KRANJ — V torek je obiskala Kranj in Skofjo Loko skupina 42 članov Slovenskega prosvetnega društva Obir z Obirskega na slovenskem Koroškem, ki jih je vodil predsednik društva Valentin polanšek. Slovenski kulturni delavci so bili v kranjski Iskri, v Kranjskih kulturnih ustanovah in na loškem gradu, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 85 ^•tanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka *n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni ttp®dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo soci N E Z Kranj, petek, 29. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. T V A ZA GORENJSKO 31. oktober, svetovni dan varčevanja Varčevanje je v današnjem času življenjska nujnost posameznika, gospodinjstva, delovne organizacije, naroda in države. Vsak posameznik, ki želi dobro gospodariti s svojim dohodkom iz vloženega dela, se zaveda, da ni mogoče živeti iz rok v usta, zato del tega ustvarjenega dohodka ne porabi takoj, temveč ga kot prihranek nameni za bodoče nakupe trajnejših dobrin ali za rezervo. V družini, ki je osnovna gospodarska enota, je odgovornost za pravilno trošenje ustvarjenega dohodka še večja, ker so življenjski pogoji vsakega člana družine vezani na razumno gospodarjenje gospodinjstva. Y% naši socialistični samoupravni ureditvi, ko delavci upravljamo proizvodna sredstva in je vloženo delo merilo za delitev Ustvarjenega dohodka, ima varčevanje poseben družbeni po-^en, ne samo da se smotrno razporeja in troši že ustvarjeni narodni dohodek, temveč da se tudi smotrno ravna s proizvajalnimi sredstvi, katera upravljamo delavci. Vsak izdelek, ki 8a naredimo, naj nosi le tište stroške, ki so potrebni, da je kvalitetno narejen in pravočasno ter ustrezno predstavljen Potrošnikom, da se lahko proda. Vsak narod ima določeno Rezervo pri ustvarjanju narodnega dohodka z večjo produktivnostjo, katera daje tudi večje prihranke pri porabljenih sredstvih. Jj-na od oblik varčevanja so tudi denarni prihranki. Če je nenar kot prihranek hranjen pri vsakem posamezniku ali oružini doma, potem do njegove porabe (ko ni več prihranek) l2gubi svoj osnovni namen — plačilnega sredstva. Zato je po Y*ern svetu vpeljana oblika denarnega varčevanja v bankah, j*1 omogoča da denar varčevalcev ni zamrznjen in rabi za £reditiranje prebivalstvu za nakup potrošnih dobrin ter Kreditiranje uporabnikom družbenih sredstev. zbrana sredstva prebivalstva na območju Gorenjske, ki ga Pokriva Ljubljanska banka, podružnica Kranj predstavljajo *oraj četrtino vseh njenih sredstev. ^ kreditiranjem gospodarstva Gorenjske iz teh sredstev omogočajo varčevalci svojemu področju hitrejši življenjski standard. Zato je prav, da vsi prebivalci Gorenjske ob dnevu var-eyanja damo vsem varčevalcem javno priznanje za njihov Prispevek, da bomo imeli še lepši jutrišnji dan. Anton Kern, direktor kranjske podružnice Ljubljanske banke ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NOČNI SKOK POJEM HITROSTI IN ZANESLJIVOSTI V TOVORNEM PROMETU Naslednja številka bo izšla v petek, 5. novembra JESENSKA SVETLOBA NAS SPREMLJA TE DNI, KO Z ROŽAMI V ROKAH HODIMO PO POTEH SPOMINO V Spominsko obeležje dr. Francetu Koblarju Železniki — V nedeljo, 31. oktobra, bodo ob 10. uri v Železnikih odkrili spominsko obeležje akademiku prof. divPrancetu Koblarju, prvemu častnemu meščanu Železnikov. Odkritje spomenika pripravljajo krajevna skupnost Železniki, Muzejsko društvo Škofja Loka, pododbor muzejskega društva Železniki ter delavsko prosvetno društvo Svoboda Železniki. U.S. Drevi se dobimo Srečanje z dopisniki iz radovljiške in jeseniške občine Kot smo napovedali v Glasu v petek, 22. oktobra, se bomo drevi (torej danes, 29. oktobra, ob 18. uri) srečali člani uredništva Glasa z dopisniki našega časopisa iz radovljiške in jeseniške občine v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Zadnje takšno srečanje je bilo januarja letos in nedvomno je prav, da se ponovno dobimo in pogovorimo o rezultatih letošnjega sodelovanja. Drevi torej na svidenje v Radovljici. Prihodnji petek, 5. novembra, ob 18. uri pa bo podobno srečanje v domu JLA v Kranju za naše dopisnike iz občin Kranj, Škofja Loka, Tržič, Kamnik in Ljubljana-Šiška. XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: Ameriški predvolilni boj in Jugoslavija r Seja zveznega zbora republik in pokrajin V sredo je v Beogradu zasedal zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Najprej so delegati poslušali ekspoze podpredsednika ZIS in sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minira o delu pete konference voditeljev vlad in držav neuvrščenih v Colombu. Minić je dejal, da je bila konferenca v Colombu konferenca akcije in je dala gibanju neuvrščenih novega poleta v boju za mir in napredek v svetu. Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je potem sprejel rebalans proračuna federacije za leto 1976. Federacija bo letos izdala obveznice v vrednosti 3,8 milijarde dinarjev, ki jih bodo pokupile poslovne banke. Federacija se zavezuje, da bo poslovnim bankam vrnila denar za obveznice do 31. marca prihodnje leto. Zbor republik in pokrajin je na sredini seji sprejel tudi dva pomembna zakona s področja bančništva in denarja. Gre za zakon o Narodni banki Jugoslavije ter o enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in avtonomnih pokrajin ter za zakon o denarnem sistemu. Jugoslavija v vodstvu konference Jugoslavijo so izvolili za podpredsednico zasedanja generalne konference UNESCO, ki zaseda v Nairobiju. Tako je postala ena od 22 podpredsednic. Spomin na stavke V ponedeljek je bila v Mariborski tekstilni tovarni v Melju velika občinska proslava ob 40-letnici velikih stavkovnih bojev. Poleg udeležencev stavk pred 40 leti so se proslave udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik slovenskih sindikatov Janez BarboriČ in še nekateri drugi predstavniki republiških organov in organizacij. Ob tej priložnosti so v MTT odprli razstavo Maribor leta 1936. Sejem knjig V ponedeljek 80 v Beogradu odprli tradicionalni 21. mednarodni sejem knjig. To največjo jugos! wansko prireditev, posvečeno knjigi, je v prostorih beograjskega sejma odprl predsednik zvezne konference SZDL D'išan Petrovič. Letošnji sejem je precej bolj obsežen od prejšnjih. Na več kot tisoč panojih in stojnicah so po1 'g 13 ~> domačih založnikov nasto'U/U' tudi ugledne založbe iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Glavna značilnost letošnjega sejma knjig je v tem, da seznanja ) askovalce z literaturami icuvrščenih držav. V dveh ajvečjih p ostorih beograjskega sejmu je razstavljenih več kot 100.000 knjig z vseh prdročij človekove ustvarjalnosti. Zakon je nared Delegati skupščine SFRJ so v začetku tedna dobili prečiščeno besedilo predloga zakona o združenem delu. Zakon ima 670 členov, razdeljen pa je na pet delov. Do 26. novembra, ko naj bi zakon sprejeli, bodo delegati izkoristili čas za vnovično preučitev posameznih členov za morebitne amandmaje. Pomoč pri spravilu letine Sekretaria t predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije je h rekel vso podporo prostovoljnim mladinskim delovnim brigadam, ki bodo pomagale kmetovalcem pri spravilu letine. Na vreme se ne kaže več zanašati, temveč je treba poiskati možnosti, kako bi v delo poleg mladincev vključili še druge delovne Iju \li. Trenutnu je najbolj pomembno spravilo koruze. Koruzo je treba čimprej pospraviti tudi zato, da bodo lahko posejali pšenico. r ŠKOFJA LOKA — V torek, 26. oktobra, je vojni, mornariški in letalski ataše iz Poljske Edmund Bula položil venec na grob partizana Tadeusza Szadoivskega-Toma v Praprotneni pri Škof/i Loki. Slovesnosti so se udeležili tudi trgovinski konzul F3otjske Zygmunt Kolodzie/, konzul generalnega konzulata narodne republike Poljske v Zagrebu Jan Kuciu ter predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij škofje Loke: predsednik skupščine občine Tone Polajnar, predsednik izvršnega sveta Jože Stanonik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar ter predsednik občinske konference ZSMS Janez Sušnik, (ds) —Foto: F. Perdan Jesenice Za danes, petek, 29. oktobra, je sklicana seja delavskega sveta jeseniške Železarne, ,na kateri bodo razpravljali o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta, o posojilu za ceste, o smernicah za plan v letu 1977, o premakljivem delovnem času, o podelitvi nagrade leta najboljšemu novatorju ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Kranj Za torek, 26. oktobra, je bila v Kranju sklicana 12. redna seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, vendar je zaradi nesklepčnosti odpadla. Medobčinski svet se bo zato sestal v sredo, 3. novembra, popoldne. Razpravljal bo o delovnem programu komisije za organiziranost in razvoj zveze komunistov ter statutarna vprašanja in obravnaval organiziranost zveze komunistov na Gorenjskem s poudarkom na razredno-socialno strukturo ter naloge na tem področju. Včeraj, 28. oktobra, dopoldne se je na drugi redni seji sestalo v Kranju predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Med drugim so razpravljali o usmerjenem izobraževanju na Gorenjskem, nadalje o obsegu porabe v zdravstvu na Gorenjskem in o uresničevanju programa razvoja in vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest. Radovljica Na 12. redni seji se je v sredo, 27. oktobra, opoldne v Radovljici sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Tokrat so razpravljali o izhodiščih finančnega programa razvoja samoupravnih interesnih skupnosti. Za sejo so bila predložena tudi stališča glede programov, financiranja in investicij samoupravnih interesnih skupnosti po srednjeročnih planih do 1980. leta, ki jih je sprejel izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL na seji 22. oktobra. Izvršni odbor se je na seji strinjal, naj bo rast skupne porabe v občini v prihodnjem enaka rasti družbenega proizvoda. Naročil pa je tudi, naj samoupravne interesne skupnosti za primerjavo pripravijo spremenjene programe, pri čemer naj upoštevajo 5-odstotno zmanjšanje sredstev. A. Z. Škofja Loka V ponedeljek, 25. oktobra, je bila seja občinske konference ZKS Škofja Loka, na kateri so sprejeli poročilo o aktivnosti ZK v občini ter razpravljali o programski usmeritvi občinske konference v naslednjem enoletnem obdobju. Menili so se tudi o nujnem ustanavljanju novih osnovnih organizacij ZK. Seje se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar, ki je spregovoril o organiziranosti ZK ter o nujni večji aktivnosti komunistov tako v organizacijah združenega dela kot tudi po krajevnih skupnostih. * D. S. Tržič Včeraj je bila v Tržiču 9. redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji so ocenjevali uresničevanje sklepov 8. redne seje in analizirali zbore delovnih ljudi in občanov, ki so se pretekli teden končali v tržiški občini. Občani so na zborih razpravljali o poročilu o trošenju sredstev samoprispevka, za katera so se Tržičani odločili na referendumih leta 1968 in 1973, in o pripravah na nov samoprispevek, o katerem se bodo prebivalci tržiške občine odločali na decembrskem referendumu. Izvršni odbor je razpravljal tudi o trošenju sredstev občinske konference v letošnjih devetih mesecih in rebalansu proračuna občinske konference. -jk Škofja Loka protestira Škofja Loka — V sredo, 27. oktobra, so na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka sprejeli protestno izjavo ob nameravanem preštevanju slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem. Predsednik skupščine občine Tone Polajnar je poudaril, da se občani in delovni ljudje Škofje Loke nikakor ne strinjajo s politiko avstrijske vlade in ostro obsojajo kršitev avstrijske državne pogodbe. Z enominutnim molkom pa so delegati počastili spomin na preminulega župana slovenske občine Sele na Koroškem Hermana Velika. Z občino Sele je Škofja Loka pobratena od leta 1972 in je prav ob veliki Osebni prizadevnosti in delavnosti njenega naprednega slovenskega župana navezala trdne prijateljske vezi. D. S. J ŠKOFJA LOKA - V sredo, 27. oktobru, je obiskala Modno konfekcijo Kroj tričlanska delegacija ukrajinskega sveto sindikatov, ki /oje vodila Ludnulu Šeridrikova. Obisk je sodil v okvir Večletnega sodelovanju slovenskih sindikatov z ukrajinskimi. Gostje so si ogledali ver delovnih organizacij v Sloveniji, v škofjeloškem Kroju pa jih je zanimala predvsem proizvodnja, družbeni standard zaposlenih ter proizvodni obrati, (ds) —Foto: F. Perdan VVashington — Ameriški predvolilni boj med sedanjim predsednikom Geraldom Fordom in njegovim tekmecem iz demokratske stranke JimmvjemCarterjem dosegla vrhunec. Predsedniška kandidata zagovarjata na zborovanjih in na televizijskih oddajah svoja stališča in obljubljata, kaj bosta storila za Združei^ države in za odnose v svetu, če bosta zast'dla predsedniški prestol v Beli hiši. V predvolilnem boju med Fordom in Carterjem je bila za mnoge nepričakovano omenjena tudi Socialistična federativna republika Jugoslavija in njen neuvrščen ter neodvisen položaj. To je presenetilo svetovne politične kroge, še posebno pa vse objektivne poznavalce naše države, ki vedo, da smo se pripravljeni upreti vsakemu manipuliranju z našo neodvisnostjo in neuvrščenostjo ter sposobni kljubovati kakršnemu kol i pritisku. Še posebno »daljnoviden« je bil Carter, ki je tehtal, kaj bi storil kot prvi mož Združenih držav, če bi recimo SZ posredovala v Jugoslaviji ali v katerikoli drugi državi itd. V Parizu so na primer ob teh besedah dejali, da je Carter govoril nepretehtano. Enakega mnenja je bil tudi njegov nasprotnik Ford! Vse skupaj ponovno potrjuje, da velike sile še vedno niso zgubile apetitov po naši neodvisnosti in da nas še vedno žele vtkati v njihove politične igre, katera je bila v naprednem in demokratičnem svetu že neštetokrat obsojana! BUKNOS AIKES — Argentinski /.ve/ni sodnik Garcia Morilan je povedal, da bo strmoglavljena argentinska predsednica Mana Kstella 1'eron odslej v preiskovalnem zaporu. Nekdanji predsednici očitajo poneverbe denarja i/ nekaterih državnih skladov. Peronova je doslej živela v dobro zastraženi vili ob vznožju Andov Knakih dejanj so obtoženi tudi nekateri drugi sodelavci Peronove. Policijske oblasti poročajo, da se v državi vedno bolj širi odporniško gibanje. MOSKVA — V ponedeljek se je začel v glavnem sovjetskem mestu plenum CK KP Sovjetske zveze, na katerem je imel uvodni govor generalni sekretar partije Leonid Brežnjev. Govoril je od pripravljenosti za normalizacijo odnosov s Kitajsko, o sodelovanju z ZDA, ki predvsem zaradi krivde Amerike še niso takšni, kot bi lahko bili, o odnosih z Japonsko po aferi s pobeglim letalom mig-25, in ocenil predvolilne boje v ZDA, ZRN in nekaterih drugih državah. Še posebej pa je opozoril na pomen neuvrščenih držav. Leonid Brežnjev je dejal, da se državno gospodarstvo ugodno razvija in da je letošnja letina Se boljša kor leta 1973, ko so v SZ dosegli rekord. BANGKOK — Tajska vojaška hunta, ki je K. oktobra izvedla državni prevrat in prevzela oblast, še posebno do tujcev ne pozna usmiljenja. Številni Vietnamci, ki že desetletja žive v tej deželi, so se znašii za zapahi pod obtožbo, da so pri njih našli komunistično literaturo in slike pokojnega predsednika Ho Ši Minha. Tajska oblast je za Vietnamce pripravila prava koncentracijska taborišča. Takemu početju nasprotujejo številni protesti. Prvi so se oglasili vietnamski študent je in mladina in zapisali, da mora tajska oblast prevzeti vso odgovornost za politiko terorja do Vietnamcev. NAIROBI — Kenijski zunanji minister je v govoru na 31. