ANO XII. — NÜM. 214-215 NOVIEMBRE-DICIEMBRE 1945 hä wflPÄ isädtom LETO xn. — ŠTEV. 214-215 NOVEMBER-DECEMBER 1945 Lejos, mäs alld del lago. a los pies de las lejanas montanes estä la casa! Hay peligros en el camino: gente mala, quizas bestias ra-bioas, precipicios peligrosos, hambre y sed y cansancio . . . Es un simbolo de nuestra vida, que es el camino hacia la eterna Patria. Asi nos dete-nemos en el mes de Maria irente a la imagen de nuestra Madre divina, que ha de coaducir-nos a travčf de los peligros de la vida presente hasta la casa celestial. El creyente verdadero se entrega en las manos de su Madre divina. Esa mišma je nos llevö a Lujän, e hizo llegar nuestras oraciones a los lejanos santuarios de Brezje y Monte Santo y nos reunirä en una sola esperanza junto al altar de Maria en el mes a ella dedicado y en Nueva Pompeya el 9 de ')iciembre. Dolga je še do doma pot. Tam za vodo, tam pod daljno goro ga čaka dom. Zato se mladi potnik priporoči Marijinemu varstvu. Tako se veren zemljan zateka k Mariji v vseh svojih potrebah, posebno pa priporoča njej svojo najvažnejšo zadevo: svoj povratek v večno domovino, ki jo v megleni daljavi slutimo, ki je nemara že prav bliz-u. Tako smo hiteli oni dan v Lujän! Tako bomo pohiteli 9. decembra v Nov* Pompejoi ; i*-~ —T7. 7 S~.rb— ■ V • EL 9 DE. DICIEMBRE sc reaiizard la peregrinacičr. eslovena a NUEVA POMPEYA. Se miciarä a las 15.30 ho-ras con el rysetrio, seguirä ei sermon. cantos y , luego la visita qL camarin. Dos alegorias, .ppoductoa’.de*la d^racion^ populär en el siglo pasadöi La.yor«tctin .y\ en-i oL'cemoBteriö Solz zapustil dol si uboge tuge poln in strasti Src prevdarnih tukaj mnogo bridko za teboj ječi. • Črna zemlja Tebe krije Zdaj počivaš brez skrbi Duši tvoji sonce sije, • sonce večne radosti. Prava tam je domovina. Sladka, mila naj Ti bo. Slava božjega naj Sina Sveti večno Ti krasno. ■ . t En la lotograiia se ve una parte de los peregrinos a Lujän el 7 de' očtubre. Que ene ne diferencia hay entre los lujosos cementerios de las modernes ciu-dades y de los antiguos pueblos eslo-venos. Alli las humildes cruces, el cerco de bloques de piedra, los crisantemos... Aqui las bövedas suntuosas, estatuas doradas, cristales brillantes de colores... por fuera con frecuencia una jactancio-sa vanidad de los sObrevivientes, por dentro un olvido absoluto .... En la modestia de aquellas se expre-sa la profunda esperanta cristiana, que, inspirada por la te,- centempla a traves de la tumba,. la verdadero“ vida de la dicha eterna. Los aneianos-> viene« a! cementerio para tomar aliento para el camino y fa-tigas quetodavia les quedan andar. Los madures' viehen aprender la serie-dad de la vida. Los ninos no profana« la gravedad del lugar con su inocehte' alegria. Skromna so slovenska pokopališča, pa so izraz žive vere. Krizantente te prekrasne vtthtne rože,- pričajo, da na naših pokopališčih ne mori obup, temveč zmaguje krščansko upanje. Saj je smrt le prehod iz življenja v večnost. Za verne ljudi je začetek resničnega življenja in večne sreče. Zato točimo na grobeh solze upanja in vdanosti v voljo nebeškega Očeta. Zato otroci, potem ko so opleli grob svojih dragih in ga okrasili s svežim cvetjem, tudi nedolžno zarajajo, in še ščin-kavec jim pride pomagati. Zato hite na pokopališče k zaupni molitvi in pobožnemu premišljevanju stari; lam najdejo vteho tisti, katere življenje bridko obišče v polnosti življenja; tja prihaja mladež, da na gorbeh umeva resnost življenja DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 -0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 url zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldčm 4924 Telefon 59-6413 Reg. Prop. mlel. 155424 CERKVENI VESTNIK 18. NOV.: Maša na Paternalu i za f Janeza Turk. Pri sv. Rozi za rajne f Peršolja. Molitve na Avellanedi. 25. NOV.: Maša na Avellanedi za + stariše Ošlaj in Vogrin. Pri sv. Rozi za f luka Jug. Molitve na Paternalu. 2. DEC.: Na Avellanedi za f starixe Kukovič in Kra'j. Pri sv. Rozi za družino f Peršolja. Molitve na .Avellanedi. 8. DEC.: Pri sv. Rozi ob 12 h za | Andrei in + Kat. Makarovič. 9. DEC.: Maša na Paternalu za Anton Anderlič in f Jožefa Ličen. Zapoie žolni zbor. Pri sv. Rozi za + Luka Jug. Molitve ob 15.30 v Novi Pompeji. .16. DEC.: Maša na Paternalu za + Jožko Vovk in prvo sv. Obhajilo ob 930. Pri sv. Rozi ob 12 za J- Franc Dobravec. Molitve na Avellanedi. 23. DEC.: Maša na Avellanedi Stariše Černič. Pri sv. Rozi za + Jožefa Budin. M^olitve na Paternalu. 25. DEC.: POLNOČNICA na Pa- ~ ' ternalu • *a f* č* g. Ernesta Bandelj. Ob 10. uri na Avelanedi v n. Eme Tavčar. Molitve na Paternalu. POROČILI SO SE 70R8NA GREGORIČ $z Voaerskega ter ŠTEFAN K8T.TNOVRKT v rerVvi Sv. Roka. Istotam BOG05I ® V PF.TPTMTR tr Cizlia, Klanec, ter MARIA MONTEVERDE. Pri sv. Pari X.IDIA TRAVERSO in FERNANDO BOCCI. V San Cavefarto v Liniersu se je poročila M 8 PD * FERLETIČ z ženinom SALVADOR ALECCI. • KRŠČENI pri Sv. Rozi VILJEM JORGE Klanišek, M 8RITA TEREZIJA KEBER ter HUGO ALBERTO PELJHAN. V Pl. Huineul ie bila krščena ANA JULIJA OSOVNIKAR. PRVO SV. OBHAJILO . bo na Paternalu 16. decembra. Priglasite že preje otroke, ki preimejo ali so že prejeli to leto prvo sv. Obhajilo, da se vdeleže tudi te naše prelepe slovesnosti. SP O VEČ bo Jfta Paternalu, Avalos 250, dne 15. dec. ob 14 , uri. Pripeljite tedaj vse prvoobhaiance, da se nauče nastopa in skupne moiitve. SHOD V NOVI POMPEJI in glavni shod bratovščine bo 9. dec. Začetek ob 15.30 uri. Vse kot po navadnem redu. Prinesite s seboj knjižico s pesmicami. Kdor je še nima, si io bo lahko tedai dobil. SEJA BRATOVŠČINE NA AVELLANEDI 18. nov. ob 15 uri. Na PATERNALU 25. nov. ob 15.30. NOVA SV. MAŠA bo na Avellanedi 2. decembra ob 10 uri. Isti dan bodo ne Avellanedi tudi peeldanske molitve ob 16 uri. Kdor bi se želel vdeležiti skupnega slavnostnega kosila, naj se priglasi na Pasco 431 ali na Avelalnedi pri Gombocu Andrej (Dean Funes 254) ali na Pineyru pri Šerugu (Santiago Del Estero 1932). 2. dec. bi po običajnem redu bila maša na Paternalu, a ker bo novomašnik posvečen tiste dni preje in bo 8. dec. imel novomašno slovesnost v Villi Regini, zato bo naša novomašna slovesnost 2. dec. in na Avelanedi, kjer je bila napovedana za 30. sept., a je bila odgodena, ker novomašnik še ni dopolnil predpisane starosti in ni prišel pravočasno spregled iz Rima. Na Paternalu pa bo sv, maša 9. in 16. dec. IZSELJENSKA NEDELJA se praznuje v novembru. Mi jo bomo praznovali 9 decembra. Spomnili se bomo sobratov raztresenih pa širnem svetu ta dan na Paternalu in popoldne v Novi Pompeji. NA GROBEH. Na Vseh Svetnikov dan se je zbralo dopoldne prav lepo število rojakov pri sv. maši obletnici za rajno Marfco Jazbec. Prav v teh dneh, ko hitč misli vseh vernih zemljanov nad zvezde, je lani ta dobra mladenka odhitela v rajske višave. Za njo pa kipi še vodno ljubezen sta-rišev in vseh kateri so jo poznali. Tem toplim čustvom je bil dan izraz ta dan pri sv. maši, kjer jo mladi zbor zapel žalostinko. Popoldne pa se je zbralo mnogo rojakov in njene sošolke ter vzgojiteljice, da izpričajo svoja čustva do rajne. Tri plošče krasijo lepi grob. katere pričajo ljubezen do nenorabne hčerke, rojakinje, članice in prijateljice. ŽALNA VAHTNA SVSČANOST Vsako leto se zberemo v juaoslovan-ski grobnici. Tako tudi letos. Daleč so gobovi naših dragih in ne moremo nanje. Zato pa se zberemo tukaj, a misli naše hitč tjakaj. Toda ni rardalje. ki bi nas ločila, ki smo troci božji in v večno domovino aamenieni. Samo tenka stena nas loči, skozi katero drže vrata, ki je smrt. Tako povezani smo z našimi rajnimi, da jim celo pomagati moremo z našo moli-tviio in dobrimi deli in njihove pomoči moremo biti deležni, če smo ie vredni, kajti oni so božii prijatelji, katerih prošnja mnogo zaleže, če prosijo za nas. Ta misel nas je združila v skupni molitvi za rajne. Mladinski zbor je prior avli izbrane pesmi in je s svojim petjem prav zelo zadovoljil obilno množico. Naj bo gospodu Cirilu Jekšetu in pevcem v prijetno zadoščenje, ker so svojo naloao odlično spolnili. Še več pa naj jim velja to, ker so s tem izkazali ljubezen rainim, ki v Bogu počivajo: oni so najbolj hvaležni plačniki za vsako izkazapo delo. IZ UPRAVE^ Ker je bil g. Hladnik na 'potovanju, je izdaja D. Ž; zastala do tega dne. Ker je pa blizu tudi že Božič in božična številka izide pred Božičem, zato izidemo danes v dvojni številki: (214 in 215). ZA TISKOVNI SKLAD so prispevali.- Špacapan 3.—, Brencelj 1.,—, Božič 1.—, Kos 1.—, Vuk L—/Cigoj 2.—, Cigoj 1.—, Šeruga 1.—, Filipič 1.—, Jajčič 2.—, Pirih 2.—, Turk 1.—, Furlan 1.—. Škof 1.—, Marušič 1.—, Kragelj 4.-—, Repic 1.—, Černič 3.—, Simčič L.—, Bukovec 1.—, Grilanc 3.—, Guštin 1.—, Kodrič 1.—, Lenkič 2.—, Lavrenčič 1.—, Mislej 1.—, Pirih 3.—, Čufar 2.—, Leskovec 6.—, Pahor 1.—, Rogelj 5.—, Kukanja 1.—, Neimenovani skupno 12 $ V manjših zneskih 3.— LA VIDA ESPIBITUAL Revista mensual. Direccičn: Pasco 431 U. T. 48-3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administracičn: Paz Soldčm 4924 U. T. 59-6413 Suscripcidn anual $ 2.—. NUESTRO FESTIVAL Fuč un acontecimiento gratisimo el festival que se realizö el 30 de Sept a beneficio de nuestra Revista. Con puntualidad absoluta empezö el programa, con la satisfaccičn mas com-pleta del numeroso puhlico, que llenö el salčn hasta el tihima rinconcito. Ya no “cabia mtis un alfiler". El desarrollo del programa siguič sin demoras, provocando interminables aplau-sos del publica, aue se entusiasmö hasta el colmo con los hermosos cantos y hailes tipicos eslovenos y o tros. Las rev. Hermanas Francise an as. las exalumnas y exalumnos, como los ninos del Colegio de las hermanas h an apor-todo su mejor contribucičn para un čxito tan completo. Las senoritas Joaquina y Salomč Kipi prenararon con oran gusto arilstico los balles “Jota" y “Zambra Gitana". Dos puntos omenfsimos nos brindč el coro juvenil de Avellaneda. bajo la direccičn de Cirilo Kren. Un gusto musical inapreciable nos produio el con>»nio crquestal del Profesor Manuel Macedo. Para distroccičn aleare v esoarcimien-to locoso sirvič el sainete “Apuros de un fotčgrafo", presentado por los mucha-chos de la porroauia Santa Inčs. El broche final lo ousieron los ičvenes de la parroauia Santa Rosa con la co-media “Los tre s valientes" de feliz reali-zaričn. El resultado del festival fuč completo tamhičn en su narte material, ya aue dejč 493 S en limpio para el beneficio de la Revista. Agradecemos la generosidad de nues-tros buenos amiaos, aue han cooperado tan dadivosamente en la rifa, primero a las senoras Cotič. Kerševan. Koaoj, Frau. Jamšek v las seSoritas Vida Hebron, Marica Koradm, Vida K:uder, Noti Wider. Rosa Marušič. Maria Grežer. Elena Božič. Angela Lakner. Carmen Jacuč y las demčs aue tan activamente con-trihuveron čxi?o del festival con la orga-nizacičn de la Rifa y con la venfa de premios y dulces. En el remate de la pulsera. regalo de la senora de Poli y de los discos, rega-lados por la senora Maria pernic. se hizo muy visible la generosidad de muchos amigos aue tiene nuestra Revista. Espe-cial agradecimiento debemos a la Sra. M. Čemic y su amiga. a la senora de Castaneda y a Lucia Kukovič. Enire