KAJ JE POVEDAL BOTER MATJAŽ
OSKAR HUDALES 6. V azijskih Benetkah
Kadar pri nas sveti Matija led razbija, je navadno povodenj. Bližnja
reka prestopi bregove in v nekaj urah je vsa vas pod vodo. NaŠ vrt visi proti sredini in ko se ta kotanja napolni z vodo, imamo kar pri hiši Hčno jezerce. Ob neki taki priliki sva s Franckom prišla na srečno misel. da si narediva splav. Kaj hitro je bil gotov. V drvarnici sva našla nekaj kratkih riesk in jih na hitro roko zbila v »Iadjico«. Ker obeh ni držala, se je zdaj ta, zdaj oni prepcljaval po »morju«. Da sva se pri tem važnem opravilu tudi kolikor-toliko zmočila in da naju je tudi zeblo, je razumljivo. A kaj sva se menila za to!
»To je pa zares vidcti kakor v Benetkah a\i v BangkokuJ« sva začula sem od plota. Boter Matjaž, obut v visoke škornje, jo je mahal k našim v vas.
»Kako je videti?« sva vpraŠala potem, ko sva pozdravila. (Mislitn, da nisva pozabila na to).
»Kakor v Benetkah,« je ponovil boter, »in v Bangkoku. Saj menda vesta, kje je to.«
»Benetke že, toda.. . kako ste že rekli?«
»Banfikok. Ze vidim, da je to ena izmed slabih strani v vajinem zemlje-pisju. V hišo pojdita, da vama povem.«
Prišedši v toplo sobo, smo poiskali atlas in boter je povedal to-Ie:
»Da so Benetke zgrajene na morju, to že vesta. Na podoben način se nahaja na vodi tudi mnogo hiš na veletoku Menam, ki teče skozi Bangkok, glavno mesto države Siam v Aziji. Zato pravijo temu mestu tudi azijske Benctke. NckoC smo se z našo ladjo mudili nekaj dni v Bangkoku, zato nisem hotel zamuditi prilike, da bi si ogledal posebnosti tega mesta. Najel sem si čoln z visoko zavihano krmo in spretni vcslač me je kmalu zapeljal med nepopisni vrvež, ki vlada na Menamu. Karosupnil sem.
Na obeh brcgovih veletoka se dvigajo nešteti pozlačeni stolpiči prav-ljičnih palač, pod njimi v reki pa so zasidrane plavajoče hišice, večinoma same prodajalnice. Žgrajene so v značilnem siamskem slogu z ukrivljenimi strehami. V njih. imajo siamski in kitajski trgovci razloženo svojo robo. Pred
164
plavajočimi trgovinicami pa se gnete nešteto čolnov najrazličnejših velikosti in oblik. V njih sede Siamci, Kitajci in Malajci, kupujejo, prodajajo in meše-tarijo. Pobožni učenci vozarijo svoje učitclje. dostojanstvene budistične du-hovnikc, oblečene v dolga rumena oblačila. V gibkih čolničkih se gnetejo med množico vozil urni pismonoše, drče od ene plavajoče hiSe k drugi ter razdajajo pošto, ki leži v vreči na čolnovem dnu. Najbolj t^lasni so kitajski kuharski umetniki. V drobnih, orehovirn lupinam podobnih eolnih, kuhajo riž ter ga s pečenimi ribami vred prodajajo svojim plavajočim soscdom. Ti kuharji narede največ kupčij. Nihčc, ne kupec ne prodajalec, se ne more odreči njih dišečim dobrotam.
Po sredi velereke plavajo okorne kitajske džonke. Velike ladje vozijo ogromne tovore riža nove žetve, a počasni vlačilci se trudijo po reki navzdol s splavi dragocenega tikovega lesa, ki je morda že več iet na potu in je slednjič v Bangkoku, kjer ga požirajo ostra rczila na velikih žagah. V prista-nišču ga naložijo na jadrnice in odpravljajo v daljne dežele. Tam Icže tudi oceanski vc-likani, na njih jamborih plapolajo zastave vseh velikih narodov. Vse to pisano življe-nje pa se koplje v vrocih žarkih tropskega sonca.
Ponoči nudi široki Menam šc bolj oear-Ijivo sliko. Cloveku se zdi, kafcor bi živel v pravljici. Po polnoči kar gomazi na obuh bregovih srčkanih ladjic, razsvetljenih z lam-pijončki. Od daleč se vidi, kot bi sc po reki spreletavalo na stotino kresničk v različnih barvah. V čolničkih sede ravno tako maj-Čkcna siamska dekleta in žene tcr prodajajo sadje, sočivje, perutnino in jajca. Njih drob-ni glasovi se mešajo ined pritajeno pljuska-nje veletokov. Mlečno beli mesec razlijc preko rcke svoje žarke, da je videti kakor bi se valovi kodrali v samem srebru. Nekaj mehkega in sanjavega se preliva skozi temo. Ko pa se noč umakne na novo rojenemu dnc-vu, se na Menamu zopet rodi hrupno vrve-nje težkega boja za kruh.
Vsako leto enkrat se na veletoku vrši sijajna procesija. Blizu Menamo-vega ustja je otok, a na njem prekrasen tempelj, v katerem se zrcaJi vse bogastvo te rodovitne zemlje. Tja se na ta praznik napoti siamski cesar v hleščečem sijaju svojega bahatega bogastva, daruje bogovom in jim obljubi zvestobo. Že v zgodnjem jutru je videti dolgo vrsto bark, s petdesctimi veslači v vsaki. V lahkem taktu se zibljejo po reki navzdol. Sredi te svoje-vrstne procesije se ziblje z zlatom okovana in s pošastnimi liki okrasena ladja. Na njcni sredini se dviga visok prestol, na njem pa sedi sam cesar. Nato mu v nekoliko manj bogatih čolnih slede sorodniki, dostojanstveniki, vojaki in ljudstvo. Vse ga spremlja v tempelj, kjer on daruje bogovom in se za-obljublja«.
»2e ve zakaj,« sem si mislil po botrovem pripovedovanju. »Midva s Trančkoni ne bova ob najini luži nikdar postala tako bogata, kakor je on ob Mcnamu.«
165