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov zahteval ukinitev pravice veta in temu' primerno spremembo ustanovne listine svetovne organizacije. Veto ni v interesu vseh 145 članic OZN, razen tega pa preprečuje, da bi svetovna organizacija postala resnično univerzalna. Ce pa, veto ne bo ukinjen, je treba afriškim državam zagotoviti stalno mesto v varnostnem svetu in jim dovoliti pravico veta. PEKING — Novi voditelj Kitajske Hua Kuo Keng dobiva vedno večjo podporo Kitajcev. Njemu pripisujejo največ zaslug za zrušitev »bande ali klike četverice«, ki seje odpovedala liniji Mao Ce Tunga in so jo sestavljali Jao Ven .luana, Vang Hung Vena, Cang Cun Ča in Maova žena Ciang (ing. Na Kitajskem se vrstijo zborovanja, ki se jih udeležuje tudi P" milijon ljudi, vsa večja mesta pa so prelepljena z letaki, ki izražajo podporo novemu vodstvu in blatijo odpadnike. Četverici aretiranih očitajo tudi sovraštvo do pokojnega Cu Kri Laja in pravijo, da so celo zastavo, s katero je bilo pokrito njegovo truplo, obrnili narobe! BEOGRAD, PARIZ - V jugoslovanskem in francoskem glavnem mestu so sporočili, da bo predsednik republike Francije Valery Giscard d'Estaing v prvi polovici decembra prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Odisk francoskega gosta je bil napovedan že prej, vendar po ga morah zaradi bolezni predsednika Josipa Broza-Tita preložiti. BEJRUT, KAIRO — V Kairu se je končala konferenca voditeljev arabskih držav, ki je veliko prispevala k vzpostavitvi miru v Libanonu, hkrati pa je M a hm uda Riada ponovno izvolila za generalnega sekretarja arabske lige. V Kairu so se dogovorili, da bodo v Libanonu skrbele za red in mir mirovne sile arabskih držav, ki bodo štele 30.000 mož in jim bo poveljeval libanonski predsednik Sarkis. Voditelji arabskih držav so menili, da je delitev LibaiMP na nesprejemljiva, obenem pa jih skrbi vedno večja agresivnost Izraela. Pri zagotovitvi trajnega miru v Libanonu sta še posebno pomembna sklepa o prijateljstvu med Libanonom in Palestinci in 9 priznanju Palestinske osvobodilne organizacije, ki jo vodi Jaser Aralat, za edino zakonito predstavnico Palestincev. Arabske države bodo tudi pomagale pri obnovi Libanona. Zelja, da bi v Libanonu po osemnajstmesečtii državljanski krvavi vojni zavladal mir, se torej uresničuje. Razveseljiva je tudi sprava med Egiptom in Sirijo. To dokazuje tuđj sklep, da bo egiptovski obrambni minister Gamasi poveljeval skupni egiptovsko-sirski fronti proti Izraelu. BEOGRAD - V Beogradu so se sestali predstavniki našega zveznega sekretariata za zunanje zadeve in zunanjega ministrstva republike Bolgarije, ki jifc vodita Milorad Pešič in namestnik bolgarskega zunanjega ministra Boris Cvetkov. Osrednja tema razprave je bilo uresničevanje sklepov helsinške konference o sodelovanju in varnosti v Evropi, ki se bo prihodnje leto nadaljevala v Beogradu-tega stališča so razpravljali tudi o nekaterih problemih meddržavnih odnosov. J. Košnjek Nikola Ljubičić v jeseniški Železarni Najvišji predstavniki JLA so med svojih obiskom v Sloveniji obiskali tudi jeseniško Žete' zarno, kjer so se pogovarjali z delavci Jesenice — V sredo, 27. oktobra, so jeseniško Železarno obiskali najvišji predstavniki JLA, ki jih je vodil zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičić. Z njim so prispeli tudi načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar, pomočnik sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Ivan Dolničar, Član republiškega izvršnega «V*»t» Mil-m Osredkar in generalni direktor Sl£ venskih železarn Gregor KlančnJ^ V jeseniški Železarni se je viso* vojaška delegacija pogovarjala predstavniki jeseniške Železa«"11' z direktorjem mag. Petrom Kun^e in drugimi o družbenopolitičnih ' gospodarskih vprašanjih jeseni«1; občine, o proizvodnji Železarne 1 njenem nadaljnjem razvoju tef obrambnih pripravah v občini. D.S- Zveza združenj borcev NOV SRS, občinski odbor Škofja Loka in Združenje borcev NOV Škofja Loka organizirata žalno komemoracijo 1. novembra 1976 ob 10. uri pred domom Zveze borcev v Škofji Loki. Vabimo vse svojce padlih, mladino in občane, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. JL jugobanka (PD kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka v oktobru sije sonce, ki greje pozimi Osebni dohodki tržiških učiteljev Rešitev bo treba najti! Tržić — V ponedeljek, 25. °ktobra, popoldne je bila v Tržiču r?2Širjena seja občinskega odbora fadikata delavcev vzgoje in izobra-,evanja, ki so se je razen članov od- ?ra udeležili tudi sekretarji osnovat1 organizacij ZK na tržiških ^ovnih šolah, člani sveta ZK, Predstavniki občinskih družbeno-^'»tičnih organizacij, občinske kuP.sčine in izobraževalne skupiti. Na seji so razpravljali o na-vlnu. reševanja gmotnega položaja z8oJe in izobraževanja in proble-jMatike osebnih dohodkov učiteljev, ! ostajajo nespremenjeni kljub ljubljeni revalorizaciji in zadnje vnesece ne dosegajo niti 75 odstotkov . Samoupravnem sporazumu dolo-cene višine. st Udeleženci ponedeljkovega se-rp«^ so soglašali, da je treba sitev najti, osebne dohodke revalo-*'rati in izdelati analizo položaja V?Podarstva na eni ter družbenih Javnosti na drugi strani, upošte- vajoč družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. To nalogo so zaupali komisiji, ki jo sestavljajo Edi Bedina, Bruno Godnov in Anica Novak. Revalorizacija osebnih dohodkov učiteljev ni potrebna le zaradi zaostajanja za določili samoupravnega sporazuma, temveč tudi zaradi capljanja za osebnimi dohodki učiteljev v drugih gorenjskih občinah. To je najpogostejši vzrok za odhajanje učiteljev iz tržiške občine ali za odhajanje iz prosvete nasploh. Od slednjih se nihče ne vrne v stroko, za katero je usposobljen. Zato v Tržiču priporočajo enotnejše reševanje tega vprašanja na Gorenjskem, kar lahko prepreči prej omenjene negativne pojave. Pereči pa niso le osebni dohodki, temveč tudi denar za materialne izdatke. Fondi za te namene so pičli in je pogosto še tako majhen, a za šolo pomemben izdatek vprašljiv in neuresničljiv. J, Košnjek Bolj delavna mladina v Planini pod Golico Sredi oktobra so mladi v krajevni *uPnosti Planina pod Golico izvedli 0K'ani,sko in volilno konferenco za aV|V<> rnar>datno obdobje. V oceni jjala v preteklem letu so ugotovili, ni "!l aktivnost mladine v tej krajev-2joJ*upnosti precej padla. Člani 00 izv i S() kil' pri obravnavanju ne-D( j mn akc'J zt''° samokritični, Udaril i pa so, da so pričakovali več ,°ralne in materialne pomoči od tjUKih družbenopolitičnih organiza- V? ^ajevne skupnosti, ftk S° se OD sPreJetJu novega boH ^a Prof?rama zavzeli, da se tj 9° morali v prihodnje resneje lo-1 uresničevanja nalog. Iz prograje razvidno, da so naloge dosti obširne in zahtevne. Med drugim velja omeniti, da bodo še v tem mesecu pripravili predavanje o slovenski manjšini na Koroškem ter obiskali graničarje na karavli dr. Franceta Prešerna« Nadalje imajo v programu kulturno-zabavni večer, predavanje in prikaz filma o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi ter predavanje o gibanju neuvrščenih. Člani 00 ZSMS Planina pod Golico so za novega predsednika izvolili Joža Remarja, drugi člani predsedstva pa so Lidija Stare, Zora Noč, Branko Klinar in Metka Kosmač. J.R. Frontna SZDL je za marsikoga še neznanka torek so obiskali tržiško občino članica izvršne y odbora republiške konference SZDL Majda £LJanšek, strokovnopolitična delavka RK SZDL l8tina Savodnikova in predsednik medobčin-skega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari — Na Dogovoru s pred- stav^"," - ^a pogovoru s niki občinskih družbenopolitič-|i( °rKanizacij in skupščine so se »ih del Je 8eznanili z organiziranostjo in nj«X Občinske konference SZDL in krai (>rKan<)v ter s problematiko ^DlVn*k organizacij in konferenc Tržičani so še posebej opo- zorili na uveljavljanje delegatskih odnosov v SZDL in na sodelovanje SZDL z družbenopolitičnim zborom občinske skupščine, na oblikovanje in delovanje svetov in koordinacijskih odborov, na nujnost ustanovitve krajevnih konferenc SZDL v vseh krajevnih skupnostih in na težave ^yečano praznovanje krajevnega praznika skUDVodenj - Prebivalci krajevne Kili ai ' dovoden j v Poljanski dota;.0 Pr*d dnevi slovesno proslavili ()Wlj^.n'. praznik. Sovodenjčani in ličan 1 so se ob tej priložnosti ^n'li dogodkov iz zadnje vojn« svojih junakov, ki so dali živ-Prvo? Za sv°bodo, še posebno pa z njihovega področja Jezerska. Predstavniki Jbvn")en°Političnih organizacij, kra-1 t: in društev so ob vse lim borcem, ob spo- 'J*hi «Worca o*ana skupnosti Tunike padi, Si* obeležJa in grobove položili i^Ke cvetja in vence. t>j^v°denj, kraj na skrajnem zgor-HjjL1 koncu Poljanske doline, v zad-r*st in izredno napreduje. V kraju ^i-a^k nova proizvodno poslovna ba Termopola, podjetja za pre-Kl^V Plastičnih mas, ki že S Drek sto delavcev, ki i zdaj Ki -<> f , Btu ueiavtt-v, KI pa Ije i cun novih prostorov v prihodku - ko svojo proizvodnjo še raz-[*HlV,,rl °mogočil zaposlitev še več Ht• evi'u delavcev. Termopolov Ht°rfc « naj bi se vselil v nove prodih n v letošnjem letu. Po seda-vS0^dvidevanjih pa bo svoj obrat %vi nJu razširila tudi škofjeloška ?.**Io t.a" Iak() bo v kraju lahko zaposlitev še več domačinov, ^ d^i ,S() sedaj primorani voziti se a 10 v Skofjo Loko ali Cerkno. %Ii^(la si prebivalci Sovodnja in '9 l)i"v", trenutno še posebno želijo, 'NrJ °bila asfalt no prevleko tudi Ni ptna žila«, ki pelje iz Trebije 'lU.^^rknemu. Asfalt na Sovod-'satin>in kraiti. so si namreč že zagotovili. Velik del sredstev zanj bodo prispevali prebivalci krajevne skupnosti. Za samoprispevek so se namreč odločili na referendumu. Pričakujejo pa tudi pomoč širše krajevne skupnost i. Seveda je potrebno pripomniti, da bo Sovodenj tudi prvi kraj v škofjeloški občini, ki bo dobil celodnevno šolo. »Odprta« naj bi bila še pred koncem letošnjega leta. Prav zdaj v Sovodnju obnavljajo šolsko zgradbo. Dela bodo že v kratkem zaključena. Seveda velja spregovoriti tudi o uspešnem delu družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Med organizacijami in tudi med njimi samimi ter krajevno skupnostjo ter društvi so spletene trdne vezi Sovodenjčani so v preteklem letu navezali tudi tesne prijateljske stik«' s Slovenci v zamejstvu. Navezali so stike z našimi rojaki iz občine So-vodnje v Italiji. Predstavniki krajevne skupnosti i/. Sovodnja ter družbenopolitičnih organizacij in društev so že bili večkrat na obisku pri Slovencih na oni strani meje, prijatelji iz zamejstva pa obiske prav tako često vračajo. Se marsikaj bi bilo mogoče napisati o krajevni skupnosti Sovodenj. O požrtvovalnih gasilcih, o pri/a devnih planincih, ki gradijo prav zdaj planinsko postojanko na Krina-novcu, o turističnih delavcih kraja, skratka o vseh Sovodenjčanih, ki so tesno povezani med Seboj . . . .1. (iovokar pri delovanju krajevnih organizacij SZDL, kjer je frontna organiziranost SZDL marsikje še neznana. Politična dejavnost najmnožičnejše organizacije je preveč forumska ali zožena na izvršni odbor, marsikdaj pa le na predsednika in sekretarja. Redko je srečati ulične, hišne ali vaške svete. Zato je utemeljena ugotovitev, da se frontna organiziranost SZDL hitreje uveljavlja v republiki in občinah, počasneje pa v krajevnih skupnostih, kjer bo moral biti tudi večji organiziran vpliv delavcev, združenih v sindikalni organizaciji. V razpravi so prevladovala vprašanja, na katera praktično družbeno politično delovanje še ni našlo odgovorov. Tržičani so predvsem opozarjali na odnos SZDL do družbenopolitičnega zbora in drugih zborov občinske skupščine in spraševali, ali je v vsaki občini nujno potrebno oblikovati vse svete in koordinacijske odbore, ki jih predvideva republiška konferenca. Zanimala jih je vloga teko imenovanega občinskega političnega aktiva, ki je bil pogosto »obdolžen« odločanja v ozkem krogu, problematika članstva v SZDL, oblikovanje poslovnikov skupščinskih zborov in določitev vloge predsedstva občinske skupščine. Udeleženci pogovora so soglašali, da mora družbenopolitični zbor sodelovati s SZDL in razpravljati o temeljnih družbenopolitičnih vprašanjih občine, vendar vloge drugih dveh zborov ne sme s tem zmanjševati. Tudi tako imenovani občinski politični aktiv mora najti mesto v družbenopolitičnem sistemu, vendar to ne sme biti organ odločanja, temveč predvsem organ usklajevanja političnih akt i j. Več pozornosti zasluži oblikovanje svetov SZDL, katerih sestava mora bili široko zasnovana, koordinacijski odbori pa naj postajajo predvsem operativni organi. K uveljavljali ju frontne SZDL lahko veliko prispeva tudi vključevanj«' novih mladih aktivistov. Za zdaj s«' breme političnega dela nalaga na ramena peščic«*, večina pa v družbenopolitično delo ni vključena. Z«' podatek, da j«' četrtina tržiških komunistov brez pomembnejših družbenih zadolžitev, četrtina komunistov pa je obremenjena s tremi ali več funkcijami, potrjuje, da so pri kadrih š«' velike neizkoriščene rezerve. Popoldne so gostje obiskali kia jevno skupnost in družbenopolitične organizacije v Pristavi. •I. Košnjek Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne organizacije Vezenine Bled, Kajuhova 1, razpisuje naslednje vodilno delovno mesto: vodje biroja _ za napredek pošlo vanj a Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka šola, dipl. oec. ali drug ustrezen poklic, aktivno znanje enega tujega jezika, pet l«*t prakse na ustreznem delovnem mestu, družbenopolitično aktiven. Kandidati morajo k svoji prošnji priložiti dokaze, da izpolnjujejo razpisne pogoje, potrdilo, da kandidat ni kaznovan oz. da ni v preizkavi in opis dosedanjega dela. Prošnje naj kandidati pošljejo na kadrovsko splošni sektor delovne organizacije, in sicer v 15 dneh od dneva objave oglasa. ELAN Elan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem z n.sof.o. Na podlagi 22. in 28. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev delovne skupnosti Skupnih služb in 49. člena statuta OZD Elan razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja kadrovsko splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev, ki so določeni /. družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Radovljica, kakor tudi tist<\ ki so določeni z zakoni, se za razpisan«) delovno nu-sto zahtevajo še: — visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali kadrovske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — znanje angleškega ali nemškega jezika — sposobnost za organizacijo dela, komuniciranje in poslovno sodelovanje — moralno-politična neoporečnost Osebni dohodek j«' določen s samoupravnim sporazumom OZD Klan. Sprejeti kandidat ima možnost pridobiti družinsko stan«>-vanje po dogovoru. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni «><1 dneva objave razpisa. Kandidati naj pofiljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju na naslov: Klan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, s pripisom: za ra/.pisno komisijo. NOVA STANOVANJA V KROPI - V sredo, 27. oktobra, so v Kropi razdelili ključe za 33 stanovanj v novozgrajenem stanovanjskem bloku v Polju poleg Tovarne vijakov Plamen. Blok je bil zgrajen pred dnevi, investitorji pa so bili Plamen Kropa, Stanovanjska zadruga Iskra Lipniea in Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Stanovanjski objekt je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, gradnja je veljala prek 10 milijonov dinarjev brez komunalnega prispevka, nadzor nad deli pa je upravljalo podjetje Alpdom Radovljica. Od 33 stanovanj v tem novem objektu je, dobilo ključe 20 Plamenovih delavcev, 6 članov kolektiva Iskra Lipniea in 7 občanov oziroma družin, ki so dobili stanovanja iz tako imenovanega solidarnostnega sklada. V novem stanovanjskem objektu so tudi prostori za pošto. — A. Z. — Foto: F. Perdan Za dan republike pomemben uspeh tržiškega Peka Nova tovarna v Ludbregu Sedanja tovarna obutve Budućnost iz Ludbrega pri Varaždinu bo od 26. novembra dalje šesta temeljna organizacija združenega dela Peka in najmočnejša po številu zaposlenih Tržič — Polje pred Ludbregom pri Varaždinu se je januarja letos spremenilo v veliko gradbišče. Delavci mariborskega podjetja Stavbar so začeli graditi nove proizvodne prostore tovarne obutve Budučnost iz Ludbrega, dolgoletnega sodelavca in kooperanta tržiškega Peka. Proizvodna dvorana bo merila 6400 kvadratnih metrov, v njej pa bo okrog 1000 zaposlenih izdelalo dnevno 2000 parov fleks šivane obutve in prav toliko parov zgornjih delov obutve. Proizvodni prostori in ob- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE K RAN J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. jekti družbenega standarda bodo veljali okrog 6,6 milijarde starih dinarjev. Vrednost obratnih sredstev dosega 1,8 milijarde starih dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa 4,8 milijarde dinarjev. Velika sredstva so prispevali ali jih omogočili s posojili Peko, Ljubljanska banka in hrvatske republiške ter občinske ustanove. Nova tovarna Budučnosti bo odprta 26. novembra v počastitev dneva republike. Zgradilo jo je podjetje Stavbar iz Maribora po projektih Industrijskega biroja iz Ljubljane. Pri investicijskem elaboratu so imeli odločilno besedo strokovnjaki Peka, ki so oblikovali elaborat in predlog tehnologije ter skrbeli za gradbeni nadzor in montiranje opreme. Hkrati z otvoritvijo ene najmodernejših čevljarskih tovarn v Jugoslaviji bodo 26. novembra v Ludbregu slovesno podpisali tudi samoupravni sporazum o združitvi tovarne obutve Peko in Budučnosti iz Ludbrega. Slednja bo postala šesta temeljna organizacija združenega dela Peka, ki bo sčasoma združevala prek 1000 delavcev in bo največja Pekova temeljna organizacija. Podpis bo najbolj praktična potrditev sodelovanja, ki ga že več kot pet let gojita obe delovni skupnosti, hkrati pa pomemben razvojni mejnik za tržiške in ludbreške čevljarje. J. Košnjek Čimprej urediti knzisce in postajališče Radovljica — Z razširitvijo nekaterih stanovanjskih naselij v Radovljici so se v zadnjem času nakopičili v tej krajevni skupnosti tudi komunalni problemi. Še posebno pereče je neurejeno križišče na Gorenjski cesti pri odcepu na Triglavsko in Gradnikovo cesto med samopostrežno trgovino Živila Kranj in Petrolovo bencinsko črpalko. Krajevna skupnost je že pred dvema letoma začrtala ureditev tega križišča, vendar je kljub zbranemu denarju in načrtom ostalo le pri besedah. Kaže, da je krivda na takratni komisiji za določanje cen stanovanj v novo zgrajenih ISO-SPAN blokih. Pokazalo se je namreč, da je blagajna prazna. Zdaj pa je nova komunalna komisija sklenila, da je ta problem treba rešiti čimprej. Za zdaj je na voljo 820.000 dinarjev, s katerimi bodo opravili najnujnejša dela. Tako bodo razširili in uredili križišče, pločnik, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče. Porušili bodo tudi stari skedenj, ki kazi okolico in zastira preglednost. Novoustanovljena komunalna skupnost pa naj bi zagotovila tudi denar za ostalo komunalno ureditev v teh naslednji. S težavami pa se srečuje krajevna skupnost tudi pri napeljavi sekundarnega telefonskega omrežja na Gradnikovi, Triglavski, Tavčarjevi in Zagarjevi cesti ter v Roblekovem naselju. Tudi ta projekt je bil izdelan že pred dvema letoma, vendar ni bilo denarja. Ocenili so, da bodo dela znašala 2,25 milijona dinarjev, pri čemer bo PTT podjetje moralo zagotoviti še dodatnih 500.000 din. Gre namreč tudi za priključitev na telefonsko omrežje pod Volčjim hribom zgrajenih stanovanj. Krajevna skupnost bo v vseh ulicah zbrala prijave za telefon. Po izračunu bi interesenti morali prispevati po 3500 dinarjev za priključek. Znesek pa bi lahko plačali v treh obrokih. JR Kinopodjetje Kranj zaposli za enoto KINO TRŽIČ honorarnega biljeterja — raznašalca reklame in za enoto SNACK BAR kina Center Kranj honorarno natakarico Interesenti naj se /glasijo na upravi kinopodjetja Kranj, Stritarjeva 1, telefon 21-122. NA DELOVNEM MESTU »Rekel bi, da je direktor menežersko delovno mesto, ki največkrat nima veliko skupnega z osnovnim poklicem. Jaz sem na primer lesni inženir in sem poldrugo leto direktor v LIP Bled. V podjetju sem sicer že 22 let in sem delal na različnih vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih, kot direktor pa se morda zdaj se najmanj (če hočete pa tudi posredno največ) ukvarjam z delom, ki je prazaprav moj osnovni poklic oziroma izobrazba. Izobrazba mi namreč le toliko pomaga, da v določenih odločilnih trenutkih, če tako rečem, laže ocenim določen program ali problem, ki sodi v lesno stroko. Sicer pa je delovno mesto direktorja povezano z ekonomskimi, organizacijskimi, kadrovskimi in drugimi vprašanji; skratka, z notranjim življenjem in položajem podjetje navzven.« Direktor podjetja I.II* Bled je 40-let ni inž. Franc Bajt doma iz Bohinjske Bistrice. Popoldne včasih pa tudi ponoči (•orna naredi načrt za prihodnji dan ali teden. Njegov delovni dan pa se začne običajno /.jutraj najprej s sestankom s posameznimi službami. Sledi pregled pošte in tako naprej. V primeri z mnogimi drugimi pa potem po prihodu domov pregleda časopis. »Vsak ima pač svoj način dela oziroma sistem. Vsem pa je seveda skupen delovni čas. Pojem delovnega časa na delovnem mestu direktorja pa je po svoje zanimiv. Marsikdaj ga je težko primerjati s tistim 42-urnim delovnim tednom. Pride obdobje, ko je treba pripraviti in sprejeti programe, ko je treba narediti in obdelati obračun, organizacijsko in samoupravno urediti različna vprašanja. Takrat redni delovni čas zgubi običajen pomen, takrat ves samo, da čas priganja in da delo mora biti opravljeno.« Franc Bajt je zadovoljen osebnim dohodkom. Pravi, da je njegov dohodek navzven usklajen z dohodki drugih vodilnih delavcev v hranži in tudi zunaj nje v občini, DIREKTOR FRANC BAJT pa tudi znotraj v podjetju, kjer je razmerje med najvišjim in najnižjim Osebnim dohod kom I AX »Sicer pa je z osebnim dohodkom tako, da bi redno raje videli, da bi bili le-ti se večji. Drugače pa je osebni dohodek .čudna' kategorija. Po svoje enostaven in splošno razumljiv je tam, kjer ga lahko merimo z uro, komadi ali podobnimi enotami. .Neznanka* pa postane lahko pri vodstvenih, strokovnih ali podobnih službah; v tako imenovanem posrednem delu. Tu nasploh se vedno ne znamo meriti delovnih rezultatov, zato so osnove zanj v izobrazbi ali kakšni drugi statični metodi. Sicer pa so osebni dohodki po moje najbolj občutljivo vprašanje v vsakem podjetju. Zadovoljivo je to vprašanje moč reševati le z rezultati produktivnosti. A tudi to je včasih težko, če primerjam sporazume, pogoje gospodarjenja in na trenutke nerazumljiva nihanja standarda. No, v našem podjetju se s tem nenehno spopadamo in prav zdaj spet pripravljamo posebno studijo o možnostih za povečanje produktivnosti.« Mnenja o direktorju kot delovnem mestu so v vsakdanjem življenju različna. Poenostavljeno gledano je pogosto to oseha. ki v podjetju lahko veliko ali vse »premakne«, ki vpliva, odloča, kroji usodo posamezniku... »Vem kaj mislite. Jaz bi dodal in lahko našteval se naprej, toda . .. Veste kaj lahko direktor premakne v podjetju? Nič ali pa vse. Sicer pa je taksno pojmovanje v osnovi napačno. Jaz bi rekel takole: Dobra organizacija, dobra samoupravna organiziranost in delo samoupravnih organov, dobri strokovno pretehtani proizvodni programi, ki jih prizadevno izpolnjuje vsak član kolektiva, je tisto, kar lahko premika. Nekateri na primer gledajo na novi zakon o združenem delu kot na nekakšen baubau. Menim pa, da bo zakon le postavil stvari tako in tja, kamor sodijo in omogočil laže in učinkovitejše delo. In prepričan sem, da bo tudi v praksi pokazal, da je le organizirano samoupravljanje in dobro delo samoupravnih organov (ne pa le dober direktor) osnova za poslovni uspeh oz. /,a tisto, kar pravimo, da se v podjetju nenehno premika na bolje.« A. Zalar ALPETOUR - TOZD potniški promet Kranj obvešča prebivalce Kranja in okolice, da bo v dneh 30. in 31. oktobra ter 1. novembra vzdrževalo redni prevoz z avtobusom na relaciji avtobusna postaja — pokopališče po naslednjem voznem redu: 1. avtobusna postaja — Dijaški dom — Primskovo — pokopališče — Hotel Kvropa — avtobusna postaja, vsake pol ure s pričetkom ob 14.15do 18.15 2. avtobusna postaja — pokopališče, Primskovo — avtobusna postaja, vsake pol ure, s pričetkom ob 14.30 do 18.30 3. Na dan mrtvih — 1. november vozi avtobus na istih relacijah s pričetkom ob 8. uri do 18. ure. Po zgoraj navedenem voznem redu vozi avtobus z avtobusne postaje in s pokopališča vsakih 15 minut. Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto trgovskega pomočnika v trgovini I v Kranju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo poklicno šolo, KV trgovski pomočnik elektrotehnične smeri, 2. kot poseben pogoj je za objavljeno delovno mesto določeno poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c. • LIP, lesna industrija Bled, TOZD Lesna predelava Rečica na podjagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem.delu objavlja prosto delovno mesto gradbenega tehnika v oddelku za vzdrževanje in investicije TOZD Rečica Pogoji za zasedbo: gradbena srednja šola s 3 leti delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 3 mesece. Prijave s potrebnimi dokazili sprejema LIP Bled, TOZD Lesna predelava Rečica, 64260 Bled, Rečiška c. 61/a 14 dni od objave. Na podlagi sklepa pristojnih organov SDS Skupne službe pri SGP Projekt Kranj razglaša naslednje prosto delovno mesto: samostojnega materialnega knjigovodje Pogoji: srednje šolska izobrazba, ekonomska srednja šola, nad 3 leta delovnih izkušenj Razpis velja 8 dni po objavi. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projek* Kranj, Nazorjeva 1. AMD Kranj obvešča vse uporabnike koles z motorjem, da prireja tečaje iz cestno prometnih predpisov. Po zakonu o varnosti cestnega prometa bodo morali po 19. 11. 1976 imeti vsi uporabniki koles z motorjem potrdilo o opravljenem izpitu. Vpisovanje v tečaj se prične od 2. 11. 1976 dalje od 8. do 18. ure v pisarni AMp Kranj. Topli domovi Jelovice škofjeloška Jelovica gradi v Posočju montažne °bjekte — Izredni napori in prizadevanja kolekti-V(l> da se prebivalci Posočja do zime vselijo v tople domove Škofja Loka - Vasi ob Soči, jVZadete ob potresnih sunkih, se ob Kazani slovenski solidarnosti oblajajo hitro, učinkovito, temeljito. Ju.^je še vedno žive v prikolicah, v ^silnih domovih, medtem ko se , SlJo domačije in postavljajo novi j."^ovi. Edina želja prav vseh pre-yalcev in delavcev, ki grade, je v da se še pred mrzlimi zimskimi -p ^ci presele v tople domove. i&h*^ dom n' le želja, je potreba in zri . a vseh nas, ki smo solidarno v r^ili denar in ga nemenili prebi-cem sosednje regije. Mi smo veči-be^u ?-enar nakazali, delavci grad-ZaH • 'n drugih podjetij pa so od anjega potresnega sunka vložili ^romr potresnega - —me napore, prizadevanja s ^vilnimi osebnimi odrekanji, da anes Posočje že dobiva drugačno Podobo. 8^Med delavci, ki v teh mesecih jj^^jda ne poznajo oddiha, ne gj^je in praznikov in ne dopustov, ty tudi delavci škofjeloške Jelovice. 'rektor Jelovice Tine Kokelj ^pvarja na vprašanja, kako se je °Vr»a organizacija Jelovice vklju- la v obnovo Posočja. »Kako je delovna organizacija i^eJela odločitev, da začne z tenzivno montažno gradnjo v va*eh ob Soči?« .»Jelovica je takoj po prvem po-esnem sunku kot darilo Podbeli •penila montažno hišo in tedaj Kazala, kako se da nesreča hitro omiliti. Tedaj smo menili, da pred zimo v Posočju ne bomo veliko gradili in smo pogumno prevzemali dela v Italiji, kjer je izredno povpraševanje po začasnih montažnih objektih. Ze trinajst let izvažamo tudi v ZRN in smo razumljivo sklenili nove pogodbe, razen tega pa smo se usmerili tudi na Kozjansko, kjer naj bi do zime postavili še 50 hiš. Na Kozjanskem smo uspeli postaviti že 150 montažnih objektov. Drugi uničujoči potresni sunek je prišel iznenada kot tudi odločitev, da je zdaj lahko povsem učinkovita le montažna industrija s trajnimi montažnimi objekti. Edino sprejemljiva odločitev za sanacijo Posočja je Prva akcija dobro uspela Obnova Posočja teče po načrtih — Temelji, za ^pntažne hiše narejeni in približno polovica hiš je že pod streho — Prva akcija zbiranja Pomoči sklenjena — Gorenjci, razen Škofje-ločanov, smo se dobro odrezali , Akcija Jesen 76, tako so poimenovali prizadevanja za 2 Bovo Posočja, je v polnem teku. Glavni cilj omenjene akcije je y^ot°viti vsem brezdomcem do zime varno streho, nad glavo. 8o 3000 gradbenih delavcev, vojakov iri drugih občanov, ki se odločili pomagati rojakom v tolminskem koncu republike, rj 8trar»jujejo ruševine, urejajo ceste, gradijo in objavljajo hiše. n»- He°-aJ 80 odstranili, v Breginjskem kotu že 270 hiš, in to ra YeČ V va8eh BreginjV Ladre, Sedlo, Podbela. Montažne hiše LlP • ° ze*° hitro. Skupaj z dvojčkom, ki ga je podarjH blejski loftL-lti Ka gradijo na Kamnem pri Kobaridu, jih bo 446/. Škofje-in Jelovica in mariborski Marles, ki sta glavna dobavitelja a. graditelja montažnih hiš, sta na Tolminsko poslala vse »vce, ki jih lahko pogrešajo v redni proizvodnji. Proizvodnjo 8o preusmerili predvsem v izdelavo montažnih hiš. cj. J °leg hiš pa je potrebno urediti tudi vodovodne fin kanal iza-J8ke priključke in cevovode. Samo za ureditev kanalizacije v in ntazn'h naseljih bodo v teh dneh potegnili 22 kilometrov cevi g Uredili 400 jaškov. Cevi bo dobavil anhovski Salonit. Ker so v Postavljanjem temeljev in s pozidavo kleti za montažne hiše Vj5lreginju, Sedlu, krajevni skupnosti Kred in na drugih detalj1 .že končali, bodo delavci lahko začeli s komunalnimi deli. Ue Prihodnji teden bodo začeli urejati temelje za večje montaž-0L.8^avbe. Po dosedanjih dogovorih bo takšnih večnamenskih borf ov 33, s skupno površino 4965 metrov. Dvanajst objektov tey °|.naroenili za stalno namestitev brezdomcev, 16 za prezimiti ,jjudi, 5 pa za ureditev manjših šol, trgovin in drugih Vp/rbenih prostorov v krajih, ki jih je potres povsem uničil. Namenske stavbe bodo zgradili v 25 naseljih, hiš at' Pa domačini in gradbeni delavci hitijo obnavljati *k ®amo v krajevni skupnosti Kred-Staro Selo so od 109 po-, °dovanih hiš obnovili že 59 stavb. Podobno je tudi v drugih raJevnih skupnostih. GORENJCI SMO SE DOBRO IZKAZALI preh"^e[ obnova Posočja močno presega zmogljivosti prizadetega p0. IVaJstva in tolminske, novogoriške ter idrijske občine, je takoj po pl"vih stekla široka solidarnostna akcija zbiranja pomoči. Že po pr: Potresnih sunkih maja se je večma delovnih organizacij odločilo koli . LSt' Za P080^ poleg pomoči v materialu in stanovanjskih pri-iu ^an tudi enodnevni zaslužek. Akcija je stekla po vsej Sloveniji *br r ^oro^'nri ol)činskih svetov ZS Slovenije smo v prvem krogu več ' Za obnovo Posočja 126*069.655 dinarjev, kar je 15 odstotkov °d predvidene vsote, ki i , °- slovenskimi občinami se je najbolje odrezala Ajdovščina, Objf . v Prvem krogu prispevala dvodnevni zaslužek vseh zaposlenih. 8tn;ani Logatca so predvideno vsoto presegli za 77 odstotkov, v Po- °Jni za 54 odstotkov itd. o Na Jesenicah so delovni ljudje in občani zbrali za Posočje 160.439 dinarjev ali 35 odstotkov več kot znaša enodnevni **8lužek vseh zaposlenih, v Kranju 4,852.629 ali 9 odstotkov več a Predvidene vsote, v Radovljici so predvideno vsoto presegli ^a *"* stoti! od8totk°v in so zbrali 2,095.638 dinarjev, v Tržiču za 14 od-*br i°V in 80 zbrali 954.251 dinarjev. Edino Škofja Loka je a manJ kot znaša enodnevni zaslužek vseh zaposlenih. 3. apevali so komaj 83 odstotkov planirane vsote ali 1,640.000 narjev. He ^er pa denarja, ki je bil zbran s prvim krogom solidarnost-°bč,a Ve ne Do dovolj* 8e zbiranje pomoči nadaljuje. Zato 0o£l,i8ki sindikalni sveti na Gorenjskem pozivajo vse delavce in Tft ^ne» da še enkrat prispevajo za Posočje enodnevni zaslužek. 4re °datni krog solidarnostne akcije naj bi delovni kolektivi k^,8n?cili tako, da bodo najkasneje do konca decembra 1976 na-k^jj * denar na posebne žiro račune pri službi družbenega J,8ovodstva v občinah. 15. septembra prinesla pred grad beno operativo, pred obrtnike in instalaterje tudi vrsto problemov. Ne zaradi osebnega dela, tem ver predvsem zaradi kratkih rokov, saj naj bi v mesecu dni zgradili 450 montažnih hiš.« »In ukrepi, ki so sledili vaši odločitvi?« »Razumeli smo pomen akcije, se odločili za izredne ukrepe in vključili v delo vse temeljne organizacije Dogovorili smo se, da je naša prva naloga obnova Posočja, da se podaljša delovni čas in dela v več izmenah, da mora biti učinkovita predvsem organizacija dela. Kljub temu pa vsega ne bi zmogli sami, zato sodeluje tudi devet kooperantov za inštalaterska in obrtniška dela, članice sest avl |rne organizacije GLG, LIP Bled in ZLIT Tržič. Delavcem pomagajo škofjeloške delovne organizacije, gimnazijci, učenci Poklicne lesne šole, dijaki tehnične šole iz Ljubljane ter delavci drugih delovnih organizacij iz vse Jugoslovije. Za montažne objekte so potrebne precejšnje količine lesa in pri tem so pomagale vse članice sestavljene organizacije, ki so pospe šile dobavo Jelovici. Razen tega pa je les prispevala tudi vsa slovenska lesna industrija.« »Kakšne montažne stanovanjske hiše bodo stale v Posočju?« »Vse bodo podkletene, vendar pa treh velikosti: 90 bo manjših s 57 kvadratnimi metri površine, 51 stanovanjskih hiš bo s 77 kvadratnimi metri površine in 22 bo večjih z 92 kvadratnimi metri površine. Skupna vrednost znaša 50 milijonov dinarjev. Jelovica ne bo imela nobenega zaslužka, ker smo se skupno dogovorili, da se vsa dela v Posočju opravljajo po enotno dogovorjenih cenah.