los muchos presentes nos hemoe felicitado muy especialmente con la pre-sencia de algunos, venidos de blen le-jos, especialmente el P. Miguel Visko-vich. de Cčrdoba, aue tuvo el ašo posodo entre nosotros su primera misa y e st d. ahora de teniente en la parroquia del Pilar en Cčrdoba: de Rosario estuvo.presente el S. Branko Rubeža,- cčnsul yu-goslavo allf. Finalmente debemos agradecer al Rev. Padre Director del Colegio Don Bosco que nos facilitč el salčn tan generosa-mente, como al podre prefeclo. que pu-so a nuestra disposicičn no sčlo los ele-mentos necesarios sina tambičn esos jč-venes, exalumnos salesianos, aue tan prontamente tenian arreglado el escena-rio y mantenian en perfecta funciona-mfento el altoparlanie- CERKVENI VESTNIK Doberšen del rojakov je bil neprijetno prizadet z objavo Slovenskega lista, da v naprej ne bo več v njem “Cerkvenega vestnika". Nimam namena polemizirati. Saj vem da vodstvo Slovenskega lista imajo v rokah resni možje, kateri resnično žele držati list na višini sodelovanja vseh resnih in razumnih naših ljudi. Pač pa naj dodam nekatere misli v prevdarek. NemcL Italijani in Francozi kako bi bilo vendar nemogoče vzdržati med nemara v njem jaz začel razlagati politiko bivših “slovenskih klerikalcev", ali da bo to nekaka “protiofenziva domobrancev ali belogardistov" . . . Tega se ni treba bati. Saj prav zato sem se od vsega začetka odtegnil in nisem prisostvoval nobenemu posvetovanju, da bi moja navzočnost ne odbila kake skupine, katera išče iskrenega sodelovanja. S tem sem ravno hotel dati izraza mojemu stališču, da naj bo Slovenski list nad vsemi strankarskimi tendencami, katerih mi tu prav nič ne potrebujemo. Saj mi rabimo list le za naše informativne, kulturne in socijalne potrebe, katere so vsem skupne, ne potrebujemo pa nobenega političnega glasila, ker v naših slovenskih zadevah je politika ne le brezpredmetna, temveč celo škodljiva, ker nas samo razcepijo. če se s tem "športom" zabavamo. Kdor se čuti poklicanega v politično delovanje, ima na razpolago na stotine tukajšnjih časnikov in vse obstoječe in imaginarne stranke katere si želi. Mi pa, kot tujci, ki nimamo tukajšnjega državljanstva, ne rabmo med nami nikake politike, ki razdvaja ljudi tukaj in tudi ni nam nič koristno, če upeljemo med nas politiko od doma. Naša dolžnost tukaj je. da našo domovino dostojno predstavljamo z našim resnim delom, poštenim obnašanjem in vidno skupnostjo, katero bomo vzdržali le. če se odrečemo vsakemu strankarskemu fanatizmu v naših časopisih in v naših društvih, ter dokažemo potrebno strpnost s sorojaki, katerim moramo priznati v naših ustanovah iste pravice, katere zahtevamo zase. Če je mogoče, da v Švici žive složno Nemci, Italijani in Francozi, kako bi bil ovendar nemogoče vzdržati med nami skupnost v tujim, ki smo vsi otroci istega slovenskega naroda, katerega smo dolžni tu vredno predstavljati, in ki imamo vsi isti ideal: veliko in močno Jugoslavijo. Nekateri so morda proti cerkvenemu vestniku, ker jih vznemirja beseda o večnosti in smrti. Marsikdo si zatiska oči pred stvarnostjo življenja, toda vse to mu nič ne pomaga pred neizprosnim tekom dogodkov. Bolezen, nesreča, bridkosti in sama smrt kljub vsemu izmikanju vršijo nadležno delo božjih klicarjev in nam oznanjajo, da nimamo tukaj stalnega bivališča, temveč, da smo namenjeni proti večni domovini. Cerkveni vestnik jim ne namerava pridigati o tem. Take stvari imajo svoje pravo mesto v Duhovnem Življenju, ki mi že samo da preveč dela in mi je bilo samo ustreženo, ko sem bil razrešen dolžnosti dopisnika Slovenskega lista. Organizirano borbo pa so dvignili menda proti cerkvenemu vestniku tisti nestrpneži kateri so vedno krivi zmede v koloniji. To so skrajneži, kateri vedno rušijo enotnosti Pravijo: če bo oni pa mene ne bo! Če boste pustili zraven tiste, pa nas ne boste imeli .... Saj menda nimamo rogov! Pa še rogata žival v miru živi! Ali mar nimamo stotere interese, ki nas družijo? Mesto, da bi položili odgovarjajočo važnost na tisto, kar nam je skupna potreba in s strpljivostjo potrpeli v tem, v čemer nismo enotnih misli, pa se dobe rojaki, kateri samo za tistim hlastajo, kar bi moglo razdirati! Niti od daleč nisem želeL da bi napravil iz Slovenskega lista glasilo mojih osebnih nazorov ali versko glasilo naše kolonije. Samo to sem želel in želim, v interesu ogromnega dela rojakov in naročnikov Slovenskega Lista, da naj se objavlja v njem tudi kronika dogodkov verskega značaja v obvestilo naše javnosti. Od vseh strani mi prihajajo pritožbe, kako da ni bilo v Slov. listu napovedano, kaj bo in kje v vahtnih dneh: da niso vedeli, da bo maša za tega in tega .... So pač prezrli v Slov. listu obvestilo, da cerkvenega vestnika v naprej ne bo, ker tako zahteva "večina" . . . Slov. list vemo da želi ustreči vsem. To je seveda nemogoče, če se ozira na zahteve nestrpnih skrajnežev. Če list popušča na eni strani in ROJAKOM NA JUGU V ZAHVALO. Č. g. PerniSok me je že davno rabil v svoj planinski raj v Neuquenu. Bilo je na vrsti, da v kratkem obiščem rojake na jugu. Ker je č. g. PemiSek po oktobru navadno ie na svojem misijonskem potovanju, xato sem porabil pretekli mesec za mojo pot na jug in sem tako obiskal rojake v Rio Negro, v Neuquenu in še dalje na jugu ob jezerih. S č. g. Perniškem sva bila skupaj 4 dni. Naj se zahvalim za ljubeznjivost vsem rojakom, Id so me prav prijazno povsod sprejeli- in gostoljubno postregli, tako v Cipoleti, Colonia Centenario. Cinca Saltos, Villa Regina, Plaza Huincul, Plottier. San Martin de los Andes. Bariloche in drugod, kjer sem se srečal z našim človekom. Potovanje je bilo dolgo 19 dni, na katerem sem prevozil čez 5000 km in izpolnil do pičice začrtani spored potovanja. V D. 2. bom ie opisal nekatere posebnosti tega potovanja. Nisem obiskal rojakov v Bahiji Blanki in Lomi Negri, ker nameraavm to storiti tedaj, ko bom šel na evharistični kongres v Punta Arenas. če mi bo to dano. Janez Hladnik. skuša ugoditi enim, bo pa na drugi strani zgubil. Treba je prevdariti, kaj je res umerjeno in držati se tistega. S tem se vedno reši višja korist. Pravi nekateri: mene tiste stvari nič ne zanimajo . . . Koliko je v listu stvari, katere ne zanimajo vseh! Na Paternalu je malo mar ljudem za oglase, ki priporočajo trgovino v Villi Devoto . . . Saj nihče ne prebere vsega časnika. Če kupiš Prenso. pogledaš samo tisto, kar te zanima, pa si zadovoljen in te nič ne moti drugo. Kako malenkostni smo! Vsi veliki časo-pisL ki imajo svetovni sloves, imajo na razpolago prostor za verske vesti. Celo posebne poročevalce imajo zato plačane! In naš list, kateri naj bi nas predstavil kot izobražene, ki upoštevajo tudi pravice in potrebe in želje svojega bližnjega, naj služi samo nestrpnežem, ki odrekajo pravico vsem drugim! Zato prosim vodstvo Slovenskega lista, naj upošteva željo umerjenih Slovencev, da se v Slov. listu spet da prostor cerkvenemu vestniku. Rojaki pa. kateri uvidite upravičenost te zahteve sporočite to Slovenskemu listu ali pa meni, da nato predložim ravnateljstvu Slovenskega lista. Ob enem pa prosim Slovenski List, naj se drži zvesto začrtane linije nad vsemi strankami in prepiri. V to vrsto spada tudi objava spisov, kateri napadajo vero in verska čustva, kakor se je. najbrže neopaženo ukradlo v zadnjo številko nekaj vrstic v dopisu, ki ga podpiše ‘‘Mary Urbančič", očividno povzeto po kakem sevemoamerikanskem listu. Naša skupna linija je lepa in srečna Slovenija v močni in ugledni Jugoslaviji. Za tem pa brez strankarskih sporov spoznavati vesele in žaloetne dogodke naše domovine in naših rojakov, brez potvarjanja dejstev, kot ljudje, kateri hočemo vedno pogledati resnici v obraz, tudi tedaj, kadar je boleča ... A vedno na delu kot zvesti domoljubL kateri ljubimo domovino brez ozira na to, če nam je njeno vodstvo ali politika po naših željah. Janez Hladnik. m©M MPOHl©! MDB' Puesto el sol, dijo el dueno de la vina a su mayordomo: Uama a los trabajadores y pägales el jornal. empezando con los ültimos. Venidos pues los que habian ido cerca de la bora undöcima recibieron čada uno un denario. Cuando por iin legaron los primeros se imaginaron que les darian mas. Pero igualmente recibieron čada uno un denario, y al recibirlo murmuraron: estos Ultimos no Han trabajado mäs que una Hora y los has igualado con nosotros que hemos soportado el peso de todo el dla y el calo». Mas el dueno respondiö a ur»o de ellos: Amigo, yo no te hago injusticia. 4N0 te arreglaste conmigo en un denario? Toma pues lo que es tuyo y vete . . . lAcaso no puedo nacer de lo mio lo que yo quiero? iPor qu6 es tu ojo envidioso porque soy yo bueno? (Mat 20, 8-15). Judas Iscariote drjo: it'or que no se ha vendido este per-fume por trescientos denarios para limosna de los pobres? Esto dijo no porque le importaba de los pobres sino porque era ladrön y, teniendo la bolsa, defraudaba el dinero que se echaba en ella (Juan 12, 4-3). Porque del interior. del corazön del hombre proceden los malos pensamientos, los adulterios, fornicaciones. hurtos, ava-ricias, malicias, iraudes ... y la envidia . . . (Marc 7, 21 s.) La caridad es sufrida. es dulce y bienhechora; no tiene envidia, no obra percipitada, no se ensoberbece, no es ambi-ciosa, no busca sus intereses, no se irrita, no piensa mal . . . (I Cor 13, 4 s.) He aqui algunos pensamientos. caracteristicos evangelicos, acerca de la envidia, de todos los vicios el mäs ridiculo, porque sin darle al envidioso ni siquiera un momento pasg*qT de placer le envenena el corazön y amarga la vida pues: ö* corazön sano da vida al cuerpo, mas la envidia es carcoma de los huesos (Prov 14, 30). Al terminar la guerra se concentran los anhelos de todo el mundo en la esperanza de la paz. Pero parece que araigaron tanto los odios que ya no hay como arrancarlos del corazön embrutecido. La gente no quiere volver sobre los pasos del Evangelio, donde estä indicado el camino que conduce a la paz prome-tida en Belen al entrar Jesucristo .en el Mundo. El enemigo No. 1 de la paz es el egoismo; si no se ama al pröjimo como a si mismo ya se abre el paso al odio . . . No. 2 es la soberbia; cuando uno se cree superior, levanta con eso la pared que separa. No. 3 es el materialismo; si se consideran las riquezas como el objeto supremo de los anhelos, se vive ar.sias jamäs satisfechas. No. 4 es la sensualidad: si se busca la dicha en goces sensuales es tanto como el sediento dormido que suena tomar agua y queda con el mismo ardor .... Podriamos seguir con una lista larga de los enemigos de la paz y de la dicha humana, pare-cida a la lista de las eniermedades que amenazan la salud de nuestro cuerpo. Nos limitaremos a la envidia, el enemigo “quin.ta columna", el mäs disimulado de los enemigos de la paz y de la dicha, que sabe iiltrarse desapercibido en el corazön y desde adentro socaba la tranquilidad. Jesucristo dedicö una atenciön especial a quitarle el disfraz: . . . Bien contentos entraron los trabajadores en la vina, conformes con el sueldo acordado. Pero al ver, que se pagö lo mismo a aquellos que entraron mäs tarde, les invadiö la envidia con “el pretexto de la justicia" ... — Por cierto que a Judas no interesa-ban ni lo mäs minimo