deset minut v omedlevico, potem pa lahko zopet vstane živ in zdrav, kakor da ni bilo nič. Naboj je sestavljen iz smodnika in raznih kemikalij, ki so izumiteljev« tajnost. Le škoda, da ni pričakovati od velesil, da bodo zaradi tega izuma pometale svoje puške in kanone v ropotarnico.
Drnžbl sv. Ciriia In Metoda je izročil g. P. Magdič, veletržec v Ljubljani, K 100 od prodanih narodnih znakov. To je četrti stotak v kronah, s katerim je vsega priporočila vredna tvrdka P. Magdič obdarila našo družbo iz dobička od prodanih narodnih znakov, s katerimi dokumentirajo javno slovenski rodoljubi, da so prijatelji C. M. družbe. Hvala! — Iz Novega mosta je prejela C M. družba vplačane kar tri <kamne» z enim poročilom. Zaslužni brambovci-pokrovitelji gg. ravnatelj R. Dolenc, nadzornik Skalickv in «Narodna č talnica* naj bodo posnemovalen vzgled slovenskim
rodoljubom in društvom, katerih še pogrešamo v vrstah C. M. brambovcev, ker oddati je še 82 •kamnov*. — Pohvalno delavna je podružnica C. M v Volčji dragi na Goriškem. Bodrilno glasilo za slovensko obrambo, -Slovenski Branik*, je dobilo tamkaj sedem novih naročnikov, kar nam je zagotovilo za uspešno delovanje v podružnici |in za širjenja slovenske zavednosti. V Volčji dragi nabirajo štirji nabiralniki za G. M. družbo darove, uporablja se računske listke, po trgovinah in trafikah se prodaja narodno blago; podružnični odbor pa skrbi za potrebno agitacijo. Za C. M. družbo raste zanimanje tudi med prav preprostimi ljudmi in v korist »Narodni šoli», ki jo je letos sezidala družba sv. Ciril in Metoda v Gorici, se živahno sgitira in nabira prostovoljne doneske od osebe. Tej vzorni podružnici slava in hvala 1 — Najdena dedščioa po zamrli G. M. podružnici v Metliki. Sedanja marljiva ženska podružnica v Metliki je izsledila pozabljeno hranilnično knjižico zamrle G M. podružnice Mletliške. V to knjižico se je svojčas naložilo 10 K in te so ostale naložene tako dolgo, da je narasla vrednost na 22 K s poštnohranil-ničnimi obrestna'-. — V domači nabiralnik so nabrali 10 K 90 v za G M. družbo zavedni malčki: Anton, Mas«, Pa*el, Stanko, Ivo. Z1 viol — Prvo društvo c Abstinent preti tobaku* ustanovilo je Št. Jursko «nazadojaštvo» (pri cenah bi bil marsikdo nazadnjak, če so napredne cene višje I) Prvi sadovi tega dvakrat koristnega društva so se prikazali v obliki 4 K 80 v, katere so zbrali in G M. družbi poslali častiti abstinenti: Ir. Zagorec, Fr. Kovač. H. Knez, Iv. Videmšek, Matija Ponišek, Vikt. Zibert. Priporočamo, da dobi to društvo mnogo članov in da se ustanovi mnogo enakih društev. — Ljubljanski abstinet. Izvenakademičaa G. M. podružnica ; na Dunaju je priglasila vplačilo dveh •kamnov* in na račun tudi že poslala 250 K. Letnina je dala K 174, kar izkazuje 87 rednih članov, tem pa se je pridružilo 12 ustanovnikov s skupnim prispevkom 240 K. Ziačajnim rojakom, ki naj bodo posnemovalen vzgled v tujini, pa tudi v domovini živečim Slovencem, Srčna hvala!
Poslano"1
g. Jos. Llkozarln, trgoDcn o Kranja.
Ker ste me dne 15. Julija 1.1. napadli ▼ listu, Vam z današnjim odgovarjam, da Jako obžalujem, da Vam e svojo reklamo na Vaiem trgovskem podjetju, katero že približno 14 let obstoji škodujem toliko, da se morate v časopisih boriti z menoj. Končno Vam tudi omenim, da Vam je znano, ko sva imela v pogodbi polletno odpoved ter sem jaz po odpovedanem času v teku 14 dni na svojo voljo ie pred dobo Izstopil zaradi ovoje lastne trgovine, katero sem prevzel od g. M. Matiaiiča, In sem bil prisiljen izterjati moj zaslužek pri Vas po advokatu g. dr. Furlanu. Obljubljam Vam, da bodem ie pridno delal nadaljno reklamo po svoji želji.
Z odličnim spoštovanjem
i5s I. EVG. POTRESIH, Kranj
kateri je služboval pri K. Pnppo nasl.
*) Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, v kolikor zahteva zakon.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal ie desetletja kot najboljši, ,.pravega : Francka :" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
157 —2
£epa seseblirana
mesečna soba
s posebnim vhodom se takoj odda.
Kje, pove upravništva .Gorenjca".
Orehov les
kupuje v hlodih in plohih od 1 cole naprej ter prosi za tozadevne ponudbe na dotičnih postajah tvrdka   153 3-2
FR. KOTNIK, Verd, pošta
Vrhnika (Kranjsko).
Loterijska srečka dne 15. julija t. 1.
Tr*t   17   12   41   84 21
Proda se       150 2~a
1 do 400 lepili smrek.
Kje, pove uredništvo «Gorenjca».
Bogato izbiro
otroftih Vozlov*
Mor tudi razno Špecerijsko :: in galanterijsko blago ::
priporoča V ial|ip
Kranj, SaVsHo predmestje.
JA. Kant,
135 6-4
Naznanilo In priporočilo.
Podpisana uljudno naznanjava, da bo-deva otvorila s U avgustom 1911
t
m
iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti v hiši št. 67 nasproti c. kr. cementarne (Cof), Rožna nlica v Kranju.
Prizadevala si bodeva, da slav. občinstvu postre-ževa z vsemi v to stroko upadajočimi deli, kakor: Inštalacije in popravila električne razsvetljave do 50 Kilcvrattov, nadalje popravila elektro- in bencin-motorjev, strelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje se priporočava za popravila poljedelskih strojev, koles in šivalnih strojev, kakor tudi izvrševanje sledilnih ognjišč in raznih železnih ograj. Z zagotovilom, da bodeva z vsem točno postregla, se pri-poročava TaVfaf j Jo,ip Jt|fB
KRANJ, dne 4. julija 1911.
142 10—3
:: studenec (Thalhcitn)
Čisto naravna alkalijska. Priznano najboljša zdravilna in namizna voda. Edina zaloga za avstrijski jug
Edmund Rooss, Kranj.
Prodajalka
zmožna samostojno voditi podružnico v večjem kraju Gorenjske in katera je zmožna enostavnega knjigovodstva, ne izpod 20 let stara
se sprejme takoj.
Pismene ponudbe naj se vpošljejo na upravništvo „ Gorenjca". 144 3—3
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jabolčnika, skoro enako pristnemu lahkemu vinu se napravi sama iz najnovejše iznajdbe „Jablus". Iz „Jablusa" napravljena pijača vzdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj »Jablus* z navodilom vred samo K 5*30 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo
„Jablns", Podplat, Štajersko.
Pojasnila zastonj in franko. 151 3-2
Alfonz Breznik v LJubljani
Kongresni trg štev. 13, nssproti deželnega dvorca
e. kr. zapriseženi isvedenec in učitelj »Glasbene Matice".
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi specialitet) in muzikalij. Najraznovrstnejša izhira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila >n uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkušen. 27 20