« »In vendarle problemi, ki se pojavljajo ob gradnji?« »Pogoji dela so včasih izredno težki, večkrat je blata do kolen, gradbena operativa ni mogla pravo-, časno zagotoviti plošč, pojavljajo se io^odatnilstroški. Produktivnost kljub Inekaterifti, [ oviram ne bo slabša, Jposebne .razmere so razumeli tudi dobavitelji surovine, ki so —razen ^nega samega — dali olajšave pri materialu. Ce bodo le vremenske razmere ugodne, bomo izpolnili svojo obljubo in vsem izročili ključe toplega doma. V Jelovici je v proizvodnji končanih več kot 100 montažnih objektov, v Posočju pa bo pod streho v teh dneh že 70 montažnih hiš. Zdaj je pri montaži zaposlenih 176 delavcev, 350 delavcev pa opravlja inštalaterska in obrtniška dela, Na gradbiščih montažnih objektov je več kot 500 delavcev, ki si vsi prizadevajo, da bo obnova prizadetega Posočja čimprej zaključena. Ko gradbena operativa žakfjuči svoje delo, delavci Jelovice najkasneje 25 dni od prejema plošče že izroče ključe postavljene montažne hiše. D. S. JESEN' 76 model I^JUBICA semiš rjava 329 din rjava črna opečna 329 din rjava črna opečna 329 din Dvojček, ki ga je kolektiv LIP Bled namenil kot pomoč prizadetim v Po.soč/u. Stam>vanjski objekt v vasi Kamna, zgrajen pa bo do 5. novembra. Lip Bled za Posočje Kolektiv LIP Bled seje odločil da podari dve tipski hiši Ze po majskem potresu v Posočju se je kolektiv Lesno industrijskega podjetja Bled odločil, da bo kot solidarnostno pomoč prizadetim prebivalcem namenil enodnevni zaslužek. Tako so junija letos delali en dan in nakazali na zbirni račun 180.000 din. 'Po ponovnem potresu septembra pa Tehnični biro Jesenice za Posočje V kolektivu Tehnični biro Jesenice so se zaposleni takoj odzvali solidarnostni akciji za pomoč prebivalcem Posočja. Ze po prvem potresu meseca maja so prispevali takoj enodnevni zaslužek, po novih potresnih sunkih pa so delavci kolektiva, ki šteje petinštirideset članov, namenili prizadetemu prebivalstvu še izdatnejšo pomoč. Delavci so prispevali še en enodnevni zaslužek, sindikalna organi/arija je dala 150.000 dinarjev, poleg tega pa so dali iz svojega doma za letovanje več kompletnih posteljnih oprem v vrednosti 280.000 dinarjev. Kljub vsej tej pomoči pa so člani osnovne organizacije ZSMS še sklenili, da izvedejo enodnevno delovno akcijo v Posočju. Sklep so tudi uresničili in pred nedavnim izvedli akcijo v Zatolminu, ki se jo je udeležilo deset mlajših in starejših (po siru pa še vedno mladih) članov kolektiva Dva udeleženca akcije sta nam pripovedovala: Anton Ravnikar: »Preprosto smo se odločili, da gremo delat, in to smo tudi storili. Nosilec organizacije je hila OO ZSMS, ki je pri nas zelo aktivna. Ze prej smo se pozanimali, kakšno delo bomo opravljali, tako da smo prišli pripravljeni. V vasi Zatolmin smo se takoj po prihodu razdelili v dve skupini in začeli delati. Ze pri načrtovanju akcij« muh se ndločih, da gremo na takšno mesto, kjer pomoč resnično potrebu jejo. tO Da je predvsem v odločnih krajih. Prva skupina je delala pri obnovi hiše nekemu domačinu. Dan je ob trdem delu hitro minil, čeprav utrujeni smo na koncu sklenili, da še pridemo. Z zavestjo v srcu, da si nekomu pomagal v teh hudih dneh pred zimo, premostiš utrujenost.« Mara Kelbl: »Delala sem v drugi skupini, in sicer smo dvema ostarelima domačinoma pomagali pri rušenju razpokanih zidov in pripravljanju za obnovo. Oba sta v pozni jeseni svojega življenja in delo jima ne gre več tako od rok kot včasih Imata sicer sina, vendar je tudi že star čez petdeset let. Zvečer srno bili izredno zadovoljni, ko smo videli opravljeno delo. Ko bodo sedaj nabavili gradbeni material, bomo izvedli še eno takšno akcijo, in sicer bomo naredili ploščo. Sele na kraju samem vidiš, kakšno strahotno razdejanje je naredil potres. Doma čini v Zatolminu so nas bili resnično veseli, ker smo jim napravili dobro delo. Morda bi povedala še to, da se v naših sredstvih javnega obveščanja premalo obvešča občane o tem, kam gre ves denar, ki ga vsi delovni ljudje in občani nakazujejo /a Posočje. Tu ni le moje osebno vprašanje, saj večkrat slišim enaka vprašanja tudi od drugih.« Poleg naših sogovornikov i/ Tehničnega biroja Jesenice so bili na akciji v Posočju še Neva Majcen, Draga Ocepek, Janko Kobtar, Vojko Mandelc, Tomaž Šolar, Jože Pajer in Mart in Cufar. I. Rab.č so se v kolektivu odločili, da na prizadetem območju postavijo stanovanjski objekt. Odločili so se za dve tako imenovani tipski hiši (dvojček) iz programa, ki so ga razvili v podjetju v preteklem obdobju. Gre za dve stanovanji s kuhinjama, dnevnima sobama, spalnicama, kabinetoma in sanitarijami. Hiši sta tudi podkleteni. Vrednost takšnega objekta bo znašala od 500 do §00.000 dinarjev. Zato so namenili še en enodnevni zaslužek, razliko okrog 300.000 din pa iz sredstev namenjenih za reklamo in iz razvoja tovrstnih tipskih objektov. V akcijo so se vključili tudi člani kolektiva Elmont Bled, ki bodo brezplačno vgradili električno instalacijo. Vrednost teh del pa bo znašala okrog 35.000 dinarjev . Dela pri gradnji tega dvostano-vanjskega objekta (izvaja jih podjetje Igrad Vrhnika) so se v vasi Kam-no začela 5. oktobra. Takrat so namreč zakoličili zemljišče. Sicer pa se v vasi Kamno, kjer je 78 hiš in okrog 300 prebivalcev, grddi osem nadomestnih objektov. Sest jih namreč gradi tudi Jelovica Škofja Loka. Temelji za vse pa bodo iz programa ISO-SPAN LIP Bled. V teh dneh pa je Lipov dvojček tako rekoč že dograjen, kar potrjuje, da gradnja hiš po tovrstnem programu prav nič ne zaostaja za gradnjo montažnih hiš. Dbjekt bo namreč vseljiv najkasneje ">. novembra Poleg že znane izredne toplotne izolacije oziroma prihranka pri energiji pa se je pri gradnji tovrstnih tipskih hiš podjetja LIP pokazala še ena prednost. Zaradi navpičnega m vodoravnega nasipanja litega betona v kanale so tovrstni objekti tudi potresno varni in zdržijo tudi deveto potresno stopnjo. In kot rečeno, se je tudi tokrat pokazalo, da je gradnja takšne hiše zelo hitra. LIP Bled in Igrad Vrhnika sta za gradnjo tega objekta le dobila pohvalo od predstavnikov republiškega štaba. PraV zaradi potresne varnosti tovrstnih tipskih stanovanjskih ob jektov pa je bilo slišati tudi mnenja in priporočila, da bi takšno gradnjo načrtovali v Posočju tudi v prihodnjem obdobju. Za uresničitev zamisli bi bilo treba rešiti le še nekatera urbanistična vprašanja A. Z. Petek, 29. oktobra 191* Simon Peterlin, Sp. Brnik 27, Marko Kosmač, Stara vas 244, Žiri Cerklje Petra Nartnik, Partizanska 47/11, janez §midt Alpska 44, Lesce, bkofja Loka Varčevanje porok za varnost in moč Leto je naokrog in po tradiciji naj velja tudi tokrat iskrena čestitka vsem varčevalcem ob 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja. Letošnji svetovni dan varčevanja je 52. po vrsti, odkar je bil v Milanu ob 100-letnici hranilnic lombard-skih provinc prvi mednarodni hranilniški kongres. Z ustanavljanjem hranilnic in varčevanjem denarja so si nekdaj mali obrtniki in drugi skušali zagotoviti osebno varnost. Danes pomeni organizirano varčevanje najširšo obliko družbene vzgoje, gospodarsko in družbeno trdnost in je porok za varnost in moč nasploh. Kadarkoli in kakorkoli govorilno o varčevanju, ne moremo mimo bank. Varčevanje je namreč še za marsikoga pojem, ki je najbolj oprijemljiv in plastičen, če pomisli na shranjevanje privarčevanega denarja v banki. Dediščina je to; dediščina, ki so nam jo vtisnili v zavest naši predniki. Saj dokazi o varčevanju obstajajo že izpred 300 let pred našim štetjem. Potreba po varčevanju pa je danes, lahko bi rekli, še veliko večja kot nekdaj. Ves razviti svet to v teoriji priznava, čeprav smo priča tudi najrazličnejšim nasprotjem v praksi. Ustanove, ki že lep čas skrbijo za organizirano in varčno shranjevanje denarja, so banke. Ena takšnih je tudi Ljubljanska banka, ki ima svojo podružnico s poslovnimi enotami tudi na Gorenjskem. Ljubljanska banka je danes ena večjih in znanih bank v svetu. V tujini ima več predstavništev in informativnih birojev, skupaj z gospodarsko zbornico pa opravlja tudi finančne posle in zastopstva gospodarskih organizacij. Pa tudi nasploh je sodobno poslovanje v tej bančni ustanovi takšno, da se lahko meri z največjimi in najmodernejšimi denarnimi zavodi v svetu. A povrnimo se k varčevanju. Tudi na tem področju ima ta usta- nova lepe izkušnje. Pravzaprav je bilo delo kranjske podružnice Ljubljanske banke vedno usmerjeno na varčevanje prebivalcev. Začetki so bili na varčevanju na hranilnih knjižicah. To klasično obliko pa so iz leta v leto razvijali v cilju naj varčuje vsakdo; od najmlajšega do najstarejšega prebivalca. In tako so začeli pri najmlajših. Ze nekaj let vsakemu novemu prebivalcu Gorenjske ob rojstvu podarijo hranilno knjižico z začetno vlogo. V šolah ustanavljajo šolske hranilnice, v delovnih organizacijah pa so danes redki, ki še ne dobivajo osebnih dohodkov na hranilne knjižice. In tudi izplačevanje pokojnin je že lep čas marsikje organizirano na ta način. Poglejmo si nekaj številk. S kranjsko podružnico Ljubljanske banke oziroma njenimi poslovnimi enotami na Gorenjskem je konec septembra letos sodelovalo 231.907 vlagateljev (lani ta čas 198.236 oziroma ob koncu minulega leta 207.169). 'Ti varčevalci so imeli letos pred mesecem dni prihranjenih prek 1,2 milijarde novih dinarjev. Od konca minulega leta je tako število varčevalcev naraslo za 24.738 ali za 11 odstotkov, privarčevani znesek pa se je povečal za 283,455.000 dinarjev ali za 28 odstotkov. Najmočneje so zastopane hranilne vloge, med temi pa predstavljajo največjo vrednost v privarčevanem denarju izplačani osebni dohodki na hranilne knjižice. Kar dobrih 75.000 (15.000 več kot lani ta čas) vseh zaposlenih na Gorenjskem je konec septembra imelo na hranilnih knjižicah 406,667.000 novih dinarjev. To je za dobrih 125 milijonov dinarjev več kot konec minulega leta. Od konca minulega leta se je za 1811 povečalo tudi število novorojenčkov, ki imajo hranilne knjižice. Konec septembra je imelo 16.139 najmlajših prebivalcev Gorenjske na hranilnih knjižicah prek 9 milijonov dinarjev. Tako se je od konca minulega leta privar- čevani znesek povečal za blizu 2 milijona novih dinarjev. Od minulega leta naprej pa je bila ustanovljena tudi ena šolska hranilnica. Tako je trenutno na Gorenjskem 23 šolskih hranilnic, v katerih imajo učenci privarčevanih 979.000 dinarjev ali 185.000 dinarjev več kot lani. Podobno pa je tudi z izplačevanjem pokojnin na hranilne knjižice. Zdaj že blizu 2000 upokojencev na Gorenjskem dobiva pokojnine na hranilne knjižice. Prihranjenih so imeli pred mesecem dni 32,848.000 dinarjev. Tako se je v enem letu privarčevani znesek podvojil, število upokojencev s hranilnimi knjižicami pa je v primerjavi z lanskim letom naraslo približno za tretjino oziroma od konca minulega leta naprej za nekaj manj kot 500. Sporedno pa je naraščalo seveda tudi število stanovanjskih varčevalcev, število žiro računov, varčevanje na deviznih računih. Skratka lahko bi ugotovili, da so danes sorazmerno redki na Gorenjskem, ki ne varčujejo tako ali drugače v poslovnih enotah kranjske podružnice Ljubljanske, banke. V zadnjem času pa Ljubljanska banka vse bolj razvija še eno obliko varčevanja. To je tekoči račun oziroma plačevanje s čekom. Plačevanje s čekom ima namreč to prednost, da ni treba posebno ob plačilnih dneh čakati v dolgih vrstah v banki na denar, ki ga nameravamo vzeti iz hranilne knjižice. Sicer pa je tekoči račun oziroma plačevanje s čekom odraz moderne bančne tehnologije. V razvitejših deželah so tovrstno poslovanje spoznali že veliko pred nami. Za kaj gre? Lastnik tekočega računa ima tako imenovano čekovno knjižico. Lahko se odloči, da dobi osebni dohodek namesto na hranilno knjižico na tekoči račun. Vse ostalo gre potem tako, kot bi plačeval z denarjem, le da namesto, da bi šel po denar v banko in ga dvignil s hranilne knjižice, v tem primeru izpolne samo ček, na katerem mora biti napisano, kolikšen znesek naj Ljubljanska banka izplača in komu. Napisana mora biti natančna vsota in ime organizacije, ki ček prejme. Lahko pa s čekom tudi sami dvigamo denar zase, le da v tem primeru v prostor, komu je treba izplačati denar, zapišemo svoje ime in tak ček vnovčimo v banki. Povejmo še to, da je najmanjša vsota, s katero lahko kupec ziroma naročnik storitev plača s čekom, 30 dinarjev, največja vsota pa 1000 dinarjev. Će pa je račun nekajkrat večji od 1000 dinarjev, to pomeni* da je treba v takšnem primeru pač izpolniti več čekov. Prednosti tovrstnega plačevanja je še veliko in kar preveč prostora bi rabili, da bi našteli in opisali vse. Morda omenimo le še to, da smo danes tudi pri nas že pogosto priča različnim sezonskim ali drugačnim popustom. Skratka, marsikdaj bi lahko kupili morda kaj ceneje, če bi imeli tisti hip pri sebi dovolj denarja. Zgodi pa se, da preden skočimo po denar v banko ali domov, blago, ki smo ga nameravali kupiti, že prodajo. Če bi imeli tekoči račun oziroma čekovno knjižico, se nam to ne bi zgodilo. Razen tega če plačujemo s čeki, nismo prav nič manj na tekočem, koliko denarja še imamo. Banka nas o tem redno obvešča. Če pa se zgodi, da smo morda včasih v zagati, lahko pri Ljubljanski banki najamemo tudi neke vrste posojilo. Če nam namreč ob izrednih primerih zmanjka denarja na tekočem računu, nam banka lahko priskoči tudi na pomoč, da nam odobri, da kupimo tudi več. To pa je seveda samo primer pri tekočih računih oziroma plačevanju s čeki in če seveda na tekočem računu tudi dobro gospodarimo. In nazadnje še to, da se denar na tekočih računih prav tako obrestuje kakor na hranilnih knjižicah. Da tudi število lastnikov tekočih računov narašča, govori podatek, da je imelo ob koncu leta 1975 Gorenjskem 40 prebivalcev teko# račune. Konec septembra pa je t0 število naraslo že na 241. In ko sU* o plačevanju s čeki poprašali v katerih trgovinah, so pri blagajn8,'1 povedali, da je plačevanje s čeki }ž meseca v mesec pogostejše. Tako J* na primer v Merkurju v kranjske* Globusu, pa Chemu in vse pog0" šteje tudi na bencinskih črpalk*"1' Skratka, pred čekom tudi trgovine oziroma prodajalci pa inkasantj6 nimajo nobenega strahu. Sicer P* bi bil kakršen koli strah tu* neupravičen, saj za vnovčenje Čel* jamči Ljubljanska banka oziron* poslovna enota, pri kateri in1* lastnik tekoči račun. Na kratko smo se tako s te* sestavkom in pregledom spoU*' nili 31. oktobra, svetovne^' dneva varčevanja. Nazaduj* dodajmo še to, da smo tudi let0 skupaj s kranjsko podružnic0. Ljubljanske banke s poslovni^! enotami na Gorenjskem ostal zvesti nekajletni tradiciji °j! tem dnevu. Tudi letos smo V*. svetovnim dnevom varčevanj? obiskali tiste najmlajše Pre.!