los pobres; sin embargo le sirven ven para disimular su envidia y oodicia! . . . Cuando volviö arrepentido el hijo prödigo, se entristece su her-mano mayor, disfrazando su envidia con la apariencia de una queja justa: Yo he servido tantos ahos fiel y nunca se me diö ni siquiera un cabrito para hacer fiesta con mis amigos, . . . para ese miserable, que despilfarrö toda su berencia con su mala vida. se hace fiesta a su vuelta con un ternero cebado ... — Los fariseos ardian de envidia contra Jesus. Lo perseguian y lo acusan delante de Pilato disfrazando su mezauin-dad con un falso patriotismo . . . Late joven sacer-dote tambiön cayö victima de la guerra, asesinado ale-vosamente en un viaje. f Č. g. Ernest Bandelj iz Branice. Slika ga predstavlja na dan nove maše 1938. Služboval je v raznih krajih, slednjič v Brjih pri Črničah, od koder je šel n° obisk k sestri v Dörnberg in ga je na potu zadela zločinska roka. Padel je kot žrtev za svobodo domovine. Tukaj žalujejo za njim bratje Franc. Emilio in Andrej ter mnogi drugi sorodniki. Sveta maša za rajnim bo polnočnica na Sveti večer, ob spominu, ko je Gospod Jezus oznanil mir ljudem na zemlji, katerega je rajni Ernest, kot božji služabnik, zgleden ter goreč duhovnik oznanjal svojim vernikom. La envidia quiia asi la conformidad a honestos cumplidores de su deber, impulsa a malvados para cometer crimenes, estorba la uniör. cordial en las familias y siembra confusiön. POR QUŽ ES TU OJO ENVIDIOSO si soy yo bueno! Poco es lo que uno necesita para su vida tranquila. Buena ensenanza nos diö Jesus que aunque dueno de todo lo visible e invisible, no tenia er, su präctica posesiön donde poder apoyar su ca-beza. Tumba ajena recibiö su cueipo muerto. Entre las ocho bienaventuranzas indicö el primer lugar: a los pobres .... r;baiale mimo. Šele že z celo uro čakania smo odrinili snet no isti poti. koder sem se včerai vozil. Ko ie n"lman zatrobil za prihod v Laishi. ki er ima 10 minut odmora, se ie vsula otroška drobniad iz zaveda. da so me deklice skorai nesle. Dana na mi ie bila ?o cela ura. do sem se tam zadržal, kaiti autobus ie nekai nočnini, šele čez uro je šofer zatrobil v zna-men;e. da odhaiamo. Snet smo se anali dalie. Sonce ie kurilo nad nami. motor nod rom| in še treslo nas ie, da ie bilo kaj. Tako smo drveli skozi enolično pokrajino, polno mrav- En Laishi, ter. Formosa, hay ima misiAn franciscana, con cole-aios para ninos v ninas de la tribu indic "tobas". La mieiAn liene extensns bosa»es y camnos para sustentar a los indi-genas que tienen alli su trabajo y su pan. Se ve en la foto la capilla al termin ar el m es de Maria. J ljišč, sem pa tja kaka skupina dreves, čreda živine samotna domačija sredi praznega polja . . . Tako smo brzeli naprej in v kraju Irigoyen smo postali pred obcestno kovačnico, kjer ima nek Bulgar tudi pivnico. Kaj je sedaj? Več kot eno uro so nas držali tam. dokler riso spravili v red mašine. Opazoval sem kovača in nisem se zmotil v oceni. Bil je naš človek, Slavonec, ki mi je povedal, da živi ne daleč od tam nek Slovenec "Francisco" v kraju Colorado, ki spada že v Colonia Zapallar. Ni mi bilo mogoče misliti na to, da bi ga obiskal. In še drugih rojakov nekaj živi tam. Poznani so mi družina Čufar, doma od Tolmina. Kdo ve, če se nisem peljal prav mimo njihove hiše? Colonia Zapallar leži ob reki Bermejo. Čez njo nas je prepeljal brod in nato je šla naša pot dalje do mesta Zapallar. Tisto uro bi morali mi biti že v Resistenciji, pa smo bili radi tolike zamude komaj na pol pota, tako da so prišli nam že naproti z drugim vozom v skrbeh, kaj se je zaodilo. Sonce je žaalo, da je bilo kai. Ni čudno če je potnik, ki nas je čakal že več ur. slednjič poiskal senco in tamkaj zaspal rr, pozabil, da je naprej namenjen. Če bi ne mislil zanj niegov dobri znanec, ki je tamkaj v bližini nekaj delal, bi mož lahko soal do noči in še čez. Pol km za nami je že bil zaspanec, pa še se mu ni nič mudilo, ko smo ga čakali, tako da smo morali nazai naproti . . . Je nemarnih ljudi, kateri menilo, da morajo vedno drugi nanie čakati in jim ni nič zato, če moralo zavoljo niih v nevšečnost mnoai drucri. Osel je tekel: Kaj mene briga, če ho še rnstla trava, kadar jaz crknem ... Pa je mnogo ljudi, ki se drže te oslovske modrosti in nič ne računamo r.a to, da jih bo nemara jutri teplo prav tisto, s čemer so danes nadelžni drugim . . . Prav po svoie je zasnal v senci, kot mnoa zemlian, ki zadremlje ob potu živlienja in ga sledniič preseneti smrt, kakor je v evangeliju presenetil ženinov prihod onih pet devic, katere niso nravi čas mislile na olie za svoje svetilke. Ne samo vlak in omnibus človek lahko zamudi. ker je zasnal. temveč tudi dan nrihoda večnoaa Sortnjka ho marsikdo zamudil, ker v dremavosti nič ne misli, da ho prišla tista ura in ie nrav nie nima v računu tedai. ko potrkam na vrata in pokličeio človeka na tisto večno pot od kndor so nihče ne Vme. v resisttnciio. Sama ravnina se ie vlekla pred nami. Krasno no-lje ie to, kadar an zalije dež, a tožna pušča ie v sončni vročini. Toda nridna roka in bistra crlava že nnide način, kako izkoristiti svet, katereaa ie menda Bog ustvaril zato, da bi na r.iem raetel bombaž. Oaromne planiave so bombažni nasadi, ki je značilna rastlina araentin=keaa Čaka. v katereaa srna stnnili, ko smo se nreneliali če* reko Rermeio. Mesta Zapallar ie namreč že v čnkn, ]5 km daleč od reke Bermejo ob kateri Je Colonia Zapallar. Prav oriiazen kraj ie to. Ima kakih 7000 Hudi, največ seveda so traovine in uradi. Do tia pride vlak, a le tovarni promet: drvimo pa ima dobro autohvsno zvezo ’ Pesistoncio in s Saen7 Peno, Id sta največji mesti v Čakn. skoro enako oddalionj. Nismo sA dolgo zadržali. Tmba ie Mio hiteti. ?,e io padal mrak, ko smo sledniič obstali v Resistenciti. ki ie alavno mesto čaka, moderno mesto z lenimi, širokimi ulicami, ■» obilno mdustriia in vsemi ooaoii naoreej. neaa mesta, katero leži v središču boagtega oz.emlia, k- •'ridehve bombaž, ima aaraimv» aozdov» za aradhe-m les. za kuriavo, za kemično mdustriin. Dve železnici i” rftka Parami ter aviionska liniia so žile. do katerih se pretaka Maaastaoie mesta in okolice. Iz neznatne vasi pred 20 leti je Resistencija danes že r.arastla na 40.000 prebivalcev, je sedež škofije in ima že tri župnije za dušno oskrbo prebivalstva ter poleg cele vrste ljudskih šol tudi normalko. Kar k Pavletu Planinec sem krenil, k mojemu prvemu argentinskemu znancu. kajti z njim sva prišla skupaj v Argentino. On vodi tamkaj veliko pekarijo in poleg tega, da pozna vse naše ljudi, ima tudi auto, katerega je bilo meni še tisti večer treba, da vsaj nekatere rojake naalo pozdravim. Nič se ni začudil Pavle, ko sem stopil pred njega. Vedel je iz mojega programa, da se vtegnem tamkaj prikazati, čeprav tega nisem imel napovedanega, ker je pač vedel, da r.ekod bom moral domov iz Formoze in vsa pota vozijo skozi Resistencijo. Najprej sem imel skrb za vlak. Iz Corrientes od-dide vlak v nedeljo večer in me pripelje v Bs. Aires v torek dopoldne. Corrientes leži onstran reke Parami, kakih 20 km više. Do tja vozi brod in lanča iz Baran-gueras, ki je pristanišče za Resistencijo, 10 km daleč v stran. V sedanjem času tehničnega napredka pa ni treba, da bi človek napravil sam tisto 30 km dolgo pot, kajti telefon sam to človeku napravi, in tako sem iaz kar poklical po telefonu in prosil dobrega prijatelja, ki ga tam imam, nai mi rezervira mesto v vlaku. Nasledki dan pridem tja. S Pavletom sva hitro obiskala še nekatere roiake in kar hitro je bilo dogovorjeno, da bomo naslednji dan, po maši r.anravili asado pri Sodii, ki ima kolarsko in kovaško delavnico na primernem kraju, kier bomo lahko malo po naše napravili, in se spomnili katere iz semiških vinogradov v Beli Krajini, od koder je največ roinkov v Resistenciji. In kje bom spal? Nisem hotel nadlegovati v žunni-šču, a moral sem se iti predstaviti, ker bo jutri nedelja in je zato moia dolžnost, da se dam župr.iku na razpolago, če je kai treba. Kar z veseljem me je sprejel, me prosil, da bi prevzel deseto mašo in kar sam mi je ‘udi ponudil posteljo. Še več, pripravil mi >e tudi smrale za boi proti komarjem, kateri imajo v Resistenciji bojda svojo obljubljeno deželo. In kako greste v Buenos Aires?, me je vprašal. Z vlakom iz Corrientes, sem odgovoril. Ni modro, ker vas več stane in tudi ne pride najprej. Vozni red ne pomeni nič za vlak “correr.tino". ker ie tako navajen na zamudo, da se ves svet čudi, kadar točno pride .... To sem mu lakho verjel, ker sem že sam skusil na mojem potu v Posadas, kamor smo prišli s triurno zamudo. GORČICA IN "MOSTAZA" Praktični nasvet župnikov, kateri mi je preskrbel tudi polovično vožnjo na vlaku F. C. Sta. Fe, je moj načrt spremenil, tako da sem odložil moj odhod iz Resi-stencije na oondehek ziutrai, tako da je bila nedelja cela moja. Kar obilo dela mi je dala. Farna in škofijska cerkev ima samo dva duhovnika, tako da je vedno dela še za tretjega, če od kod pride. Niti za brevir nisem dobil časa, ker je bilo v spovednici ves čas dela. Ko sem bil že pripravljen za pristop k maši, sem še hotel pozvedeti če je med mašo pridiga. Seveda je, mi odgovori strežnik. Kdo bo pa pridigal, sem povprašal, ker ni bilo videti tam nobenega duhovnika. Vi! mi gladko odreže far.t. Na, tu jo pa imaš. V škofijski cerkvi, pri veliki maši. pa me kar takole postavijo na prižnico! . . . Še minuto časa sem si vzel, da sem vsaj evangelij pogledal. Bil je evangelij o gorčičnem zrnu. Hm, ne La Senora Adela Zubiaga de Ve-niard. conociendo 1 a s necesidades macesidades materiales y morales de los Indios Tobas de Formosa, no obs-tante su modesta situacičn, p r e s t d una ayuda muy efi-caz al colegio de ninas tobas en Lai-shi. La capilla do-cumenta los gran-des meritos de ella con una plača re- cordatoria al lado del portal. Fu6 una madre modelo. Pas6 a mejor vida el 30. de no-viembre de 1944. bo težko pridigati, ker ta evangelij je pripraven, toda, kako se reče “gorčica" po špansko? . . . Zastonj sem si lomil glavo. Ni mi prišla na misel beseda “mosta-za" ... Že je bil evangelij in že sem bil pred pridigo, a “mostaza" mi ni hotela priti od nikoder ... Pa kaj bi si belil glave. Saj je jaz tako pri nobeni jedi ne rabim in še celo škoduje mi, in tako bom tudi pridigal brez te nevšečne besede! . . . Spomnil sem se na tiste ljudi, ki so kakor vrabci, kateri iščejo zavetje v vejah gorčičnega drevesa . , . Mnogi ljudje imajo vero samo zato, ker od nje pričakujejo kake časne koristi. Kako koristno priporočilo, dober zaslužek, pomoč v kakih zadevah ali na v stiski . . . take in podobne okoliščine delajo iz njih kristjane. Kadar na pridejo časi, da ne potrebujejo duhovnikove pomoči za svoje telesne potrebe: kadar pridejo med ljudi, kateri vere ne znajo ceniti in jo zato zaničujejo kot nekaj nepotrebnega; kadar jim njihovi opravki postavljajo kake težave za spolnievanie njihovih verskih dolžnosti, takrat “so jim pa farji odveč", takrat “ie maša le nepotrebna zguba časa . . ." Božje kraljestvo je kakor tisto gorčično drevo, ki iz malega semena zraste in daje zavetje, senco in streho, a le tistim, kateri iz vere žive in jo spolnujejo. Mnogi, premnogi so se odaljili od tega blagodejnega drevesa, zato zgubljajo svoje življenje v prazen nič in so kakor tisti, ki veter lovi ali teka za mavrico, ki se mu vedno izmika . . . Kadar bo stopila pred njega vsa resničnost življenja in sama bridka smrt, bo kaj malo pomagano z besedo 'mala suerte", s katero je s tako lahkoto preje mamil samega sebe in izbegaval stvarnost življenja. Laže je bilo meni pridigati o gorčici, ne da bi spregovoril besedo “mostaza", kakor pa bo n h'm, ki so živeti brez tistega d’-evesa. ki pomeni socnnlnn in moralno borrrtstvo božjega Kraljestva na zemtii, ki je sveta Katoliška Cerkev . . . Kadar žge vroče sonce ali kadar završi nevihta ali nreti druaa nevarnost, se zateče ptica v zavetie mogočnega drevesa .... Kam se bo pa zatekel zemtian, kadar bo nieaova duša in r.;e-gova večnost začutila bližino prihajajoče božje jeze in smrtne roke? . . . Kadar se bodo odprla vrata večnosti? . . . V VESEL DRUŽBI. Po končani maši sem še pohitel na obisk do nekaterih roiakov, boli odaljenih in nato pa kar tja, kjer nas ie že čakalo kosilo. Ni se zbralo roiakov mnogo, ker jih tamkaj tudi ni, a večina je bila skuom' in dovolj zato, da se ie kmalu oalasila tudi slovenska pesem. Eni Belokranjci, drugi Tolminci, tretii Dolenjci ali od koderkoli slovenske zemlje ... Le škoda, da sem iaz moral kmalu odhiteti da obiščem dobrega prijatelja v Corrientes. Pavle me je zategnil v Barranquero, kjer je že čakal brod, ki me je preložil v Corrientes za dve uri, da smo obnövili prijateljstvo, katero smo napravili pred leti v Puente del Inča. Ko sem se vračal z mrakom se je ravno razhajala družba. Še enkrat smo sedli, še enkrat trčili ir, prigriznili in zapeli, potem je bilo treba pa res napraviti konec. Naslednje jutro sem se udobno namestil na vlaku "santafecino". Cel dan. smo jo pihali skozi prostrano polje in hvalili Boga, da ie zamrežil sonce za precej gosto konreno, ker sicer bi bila vožrva vroča kot žerjavica. Saj so prav tam najbolj vroči kraji republike. Vlak teče dobršen kos do Čaku in zavije nato v prov. Santa Fe. Razlika ie vidna seveda samo na zemljevidu, pa če dobro gledaš, opariš nemara tudi mejnik, ki nravi, da je tam “limite". Dežela na je vseskozi enakolična ravan. Včasih se aozd umakne praznemu polju, koder gospodarijo mravljinci. Tisti svet služi za živinorejo, ker je tam obilo paše v letih, kadar primerno dežuje. Vsekako so jako nestalni gospodarski živlienski noaoii v vseh tistih kraiih. Bombaž ie najprimernejša kultura za tam, ker zahteva malo vlaae. Koder je pa še gozd, pomeni draaocenost, posebno sedaj. Kebračo. ki je alavno drevo, ie ne le najboljše gorivo, temveč je tudi dragocen industrijski les, ker pridelujejo iz njeaa tanin in še nekatere druge kemične produkte. V Villi Ar.geli, ki leži 50 km vstran na stranski progi ima tovarno tanina naš rojak Alfonz Kuhar. Do Snn*a Fe ie daleč 550 km. Od 7 ure do 14 smo ropotali dalje. Charatav, La Sabona, Yapt'aco, Gara-bata. Vera so se vrstite postale. Mesto Reronauista ostane nrecei vstran na stranski procii. Tamkaj skozi gre tudi dnevno pulmar.. ki veže Santa Fe z Resis-tenciin, na praviio, da malokdaj pride aladko skor.i, tako da ie mnaao bolj varno z vlakom, ki tudi rad kai zamudi, toda le kako uro ne na cel dan. kot se zaodi včaci oulmanu. ki si noge polomi na slabi cesti, katero seda' epravlinio v red. Ob 14 uri pa ie pred nami zazelenelo lepše nolie. Ruiava enakoličnost nrejšnie pokraiine se ie umaknila _ PISMO IZ RTflPEGA KRAJA Po*i0 lfl/fl. iz Domžal. T.iuha mola Anica, Ivanka, Kati. Pau-lal Po dolgem času se je zooet vrnil sr^nt dnn. da ne ranet v dulm noao-varirrrn 2 V/rmi. in V**q nrav prisrčno no-r.dravlinm in nnllnMiam. Ne vom. kalro hi rtiqrrlet, da hi Varn moala onikati naše 7ivrlipn$e V polo¥rr?ll volne. V rtrtri vr«ti seveda p?«rt1a čolostno navilo o na^i glaii yrtrrmi, hi smo io iz-cfnhiii »a v^drto. TTmria tp 15. mara leto« oh A. uri rintrm: B^a i» dn-zadn*Aaa nri vrT-vpeti; zadala io ie F^na kan. Bolna ie hita z#» dve lpt1 na led^rr-ah. po*om io ie na udarec od hnmhardirania Domžal 28- h'hnirrria gnravil v aroh. Ti«>t dan nam ne bo norablien strah in mislili «mo., da ho «adni dan. Od no«taie do pošte so vse *hi»e pn^olnoma rmčo prtdotvla gt za vso le bito bi mr>! nobeno na neba visokih dvorih? Kai da morie. bitle živo v kraške skale ukovano, tiho stoče v globočinah, kakor bilo bi bolano? Počili so streli kruti: — Štiri ».rezde SO UaOSnite, - zaioca'e bele v;'e naše vile, v boli ljuti: TJql-mi Veli Toša Z Te*ro. kroti Mafia* iz nod Otlice! Ustanile, zaarmite: kje so narodu pravice?! Dan Samo: Iz bogate Gregorčičeve zakladnice. Snominlamo rojake, da bodo poeriie kmalu gotove. Mol delež. — naldražji ml. — zakon le Troj. mol d čl ie: da Tvoio postavo snolnuiem; zato pa z zaupaniem k Tebi zdihujem: r=k milostni snolni mi Rvoi! Dal milost! Sal Tvole držim ee stezi, po Tvoii le poti obračam korake, čvrst* po nli snem brez pomude nitrate, postave se Tvole držA. In dasi v krivičnikov sponah ječim, alej. Tvoleaa vendar ne zabim povelja, o polnoči vstalam, ker žene oe želja, da Tvoio pravičnost slavim. Nai torei veseli svoi delež imAm z vsemi, ki zakon Tvoj čuvajo voljno» saj polniš z dobrotami zemlio vesoljne, le jas naj to milost spoznam. SV. CIRILU IN METODU SRD, NAPETOST, VOJSKA! Metod in njegovi slovanski učenci duhovniki so z bo goslužiem v slovanskem jeziku m s slovanskimi knjigami izrinili nemške duhovnike in njihove, narodu nerazumljive, obrede, ki so doslej prihaiali med Slovence in Moravane iz Salzburga in drugih nemških škofij. Tudi na Koclievem dvoru se je nahajal neki salzburški nadduhovnik, Rihbald po imenu, ki se je pred Metodom in njegovimi učenci umaknil. Razumljivo je, da tem gospodom to ni bilo všeč. Morda je prav ta nanisal tako pikre besede, ki iih beremo v sodobnem salzburškem viru, da so salzburški duhovniki v Kocbevi kneževini vztrajali toliko časa, “dokler ni neki Grk, Metod po imenu, z novo izumljenimi slovanskimi črkami na zvit način izrinil latinski iezik, rimski nauk in starodavne latinske črke in s tem nn celokupnem narodu ponižal maše, evanaeliie in božjo službo onih, ki so jo onravliali v latinskem ieziku." Salzburški nadškof, bolj političen predstavnik nemštva netto cerkven vladika, ni mogel mimo gledati, kako se je tudi Koceli osvobaial nemškega varuštva in kako se ie niemu samemu izmikal politični in cerkveni upliv v Panoniii. Pri tem tudi gmotni oziri niso igrali malenkostne vloge. Smatral je Moravsko kakor Panonijo za svoio cerkveno posest. Branil se ie. priznati Metoda kot sebi enakega in ie zahteval Spodnjo Panoniio tudi kot sebi že 75 let prinadaiom zemlio po pravu in zaradi v niei dovršenega misionskega dela. Kot naivneteiši pomagač se mu je pridružil pas=avski škof, ki se je čutil oškodovanega in prikrajšanega v Zgornii Panoniji. Ohranilo se nam ie delce neznanega pisca nod naslovom “Sois o snreobrnitvi Bavarcev in Karantancev", (tako so takrat pravili Slovencem) napisano naibrž leta 873 in name-nienn sveti Stolici, ki prav verno tolmači razpoloženie teh nemških cerkvenih krogov. Papežu nai bi ta spis dokazal, kaj vse so oni storili za Slovence. Pisec Metoda ne priznava kot nadšVofa in ga zaničljivo omenia le “neki Grk" in “filozof”. Lahko si mislimo, da so tj nemški škofie in duhovniki iskali vsa mogoča sredstva, da bi preprečili izvedbo Metodovih načrtov. Brez posebnih težkoč so pridobili za svoie namene vzhodnoftankovskega kralja Ludvika, kateremu so bili oni ob tej vzhodni straži nemštva v neprecenljivo politično oporo. Gotovo so se sami tudi nri panežu pritožili in iz kasnejših ukrepov Ivana VIII. vidimo, da sc je sam kralj Ludvik pri sveti Stolici mnogo trudil za ureditev te zadeve s svoiim mogočnim unlivom po želji teh svojih prijateljev in zaveznikov in škofov, pa v prid nemštva. PISMO 17 m»NE *FOFTvT- Ljubljana 26. VII. 1945. Predraai Tone! Vendar se ie končalo enkrat to sfrelia-nie in moriia. Morda se bomo zonet kmalu znašli drua ob druaem, ako si še med Finimi. Že dnlcjo ie kar sem ti pisala in do<;vela totiko. da mi v prvem binu ni moč oovoftnti ničesar kar te ne bi vznemirilo. Naivečia ie skrb za teke. ko še dane« ne vem ali si ali nisi. Glej, da se oaiasiš na kak na*in. In nri nas? M'«li'a sem. da ne bomo doživeti konca, vleklo se je v n"doa!ed in vendar je prišel konec čez noč. Mno-rrih ni, ki so pred bili. Da, prav mnoao hu-leaa. mnoao krvi, mnoao živlieni ie zahtevala fašistična zver predno je pocri-nila. Mnoai so umrli od starosti — a to ti nai ne bo v naivečia Falost — smrt mora Briti no stare. Pnšla la t”d< no tvojo mater Fe o S", jfošefu 19^3 nrišla ie po noieaa očeta 13. ianuaria 1945. Podi po-|ola¥»n. da ie tvoja druFinioa ostala ne-dotaVniena. kar ie pri nas že čudno. Pretrpeli smo mnogo, a vedno smo mislili hujše, kakor je bilo v resnici, 'Res nam -j- PIŠOTOV TONINČEK, rojen 33. sept. 1909 v Selupri Črničah, izučen mizarstva, je imel delavnico v Trstu. Nedavno se je po-•očil. Stiska sedanjega časa, ga ie •nala na vojsko, a prišel ie 1943. ■rečno domov ob razpadu fašistič-le Italije. Pohitel je v Čavn kier e je pripravljala osvoboditev do-novine kier je obelžal kot žrtev a svobodo. Tukaj zapušča dve sestri: Kata-•;no poročeno Jekše in Marijo por. Pečenko. Dma sta 2 sestri, 2 brata 'n žena. Slika ga kaže, ko je služil v mornarici. A kar je škofe najbolj hrabrilo v njihovih nastopih proti Metodu, ie bil razvoi dogodkov ob moravski meji. V Rastislavovi odločni slovanski usmerjenosti in v njegovi silno rastoči politični moči so videli nemški velikaši grozečo nevarnost za nemštvo. Že leta 868 so se iz splošne napetosti bile razvile mamše obmeine praske, ki so nudile kralju Ludviku dobrodošel povod, da ie v naskldnjem letu napadel Rastislava s silno vojsko, vdrl z očividno premočjo na Moravsko do neke močne trdnjave, ki je pa kljub vsem naporom ni mogel zavzeti. Isti čas ie navalil njegov sin Karlman na Svetopolkovo n’transko kneževino in jo neusmiljeno pustošil. Svetopolk je bil do tistega časa svojemu stricu podložen in v vsem z njim složen. Videli smo, da papež Hadrian tudi niega imenuie med naslovljenci tistega znamenitega pisma, kar dokazuie, da so se tudi te važne cerkvene zadeve ureievale sporazumno z num. Kdo ve, kai ie Svetopolka premotilo, da se je v času teh nemških napadov izneveril stricu in da je prestopil izdajalsko na stran naših narodnih sovražnikov. Neki letonisec pravi, da sc je leta 870, “v mislih na lastno korist" zvezal z Nemci. Rastislav sc je hotel maščevati nad njim radi tega izdajstva. Sklenil ga ie umoriti pri neki noiedini. A Svetopolk mu je ušel. Strica, ki ga ie z vrti »ki zasledoval, je počakal v zasedi, ujel in uklenienega izročil Karlmanu. Nemški državni velikaši so nesrečnega Rastislava obsodili na smrt. Krali Ludvik ga je “pomilostil" in dal za “kazen" "samo” oslepiti in vreči v ječo, v kateri je izginil brez sledu. Tako ie nad vse žalostno končal v nemški ječi eden naj-plemeniteiših slovanskih knezov. smo imeli žlice zabele, res smo tako deje ostala samo 1 krava v hlevu, res ni-lali da so od prekonavania niiv imeli otroci vsi krvave žulje na rokah, a lačni pa le nismo bili. Res. da sem napravila v teh letih nekaj dolaa, ostale so nam glave in streha in zemlja, to je vse. Mnogi so izgubili družinske člane, mnoai so si v internaciji zanravili zdravje, mnoai so ob domove — pri nas vsega teaa ni. Doma smo, delamo, o'roci so zdravi. Samara tebe imamo velike skrbi. In Jože in nieaova družina? So še živi? Sedaj pa ali ti pridi domov, ali vsaj piši za enkrat. Drua-č kai ver. Iskreno te pozdravlja in poljublja vsa tvoja družinica in žena. Dragi moj atek! Zelo sem vesela da ti lahko pišem. S«m v I.iubUani nri teti Penci. Jutri bova šli k zdravniku ker se mi dela a ovsa na vratu. Ati, zakai me nisi vzel v kov-čea. ko si šel v Ameriko! Tako je bilo tukaj hudo. Mama in mati sta komaj živi tako trpita. Pošlli mami in nam kai obleke, smo vsi raztrgani. Materi pošlji pa kafeta in cukza. Piši takoj kar na tetin naslov, ie v Liubliarii. bomo prel dobili. Da bo bolj siaurno. niši na še domov. Jaz bom en čas nri teti Martinko varvala. Lepo te pozdravlja tvoia Veronika, Draai Tone! P:/em v imenu Verone, kakor mi ie naročila. Smo ž;vi in zdravi; nonekod tih 'e mani v družini nri na« na nas i" več. Sem poročena in imam hčerko štiri mesece staro. Po dolaem noto-voniu smo nrišli zonet nazai v I.lublj. Mn*rk ie bil v Juaoslov. portir, vojski. Piši kaj! Iskreno te nazdravlja Pepca in možek. PTRMO T7 JUŽNE AFRIKE Franc Greaarič iz Prvačine se še vedno nahoia v Južni Afriki, kamor ie nrišel kot voini uietnlk in dela tamkai na kme-tiii. Fodno dobiva D. Ž. 