> valce Gorenjske, ki so K9 rojeni lani 31. oktobra in bod° torej v nedeljo, na sam dan v*^ čevanja, praznovali svoj p*? rojstni dan. Tokrat je njim §| njihovim staršem v imeU" kranjske podružnice Ljublja"' ske banke kot najmlajšim v a*' čevalcem čestitala Majda «J°vf/j novic. Vsakdo je dobil Ji novih dinarjev na hranil^ knjižico in hranilnik, mami0 pa šopek s čestitko. Mi pa ji* želimo, da bi bili takšni kofe' njaki kot so bili v trenutku, *■ smo jih slikali, tudi naprej. Čestitke torej tokrat veljaj Simonu Peterlinu, Sp. Brnik Cerklje, Marku Kosmaču, Sta** vas 244, Ziri, Petri Nartnik, Pf tizanska 47/11, Škofja Loka, J8j nezu Šmidu, Alpska 44, Lesce, Jal1 Kunšič, Zasip 67, Bled, Zoran" Matkoviču, Blejska Dobrava 1*,' Barbari Dabižljevič, C. marša* Tita 41, Jesenice, Franciju Hladniku, Pristava 93, Tržič in seve<* vsem drugim številnim varčeva' cem! j r ^>tesko Vintgar vsako leta obišče več tisoč domačih in tujih izletnikov, turistično društvo Gorje je letos zabeležilo nekaj manjši obisk kot lani. e4kaj je k temu pripomoglo slabo vreme v poletnih mesecih, nekaj pa tudi zJ>išana vstopnina. Slednjo je turistično društvo povečalo zato, da je dobilo aenar za popravilo dotrajanih mostov,poti in galerij. Steklo in keramika Drevi oh 18. uri bo v Šivčevi hiši v Radovljici otvoritev razstave Ljubice Kalkaiec-Ko-"ice. Umetnica je bila rojena v Zagrebu, kjer je I. 1950 diplomirala na Školi pnmjeiijene umjetnosti na oddelku za keramiko. Od 1,1963 je članica združenja umetnikov Hrvatske. V Wih 1958- 1969 je delala kot oblikovalka v steklarni Horis Kidrič v Rogaški Slatini. Od I. '9f>9 ima status svobodnega umet nika in dela v svojem ateljeju v Rogaški Slatini. Doslej je razstavljala na številnih skupinskih razstavah keramikov in oblikovalcem s,ekla in imela več samostojnih razstav. Za svoje dosežke na področju umet ruskega oblikovanja jt. prejela več priznanj in nagrad. Slikarska kolonija v Zasipu Zasip pri Bledu — V okviru akcije Komunista pod naslovom C k)Vek, delo. kultura se je "a pobudo družbenopolitičnih organizacij in pod pokroviteljstvom krajevne skupnost i Zasip začela v tem kraju pri Kledu v petek, 22. oktobra, slikarska kolonija. Sestavljajo jo slikarji •materji iz Radovljice in člani amaterske skupine DOLI K z Jesenic. Od .12 povabljenih M |c kolonije udeležilo ]H slikarjev Najprej so si ogledali Zasip in okolico, v sohoto in nedel|o pa s<> nadaljevali /. delom. Nastala dela bodo slikarji razstavili v domu kulture \ Zasipu od 12. do 14. novembra, Oh otvoritvi razstave bodo pripravili tudi kulturni spored. Vsa razstavljena dela bodo tudi naprodaj. Nastala dela bodo razstavili tudi v delovnih kolektivih in nekaterih drugih krajih v radovljiški ol m"ini, S. St(»pMii Gledališki abonma v Kamniku •g- Kulturna skupnost Kamnik je tudi letos organizirala gledališki ahonma za razdobie »6/77. Za gledališče je v veliki kino dvorani Doma določen petek, vključuje pa popol-«'isko predstavo za šole in večerno predstavo Za ahonma je na sporedu devet predstav *'stno gledališče iz Ljubljane ho gostovalo štirikrat, po enkrat pa Slovensko ljudsko J} edališče iz Celja, Stalno slovensko gledališče iz Trsta, Prešernovo gledališče iz Kranja, i>en! gledališče iz Ljubljane in Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Na prvi fon in je sodelovanje v karavani J'bov prvi javni nastop. Pevce je ^JJ^ljal domači ansambel Dar. Bal koncertu v Šenčurju je zmaju** domačinka Vida Sitar, ki je IvTlt ^ar glasov, druga je bila y-Uka Knježcvič i/. Kranja in tretja J*Sna Vidmar prav tako iz Kranja. nDra'i sta .14 oziroma 33 glasov. V ^slednjem koncertu, ki je bil v ne-i |J0 na Jesenicah, sta si delila prvo gu VrUgo mesto Vida Sitar i/. Sen- |*rJa in Darko Kržisnik iz Kamne Je Km6, na koncertu v Radovljici, ki °" prav tako v nedeljo, pa je prvo ^esto zasedla Jožica Režonja z Zjgo- P1*1 Begunjah. • Naslednji koncert karavane (ilas 20 ni 76 bo Jutri' 30. oktobra, ob da K " V kino dvoram v Tržiču. Severi . končni vrstni red znan šele, ko % izvedenih vseh 11 nastopov. adnji, finalni, bo v drugi polovici °vembra v Kranju. Šenčurju zmagala Vida Sitar Izlet po Bohinju . Bohinj je v teh dneh odet v jonske barve, ki jih v primeri z *|ekaterimi spodnjimi kraji Go- *nJ8ke in Ljubljane ne moti me-?a- Čeprav so planinske posto-|anke, do katerih je bilo moč priti 2 Bohinja čez poletje, zdaj že J v no "oninja cez poieije, zuuj b^te, je v teh dneh tudi izlet *?°hinj prav prijeten. Turističi ^Stvo Bohinj-jezero pa vam ^Poroča, da se ob obisku v*rePčate v gostilni Pristavec v r*81 Polje, kjer vam bodo «°?tregli s potočnimi postrvmi, J'jiimi kraki in drugim. Ustavite ? !ahko tudi v gostišču Rožič ali ijj. v Stari Fužini v gostilni ^ihovc. Pri Mihovcu imajo prav i^irnivo posebnost; staro lajno, ^ vam zaigra prijetno melodijo, U vržete kovanec vanjo. Za t£atek jesenski izlet ob koncu PriMen.Je torej Bohinj prav A. Z. Po koncertu v Šenčurju je zmagovalka prvega večera Vida Sitar povedala, da zelo rada poje in da pred nastopi sploh nima treme. Sicer pa je učenka trgovske šole v Kranju in se uči za trgovko v kranjski Kokri. Stara je 15 let. »To ni bil moj prvi nastop,« je povedala. »Med počitnicami sem že pela z ansamblom Dar. Sedaj pa za vaje nimam časa, ker hodim v šolo, poleg tega pa moram pomagati doma. Mamice nimam več, zato moram pomagati a tu in sestri pri delu. Pa tudi doma rada zapojem, ko pospravljam ali kuham.« »Kateri pevec oziroma pevka ti je za vzor?« »Nimam vzornika in ne bi mogla reči, kateri bi mi najbolj ugajal. Rada poslušam vsakega pevca, ki lepo poje.« »Kako da si se odločila za pesem domačega ansambla Dar?« »Pesem mi je takoj pruda v ušesa, pa sem se odločila, da jo bom na karavani zapela. Iz rezultatov glasovanja se vidi, da je ugajala tudi poslušalcem« »Kaj še počneš v prostem času?« »Veliko prostega časa nimam. Kadar pa sem prosta, pojem ali pa igram košarko.« L. Bogataj Idejnost športne vzgoje Kadar govorimo o telesni kulturi, se navadno pojavi še misel šport. Kakšna je danes idejna usmerjenost obeh oblik človekove gibalne, razvedrilne, tekmovalne, samopotrje-valne, vzgojne in oblikovalne dejavnosti? Tako telesna kultura kakor tudi šport danes nimata enotne idejne usmerjenosti. Telesna vzgoja in telesna kultura po svojem smislu in vsebini pomenita le oblikovanje, kultiviranje telesa, kar zveni v starem pojmovanju človeka, ko ga sestavljata neumrljiva duša in umrljivo telo. V današnjem času ne mOremo več govoriti o telesnosti in duhovnosti in o telesnih pa duhovnih vajah. To ni v skladu z znanostjo in filozofskim dialektičnim pojmovanjem človeka, saj pri vadbi, treningu ali delu ne gre za kult telesa in ne za vzgojo duha, temveč gre za večanje človekove zmogljivosti, krepitev, ohranjanje osebne in življenjske moči. Šport, ta velikan časa, je prav tako v vrtincu mnogih idejnih tokov in manipulacij. Vodilno idejo olimpizma o .preseganju človeških sposobnosti glede, senčijo in izpodrivajo ideje za vsakdanjo rabo, ko gre za denar, nacionalni prestiž za vsako ceno, ko šport zgublja humane temelje. Danes moramo vse bolj razvijati idejo o splošno člo-veškem-humanističnem poslanstvu športa in športne vzgoje. Le-ta temelji na nauku o bistvu človeka, smislu nje govega bivanja, osvetljuje vrednote življenja in prizadevanje človeka, da bi te vrednote doživljal in bogatil samega sebe. Vsakdanjost nam potrjuje da življenje ni lahko, da so pred nami težave in ovire, da so okoli nas vabljive naslade, ki nas zavajajo. V takih primerih potrebujemo več lastne moči, več vere vase in več življenjske vesti, ki bi nas opozarjala na slabosti. Opore moči in smisla življenja ne smemo iskati samo nekje zunaj, ampak v sebi. Delo, treniranje, napor, duh pravično sti, neuklonljiva volja in mo ral na čistost naj nam bodo življenjski kažipot. Športni pedagogi so bolj praktični filozofi. Ko zamisli neposredno uresničujejo pri vadbi, pomagajo učencem spoznati, da z njimi ne ravna jo kot teoretiki, temveč so resnični usmerjevalci in življenjske poti Miselno gibalna de pomaga pri delu omogoča doživljati življenje in naravo globlje, bolj pristno in bolj bogato. Človek se odtujuje od nara ve, po malem postaja suženj strojev, avtomatizacija in ci vilizacija pa mu hromita or ganske sposobnosti in ga gi balno siromašita. . Športna vzgoja je predvsem zmogljivostmi. Zmogljivost se uresničuje v storilnosti. Pri tem ne gre le za storilnost športu, pač pa gre za storil nost v vseh človekovih ustvar jalnih in produktivnih dejav nostih. Zmogljivost je potreb no nenehno ohranjati. Treni ranje je le en način tega pri zadevanja. Dopolnjujejo pa ga še prvine delovne, zdravstve ne in planinske vzgoje. Šport postaja del splošne omike ljudstva, je odsvit zrno gljivosti naroda, športn vzgoja pa naj bo usmerjena na skladen, harmoničen in vsestranski razvoj osebnosti, ki jo odlikuje tvornost, zmer nost, zdrava zavest, svoboda in ustvajalnost. Jože Ažman njihovi športne Razvita javnost VSAK r bi i—rv NA 4 STRANEH Kranj CENTKR 29. oktobra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16. in 20, uri. ob (9, uri nastopa SKUPINA PEPEL IN KRI, ob 22. uri premiera franc.-ital. barv. pust. ZORO .11. oktobra amer. barv. risani POPA.J IN NJEGOVA DRUŽINA ob 10. uri. ital barv komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob lo., 17. in 19. uri. premiera amer barv. pust. KRALJEVSKI FLEŠ oh 21. uri 1. novembra premici;i slm barv. filma BELE TRAVE ob iti., 18. in 20. uri 2. novembra ital liane barv. pust ZORO ob 1530, 17.15 in 20. uri ;i. novembra ital.-liane. barv. pust. ZORO ob 16.30, 17.45 in 20. uri 4. novembra n al.-franc. barv. pust. ZORO ob 15.(0. 17 45 in 20. uri Kranj STORŽIČ 29, oktobra amer. bar*, vestern ZI.ATO IN WHISKY ob Iti in 18 uri, ob 20. uri nastopa ANSAMBEL IZVIR IZ LHIBLIANK ;t() oktobra nem. barv glasb, komed. VESELI GANGSTERJI ol> 10., 18. in 20, uri 31. oktobra nem. barv. glasb, komed. VESELI GANGSTERJI <>b 11, in 18. uri. amer. barv Z DRUGE STRANI PLANINE ob iti uri, premiera nem. barv vo|. drame JAKOB LAŽNIVEC ob 20. uri 1. novembra hongkon. barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA oh Hi., 18. in 20. uri 2. novembra slov. barv. BELE TRAVE ob lo., 18. in 20 uri .1. novembra slov. barv. BELE TRAVE oh Iti., 18. in 20. uri 4 novembra hongkon. barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob Ki.. 18. in 20. uri Tržić 29 oktobra amer barv pust. GOSPODAR OTOKA oh 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. risani POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob It, uri. amer bai\ pust, GOSPODAH OTOKA ob 17.10, od 20. uri zabavno glasbcn;i prireditev GLAS JESENI .11. oktobra amer barv Krim 1'KISI.A STA PONOČI ob 17. in 19. uri 1. novembra angl. barv. drama NJIH 14 ob 17. in 19. uri 2. novembra amer. barv. krim PHIŠI.A STA PONOC'1 ob 17. in 19. uri 3. novembra hongkon barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 17 in 19. uri 4. novembra slov. barv. BELE TRAVE ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 30. oktobra amer. barv. vestem ZLATO IN VVHISKY oh 16. uri, amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 18. in 20 uri 31; oktobra amer. barv. risani POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 15. uri. amer. barv. vestern ZLATO IN VVHISKV ob 17. in 19. uri 2. novembra angl. barv drama NJIH 14 oh 18. uri .1. novembra amer, DORADO ob 18. m 20. uri 4. novembra amer. DORADO ob 18 m 20. uri A. novembra amer.-hongkon. barv. V ZMA-JEVEM GNEZDU ob 20. uri Bled 29. oktobra amer barv SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. POROČILO O UMORU ob 18. uri, franc. barv DOGODEK V AVTO KAMPU ob 20. ur. 31. oktobra amer barv. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 16. uri. amer. barv. KOCKA JE PADLA oh 18. in 20. uri 1 novembra nem barv MESTO SANJ ob |( uri, franc. barv. DOGODEK V AVTO KAMPU ob 20. uri 2. novembra nem. barv MESTO SANI ob 20 uri ■ i novembra amer barv. DON JE MRTEV ob 20. uri 4. novembra amer. barv. DON JE MRTEV ob 20. uri barv, vestern KI, barv. vestem EL Škofja Loka SOKA 29 oktobra amer barv. krim. AKCIJA ZA ATENTAT ob 18. m 20. uri 30. oktobra ital. barv pust. IZZIV BELE ŠAPE ob 18. m 20. uri 31, oktobra ital. barv. pust. IZZIV BELK ŠAPE ob 18. in 20. uri 2. novembra amer. barv. gro/.lj. NIAGARA oh 20. uri J. novembra amer. barv. gor/.lj. NIAGARA ob 1H. in 20. uri 4. novembra amer. barv. komed DVA DETEKTIVA - FREEBIE IN BEAN ob 20. uri Železniki OBZORJE 29. oktobra ital. barv. pust. IZZIV BELE ŠAPE oh 20. uri JO. oktobra jug. barv. vojni MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO oh 20. uri II oktobra amer. barv. krim AKCIJA ZA ATENTAT oh 17. in 20. uri 3. novembra amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE oh 20. uri Radovljica 29. oktobra nem. barv MESTO SANJ oh 20. uri .10. oktobra nem. barv. MESTO SANJ oh 18. uri, amer. barv. KOCKA JE PADLA oh 20 uri .11 oktobra sovjet, barv. KRVOLOČNI VOLK oh 10. uri. amer. barv. KOCKA JE PADLA ob Hi. uri, amer. barv ODREŠITEV oh 18. uri, franc. barv DOGODEK V AVTO KAMPU oh 20. uri I. novembra amer-hongkon. barv. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. uri, amer. barv. DON JE MRTEV ob20. uri 2 novembra franc. barv DOGODEK V AVTO KAMPU ob 20. uri 3. novembra amer-hongkon. barv. V ZMAJEVEM GNEZDU oh 20 uri Jubilejna plošča in kaseta APZ »Tone Tomšič« Ob .tU-letnici APZ »'Tone'Tomšič« sta izšli jubilejna plošča in kaseta. Uvodna pesem je Maroltova »Lipa«, ki jo je takratni moški /bor pel na svojem zadnjem koncertu pred kulturnim molkom leta 1941. Program se nadaljuje /. izborom pesmi dosedanjih dirigentov zbora. Ploščo in kaseto lahko naročite osebno ali po pošti na naslov: APZ »'Tone 'Tomšič«, 'Trg osvobodit ve i.tiiooo Ljubljana Tržičani, glasujte za najboljšega pevca! RTV Šenčur vas vabi na 4. koncert 2. gorenjske glasbene karavane pevčev amaterjev GLAS JESENI'76 ki bo v sobo.3, 30. oktobra, ob 20. uri v kino Tržič. Mi smo pa Tržičani ##w »Priča, vi trdite, da ste bili pri umorjenem tisti dan, ko so ga ubili t sprašuje sodnik Tržičana, ki odg -varja pritrdilno. »Bi lahko povedali, kdaj in kje i V ga videli,« se je glasilo naslednje sodnikovo Vprašanje, na katere/ i Tržičan odvrne, da je bil zjutraj pri njem doma, da je bil pokojni pri oknu ves bel v obraz in penast okn >g ust in da je držal v rokah britei »Kaj pa se je zgodilo potim,* si je glasilo ostro vprašanje »Nič. Mislim, da se je začel (riti .. .« odgovarja Tržičan. »Pomisli, moj brat je bil obsojen na pet let zapora, ker je na ce: i i pobral navadno vrv,« pripoveduje Tržičan prijatelju. Le-ta ga začudeno gleda in skoraj ne more verji'/, da je nekdo prejel samo zaradi navadnega »štrika« tolikšno kazen. »No, ni bil ravno kriv sarro zaradi, štrika',« pojasnjuje prvi. »Na koncu je bil namreč privezan tudi sosedov bik .. .« Tržičani se pohvalimo s super kino sporedom in se sprašujemo, kje neki so staknili tako grozne filme, da jih le redki gledajo. Za boljši obisk predlagam aktualnejši spored. V ponedeljek naj bi zavrteli za vse, razen za upokojence, film »Stara mama na orožnih vajah«, v torek za poslovalnico Sapa domači film »Škripanje mestnega avtobusa na ovinku«, v sredo psihološko dramo »Nafta spet dražja — da o mesu ne govorimo«, v četrtek še posebej za Bombažno predilnico in tkalnico film »Tri dni pod kovtrom brez vetra«, v petek mesarsko-klav-niški film »Kavboj jaha peš na crknjenem konju« (za tržiške mesarje), v soboto italijansko, brazilsko in domačo komedijo »Ugani, kdo pride na kavo« (za Mercator, TOZD Preskrba) in »Iskanje telečjega mesa po mesarijah«, ter v nedeljo tržiški vojni film »Skok iz drvečega cekarja«. marta odgovarja Fižolova solata Potrebujemo: četrt kg fižola (tet ovca), 15 dkg suhe mesene klobase, četrt kg paradižnika, 1 čebulo, peteršilj, 2 jušni kocki, 5 majhnih kislih kumaric, 4 jedilne žlice olja, 2 žlici kisa, 1 malo žličko gorčice, sol, poper, mleto papriko, 1 žlico margarine. Fižol preberemo, operemo in čez noč namočimo v litru rode, naslednji dan pa ga v isti vodi skuhamo z dodatkom jušnih kock. Kumarice in klobaso narežemo na kolesca, paradižnik na osminke. Ko fižol ohladimo, mu dodamo kumarice, klobaso in paradižnik ter premešamo. Iz kisa, olja, gorčice naredimo preliv in dodamo še poper, papriko in pustimo nekaj časa stati. Čebulo narežemo na kolesca, jo na margarini zlatorumeno opražimo in skupaj s peteršiljem stresemo na fižol. Novembra opravimo na vrtu še zadnja dela. Zdaj je tudi čas še za sajenje drevja in grmičevja, in sicer . vse dotlej, dokler zemlja ne začne zmrzovati. Na vrtu pa, če tega še nismo storili, izpraznimo vodni bazen,, pogledamo, če so prazne cevi za zalivanje, občutljive rastline bo treba zavarovati s smrečjem, upognili bomo visoke vrtnice, osipali nizke in zavarovali mlada drevesa pred zajcem. Vse predmete, ki smo jih poleti imeli na vrtu očistimo in shranimo v klet do naslednje sezone. Zimzelene rastline na vrtu lahko še zalijemo, da bodo imele dovolj vlage, medtem ko bo zemlja zamrznjena. Zalijemo: lovo-rikovec, božje drevce, japonsko kap-čevje in razne iglavce. Najbolje je, če zalijemo v jarek, tla pri rastlinah pa pokrijemo z gnojem, listjem ali smrečjem, da zmrzal ne more preveč globoko. Na vrtu (D Zelenjavo z vrta smo večinoma že prenesli v klet: dobro se drži obešena cvetača in tudi brstičnik, tudi paradižnikova sadika s plodovi obešena v kleti, pordeči svoje sadeže. Korena-sto zelenjavo pa vložimo v mivko. Endivijo lahko obdržimo kar na gredah: odstranimo gnile liste in če je zemlja suha, postavimo nad solato tunel iz dvojne plastične stene. V takem tunelu je lahko poleg endivije še motovileč, špinača, ohrovt, brstič-ni ohrovt, blitva, zelena, por itd. Če imamo v kleti zelenjavo, naj bodo okna ves čas odprta. Jerebov oča Lovna ribe Leta 1941 se je v Jugoslaviji začela vojna. Nemci so