'n se tonio za-hva'ii'le za leno branie. Ž«,!"o nričakuje trenutka, kn bo moael odhiteli domov. Od doma že 2 leti nima nobene vesli. Pozdravlja svo;e sorodnike. Pisano ie 7. julija. Bojo el Sol Libre DEC1MOCUARTO CAPITULO (Continuacirin) ‘',[Por quč esta triste mi prcclara? ^Te visito Cristo con su .imor v no csta alcgre tu rostro?’’ “Cirila, tu no sabcs que sucediö cuando no estabas aqui. j Mira y Icc!" Mostro al suelo con cl dedu, a la pisoteada carta de Azhad. La eselava la torno y leyo con rapidez. “j No crco, prcclara! jAzbad engana!” “čY tio Rustik?” Tio Rustik...", repitio la eselava. “El arde por Bizancio. ^Si me dcvuelvc a'la cortc? j Oh, Cirila, que terriblc sera la venganza de la Emperatriz!” “j No temas, prcclara! Cristo, quc lo gobierna todo, te salvo de Bizancio, te salvani tamhien de Toper, si Azhad no miente. Pero el miente. Te tendio una trampa. Tio te quiere y no te entregara a la cortc.” “,Si pudira crcer en tu opiniön! ;Mi carazön siente terror!” Cirila junto las manos en una oracion. Sus ojos brilla-ban con una luz de esperanza. En silencio en su mente se repetian las promesas divinas a los justos, como las del sal-terio: “El que sc acoge al ahrigo del Altisimo, descansa bajo la nrotcccion del Dios del cielo. Dira a Dios: Tu cres mi nmparo y refugio, Dios mio en quien espero. Porque el me libre del lazo de los caz idores y de terribles adversidades. . . Andaräs sobre aspides y basiliscos. . . (Salmo 90). Irene točo el primer scllo de la carta. Sc quebro. Točo el segundo, la cinta de seda sc cay6 del pergamino, los dedos le temblaban. Puso toda su alma en los hermosos rasgos quc habia trazado la habil mano del comerciantc. La eselava callo; solo los labios sc movian en una ora-cion, sus miradas pendian con temor y esperanza de los ojos de la amita, quc comenzö a leer. “jExcelsa cortcsana, amada hijita Irene! He muerto, me hundi en las aguas de Toper con mi mejor, mäs querido y mas hermoso vclcro. En el fondo del mar constituye el monumento de mi tumbfc y yo sobre ei grabo estas palabras: “Epaphroditus in pace et in Christo . i Descansa en paz, comerciantc Epafrodit! jQue viva el padrc de Irene y de Iztok! He muerto para Bizancio, he muerto para la corte, para vivir solo para ti y para tu valiente heroe, a quien lc deho la vida. Si no hubiera sido por el, mis huesos ya hace mucho habrian descansado en cl Hema. Irene, hijita mia — asi te llamare en adelante - mucho me bendijo Dios y yo le demostrare mi agradecimiento protejiendo a a aque-Mos a quiencs ataca cl dragon infernal desde cl trono de Bizancio. Acepte la lucha: la continuare hasta el fin. Oh cuants lägrimas vi en las provincias, donde exprime la mano del despota la sangre viva de los pohres cuerpos de sus sübditos! Por los muros de Santa Sofia corren los hiios de sangre de los pueblos, en las joyas brillan las lägrimas. La Sabiduria Divina no sc alegra ante los presentes en los que se diluye la sangre de los pobres. Vendrän otras edades y verän una terrible maldicion sobre la construcciön que lc-vanta la vanidad a su propia alabanza y no a la gloria de Dios. La vergüenza de esa časa de Dios sera mas grande quc la que fue del tcmplo de Jerusalem. j Te ve mi alma, cuando lces estas linčaš, y vco como sc cstrcmecc tu cuerpo ante estos horrores. j No temas! A mi alrcdcdor no hay traidores. En Atenas, mis amigos puedcn maldecir en voz alta a Bizancio — nuestras maldiciones no llegan a atravesar cl mar hasta cl Propontidc. Dejo la entrega de la carta al leal Numida, que antes dejarä que le arranquen la čarne del pecho que entregar la carta a quien no daba Manana saldrä cn la nave mcrcante de un amigo, hacia Sa lonica. Alli vive Espiridon eunuco, comerciantc. jTu te asombras! Asumbrate, pero no temas. Tambien en el puedes confiar tranquila. Con mi dinero comprö una časa e inicid un comercio. No hay por que temer traicion. El temor ante los tormentos y la muerte le cierra la garganta. Porque sin su ayuda muy dificilmente habria logrado salvar a Iztok, y esto lo saben cn la cortc, de donde desaparecio esa noche. Su co-dicia por el dinero, alimentan con hartura mis cofres llenos de bizantinos de oro. — Lc ordene ir a Salönica, para que estuviera cerca tuyo. Cuando sientes el minimo peligro, huyc de Toper v esedndete en lo de Espiridon. Pero confio en tu tio, que seguramente te quiere. ^Quien no te querria, angel? A pesar de eso, no vivo sin temor. Los comcrciantes afirman que tu tio es un prefecto cnergico y severo, que arde por el despota y le agrada la gloria. Eso cs peligroso para ti. ;Se precavida! Vivo ahora cerca del aeropolis. En cl aeropago lloriquean los filösofos, pucs JustinianO clausuro todas las viejas eseuelas de filosofia y amenazo con un severo castigo a todos aqueilos quc actüen contra csa orden. Platon y Aristoteles sc aburren por falta de discipulos que se reünan alrededor de los maes tros. Todos, el campesino y cl discipulo, sienten la pesada mano del tirano. El cielo ya debe cstar tejiendo el flagelo para tal gobernante. jY mira, hijita mia, algunos presenti mientos anidaron cn mi espiritu! Dia y noche me dice un extrano or.iculo dentro de mi mismo, que Cristo enviö al härbaro Iztok para que ataque a aqueilos q..' lo ofendieron con los hcchos y la vida. Un heroe, tal como el, rebela los pucblos d- la otra oriila del Danubio y los lanza contra la ciudad, para vengar las culpas. jCreeme que se acercan dias en que sufriräs y tcmblaräs por el! Pero, ten esperanzas. Epafrodit no sc acos tarä en la tumba, hasta no ver unidos a los dos scres que el destino le entregö en tutela. Para cumplir esta tarca, ire cuanto antes a Salönica. Mi viejo corazon cc calentö ante vuestro amor. Tiemblo por ti. iQue seas feliz, que estes sana! Ten fe cn aqucl quc mereče tu amor. j Iztok no te olvidar i nunca! Si solo sospechara dondc estäs, ya habria ido en tu busca. Pero la noche que lo arranque de la boca de la leoparda le prometi velar por ti yo mismo y yo tambien entregarte a čl. ;Ya cruzc el Danubio? ^No lo oistc decir cn ninguna parte? Estoy casi seguro que tu ya lo sahes. Hasta mi todavia no ilegö la noticia Pero estoy seguro quc sc ha salvado. Porque los cahallos cran inalcanzables. Tcrmino. No volveräs a recibir carta de aqui. Nos ve-remos cn Toper o en Salönica. Y cntonces nuestra alegria serä grandc. Te saluda tu padre Epafrodit.“ Cuando leas la carta, quemala enseguida. Ni por un segundo la dehes guardar junto a ti.“ * Cuando Irene leyo la carta, sus profundos ojos brilla ron Sus mejillas sc enardecieron, cl pecho agitado por ia alegria, asio la cabeza de Cirila, la levanto y la abrazö con ternura. La eselava se separo, sollozo de alegria, sc arrodillö ante la imagen de la Madre de Dios y formulo un voto de cinco ayunos en accion de gracias, por haberse rcanimado su padroncita. Irene, como con santa obediencia, prendiö fuego y des-truyo la carta. Junto la ceniza con cuidado y la puso cn un amuleto de oro quc colgo cn la cadenita de oro alrededor del cuello y lo cuido como reliquia. Durantc tres dias, Irene y Cirila no hablaron sino de Epafrodit c Iztok. Dedan sus nombres con mumrmullo bajo el terebinto del jardin, y a la noche sc arrodillaban ante el icono de la Madre de Dios y oraban. Pero a veces sentian temor ante, la proxima llegada de Rustik. Pero esa era sölu una pequcna neblina, que pronto sc disipaba a los rayos de la fclicidad. En el anocheccr del tercer dia, anunciaron la llegada del prefecto. Irene sc apresurö al encucntro del tio y ordeno incender las luces. El rostro del prefecto cstaba sombrio y cansado. En Bi rancic habia trasnochado, derramado con sus amigos mucho dinero, y cl viaje tambien lo habia cansado. Irene sc asusto de la mirada fria. Rustik no la recibiö amablemente, no buscö su mano, para atracrla a si y besar su frente, scgim su costumbre. “jTras mio!", ordeno impcrativamentc. Siguio tras los duros pasos del tio como una palomita asustada, silenciosamentc. Cuando estuviera en las habitaciones, cl prefecto sc volvio hacia Irene. “jMalvada!” Irene temblo. “Tio, ;por que eres tan crucl?'' “jHipocrita!”, repitiö con mayor severidad aün. “En casa tc arrastras sobre tus rodillas, bcata, y en Bicancio te prostituias con barbaros y paganos! ;quc vergüenza!” En Irene se despertč cl orgullo, que tienc sus raices en ja honradez. Se irguiö, levantö los ojos hacia el tio y dijo serena: „“jQuien dijo eso es un mentiroso desvergonzado! jM1 conciencia esta lirnpia!“ “,No Koles, para no despertar mi ira! Manchaste e* honor de la corte, desprcciaste el amor del jefe de caballeria Azbad ” te fuiste con un pagano.“ “jNunca amarc a Azbad!” “jSin embargo, seräs su esposa! Esa es la voluntad de la Irene leyö la carta de fcipairodit Santa Emperatriz, ese es el deseo de Azbad y esa es mi orden!” “jNunca! jPrcficro morir!” Al amanecer volveras inmediatamentc a la santa corte, de la que huiste. jHipocrita! Ahora no volveras a huir, porque te cuidara cl prefecto Rustik!“ Un escalofrio rccorrio a Irene, sus rodillas sc aflojaron y tirito ante el tio. Despacio, en un dolor terrible, salieron de su pecho los suspiros: “jTio, no me mates! jApiadate de mi! jüh, Cristo!“ Luego palidecieron sus labios. Acudio Cirila. Dos escla-vos levantaron a la medio desvanccida Irene y la condujeron al dormitorio. OPAZOVALEC POSTA V DOMOVINO V JUGOSLAVIJO se lantco redno piše. Navadno pismo 0.2U, avijonsko 1.20 S. Pakete ni mogoče poslati. V TRST IN NA PRIMORSKO je edini način pisanja po Obra Cardenal Ferrari. Cap. lam dajo tisicovino, napise se 20 besed. Kdor želi pisati, naj prosi tiskovino v Maipü 820, Cap., torek in četriek od 15 do 17 ure. VOLITVE V JUGOSLAVIJI 11. novembra so se vršite volitve v Jugoslaviji. Nastopilo je sicer več političnih skupin, a vse v smislu Osvoooaune Fronte s Titom kot nosilcem liste. Opozicija ni nastopila. Ponekod je svetovala volilno abstinenco. Uradna poročila ter vesti belgrajskih inozemskih poročevalčev pravijo, da je bila volilna vdeležba najmanša v Vojvodini, kjer je volilo 80% volivcev. Po nekod je bila pa kar 1UU%. kar pomeni da so prihiteli vsi na volišče. V Mariboru je bila vdeležba 99%. Volilno pravico so imeli vsi državljani od 18 leta naprej, možki in ženske. Kar pa je mlajših Iantov ali deklet v aktivni vojaški službi, so imeli tudi volilno pravico brez ozira na starost. Vseh volijnih upravičencev je bilo 8.020.671. Volilna pravica je bila odvzeta 3.5% državljanom radi njihovega kolaboracio-nizma. Glavni smisel teh volitev je bil poleg izbora ustavotvorne skupščine, dokumentirati pred svetom protimonarhično razpoloženje v Jugoslaviji. Te volitve so bije nekak plebiscit proti kralju. Podrobnih podatkov o izidu volitve do tega trenutkanimamo na razpolago. KULTURNA KRONIKA GREGORČIČEV VEČER so priredili Gregorčičevi prijatelji v domu G.P.D.S. v Villi Devoto. Zbralo se je lepo število rojakov na častni večerji, ki j"e imela| tudi lep kulturni program. * # SAMOPOMOČ je imela lepo kulturno prireditev U. nov. Podana je bila komedija v treh dejanjih "Poslednji mož". SLOVENSKI DOM je imel prireditev 11. sept. Pevski in plesni nastopi so bili , lep umetniški užitek, posebno nastopi naše mladine v našem narodnem piesu. Solisti Angel Hrovatin in Zoika Suiičeva sta vedno dve privlačni točki. To pot smo pa imeli pirliko slikati doslej še neznano solistinjo gospo Karlo Kobal de Fiori, ki je tudi pridobila takoj vse simpatije. Doma je gospa iz Gorice. G.P.D.S. V VILLI DEVOTO slavi ob desetletnici veselo dejstvo, da je zemljiški dolg odplačan. Ta dogodek proslavi 18. nov. z društvenim asadom. RADIO URA. Ob nedeljah od 10.30 do 11 ure na LR 2 R. Argentina je prilika slišati nekaj našega, pod imenom “Glösas de mi Tierra". PRIMORSKI ODBOR je objavil poročilo o svojem delu in zbirko prispevkov, katere so darovali rojaki v financiranje tega narodnega dela. Zbirka je dala doslej okrog 2.800 S. LJUDSKI ODER je proslavil že 20 letnico svojega delovanja, ki je zbrala mnogo članov in somišljenikov v lastnem domu v Villi Devoto. KAKŠNA BO USODA TRSTA Angleži menijo naj Trst postane mednarodno pristanišče in tako nudi izhod na morje raznim narodom v osrednji Evropi, ki poteujejo takega izhoda. Anglija računa tudi z Ameriko. Trst je glavni proolem pri sestavljanju mirovne pogodne z Italijo. Trdijo, da Anglija ne bo hotela dati Jugoslaviji čisto nič “italijanskega" ozemlja zahodno od Morganove črte. Morganova črta se imenuje začasna meja, o kateri so se sporazumeli Jugoslovani, Angleži in Amerikanci letošnjo pomlad, ko je moral Tito umakniti svoje čete iz Trsta. Po Morganovi črti pride Trst na italijansko stran meje. Kakšnau soda bo zadela prejšnje italijanske kolonije v Afriki, je še zavito v meglo, vendar Angleži sami menda ne nameravajo nič tistega ozemlja priklopiti svojemu imperiju. OB PREVRATU je Osvobodilna Fronta nastopila zelo neizprosno. V Kočevskem Rogu je bilo likvidiranih 27.000 “ljudskih sovražnikov", v Brežiškem okraju 7000. Med temi je poleg Nemcev precejšnjo število Slovencev in nekaj Hrvatov in Srbov. V Teharjih pri Mariboru je bilo ustreljenih 7000 domobrancev s kuratom Kunstljem. Med vsemi, posebno na Kočevskem so bili mnogi Mihajlovičevi četniki in Paveličev! domobranci. DRŽAVNI PRAVNIK dr. Dostal, ki je prevzel od nove vlade nalogo državnega tožilca, se je v uradu ustrelil. Advokata dr. Petrovič Jaka in dr. Ljuba Petrovičeva sta odklonila obrambo obtožencev. AMNESTIJA, ki je bila dana ob osvoboditvi. je rešila ječe 2000 zaprtih. Tiste, ■j DOMAČI IZDAJALCI bo bili največ kn vi divjanja na Krasu, Vipavskem in Goriškem, ker so izdajali tiste, kateri so sodelovali s partizani. V DUiOvLj/iri jo bil med tistimi župan Kompare in njegovi, katere so nato partizani postrelili. SLOVENSKO BOGOSLOVJE, oziroma Baragovo semenišče, ki je bilo v Ljuoija-ni, nadaljuje sedaj svoje delo v benediktinskem samostanu Pragli pri Padovi v Italiji. Tamkaj je 42 bogoslovcev, tiav-natelj bogoslovja je dr. Alojzij Odar. Bogoslovje je v veliki potrebi posebno za obleko in perilo bogoslovcev ter za posteljno perilo. Prosijo tudi za knjige. Kdor izmed rojakov bi mogel v ta namen kaj prispevati, naj pošlje na naš naslov. Ljubljansko bogoslovje ter Alojzijevišče sta bili izpraznjeni in služita sedaj kot zavetišče invalidom in ranjencem. Ursu-linski samostan in Rakovnik tudi ne služita prejšnjemu namenu. GENERALNI VIKAH ljubljanske škofije, to je škofov namestnik Ignacij Nadrah je interniran v škofovih zavodih v Šent Vidu. Škofijske posle vodi kanonik JOŽE VOLK. ki je bil svoj čas v Metliki kaplan, nato pa v Tržiču na Gorenjskem župnik. On izhaja iz družine pesnika Prešerna. Slovenskih duhovnikov je v zamejstvu, to je na Koroškem in v Italiji 220 svetnih in 80 redovnih. IZ BEGUNJ PRI CERKNICI Pismo je dobil Kranč Tone od nečaka Toneta, ki je v Italiji. 6. maja je bezal iz Ljubljane. Hrančev dom je uničen. Ka svoje brate nič ne ve, razen za Lojzeta, ki je bil ziv sežgan v Granovem. V begunstvu se nahajajo sledeči vaščani iz Begunj, (številka v oklepaju pomeni leto rojtsva): Bonač Franja (1881), Bonač Marjana (19i9), Bonač Frančiška (1923), Becaj Franc (1911). Cimermančič Vencel (1899), Cimperman Antonija (1890), Debevec Manja (1920). Debevec Konja (1924). Debevec Anton (19U1), Debevec Ana Ii9u2). Debevec Nada (192/), Franetič Ignacij (1996). Komijan Frančiška (19K3), Košček Ljudmila (1922). Kranjc Ludvik (1909), Kranjc Jakob (1902), Juvančič Anton (1892),j#uvančič Ivan (1992), Legat Marjan (1921), Lovko Jakob (1881), Lovko Marija (1898), Lovko Ivana (1910), Lovko Marija (1907), Lovko Slava (1912), Meden Janez (1872). Meden Marija (1914), Meden Ana (1919), Meden Terezija (1930). Meden Janez (1890), Meden Jože (1925), Obreza franc (1895), Obreza Ana (1922), Oblak Stanko 1929), Oblak Antonija (1919), Oblak Angela (1920). Oblak Ljudmila (1924), Oblak Ana (1927), Opeka Jernej (1897). Opeka Janez (1896), Opeka Jožefa (1886), Opeka Marija (1919), Pod-pregar Pavel (1891), Rot Justina (1917), Rot Frančiška (1927), Stražišar Valenti-tina (1923). Turšič Ljudmila (1921), Turk Angela (1920), Turk Marija (1927), Turšič Marija (1910), Turšič Frančiška (1921), Turšič Ana (1923), Vidmar Amalija (1912). Avsec Kristina (1922), Anzelc Janez (1923), Intihar Alojzij (1904), Ponikvar Karel (1913). Iz BOROVNICE so sledeči: Begunj: Debevec Josipina (1908). Drašler Anton (1887), Kos Rezika (1928), Kos Jože (1926), Kovačič Franc (1920), Kovačič Stanka (1924), Kržič Cecilija (1920), Kržič Marija (1923), Kržič Antonija (1928), Korošec Jože (1898), Mikuž Tončka (1924), Prostovec Jože (1923), Seljak Satnaka (1925), Šivic Marija (1929), Zvonec Marija (1928), Žerjav Franc (1912), /Vičič Olga (1921), Makovec Andrej (1873), Rot Anton (1890), Rudoli Andrej (1873), Ru dolf Justina (1921), Rudolf Neža (1924), Srnelj Franc (189U), Tvaželj Ana (1924). Iz CERKNICE so sledeči: Arhar Franc (19U5), Bavdek Anton (1929), Bavdek Majda (1930), Bavdek Heda (1928), Baraga Amalija (1924), Cvetko Franc (1901), Bauman Franc (1911), Do-vjak Franc (1912), Devjak Jože (1902). Furlan Slava (1928), Grebenc Zofija (1917), Gornik Zdenka (1922), Gornik Janez (1903), Herbjan Jožefa (1927), Klanjšek Angela (1923), Knavs Alojzij (1828), Kušljan Vera (1924), Levar Vladimir (19z7), Leskovec Alojzij (1922), Leskovec lanez (1915), Lovko Slava (1921), Mihevc Milka (1925), Mihevc Ivanka (1914), Mihevc Jože (1923), Martinčič Franc (1911). Matičič Ana (1912), Obreza Anica (1926), Ošaben Marija (1911), Pintarič Anton (1920), Ponikvar Anton (1908), Rovan lanez (19U4), Sterle Marija (1923), Škerlj Franc (1912), Šabec Anton (1909), Škof Franc (1895). Urbas Frančiška (1924). Ošaben Matija (1906), Obreza Jože (1902), Premrov Ana (1919). Premrov Antonija (1907) Škoi Franc (1895). Komidar Marija (1888), Komidar Bogomir (1939), Kočevar Anton (1897), Mule Franc (1897), Žnidaršič Franc (1897), Iz DEVICE MARIJE V POLJU so sledeči: Anžič Jože (1913), Anžič Marija (1914), Anžič Mirko (1937), Anžič Milena (i941), Bolta Lvan (1889), Bolta Franc (1920), Bolta Marija (1897), Bolta Cecilija (1923). Bolta Marija (1926), Bolta Ivan (1927), Bolta Cecilija (1910), Bricelj Marija (1896) Bricelj Marija (1924), Bricelj Kristina (19zS), Bricelj Franc (1933), Cerar Franc (1892), Cerar Marija (1900), Cerar Slavka (1926), Cerar Cvetka (1929), Cerar Drago (1931), Cerar Roza (1934), Cerar Mirko (1936), Cerar Tončka (1938), Cerar Ani- MATIJA MATAJ Krave so mukale, njih zvonci so pozvanjali ob potoku. Belolasi paglavci so se valjali okoli bajt, se kriče trgali in lasali ali pa metali kamenje za kokošmi. Na vaški lipi so čivkali in čiripetali vrabci na vse pretege, da bi prekričali kosa, ki je pel v goščavi. Iz dimnikov se je dimil sivkast dim v ohlajeni vzduh. Mataj je šel z Andražem v vežo, da bi skuhal krompirja za večerjo. Berač je sedel na tnalo in izprego-voril po daljšem molku: "Ej, marsikomu bo bridko žal, da ti ni nič v žlahti." "Saj tako ne bi dal nikomur nič", mu je obrnil Mataj. "Zlahta je slabša kakor stara -plahta. Tebi pa že nekaj odrinem, Andraž, tebi. Malho cekinov, kaj?" "Prav lepo se ti priporočam zanje! Če jih res debom, te bom hvalil noč in dan.” 'Res. In žganja dobiš pri meni vselej, kadarkoli prideš kaj v vas. Zakaj pa še sam ne greš v ris, Andraž?" 'Ali ti nisem povedal, kako sem zavozil? Zameril sem se hudiču za vse žive dni, ker sem rekel: Amen! Ti pa še lahko ukašl Vidiš, pa si bil tako prismojen, da si se skril pod posteljo! Jaz naj ROJAKI IZ NOTRANJOSTII Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “PACIFICO” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastniki ANTON BOJANOVIČ ca (1940), Cerar Apoonija (1902), Cerar Frančiška (1922), Cerar Anton (1929), Cerar Karoma (1938), Cerar Anica (1944), Cernak Jože (i9UU), Černak Manja (1903). Cernak lože (1934). Cernak Ana 1933), Cernak Brigita (1938), Cernak Lojze (1936), Černaic Matičar (1941), Cernak Manca (1943), Dimnik lože (1887), Dimnik Marija (189U). Dimnik Manja (1913). Dimnik Steian (1924), Dimnik Peter (I9z9), Dimnik Zorka (1915), Dimnik Branka (1942), Dimnik Martin (1941). Dimnik Miha (1691), Dimnik Frančiška (lo9ti). Dimnik Ignac (19U3), Dobnikar Marija (1894J, Unij Janez (1939), Grilj Manja (i94o), Haoič Francka (1894), Hirseger Franc (19i3), Hirseger aivmja (1921). Zur-seger Jana (1941J. Hirseger Pavlina (1942), Hirseger josip (1964J, Hirseger Ivana (19U4J, Hirseger Zatka (193uJ, tur seger Andrej (194^1, Hirseger R. (1917). Hirseger Marica 1921), Hirseger Marija (1943), Haložan Karol (1893). Haložan Angela (1891), Haložan Ivan (1895), Haložan Frida (19U3). Haložan Ivica (1932). Haložan Marija (1936), Haložan Justina (19UU), Haložan Viktorija (1897), Intihar Pavel (1924), Jakob Minka (1922), Jakob Fani (192U), Jakob Marija (1893), Jakob Ana (1925), Jamnik Jože (1912), Jamnik Marija (1919), Jamnik Irena (1941), Jančar Franc (1917), Jančar Amalija (1916). (1884), Jeriha Ignacij (1896), Jeriha Ma-Jančar Marija (1915), Jelenc dr. Celestin rija (1929), Klinc Eda (1912), Klinc