prihajali v našo deželo, kjer so pobijali ljudi, požigali vasi, kradli itd. Vojna je zajela tudi Šenčur, kjer so Nemci ustrelili štirideset talcev in ubili Jerebovega očeta, obesili Janka Beleharja, požgali Lenartovo hišo, v kateri sta zgorela mati in sin. Jerebov oče je bil lovec na divjad. Ko se je začela vojna, ni hodil več na lov. Puško je nekomu prodal zaradi varnosti, da ga ne bi Nemci kaznovali. Naboje je shranil v omaro. Nekoč so Nemci v njegovi hiši naredili preiskavo. V omari so našli naboje. Nemci so ga takoj vprašali, kje jih je dobil in če ima zvezo z partizani. Osumili so ga, da zbira strelivo za partizane. Jerebov oče pa je bil gluh in je na vsako vprašanje odgovoril z »ju«. Nemci so ga takoj odpeljali na vrt, kjer so ga ustrelili. Vojna je terjala v naši deželi i nogo žrtev. Veliko ljudi je umrlo v taboriščih. Mislim, da si ljudje ne Selimo več vojn. Iztok Vidmar, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur MLADI VARČEVALCI - Danica Primožič, 6. a r. osnovne šole Kokr-šhega odreda Križe Iz najslajšega jutranjega dremeža me je prebudilo dokaj močno trkanje na okensko steklo. Zaspano sem odprl oči in stopil k oknu. Prijatelji pa, ki so me zbudili, so se mi smejali. Naglo sem se oblekel in stekel v kuhinjo, kjer sem hitro pozajtrkoval. Še preden mi je sestra mogla razložiti, kaj bova tisti dan delala, sem jo že odkuril pred hišo. S kolesi smo se odpravili k majhnemu potočku v So-potniški grapi. Iz žepa smo veselo potegnili trnke in jih začeli namakati v bistro vodo. A ribiška sreča nam ni bila naklonjena. Nekateri so se že dolgočasili in leno držali vrvico v rokah. Mene pa je naenkrat nekaj pocukalo. Veselo sem zavpil. Tudi tovariši niso ohranili čisto mirne krvi. Prijatelj zraven mene je pogledal nazaj in odskočil, kakor da ga je pičil gad. Tudi mi smo se ozrli. Za grmom je čakal ribič, ki je že držal palico v rokah. Vsi smo spustili ribiški pribor in tekli, kakor da nam gorijo tla pod nogami. Možak nam je nekaj časa sledil, a se je kmalu upehal. Tudi mi smo se malo odpočili, ampak ne za dolgo. Urno smo jo ubrali proti domu. Žal nam je bilo za izgubljenimi trnki, ki jih je ribič kasneje gotovo pobral in jih pospravil v žep. Starši so nas spraševali, kaj nam je, da smo tako tihi. Nismo se izdali. Nihče nas ni več spraševal. Boštjan Mrak, 7.d r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas m Rjavo zapečene pečenice Ne uspe vsaki gospodinji postaviti na mizo lepo rjavo zapečenih pečenk, ki' pa povrhu vsega še rade počijo. Skrivnost uspešne peke je takale: pečenice poprej prevremo v kropu, da kasneje na maščobi ne počijo. Nato jih vzamemo ven, obrišemo s papirnato servieto in nekajkrat pre-bodemo z zobotrebcem. Na krožniku medtem pripravimo nekaj žlic kon-denziranega mleka, pomočimo vanj pečenice, nato pa še v moko. Pečenice denemo na vroče olje in jih popečemo z obeh strani. Ponudimo s krompirjem pirejem, zeljem, fižolom, ohrovtom, špinačo itd. TWEED, TWEED, TWEED! Ta ohlapen dekliški plaš>K iz toplega volnenega tweeda v sivo črni barvi — sem pa tja ga poživljajo oranžne niti — .smo te dni fotografirali v ELITI, poslovalnici SALON na Titovem trgu v Kranju. Izdelali so ga v IDEALU v Novi Gorici. K modelu gre lepo črna barva — ovratna ruta, rokavice in škornji, kot sije to omislila naša priložnostna manekenka — prodajalka Metka iz Elite. Dobi se v velikostih od 38 do 40, cena je pa 1650 din. Vprašajte za model TEBE. Kuhamo v foliji Tanke aluminijeve lističe že nekaj časa poznamo in jih s pridom uporabljamo pri ravnanju z živili. Včasih zavijemo vanj kak posebno občutljiv kos živila, sir ali meso, ali skuto, kadar vse to hranimo v hladilniku, pozabljamo pa, da s folijo lahko tudi kuhamo. Ravnanje je dokaj preprosto: pri tem kuhanju ne umažemo posode, ni nam treba neprestano pogledovati ali se jed dobro kuha ali peče. Jedi, ki jih pripravljamo v foliji, se kuhajo ali pečejo nekoliko dlje, kot če bi jih pripravljali na običajen način. To moramo upoštevati, če hočemo obrok pripraviti pravočasno. Za kuhanje uporabljamo debelejšo folijo, če pa je tanka, uporabimo dvojno plast. To je potrebno, da se med pečenjem ali pri premikanju folija ne bi strgala. Tudi velikost odtrgane folije naj bo primerna, nikoli ne premajhna, sicer kuhanje ne bo uspelo. Ce pa imamo dva manjša kosa folije, ju lahko »zlepimo« tako, da robove večkrat tanko preganemo in stisnemo. Kos folije, v katerega bomo dali živilo za pečenje ali kuhanje, na notranji strani tanko premažemo z maščobo. Nato jed zavijemo, vendar tako, da je na primer nad zrezkom še nekaj prostora za topel zrak. Manjše količine hrane lahko zavijemo v folijo in skuhamo v loncu vrele vode. V vodo denemo kos zavit v folijo šele ko voda vre. Lahko pa uporabimo tudi ponev, vendar ne sme imeti teflonske prevleke. Prevelika vročina bi namreč oblogi za pečenje brez maščobe lahko škodovala. Ce pa druge običajne ponve nimamo, si pomagamo tako, da v teflonsko ponev nalijemo malo vode in pokrijemo. Večje in debelejše zavitke hrane v foliji pa pripravljamo v pečici. Če želimo, da bo jed lepo rjava in hru-stljiva, proti koncu pečenja folijo malo odvijemo, da vročina v pečici napravi skorjico. Sicer pa je pripravljanje jedi v foliji primerno predvsem za ljudi z občutljivim želodcem, saj se jed v foliji ne prismodi, nima zapečene skorje, v mesu in zelenjavi se ohranijo vsi vitamini, jed pa je sočna, saj se sok ne izceja iz tesno preganjenih robov. Erna Z. iz Kranja — Prosim za nasvet, kako naj si dam sešiti plašč iz blaga, katerega vzorec v pismu prilagam. Stara sem 27 let, visoka 162 cm in težka 58 kg. L Marta — Model je ravnega kroja, dolžina sega čez kolena-Zapenja se enoredno z gumbi. Ovratnik je koničast, spredaj in zadaj je sedlo; na prednji strani potekajo od sedla preko prsi všitki, ki se končujejo z žepom. Plašč zavezujte s pasom ali tudi ne. Zadnja stran plašča ima po sredini šiv in spodaj razporek. Vsi šivi na plašču so poudarjeni. Pionirska knjižnica v Kranju (delavski dom) se vam bo oglašala enkrat mesečno Vabimo pionirje in cicibane, da postanejo naši redni člani in stalni obiskovalci knjižnice. Danes vam predstavljamo nove knjige, ki smo jih kupili za vas. CICIBANOM PRIPOROČAMO: Šušteršič F.: Zgodba o jabolku Pavček T.: Mokedaj Makarovič S.: Saprauiiška Tarman D.: Moj domek Kapidžić-Hadžić N.: Ko si bila majhna Kovic K.: Maček Muri Rozman S.: Majhne besede, velike reci Grabeljšek K.: Moje akcije PIONIRJEM PRIPOROČAMO: Jurgielevviczovva I.: Avtostopar Aubrv C; Hela in Sahastjan Afriške pripovedke ' Jonsson R.: Vike Viking in brdavsi Podgorec V.: Hajduški studenec Finžgar F. S.: Gospod Hudournik V Pionirski knjižnici si lahko izposodite tudi poljudnoznanstvene knjige. Priporočamo vam, da preberete: Horvat J.: Nad brezni oceanov Strube W.: Pierre in Marie Curie Gallav M.: Cez nevidne ovire Berlitz C.: Kermudski trikotnik Bevk F.: Knjiga o Titu Clarke A. C: Človek in vesolje KNJIGE, KI STE JlH NAJRAJE BRALI SEPTEMBRA Brenk K.: Srebrna račka, zlata račka Miller A.: Janina odejica Hudi časi — vedro čelo Mamka Bršljanka Preussler O.: Razbojnik Rogovilež Verne J.: Petnajstletni kapitan Ingolič A.: Mladost na stopnicah Jurca B.: Ko zorijo jagode Ćopič B.: Oslovska leta Mojca Pokraculja Makarovič S.: Živalska olimpiada Grafenauer N.: Avtozaver Matošec M.: Deček s Sotle , Kunaver P.: Kažipot po nebu Polenec: Letalo, polet, letališče Pisani živalski svet Mlakar S.: Iz mojega nahrbtnika Jaz Ime mi je Matej Kuhar. Star sem deset let in hodim v peti razred osnovne šole. Stanujem v bloku na Bist rici. Najraje imam kolo. Z njim se vozim po cele dneve. Poleti rad hodim na kopališče. Zelo rad imam filme ali pa berem partizanske zgodbe. Hodim tudi v naravo. Jeseni nabiram kostanj in gobe. Med počitnicami grem tudi na Dolenjsko. Tam sem rad, ker imajo mnogo živali. Najrajši sem doma. Kadar mi je dolgčas, se tudi igram. Pozimi rad smučam in hodim na tečaje. Zvečer rad dolgo bedim, zjutraj pa se težko zgodaj zbudim. Matej Kuhar, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Torbica me varuje pred vozniki Moja torbica ima dve naramnici, ki mi omogočata, da se ravno držim. Je oranžne in zelene barve. Ima dva žepka z zadrgo. Zašita je z belim sukancem. Ima roček s prerezanim šivom in dva železna jermenčka. Ima tudi mačje oko, ki me varuje pred vozniki. Zapne se z dvema sponkama s črtastimi okraski. Za podstavek ima ščitnit- Vedno se mi težko odpre. Ima dva predala. V en^ imam knjige in zvezke, v druge predalu pa so ostale stvari. Kadar čistim torbico, vedno sti* sem vse smeti iz nje. Gledam, da J lepa znotraj in zunaj. Tatjana Hafnar, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj 1 Naš razred Naš razred peti b, tako mu je ime, telovadimo najraje bojimo pa se tih* vaje. V njem so pretepači eni razgrajači. drugi se učijo, ker dobre ocene si želijo. Nataša Gorjanc, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Pred dnevi so borci Kokrškegu odreda obiskali osnovno šolo v Križah, kj'e'*A učencem pripovedovali o bojih njihovega odreda. Z zanimanjem so prisluhnili njihovi pripovedi, ki jim je obogatila znanje o NOB. Ne»~ komisar Miloš Ilutar-Ružo je mladini prizadevnim smučarjem izročil znd<-smučarske zveze Slovenije petek, 29. oktobra 1976 nagradna križanka od vsepovsod gorenjski kraji Glas — 9. stran 1 2 3 4 5 S 7 8 9 IO 11 12 13 14 15 16 h ■ 18 19 J ■20 h 22 ■ 23' ■ 24 ■ 25 26 ■ 29 30 31 1 43 32 33 ■ 39 34 35 36 37 38 40 m 1 ■ 44 4b ■46 47 ■ 48 49 50 !>1 53 54 ■ 55 bb 57 58 59 60 Si Rešitev nagradne križanke z dne 22. oktobra: 1. čistka, 7. Šaloma, 13. obsodba, 15. anatema, 17. LS, 18. voskar, 20. koran. 21. nega, 23. itrij, 25. kita, 26. narinek, 28. A, 30. Nep, 31. Bistra, 32. opora, 34. Staša, 36. naslov, 39. tar, 40. rt, 42. soteska, 44. Endo, 46. arara, 48. oaza, 50 idila, 52. Astrid, 54 ol, 55. nenemee, 57. akvarij, 59. megera, 60. Afrika. Izžrebani reševalci: prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) prejme Tatjana T>ilar, 64000 Kranj, G. I. maja 61; 2. nagrado (40 din) Ivanka Frank, 61351 Brezovica, Drago-mer 37: 3. nagrado (30 din) Andreja Mihelčič, 64000 Kranj, UL. 1. avgusta 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 2. novembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din OrJoravno: 1. strah in zmeda, alarm, 8. načrtna dejavnost za dosego določe- •n ciljev; organi organizacij, ki izdajajo posamezne upravne akte, opravljajo i/r- Vne Pos'e> 14. nekdaj plačilo za oranje, ral, 15. južnotirolsko mesto, v abjanščini Trento, 17. skandinavski naziv za smuči, 18. severozahodna rednja država ZDA z glavnini mestom Lincoln, 20. znak za kemično prvino i. Ur; 21. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mle- \23. ime ameriške filmske igralke West, 24. Taras Ševčenko, 25. ameriško k Osko ime, Kenneth, 26. izdelovalec šablon ali kdor se ravna po šablonah, po °P«tih, 29. kraj na vzhodu Cukotskega polotoka v SZ, 31. popularni angleški ji Pfcvkar, Pat, 32. nada, upanje, 34. vrsta preproge, imenovane po starem arn.skem mestu Arras v severozahodni Franciji, 35. zopet, 37. sto kvadratnih s«?- >v' zens^° ime> Mina, 40. slovenski režiser, dramatik in pripovednik, Aat>rik, Žarko, 42. jetnik, zapornik, 45. kratica za ZDA, United States of irr?ler't'a' znam^a italijanskih kamionov, 48. naš petrolejski gigant, 49. jjgP^sija, kar se v čustvo vtisne, 51. časopisna kratica za »Sportske novosti«, f. • otok, oteklost, 55. sedma črka grške abecede, 56. deklica v slovenskem tttu Kekec, 5^ staro ime za januar, ledeni mesec, 60. sol klorove kisline, 61. Poprava za ocejanje. juavPično: 1. parjenje srnjadi, gamsov, 2. kraj v Metohiji v vzhodnem vznož-He °^re P'anme- m,e angleške kraljice, 4. pisemska kratica za pleno notni-p.' s polnim naslovom, 5. ime odstavljenega kitajskega oficirja in politika a°ja, 6. vetrnica, kosmatinec, 7. tangu podoben španski ples s Kube, ime-rolr n ^° #'avnem mestu Havani, 8. vrtna lopa, senčnica, 9. zemlja, tudi del ru, ,an noge, 10. azijska lahka dvokolnica, ki jo vozi kuli, 11. ime slovenske ZaSn,ce Skerlove, 12. jugoslovanska kratica za »vojni ekspedit«, 13. naprava j sPreJemanje in oddajanje elektromagnetnih valov, 16. stara, priljubljena tel3 m loparjem na posebnem igrišču, »beli« šport, 19. v starogrški mi- z °K'Jl mati bogov, žena Kronosa, 22. smešnost, norost, 25. varnostna zapora r. at" nalezljivih bolezni, osamitev zaradi suma okuženosti, 27. kratica za Dr« * • °°-nor, 28. pripomoček za rumeniti, rumeno barvati, 30. rjav prah iz H ^nih. semen kakavovca, pijača iz tega prahu, 33. pisan pirh, tudi čmrlj, 35. rp U| arska disciplina, tudi spustitev po vrvi, 36. poet, pisec pesmi, 39. Nikola *>lo ' ^* ne^anJ' Javni pisar notariata, 43. odžagan kos debla, hlod, 44. na-rišu' 8^n' naslov ali ime, titula, 47. enota za merjenje, 50. kraj na jugu ame-Za ,e države ZDA Maine in kraj v vzhodni Montani, 52. organ vida, 53. kratica 8„t. ategorija, 54. starejši ameriški humoristični pisatelj in dramatik, odličen £ ,r,k, George, 57. mednarodna avtomobilska oznaka za Nizozemsko, 59. v8enJurič. / ŠAHOVSKI KROŽEK Razbremenitev v središču ho nJfkatefih otvoritvah ima črni zaosta-v;U? kmeta, izpostavljenega nasprotniko-lfn n.n.j__1___\~A—* i ii«t(1 Eden <>b7-e7 8. Sc5-e4 (ali Tel -e4) itn. g7-g6! Tudi 4. ... Sd7-f6 bi zadoftčalo. Črni prevzema odločilno pobudo. 5. f5xg6 6. g6-g7 7. Uf3-g3 + 8. Se4 - c5 9. Lf2xc5 10. Sa4Xt:5 11. Og3-e3 '12. Tel -e2 n-n> Kg8xg7 Kg7 - h8 Sd7xc5 Le7xc5 I)b7-c7 Ta8 - e8! Nima boljše izbire; beli položaj je v raz-sulu. Talj je izbral naslednje nadaljevanje. L . i S«3~e4 ' c2-c4(?) d6-d5! SfB X d5 Sd5 - f4 12...... 13. I)e3xe2 14. Sc5xa6 15. Kglxg2 16. Kg2-h3 17. Lb3-dl Sf4xe2 + Lc6xg2 Dc7 - a7 + Tf8 - g8 + I)a7-g7 Te8 - e6 Ni rešitve pred matom in beli se je vdal. dr. S. Bavdek vsepovsod , da b Arabci lastniki najboljšega »o / ^ hudi gospodarski krizi, kije zajela Anglijo, ni nobena novost več, e Ct flstniki najlepših hotelov in drugih dragih nepremičnin v Londonu Ara jj' Londonu so pokupili že več kot sto najlepših hotelov, klubov in celo ulic le f^lCa vrne Pakistanu znameniti (diamant! koh-inoor (gora svetlobe), ki ga Vtto?&ica Viktorija leta 1H4!) dobila za svojo osvajalno politiko v Indiji. %i angleška kraljeva hiša do sedaj na zahtevo še ni uradno odgovorila. m^nJeni diamant je v zbirki kronskih draguljev Velike Britanije in je zato ^alo verjetno, da bi ga vrnili. / izbrali smo za vas Na Kokrinem oddelku URE-ZLAT-NINA v GLOBUSU so spet dobili pošiljko kitajskih stenskih ur, po katerih je veliko povpraševanje. Cena: 835,30 din Krtačo za obleko navadno iščemo po vsem stanovanju. Če jo bomo takole obesili na zid v predsobi, nam bo takoj pri roki. Lahko pa vzamete tudi komplet krtače in žlice za čevlje. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo. Cena: 57,80 in 95^20 din Tale komplet i/, mešanice sintetike, volne in zajčjih dlak so spletli pri Al,MIKI v Radovljici. Žepi, sivi in zadrga mu dajejo bolj športen videz. V opečnati, temno lila, modri, temno rjavi, malina, zeleni in sivi barvi jih imajo tudi v njihovi prodajalni v Radovljici. Velikost: 38 do 42. Cena: 891 din Če ste pripravljene same zarobiti prt, vam svetujemo, da vzamete blago zanj, pa vas bo najmanj stalo. V TEKSTIL1NPUSOVI prodajalni v hotelu CREINA dobite več vrst lepih dekorativnih blag, nalašč za prte. Kvalitete: damast in 100 '< s;"-.tetika. Cena: 49,70 in 51,30 din /a m Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (21. zapis) Se vedno se mudimo na Taboru pri Podbrezjah. Ne le zaradi zgodovinskih zanimivosti, pač pa tudi zaradi nenavadne krajevne lepote in miru. Pred leti so tu okrog taborske cerkvice uprizarjali igre na prostem — »kuliserija« visokih smrek, nad njo pa zvezdnato nebo — to je bil očarljiv oder! Ves položen travnik pod zidovjem pa je bil ena sama prostorna »dvorana«! To je bilo v letih med vojnama. Slišal pa sem praviti, da so tudi pred kratkim tu filmsko snemali neke prizore iz »francoskih vojn«. — Bom še povprašal. STAR BAKROREZ Zagotovo je že 1. 