lože (1940), Kobal Pavla (1922), Kranner Martin (1886), Kranner Jožeta (1890), Kranner Anka (1927), Kianner Breda (1931). Kravsis Vida (1923). Kukuvica Jaka (1889). Kukuvica Marija (1893), Kukuvica Minka (1922), Kukuvica Nada (1924), Kukuvica Jerica (1929), Kukuvica Helena (1934), Kukuvica Marko (1935), Lampret Andrej 1888). bi si mislil, da te ni doma, in bi odšel, ti pa bi zamudil kresno noč! Iz strahu si se skril meni, misliš, da ne vem?" “Ti pa tudi vse uganeš, no," je odgovoril Mataj v zadregi. "Pa sem bil res neumen." Spomnil se je Dimke, ji postregel s kla-jo, jo pomolzel in napojil. Po večerji je sedel z beračem zopet na klopico. Stemnilo se je popolnoma. Bledožolta luna, napol skrita za podolgastim oblakom, je čarobno obsevala njegove robove in del neba okoli sebe. Na sosednem holmu so kurili Telebanove! kres. V trepetavem svitu velikega ognja so se premikale bajno ožarjene postavice. Vča-si je gost dim zakril zubelj, kmalu pa je živi plamen zopet visoko švignil krišku; razsvetljeni kolobar se je širil, kresale so se iskre in letele na vse strani. Telebanove! so ukali in vriskali in skakali preko ognja. Daleč v temnem gorovju sta gorela dva druga kresa kakor sveči. Mataj in Hudopisk sta dolgo gledala, kako kresujejo Telebanove!. VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 3405 KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi I Oglasite ee na Paternalu PAZ SOLD AN 4844. Tel. 69-1356 3£r;lP! El 2 de diciembre a las 10 h oolebrarä eu Primero Miša ol Hov. F. Mario Percat. ordenado eacerdote el ..3 de noviembre. El nuevo sacerdote pertenece a la diöcesi de Vied-ma. bua paares viven en Villa Regina. NOVOMAŠNA SLOVESNOST č. g. Mario Perkat se bo vršila Z. dec. oo lu v Kapeli na Man. Eslevei 63U. rtvellaneda. Ob Iti uri bo istotam popoldanska slovesnost. iiovomašnik je bil rojen v Vižnjanu v Istri in je zato primerno da mu Kot rojaku priredimo slovesnost in smo z njim veseli njegovega velikega dne. Bratovščinah. K. Venca je preskroela za slavnostno kosilo, ki bo v prostorih Kramer-Laki. Kdor bi se želel vdeležiti naj se priglasL katere se po postavi O. F. obsodili na smrt, oe vrgli v Brezarjevo brezno pri Podutiku. DOMOBRANSTVO še ni povsod strto. V Sloveniji se če upirajo nekateri oddelki v bližini Tolmina, kjer se še drži manjša grupa veharškin domobrancev. Tudi v Gorjancih se drži še velika četa tistih, ki so se borili proti partizanom. V broiji so se pa mestoma še prav močni kakor tudi v Bosni. V DIVAČI vlada jugoslovanska oblast. Življenje je zelo drago. 3 jajca so 6U lir; kg masti je 9UU lir. Cerkev nima nobenega stekla od silnega boja, ki se je tamkaj v bližini in v vasi sami vršil. Ud buuu partizanov, ki so padli v bojih za Trst, jin je padio mnogo prav po tistih krajih. UNRRA ima v Ljubljani svojo pisarno v hotelu Union, uma 150 uradnikov, katerih vsak ima svojega spremljevalca, ki ga mu je prideliia narodna oblast. ODMEVI KOROŠKE TRAGEDIJE. Po dogovoru med Titom in Angleži so izročili Angieži jugoslovanskim onlastem Id.UuO srbskih četnikov, iz.uUU hrvaskin ustasev ter tiUUO slovenskih domonrancev. En del teh je bil na Jesenicah in v rtadovijici na kratKo sojen m usmrčen, druge so zaprli ali poslali na prisilno deio. Slovenski častniki te domobranske vojske so bili pozneje v zaporih v tikoiji Loki. Tam so zaprti tudi bivši jugoslovanski oiicirji in se preiskuje, če so kaj krivi zloma v 1941. V TRSTU IN OKOLICI so partizani zelo aktivni. V neki vasi pri nepeniaoru imajo kaderski tečaj, v katerem je OU lamov in 5U deklet. V Trstu samem se partizani zelo živanno gibljejo in so likvidiran ze precej poimčmn nasprotnikov. VIPAVO JE OBISKAL ameriški sargent Bill Toiant in obiskal tam strica Jožeta in Janeza, ki je dobil zdrava. Teta Franca pa je umrla 30 nov. 1943. ŠTAJERSKA V LETIH 41-45. Nemci so smatrali Štajersko za nemško narodno ozemlje, zato so tam 1941 takoj likvidirali vso siovensko kulturo, kakor tudi vse slovensko razumništvo ter premožne narodno zavedne ljudi, zlasti tiuhovsc.no, ucitije ter narodne delavce. Iz brezic, brskega m Litije so pregnali tiO.UUU ljudi in naselili Nemce. Kmalu se je začel organiziran narodni upor v okolici Maribora in v Savinjski dolini. Komunisti so začeli delati po napadu na liusijo, in so od kraja delovali sporazumno z vsemi gosarji. 1942. spomladi so začeli Nemci pobijati talce in so v okolici Celja pobili na tisoče naših, ter iztrebili cele vasi (Škorno in Gorenje v Šmartnem ob Paki) dnevno so postrelili v Celju, Mariboru in Gradcu v maju, juniju in juliju 1942 po sto Slovencev in še dolge kolone so jih deportirali. Sam gauleiter Uberreiter je izjavil, da je bilo postreljenih 17.UÜ0 Slovencev a po taboriščih jih je pomrlo 10.000. Ko so Nemci mobilizirali naše iante se je beg v hribe spet pomnožil. Sodelovanje s partizani je bilo tedaj lepo in so nastopali skupno v obrambo zvonov in na bogoslužjih. Leta 1944 je prišlo do razdvojitve OF in četnikov, ki so si izprva razdelili teren. Nemci so po prvih krvavih poskusih pustili gošarje in partizane večinoma na miru in se je huda gonja začela šele, ko se Je začela bližati ruska fronta. Tedaj je bilo požganih več vasi v Savinjski dolini in v kozjanskem okraju, a izropana je bila vsa dežela. 2Ü0U slovenskih tantov je bilo pobitih, toliko odpeljanih. Večina vseh dotedanjih borcev jo bila več ali manj umlormirana ilegalna jugoslovanska vojska, od katerin je preživelo le lbUO do majniških dni letos. Ločena skupina od vsega početka je četa pod vodstvom Zmagoslava, bivšega uradnika SLti v Mariboru, ki je gospodarila po Slovenskih Goricah. Partizani so zavzeli svoje komunistično stališče šele zadnje mesece in je tedaj prišlo do krvavih spopadov tudi na Sta-jrskem in jo bilo tudi tam precej žrtev bratske borbe, vendar mnogo manj kot na Kranjskem. ZADRUŽNIŠTVO V SLOVENIJI je pod vodstvom dr. Lemeža, advokata, preje znanega pristaša kom. stranke, kateri ima nalogo da preuredi slovensko zadružništvo v novem pravcu. Delavske in strokovne organizacije so razpuščene. Nabavne zadruge so vse združene v eno zvezo. Tovarne so vse pod kontrolo, nekatere so bile razlaščene. V PREKMURJU, ki spada vse pod Jugoslavijo. je bil ustreljen Ivan Benko, trgovec v Mur. Soboti, bivši poslanec Kmet. stranke. Z njim je bil ustreljen tudi neki Josip Lipič. V TRSTU urejuje "Glas zaveznikov" sin Adoifa Ribnikarja, ki je bil preje urednik Mariborskega večernika. V Trstu je bil tudi na perhodu Bogumil Voš-njak, ki je pobegnil iz Belgrada. NARODNO SODIŠČE je obsodilo na smrt pisatelja Narte Velikonjo kot kolaboracionista, ker je prevzel vodstvo "So-cijalne in zimske pomoči". Isti dan je bil obsojen in ustreljen voditelj celjskih nem-čurjev dr. Juri Skoberne. (24. jun^a). 15. julija je bila razprava proti nadzorstvu banke “Kreditni Zavod". Ustreljen je bil dr. Klinar, ravnatelj jeseniških tovoren, dr. Pestotnik, načelnik Sokola I, dr. Pirkmajer in August Westen so bili tudi obsojeni, a odsotni. Več let ječe so dobili August Volk, dr. Windišer Pra-protnikova, Sarabonova, R. Turk, Karel Čeč, Mirko Božič, dr. Krivec, Karel Ve-rovšek, Rihard Sušnik in Franc Urbanc. Vsem je bilo zaplenjeno vse imetje. Dr. JURIJ ADLEŠIČ bivši ljubljanski župan se nahaja v Meranu na Tirolskem. IZ PRESERJA je precej domačinov pobegnilo na Koroško. Sodelovali so z domobranci. V kratkem upamo dobiti ime- na tistih. Cerkev sv. Jožefa nad Preserjem je porušena. iz. n v v EGA MESTA Mrs. Josephine Levstik je poslala ka-blogram svoji hčeri Almi župane v Novo mesto, od katere je že prejela odgovor, da so ona, Jonh Zupanc in otrok zdravL Mrs. Albina Malovasič je 12. sept. prejela veselo sporočilo potom Rdečega križa. na katerega se je očrnila ZV. avgusta. da je njena mati Franja Pirnat ki je svojecasno živela v Clevelandu, še živa ter biva v Ljubljani. ZANIMIVO PISMO IZ NEMČIJE Pismo se glasi: “Jaz sem pnsel v Francijo leta 1930. Po poklicu sem organist in pevovodja in kot tak sem prišel sem med naše slovenske izseljence. Tukaj že nad 15 let vodim slovenski pevski zbor, obenem pa sluzim kot francoski organist v Aumetzu. Rodom sem Notranjec iz Košane pri Št. Petru in sem prišel v Ambrus leta 1914 kot organist. Tam sem se oženil pri Kau-sovih (Godec). Moja žena ima v Clevelandu sestro Ivano poročeno Blatnik. Pri meni je tudi že več let brat moje žene Jožef Godec. Tudi jaz imam v Ameriki dva bratranca in sicer Jožef Bišček iz Buj pri KošanL po domače Hlebčev in Jožef Biščak, tudi iz Buj, po domače Jerakov. Moj sin Štefan, ki je star 23 let in pa moj svak Jožef Godec sta zdaj v službi pri ameriški armadi in nosita tudi ameriško uniformo. Neizrečeno moramo biti hvaležni ameriški armadi, ki nas je prišla rešit. Ako bi bili Amerikanci samo en mesec kasneje prišli, pa bi bili vsi Slovenci od tukaj poslani v nemško taborišče, ker smo bili proti Hitlerju. Slovenci tukaj v Aumetzu se nismo hoteli prodati Hitlerju in nacistom, zato so nas hoteli odgnati v nemški 'lager" in lahko si mislite, kaj bi nas čakalo tam. Tukaj zdaj ni več tako dobro kot je bilo do leta 1940. Draginja je velika. Za jesti se malo dobi, za obleči pa nič. Moj naslov je: Štefan Biščak, Aumetz. Reu de la Liberte 18, Moselel, Francija." V TOMAJU NA KRASU imajo zavod šolske sestre. Tudi nad ta zavod so se spravili Nemci v krvavih dneh leta 1943. Ravno tedaj je č. g. Šonc daroval sv. mašo. Vas ni bila razdejana in na posredovanje župnika Kjudra ni bila požgana vas Tomaj in so bile rešene tudi Dutovlje in Šepule. Župnika Kjudra so pozneje strašno preganjali in je bil že postavljen za tarčo, da ga ustrele, a so ga nato vlačili več mesecev po tržaških zaporih. Krščanska socijalna načela KRŠČANSKE DELAVSKE ORGANIZACIJE NAJ SI OSVOJE SVET. S temi zakoni, seveda če bodo voljno sprejeti, bo zadosti poskrbljeno za koristi in blaginjo siromašnih. Udruženja katoličanov pa bodo tako znatno doprinesla za blagor države. Iz preteklih dogodkov ni lahkomiselno sklepati na bodoče. Doba sicer pritiska na dobo, toda čudovite so sličnosti dogodkov, ker jih vodi previdnost Boga, ki nadaljevanje in vrsto dogodkov urejuje n naravnava v oni namen, ki si ga je določil pri stvarjenju človeškega rodu. Slišali smo, da je bilo kristjanom v prvi, mladeniški dobi cerkve v sramoto šeeto, da je večina njih živela od negotovih milodarov ali od dela. Toda čeprav so bili brez premožen ia in moč, so vendari popolnoma zmagali, tako da so pridobili naklonjenost bogathi in zaščito mogočnih. Videli, so jih neutrudljive, delavne, kako so daia'i zgled piavilnosti in zlasti ljubezni. Pri pogledu na tako živlienie in nravnost ie izginil vsak predsodek, obmolknilo ie obrekovanje zlohotnih in umaknile so se polagoma izmišljotine praznoverja proti krščansk resinici. Dandanes se vrši boi o delavskih razmerah. Nai se poravna ta boi po pameti ali drugače, v vsakem slučaiu ie to največie važnosti za državo. Po pameti pa ga bodo lahko poravnali krščanski delavci, če bodo združeni v organizaciji in vod'"eni od pametnih voditebev šli po isti poti. kat ere so se držali očet'"e in predniki v brezm-imemo al=tno in snlosno blaginio. Kakorkoli namreč ie v človeku velika sila predsodkov in stra'H. vendar bo če ni zlobna vol'"a otopila čuta za pošten