1808 hranil farni arhiv pod b reške cerkve bakreno ploščico za izdelovanje lastnih pobožnih podobic. Plošča — bakrorez je merila počez 95 milimetrov, v višino pa 145 milimetrov. Predstavljala je Mater sedmih žalosti, pod njo pa podbreško farno cerkev s Taborom in njegovo kalvarijo. Na spodnjem robu je bil napis v nemščini, ki po naše slove: Milostna podoba Žalostne matere božje na Taboru v podbreški fari na Gorenjskem. Kot marsikaj zgodovinsko vrednega, se je tudi ta bakrena ploščica pred časom »izgubila«. Ce pa je le založena, bi bilo prav, da bi spet prišla na dan! Morda bo kdo pomislil, kako so mogli duhovniki ali njihovi pomočniki sami izdelovati podobice s take ploščice. To je bil bakrorez, v prejšnjih časih ena od redkih možnosti za reprodukcijo risb. — V mehko pločevino je spretni bakrorezec z ostrim šilom ali iglo vrezal risbo (zrcalno!). Nato je tiskar ploščico namazal z barvo, ki je zapolnila vse vrezane črtice. Ploščo je tiskar potem narahlo obrisal — toda le po površini, tako da je barva v vdolbinah ostala. Nato so na ploščo položili nekoliko ovlažen bel papir, dali vse skupaj pod močno stiskalnico in slika je bila čez čas gotova. Pod pritiskom je mehak papir posnel barvo iz vrisanih vdolbinic. Občutljivi prsti kaj brž spoznajo pravi bakrorezni odtis, ker je nekoliko reliefno vzbo-čen. — Podobno so izdelovali tudi jedkanice. Pri teh je delovala na ploščo kislina, ki je poglobila, izjed-kala vrezano risbo. Zal, taborske bakrene plošče nisem videl s svojimi očmi, pač pa sem imel v rokah izvirni odtisek »svete podobice«. Zato jo v okviru tega zapisa tudi lahko objavim — kot umetniški in zgodovinski dokument starih Podbrezij in njenega Tabora. S SEDMIMI MEČI PREBODENO SRCE lovit motiv v umetnosti, '4kposebno v kiparstvu (Miche-* "I langelo!): mati z mrtvim sinom v naročju. To je Pieta — v krščanski umetnosti simbol sočutja, usmiljenja. Motiv žalostne Madone, ki ima srce prebodeno s sedmimi meči, je tudi splošno človeško pretresljiv. Mati z mrtvim sinom ... Tu vidim tudi vzrok tolikerih romanj k tej Mariji na Taboru: sprva so matere iskale tu tolažbe še v turških časih (če so že imeli tedaj Marijin kip v kapelici pri cerkvi): objokovale so svoje sinove, odpeljane v sužnost ali pa pobite v boju. Tolažbe so tu iskale matere mož in sinov, ki so izkrvaveli v času prve svetovne vojne ob Soči, v Tirolih, v Galiciji. .. Le kdo bi jemal ovdovelim ženam in žalujočim materam možnost tolažbe, utehe? Sočutje, usmiljenje, razumevanje — kako velika človeška čustva! Zakaj pa prav s sedmimi meči prebodeno Madonino srce? To je: z mnogimi! Kot rečeno: čez sedem let vse prav pride. T. j. Ce/. mnogo let. Pri Marijinem kipu v srce zabodeni meči le to govori, da je mati doživljala mnoge bolečine, spričo usode njenega sina. Spominjam se ob teh priložnosti na idejo, ki jo je sprožil v času okupacije prezgodaj umrli umetnik kipar Nikolaj Pirnat. Rekel je, da slovenska Madona ne more biti brezjanska Marija Pomagaj, pač pa Pieta — kajti delež slovenskih mater v vsej naši zgodovini je bila le žalost nad izgubljenimi sinovi, ki so krvaveli po tolikerih bojiščih, vedno le za tuje interese . .. Taborski bakrorez (ob kipu upodobljene le žene in otroci) Še to moram povedati, da je kuit žalostne matere božje viden tudi v mnogih znamenjih in kapelicah okrog Tabora. TO IN ONO O TABORU Res morda ni, toda pripovedka pravi, da je na taborskem gričku nekoč živel puščavnik, nekak menih. Mar je bil iz benediktinskega reda? In da je zato bila cerkvica na Taboru sprva posvečena sv. Benediktu! Menda Podtaborčani še sedaj slave svoje »žegnanje« na god tega svetnika, dne 21. marca. Bral sem lepo primerjavo: kot se družina stiska ob topli peči, ko zunaj brije oster mraz — tako so se tudi nekdanji Podbrežani stiskali na Taboru pred ostrimi turškimi hand-žarji. Da, Podbrežani! Ves čas tako govorim in pišem. A pojem Podbrez-ja je bil včasih dosti širši, saj je zajemal še donedavna kar šest vasic: Bistrico, Dolenjo vas, Srednjo vas, Britof, Podtabor in Zvirče. Krajevna oznaka skupno za vse te vasi Pod-brezje se je uveljavila šele med obema vojnama, četudi pa je fara s tem imenom res že prej obsegala vse te vasice. Omenjal sem zbiranje ljudstva na Taboru, ko je kres na Smarjetni gori oznanjal prihod Turkov v deželo, nisem omenil, da so bili že tedaj vaščani za take prilike dobro pripravljeni. V obzidju na Taboru so imeli posebne shrambe (zaboje) in »kamre« z živežem in vodo. Tako, da so vzdržali tudi nekajdnevno obleganje. Na ničkaj lepe sosedske odnose pa kaže jeza starih Podbrežanov na Ljubenčane. Le-ti so nekoč pripadali podbreški fari, a so se hoteli osamosvojiti. Zato naj bi si kar sami izmislili tiste čudeže s svojo Marijo v Ljubnem. Takole pravi tradicija: »Nekatera znamenja govore za to, da so si Ljubenčani tiste prikazni v svoji cerkvi izmislili zato, da bi tam nastala donosna božja pot.« V zadnjem zapisu sem se vprašal, le kje so zdaj podobe taborskega k riževega pota (delo Leopolda La-yerja), ki so bile pozneje zamenjane s podobami Marije (ne Katarine) Šrajeve. Layerjeve slike so se našle! Zdaj bo šlo le še za to, da bi bile vrnjene Podbrezjam (ali pa Taboru). C.Z. Čakal je, da se bo kdo zaletel Neki norec (tako se je glasila ugotovitev mestnih očetov) je v ameriški zvezni državi Južni Karolini narisal na obcestni zid sliko cestnega predora, ki pelje v pokrajino, obžarjeno s soncem. V veliko zadovoljstvo slikarja, ki je potem iz primerne bližine ocenjeval učinek svoje mojstrovine, so kmalu začele cviliti avtomobilske zavore in vozniki so pravočasno ugotovili, za kaj gre. Tudi nekaj manjših prask je bilo. Da niso kakšnega avtomobilista z avtom vred spraskali z zidu, pa so poskrbeli mestni očetje, ki so prečrtali sliko in za nekaj časa spravili na hladno avtorja »predora«. Padli v boju za novice Od 3Q0novinarjev različnih tujih časopisov, revij in agencij, radia in televizije, ki so sfnemljali dogodke v Bejrutu, ji/i je 20padlo v spopadih državljanske vojne. RADIO 30 r>.(H> 8.06 9.06 9,36 10.15 I 1.0.1 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.15 21 JO 2.1.05 1.03 2.03 3.03 4.03 SOBOTA 1 )obro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina fx>j<-Kdaj. kam, kako in pa čem Sedem dni na radiu (1 odala v ritmu Kmetijski nasveti: Utemeljitve za zrejanje velikega števila telic Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Dečo Zgur Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za slovenske izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Koncert po polnoči Glasbena skrinja Lahke note Drugi 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.3.) 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 i program Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Z vami in za vas Naš podlistek — B.Šulc: Ptički Majhni zabavni ansambli Glasbeni casino S pevko Nado Zgur Svet in mi Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Richard VVagner: Somrak bogov, vmes 20.35 Naft radio 31 NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Karavana melodij 11.15 Naši poslušalci čcsritajo m pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.46 Obisk pri orkestru Terry Snyder 14.06 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra — M. Bieler: Missa 19.36 Lahko noč, otroci _19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT 23.06 Literarni nokturno' — M. Aleksandhro-pules: Tujec 23.15 Plesna glasba /a vas 0.05 F, ('ouperin: Lullvjeva apoteoza 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 Hlues v pozni noči 2.30 Zvoki godal ;i.o:i Plošča za ploščo 3.30 A Dvoržak: Serenada za godala 4.03 Majhni ansambli 4.30 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8:00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.03 Glasba ne po/na meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Nafti kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz glasbene produkcije RTV Koper 23.55 Iz slovenske poezije 1 PONEDELJEK 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — A. Marodič: Smeh in solze 8.47 »Umrl je listek z drevesa« — poje mladinski zbori 9.05 Spomini, spoznanja — iz slovenske orkestrske glasbe 10.05 Jesenski akordi 11.05 » Počiva jezero v tihoti« — iz partizanske vokalne lirike 11.30 »Minute tišine« — iz partizanske lirike 12.10 12.40 13.30 M.05 15.20 16.00 16.40 17.05 18.05 18.36 [9.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 Melodije / velikimi orkestri »Pojnosni smo na tvoje ime« — posebna oddaja »M r/.el vet ei tebe žene« — iz slovenske zborovske glasbe Iz opernega sveta Skladbe naših skladateljev F, G. Lorca: Za los t inka za Ignacijem Mejiasom Zvoki violin »Klici samote« Radijska igra - I. Potrč Na verne duše F Schubert: Sonat a v a - mol u (posmrt no delo) Lahko noč, ot roci Minute z . . . A. Dvoržak: Kusalka, radijska priredba opere Od melodije do melodije Literarni nokturno: Momento mori Za ljubitelje jaz za Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Obisk pri orkestru 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših študijev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Zvočni kaleidoskop 16.33 Vse rože sveta 17.40 Jazz na II. programu 18.00 Glasbeni cocktail 18.33 Lahka glasba ' slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 F.Chopin: Krakovjak — koncertni rondo za klavir in orkester 20.35 Mozartove miniature 21.00 Literrani večer: Navje, slovenski Panteon 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Kist o Savin 23.10 Sezimo v nafto diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - P. Bevk: Mali upornik 9.30 Iz glasbenih šol: Koper 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.20 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert 1 )anes smo izbrali Kmetijski nasvet i: Vrt v novembru Po domače IVinoročain vam V korak / mladimi Glasbeni intermezzo I hrUŽga in čas Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov: Alenka Maver-Popova, violina Lahko noč, ol roci M mute z ansamblom A11 ja Sossa Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — P. 1.u/.m Tenka, bela stena Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokt urno — P. Markovie: Prerokovanja Popevke se Vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncertantna glasba za violino in violončelo Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(M) Radijska šola za viftjo stopnjo: Benjamin Britten 14.33 Z vami in za vas 1 16.05 Moderni odrtievi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Mojmira Šepeta 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na naftem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Operni koncert 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 »Na Krasu« - samospevi Rada Simonitija 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Salzburftki festival 1976 23.(K) Simfonični zariši plesnih ritmov 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedne/e 9.25 Zapojmo pesem 9.4o Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11,03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba za opoldne I 2.30 Kmetijski nasveti: Siliranje koruze za krmljenje prašičev 12.40 Igra jo vam pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.31) Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.46 Spomini in pisma — A. Maurois: Trije D um asi 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Odskočna deska 18.30 I/ zborovske popotne torbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.46 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Koncert iz našega st udia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — Li Tai Po: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Handel in Bach 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 J. Haydn: Simfonija št. 93 v D-duru 3.03 Vaftgost 4.03 Majhni ansambli 4.30 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz* partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JKT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mali upornik 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.10 Srečanja melodij 18 55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji: Danilo Švara 19.30 Iz španske suite za orkester Isaaca Albeniza 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Luigi Boccherini: Duet za dve violini št. 4 v B-duru 20.36 Iz manj znane operne literature 21 >o Sodobni literarni portret: Ana Gale 21.50 Razgledi po Sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska gola /a višjo stopnjo: Benjamin Britten 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in. solističnih izvedbah 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Kako in zakaj analiziramo zemljo pred sajenjem 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega ' opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(M) Literarni večer: Srečko Kosovel 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenske skladbe v izvedbi Acija Bertonclja in Tomaža Lorenza 23.05 Literarni nokturno — VV. Szymborska: Pesmi 23.15 Popevke in ritmi 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Debussv in Ravel 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Navadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu TELEVIZIJA 30 K).(K) 11.05 12.05 15.55 17.50 18.10 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 20.40 22.30 22.50 SOBOTA TV v šoli: (Imetnost, Risanka, TV izbor (Bg) T V v Soli: Vzgojna posvetovalnica, Književnost (Zg) TV v šoli: Izraz v umet nosti, Skupnost narodov in narodnosti BiH (Sa) Nogomet Velež : Sloboda — prenos(Sa) M i smo mi, B Obzornik T. Hughes: Šolanje Toma Brovvna — nadaljevanka, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar TV žehtnik Moda za vas, B Krik in bes — ameriški film, B TV dnevnik 625 Oddajniki II. IV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Beneški festival zabavne glasbe 20.45 24 ur 21.10 Ali smo sebični 21.40 Glasbena odddaja 22.10 Dnevi knjige TV Zagreb — I. program 15.40 Poročila 15.45 T V koledar 15.55 Nogomet Velež : Sloboda 17.45 Salaš v Malem Ritu 18.45 Vzpon in padec Zike Proje 19.30 TV dnevnik 20.00 Milijonarka - celovečerni film 21.30 Zagreb 76 - festival zabavne glasbe 22.40 TV dnevnik 8.15 Poročila 8.20 Čez tri gore, čez tri vode: Ljudske žalostinke, B 8.40 625 9.20 A. Diklit: Salaš v Malem Ritu, B 10.20 Otroška matineja: Polcilinder in gomoljast nos, B; Beli delfin, B 11.30 Kmetijska oddaja (N. Sad) 12.15 Poročila 14.10 Klovn Ferdinand in kolo, B 14.40 Zagreb 76 - posnetek festivala . zabavnih melodij 15.50 Okrogli svet 16.05 TV žehtnik, B 16.35 Poročila 16.40 Košarka Bosna : Partizan — prenos (Sa) 18.15 Moda za vas, B 18.25 VV. Holtbv: Siva obala — nadaljevanka, B 19.15 Risanka, B 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 S. Matavulj: Beograjske povest i, B 21.00 Kotor, B 21.30 TV dnevnik 21.45 Jazz orkester RTV Beograd, B 2155 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Partizan : Dinamo (Bg) Oddajniki II. T V mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavata vas Steve in Edie 20.55 24 ur 21.05 Portret Ingmara Bergrnana in film Dotik TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Stare pesmi 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Nedeljski pogovori 13.50 Gledalci in TV 14.20 Disnevev svet 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.05 Odličnjaki 21.05 Glasbena oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled in nogometna reportaža 1 17.40 18.05 18.25 18.45 19.00 19.15 19.30 20.00 21.05 21.20 22.00 22.40 PONEDELJEK Žuželke — serija, B Obzornik Nega bolnika D. Zebre: Žalna glasba A. Lajovic: Addagio Risanka TV dnevnik J. Messner: Vrnitev - TV drama, B Kitaristka Alice Artzt Kulturne diagonale Memento mori: Iz roda v rod ruh išče pot — dokum oddaja, B TV dnevnik ta teden na TV Sobota Za ameriškega pisatelja Faulknerja velja, da je precej »težak«; značilne zanj so zapletene formulacije, bogat besedni zaklad in posreden opis dogodkov preko notranje reakcije oseb, namerno neupoštevanje časovnega zaporedja. Gre torej za modernega romanopisca, ki se je po Balzacovem in Zolajevem vzoru lotil ciklusov romanov in prejel 1949. leta Nobelobo nagrado. V svojih romanih opisuje izrojenost in propadanje starega Juga od ameriške državljanske vojne naprej. Filmske priredbe njegovih del niti niso tako redke, vendar skoraj po pravilu ne predstavljajo izjemnih uspehov Tudi Rit t ova poskusa nista neki izjemi. Oba — Dolgo vroče poletje, ki smo ga videli pred kratkim, in KRI IN BES ostaja nekje na površini, ki jima niti Odlična igralska zasedba niti prizadevna režija nista mogla vdihniti tiste tretje dimenzije, ki bi pripomogla, da bi rekli: to je velik film. Gre bolj za površinsko prikazovanje posameznih likov, ob katerih zaman iščemo Faulknerjev pronicljivi dar oprazovanja, kritično podobo družbe in razmer, zaradi česar je zaslovel. Ponedeljek Scenarij za dramo VRNITEV je napisal koroški Slovenec Janko Messner. To je potrebno poudariti zato, ker je že samo dejstvo, da na slovenskem Koroškem onstran Karavank nastajajo tako polnokrvna igrana dela, vsekakor močan dokaz, da je slovenski človek onstran meje še zmerom živ in mu le šika liranje, zapostavljanje, zatiranje ter ustrahovanje z zasebnimi in gospodarskimi pritiski, s sodnim preganjanjem, pa tudi s fizičnim nasiljem, preprečujejo, da ne more osebno in narodno svobodno zaživeti ter pokazati svoje prave podobe. — Igra pripoveduje o koroškem Slovencu, ki mora za časa druge svetovne vojne kot Hitlerjev vojak na rusko fronto. Ko se vrne na dopust, ugotovi, da so Nemci medtem izselili iz vasi vse njegove domače in še več drugih slovenskih družin. Ker se noče vrniti na fronto, se odloči, da odide v partizane. Toda domača žandarmerija mu nastavi zasedo in ga ubije. Četrtek Oddaja PORTRET DUBRAVKE TOMŠ1Č-SRE-BOTNJAKOVE predstavlja nafto poznano pianistko, ki že trideset let nastopa tako na domačih kot tujih koncertnih odrih. Skozi njeno pripoved bomo spremljali njeno umetniško pot od prvih korakov v čarobni svet glasbe, njene poti do koncertnega pianista, uspehov, pokukali malce v njeno družinsko življenje, izvedeli o njenem pedagoškem delu in nazadnje o načrtih za prihodnost. Iz svojega obširnega repertoarja pa nam bo umetnica vseskozi igrala odlomke pa tudi celote iz del Bacha, Chopina, Srebotnjaka, Beethovna, Debussyja, Prokofjeva, ter nekaj odlomkov iz del za klavir in orkester Brahmsa, Rahmaninova, Saint-Seanca. 