ie. dobrohotnost državljanov »ma od sebe boli naklonjena onim. katere so =oozna1i za delavne in skromne, o katerih bo znano, da vi='"e cenim pravičnost kakor dobiček, vestno snonovarve dolžnosti všie kakor vse druge stvari. Iz tega bo sledna tudi korist, da s tem ne bo dano naimarve upanie in možnost ozdravbenia, onim delavcem, ki -o ali povsem zavrvlj krščapeko vero ali pa žive živlien-e ki veri nasprotuie. Oni namreč večinoma snozpaio. da so bili varani po nanačnem unaniu in notvor-enim videzom «tvari. C "tijo naio. da '"ih skora j ne cenim vs-e. kakor no dobičku, kolikor namreč, da pohlepni gosnndar-'i zelo nečloveško ž o'imi rav-ga (iim) z delom pridobe. V udmženuh pa, v katerih so včlanjeni, so namesto spoštovanja in ljubezni notranji spori, ki 60 stalni spremljevalci drznega in brezvernega uboštva. Po trti v duhu in izčrpani po telesu, kako radi bi se mnogi osvobodili z takoi ponižujoče sužnosti, vendar si ne upajo, ker jim to brani ali sramežljivost pred ljudmi ali strah pred pomanjkanje. Goovo morejot vsem tem čudovito mnogo k blaginji pomagati katoliške organizacije, če bi omahujoče pova-vabile v svoje naročje v svrho odstranitve težkoe, in če bi zopet u videva joče sprejele v svojo zaščito in varstvo. Krščanske delavske organizacije naj si osvoje svet! To je kratka vsebina teh odstavkov delavske okrožnice Leona XIII. Kckor so si prvi kristjani osvojili vesoljni svet, enako nal go daje in nalaga veliki papež delvaskim krščanskim organizacijam. Zakaj baš delavskim? Tistih, ki ne delajo, sploh ne omenja, bodisi da je njihovo »število tako • majhno med kristjani, da sploh ne pridejo v poštev, bodisi da jih' ne prišteva med prave kristjane, ki nai se drže reka: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Če opazujemo zgodovino krščanstva zadnjih stoletij, moramo z žalostjo ugotoviti, da je krščanstvo izgubilo Vajeti iz rok, vsai kar se tiče gospodarskega, oziroma socialnega vprašanja. Hote ali nehote so se kritjani dali voditi od liberalnega ali socia-listinčnega gospodarskega sistema in so is'-ali, česa bi se od teh sistemov smeli onriieti kljub krščanstvu. Temu hoče Leon. XIII. napraviti konec. Krščanstvo je poklicano, da rešuje gospodarska in družabna vprašanja v lastni režiji, s tem da kristjani osebno udejstvujejo svoie krščansko prepričanje vseeno, če so delavci ali podjetniki. Le preveč so se namreč kristjani navadili čakati na pomoč dninih: Država naj nomaga itd. To namreč ni draeaa, kakor čo bi rekli: Drugi naj pomagajo. drugi naj bodo prisiliem, da pomagajo, da se nam «'"rim ne bo treba truditi. Nič čudneaa ni zato, da se še ni zaodilo, kar tako krasno onisuie Tn-n XTTT, da bi namreč krščanske delavske organizacije privedle na-'aj tudi zaneljcme in omahl'ivre iz dmaih taborov. Prej nam kristianom ne bodo verieli. dokler ne bomo samo lenih čiliev•Dostavljali in pustiH, oziroma silili, da jih druai izvedejo, ampak le tedaj, če iih bomo v svolem vsakdanjem živ-ljeniu tudi sami izvedb". Z eno besedo: nihče ne bo verjel v lepoto in resničnost našean programa, dokler bomo delali samo z. lepimi besedami, ne pa tudi z lepimi osebnimi dejanji. OTON ZUPANČIČ O SLOVENSKEM TRSTU Veliki pesnik in profesor na ljubljanski univerzi Oton Zupančič ie v Slovenskem poročevalcu letos 14. junija objavil tale članek: Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno, neutegoma odločilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje- vseh zdravih sil ,v človeštvu. Prvi'dan po zasedbi .Slovenije . je zgrabita za orožje kljub okupatorskem ustrahovanju, kljub zapeljeva-vanju in rčcrmljeftjtr" domačih izdajalcev, .ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo t' ostalimi' jugoslovanskimi nabodi krasno organizirano udarno vojsko, ■ ki je bila 'pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega vojevanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med najimenitnejšimi pridobitvami je bilo zavzetje Trsta. V Trstu postavi slovensk o-it ali j ansk a fronto v lepi s'ogi oblasti, ki jo crizn-io pripadniki obeh narodnosti tega živo utrioajočega mesta ob Jadranu: doao- vore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovansko države, rešujejo snorazumno pereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo aosnodarskega življenja. skratka: v najkrajšem času ustvarijo v malem načrt in vzorec za tisto, kar nai bi se ustvarilo v velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se ie napredni svet leta in leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo, juaoslovanske čete vzdržu!e>o zgleden red. lv’die daieio d-ška s—njemu -a-nnsu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislih da je ,ni zapreke za prost razmah amotneaa in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh. Toda ne! Taka jasna - misel;, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudski množic, naivnost malih narodov.. Tržaško zavedno ljudstvo "in slovanski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode. ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi ne smeta izvajati demokratičnih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih, in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. Res. zaodilo se je: narod, ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil po štiriletnih nečloveških mukah za svoie zvesto in vdano zavezništvo od prav teh svoiih zaveznikov prvi krepko pljusko kr»Vor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi. ki «*e nam to storili, kaj ste dali s pljusko sebi? Met' vsemi strahotami, ki so . nas oble-g-»’e ta štiri leta, med divjanjem fašistično in nacistične drhali. . med vlago jofoVUb ječ. med streitendem (naših ' nai-bov r:h mož, žena. ivnov in h*ere, med kunf* mrličev no nemških taboriščih, nam je FÜe1d afroVo imoniei z .nami gtoü ves svoKodo'iubni svet na vzhpdu. in zaho'du, n-Xj moaočo». odločni,, zvesti zavezniki pt-lennio čedalle ožii obreč , okrog morišče. naše domovine, in kadar se* stj-neio pijbov - armado" r nafiimi. n-s os»-obvode te hud" moro' H • nom no da soeofT in ne— hoče l—nlti srčno kri. Tn rdai to h—’-n-o re-o*erenle našeaa oneherinneaa liudst -a! Ali si hočete res zapraviti lepo. sveto ime "osvoboditelji" in ga zabaran-tati? Ali ne mislite, da je to pomoč ti- “SLOVENSKA KRAJINA’ $0. novembra se je vršila veselica, ki je kljub slabemu vremenu lepo uspela. V decembru upamo, da bodo naši mladi kaj lepega pokazali. Zbirka za popravo harmonija na Avellanedi je dala doslej že: Nabiralna pola štev. 1.: P. in M. Horvat S.—, K. in M. Krajcar 2.—. K. in K. Šimon 1.—. Š. in F. Gomboc 5.—, V. in Ropoša 1—. J. Lojnščak 1.—. Š. ig M. Hozjan 1,—. š. in A. Črnko 3.—. Š. in A. Rltöper 3—, L'. ih A. Bočkor 3.—, J. in A. Družina 1.—. M. in V. Samsa 1.—, Š. in M. Kurnjok 2.—, J. Mn-tuš L—, K. in M. Sapač S.—, V, i:. M. Makan 2.—. J, Cipot 1— I, ledek 2—, K. Hajdinjak 2.-. 42.-). "Nabiralna pola štev. "2; ArSetiigti S 5.—, M. Gomboc 3.—, O. Jošar 2.—. M. Balažič 2.—, K. Hubar 2_, K "Kustec 1,—, Kreslin 1.—, M. Tkalec 3.—, R Tavčcr 1.—. )$ 20.—). Nabiralna pola štev. 3: L. in . Fujs S 7.—, R. Benko 2__ N- Arambašič 2.—, J. Dravec 3.-. A. Zokš 1__ L. Berden A. Pasičnjak 1.—, Š. Berden 2.—. (S 20.—). ^ ^ ^ ~ v w v. 1 A M A R O < • MONTE CUD1NE i | AZA7RAN : MONTE C L DIN E i ► < ► • CALIDAD Y BENDIMIENTO x- , t MONTE CUDINE S. R. Ltda. ) l Capital 1,000.000 *. BELOSANO 2280 mzzm -se- <«•...» se «• i i ■ 1 I i JUAN BOCANi Sucasor de BOOANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJID08 1928 — ALBINA — 1926 U. T. 47, Cuyo 6894 B e e n oi Aires 4 9 $ 5 i *>• a* se- :«• <♦> »> <♦> •:♦> >:• DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA E SP I R IT U A L Pasco 431, Buenos Aires, Argentina CORREÖ ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Sucursal 13 Concesiön 2560 Nabiralna pola štev. 4ž J. Nemes $ 2.—. I. Osvald 2.—. N. Gorza Z.—, K. Ivanič 2.—, C. Andrejek 2.—. M. Časar 2.—. ($ 12.4).. Nabiralna pola štev. 5: A. Breininger $ 5.—, A. Šeruga S________ M, .jCunioc 1—, Š. Majcen 1.—, A. Gjörek 2.—, J. Zavec 2___________ J. -• elt 2.—. A. -Črnko 1.—, J. Zumbukis L—, Š. Časar 2,—, A. Gaspar 2.—, M. Laki 5.— (S 29—). — Skupno 123— S. Nadaljne prispevke objavimo prihodnjič. Recreo “EUROPA” j RIO CAEAPACKAY • Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni . I Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odiasli $ l,— otroci S u.50. U. T. 749 - (7589 — TIGRE. — FCCA. V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 ŽENINI — NEVESTE — DRUŽI-. J Obrnite se na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČ AR eUTENBBBO 3360 j A vda. KAN MARTIN Tet 60-3U36 stim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, žimi lomili kosti, izbijali zobe, ki so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera? Vse to ni pravljica, vse to smo morali itii gledati in prebiti, ve e to nam je padlo ha’ dušo. Zato se po pravici izprašujemo: Kakšno bodočnost obetate nam, ' tudi sebi' kakšen naziv s po-daljštrvčmjetn lega-pekla? Kako zmorete to? Kako vas "bodo ocehjevali bodoči ro-ddvi, ko bo bdpfta pfeti "njimi knjiga današnje zgodovine? Moje besede so morda govorjene v vetflr iri ne najdejo ušes, katerim so namenjeno. Ako pa pridejo do njih. se jim bedo tisti, katerim veljajo, nemara zviška’ snSejSli. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi jih ne izkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi prav tja do trepetapočega, ■krvavečega srca, ki je s slehernim vla-kencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo. Dobrih prijateljev sem imel med. Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobd ostali živi. To so vaši znanstveniki, pivatelji in pesniki, vaši misleci in sanjač’ — da tudi sanjačev je treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta, sveta res-, niče "in pravice in svobode in življenja, ki je tako’ lopo, da j p vredno umirati zanj. Ako bi . vaši ljudje, ti . moji daljni prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva' in ogorčenja ,in obupa, oni bi so ne smejali: prisluhnili bi, zamislili bi se i:i povzdignili bi svojo besedo, ki vem da soglaša z mojo, n napravili bi tožbo in izrekli bi obtožbo, nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki. Zdaj pa. ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje g.oboko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost fvidi za ncdaljryc borbo za svoje pravieg, pripravljenost za _nadaljnje, trpljenje, i*. že večjo žrtve do tistegg Igpega kojgcg, ki bo .prav gotpvg. prinesel zasluženo, zadoščenje ta vse .hudo. Drži se, narod moj, stoj ca l^gjo., in_ svgjjh zavgznikpy pravico v Trstu, v Goricij v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jgsna je tvoje misel, ravna je tvoja pot! FRANC KLAJNŠEK KONSTRUKTOR Izdeluje načrte in proračune *— 'vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277- UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA Kovinska, vrata, balkoni, Izložbena osna, kovin:-ke stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INCAS 6021 Telet 61-6184. FRANC BANDELJ Construceioft de Monument os en los Cemcnterios PLAČAŠ DE P,KONCE JUSTIN MARUŠIČ * Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal ČASA JUSTO