10.00 T V v.šoli: Prirod oslovje, Risanka, Glasbeni pouk (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Življenjski prostor koroških Slovencev 17.15 Vrtec na obisku: Leva desna, ena dva. Pika se igra 17.30 Pavel v akciji — serijski film, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite Baletni plesalec 18.45 TV tlim test 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzdrja: Socializem v svetu, B 20.55 Grimmelshausen: Pustolovski Simplicissimus — konec nadaljevanke 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Italijanski muzeji 18.15 Dnevnik patronažne sestre 18.45 Narodna gJasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Mož, kije bombardiral Beograd — TV drama 21.15 24 ur 21.35 Zabavata vas Cleo in John 22.05 Obzorje TV Zagreb — I. program do 19.30 isto na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.50 Veliki raziskovalci — serijski film 21.40 T V dnevnik 22.00 Srečanje slušateljev glasbenih akademij v Rovinju Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.00 21.20 TV vrtec TV časopis Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja Feljton Tedenski pregled Dobri vojak S vej k — 2. del filma TV Zagreb — I. program 8.10 T V v šoli 14.10 TV v šoli - ponovitev od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19 30 T V dnevnik 2u.ou M. Vučetič: Otroci rastejo ponoči — TV drama 21.10 Kulturna oddaja 21.55 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 8.00 T V v šoli: Reka, vir življenja, Turizem, Razredna skupnost, Nemščina, TV vrtec. Kemija (Zg) 8.10 9.(K) 14.10 17.05 17.20 17.50 18.05 18.45 19.15 19.30 20.00 TV v Soli: Molekule Očetov poklic Slovnica (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, izobraževalni film (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) E. Peroci: Nina in Ivo, B Ruski muzej — dokum. film, B Obzornik Po poteh življenja Zofke Kvedrove Stare pesmi Risanka, B TV dnevnik Film tedna: Rdeče jabolko — sovjetski, B 21.20 Miniature — R. Schumann: Tri fantazijske skladbe, B. Martinu: Tri variacije na Rossinijevo temo 21.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Varstvo okolja 18.45 Stare pesmi 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na (xld. 11. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda ČETRTEK 8.00 TV v šoli: Mongolija, Jure Kaštelan, Slovnica (Zg) 9.00 T V v Soli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 14.00 TV v ftoli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska T V: Življenjski prostor koroških Slovencev — ponovitev 17.05 Beli delfin - serijski film, B 17.25 Obzornik 17.40 Zadnji iz plemena Kuiva — dokum. serija Izumirajoči svet, B 18 45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — nadaljevanka, B 19.15 Risanka. B 19.30 TV dnevnik 20.00 Ch. Fry: Brontejevi iz Havvortha — konec nadaljevanke 20.55 Kam in kako na oddih 21.05 Čas, ki živi, B 21.40 Portret Dubravke Tomftič-Srebotnjakove 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik . 17.35 TV koledar 17.45 Ulica Sezam 18.15 Dokumentarni film 19.30 T V dnevnik 20.00 Gledališka predstava 21.30 24 ur 21.50 Krog 22.35 Poezija T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Spomini na nerazvitost — celovečerni film 22.20 TV dnevnik 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Rupreta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Večerni concertino 1955 Vprašanja telesne kulture 20.00 Iz zgodnjega opusa Giuseppa Verdija 20.35 Karol Pahor: Koncetne etude (Tri istrske predigre) 20 45 Kultura danes 21,00 V koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev 22.15 Pravljici za pevce, muzikante in plesalce 23.16 Glasba za godala 23 55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ali znate poslušati 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Pojav škodljivih sort v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Ostržek 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 17.00 18.05 19.35 19.46 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 4.30 Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci Minute z Alpskim kvintetom Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Handel in Respighi v nočnih urah Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Rameau in Ravel v nočnih urah Paleta akordov Majhni ansambli Zvoki godal Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ali znate poslušati 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.10 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 -Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Pet minut o kulturi Tretj 19.05 20.05 22.30 22.40 23.15 23.55 i program Radijska igra — M. Madjer: Junaki Iz jugoslovanskih koncertnih odrov Mednarodna radijska univerza Minute s pianistko Zdenko Novak Viktor Parma: 1, slika in medigra iz opere Ksenija Iz slovenske poezij* TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 8,50 din, cvetača 10,80 din, korenček 3,90 do 4,80 din, česen 28,50 din, čebula 9 do 10,20 din, fižol 18,60 din, pesa 5 din, paradižnik 7,50 din, paprika 9 din, slive 21 din, jabolka 6,40 do 7,80 din, hruške 12,50 din, grozdje 12,60 do 15 din. limone Ki,70 din, ajdova moka 18,86 din, surovo maslo 63,28 do 68,54 din, smetana 27,30 din 1, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 6,60 din, orehi 145 din, jajčka 1,99 do 2,10 din, krompir 4,25 din KRANJ Solata 15 din, ftpinača 18 din, cvetača 18 din, korenček 10 do 12 din, česen 35 do 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 15 do 20 din, pesa 8 din, kumare 6 do 8 din, paradižnik 12 din', paprika 12 do 14 din, slive 15 do 20 din, jabolka 4 do 5,60 din, hruške 10 do 12 din, grozdje 12 do 14 din, žganje 55 din, med 45 do 50 din, banane 10 din, kostanj 10 do 18 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, zdrob 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 12 do 16 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 120 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir 5 do 6 din TRŽIČ Solata 12 do 15 din, špinača 6 din mer., cvetača 13 din, korenček 10 din, česen 25 do 30 din, čebula 10 din, fižol 10 din 1, pesa 10 din, paradižnik 8 din, paprika 7 do 10 din, jabolka 5 do 7,80 din, hruške 14 din, grozdje 12 do 15 din, banane 12 din, limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 14 din, kaša 20 din 1, surovo maslo 64 din, smetana (i din mer., sladko zelje 5 din, orehi 120 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 5 do (i din POROČILI SO SE V KRANJU Gaberšek Mirko in Čimžar Veronika, KonieU Peter in Zavrl Zdenka, Podobnik Slavko >n Jagodic Magdalena, Hafner Vinko in Ravnika Slavka, Draksler Janez in Mrak Vanda, Cek» Boro in Kutlešovska Darinka, Stempihar Cvetko in Osel Marinka, Boe Alojzij in M°'e( Angelca, Pantar Ludvik in Cerkvenik rr8.n' čiška, Kolarič Miloš in Mujadžič Zehida. Benedičič Jože in Jurejevčič Majda V TRŽIČU Zakelj Darko in Bahun Polonca UMRLI SO V KRANJU Svigelj Anton, roj. 1902, Markelj Ivan*: roj. 1926, Greizar Franc, roj. 1902, P0*« Terezija, roj. 1908, Gorjanc Ana, roj. 19* ' Zaletel Ana, roj. 1896, Maksimovič GantelU8, roj. 1932, Barle Franc, roj. 1907 V TRŽIČU Košir Angela, roj. 1928 8.10 10.00 14.10 16.00 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 TV v šoli: Računstvo, Fotosinteza, Zgodovina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Bg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Zbori sveta: Nizozemska, B Družbenopolitične organizacije Risanka, B TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar A. Popovič: Vzpon in padec Zike Proje — nadaljevanka 20.40 Italijanski fašizem — 1. del dokum. oddaje - 21.25 Buldožer - film, P 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mre*" 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 24 ur 21.15 Koncert Mihaila Vajmana TV Zagreb - I. progr*0 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poševna projekcij8 - zabavno glasben" oddaja 21.05 Detektiv Shaft - serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Pogovor o obnovi Posočja iKČFJ, j, J A LOKA — Učenci osnovne šole, ki se imenuje po partizanu adeuszu Szadowskemu-Tomu, so predstavnikom narodne republike Poljske 1 ;s<> minuli torek položili v Praprotnem venec na grob padlega partizana, Priredili prijeten kulturni spored. Učenci so pripravili nekaj pesmi in recita-CV. (ds) - Foto: F. Perdan Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto: 1. delovodje kooperacijske proizvodnje in kooperacijskih skladišč Svet samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb objavlja prosto delovno mesto: 2. saldakontista kupcev Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo se naslednji posebni pogoji: Pod 1.: višja ali srednja šola kmetijske, strojne ali organizacijske smeri 2 2- oziroma s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v proizvodnji kmetijske mehanizacije, izpit iz varstva pri delu, smisel za komuniciranje, koope-rativnost, sposobnost presojanja lastnih odločitev; Pod 2.: srednja ekonomska šola ali poklicna administrativna šola z 2- oziroma s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, natančnost in odgovornost pri delu. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na obeh delovnih mestih Je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor K Ž K Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Komisija za delovna razmerja pri strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj razpisuje prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SVETOVALCA -PRAVNIKA 2. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SVETOVALCA -ZDRAVNIKA 3. ANALITIKA Pogoji: pod 1.: pravna fakulteta in 5 let delovnih izkušenj na področju pravnih zadev, moralno-politična neoporečnost; pod 2.: medicinska fakulteta in najmanj 5 let prakse; pod 3.: ekonomska fakulteta II. ali I. stopnja in 2 leti delovnih izkušenj na področju analiz in statistike. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema strokovna služba RZS Kranj, Stara cesta 11, Kranj, 15 dni po objavi. LIP, lesna industrija Bled, TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« n.sol.o. Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto knjigovodje materiala v oddelku priprave proizvodnje Pogoji za zasedbo so: srednja ekonomska Šola, l leto delovnih izkušenj dvoletna administrativna šola, 4 leta delovnih izkušenj Pismene prijave s splošnimi podatki TOZD v 8 dneh od dneva objave. sprejema vodstvo Jesen na Zelengori Ali sem to noč sploh kaj spal? Mislim, da ne. Volkovi so mi potem sicer dali vse do jutra mir, toda na robu mojega slušnega polja so še vedno tiho brenčali odmevi njihovega tuljenja. Saj, zunaj je bila najbrž tišina. Mila je tišina, toda. v moji glavi se je še vedno prepletalo neskončno število volčjih glasov, katerih glasnost se je v enakomernem ritmu dvigala in padala, hkrati z bitjem mojega sna. To so bile samo zvočne halucinacije, vedel sem to, ki so izvirale i/, neprestane živčne napetosti zadnjih dni. Od vseh teh šestih noči, ki sem jih do sedaj preživel na Debeli ravni, sem komajda eno v miru prespal. Najprej nevihta, potem veter, dež, mraz, zdaj pa še sneg in volkovi. Koliko časa bom še zdržal takole v tem stanju neprestane napetosti? Ali ima sploh še kakšen smisel ostajati tu? Zakaj nisem ostal doma? Ce se že po vsej sili hočem iti pustolovca, zakaj se ne bi šel tam, kjer mi ne bi ves čas visela na nitki moja glava? Pustolovščine z denarjem. Pustolovščine z ženskami. Kockanje. Hazard. Ljubezenske noči. Vem. Vem. Vem. Ampak navsezadnje; — saj prav zaradi tega sem prišel sem gor v to divjino. Hazard mi ni bil dovolj. Tudi ženske so me puščale praznega. Zahotelo se mi je nekaj prave, resnične nevarnosti. Zato sem prišel, da bi se enkrat zares moral boriti za svoje življenje. Ne za žensko. Ne za denar. Ne za slavo. Ne za oblast. Za nobeno gnilo stvar pod tem soncem, le za Življenje samo. In za svojo srečo. Ampak kako to, da se zdaj, ko sem vendarle našel priložnost, da se borim, ko bi moralo v meni pravzaprav vse vriskati od sreče, — kako to, da se zdaj bojim? In tako so me po enem tednu mraz, miši, lakota in volkovi pregnali z Debele ravni k drvarjem v Hrčavo. Sit, do kraja sit sem že bil te večne megle na Debeli ravni, te razmajane kolibe na drevesu, ki je ob vsakem vetrčku zaječala kot obsojenec na natezalnici, in tega srce in uho parajočega volčjega tuljenja. A tudi zbežati ni bilo tako enostavno, kot bi si človek predstavljal. Dovolj dela sem imel že s tem, da sem vso svojo šaro, ki mi je ležala raztresena po kolibi, stlačil nazaj v nahrbtnik. Ampak to še ni nič. Ko sem imel že nahrbtnik pripravljen in sem že spustil lestev, da bi šel iz kolibe dol, so se iz grape spet začeli oglašati volkovi. Kako naj zdaj pridem živ v dolino? Strupen veter je pihal z vrhov, pripravljalo se je k nevihti, potem pa še ta drhal v grapi. Vrag naj jo vzame! Občepel sem na verandi in nisem in nisem se mogel skorajžiti, da bi pri- stavil lestev in se /. nahrbtnikom spustil na gozdna tla. Ko pa seje tuljenje nazadnje le nekoliko oddaljilo, sem zbral ves svoj pogum in si rekel: zdaj ali pa nikoli! Najprej sem vrgel dol nahrbtnik in se potem še sam spustil po lestvi dol. Negotovo sem se oziral naokrog, ker je bila Debela ravan zavita v meglo in ni bilo videti več kot nekaj deset metrov naokrog. Da hi si privezal dušo pred tem nevarnim in negotovim sestopom v dolino, sem iz škatle s potrebščinami za prvo pomoč zvlekel poldecilitrsko stekleničko s slivovko, jo v enem samem požirku izpraznil. Potem sem se z eno roko trdno oprijel cepina, z drugo sekire in se odpravil na pot proti dolini. Priznam, še nikoli se mi niso živci tako cefrali kot to jutro, kot te pol ure, ko sem z, napol od pijače, napol od strahu zmehčanimi koleni, po megli sestopal v dolino. Vsakih nekaj korakov sem obstal in se s pridržano sapo oziral naokrog in napeto prisluškoval. Ene same velike oči in ušesa so me bile. Se zlasti potem, ko sem prišel do potoka in sem videl, da o onih dveh drvarjih, ki sta tod sinoči pripravljala drva, ni več ne duha ne sluha, čeprav sta mi bila prej omenila, da imata tod še za ves teden dela. Imel sem čuden občutek, da sta ostala v dolini, ker sta se ustrašila volkov; da sta me torej izdala in pustila na cedilu. Potem pa je le začelo učinkovati žganje in mi napolnilo žile z brezbrižnostjo in pogumom. Rekel sem si: Zdaj boš šel po tej poti dol in se ne boš ustavil do barak, in če tudi bodo šli volkovi'za teboj, se ne boš zaustavljal niti pospeševal koraka in če te bodo naskočili, potem se boš pač tepel za svojo kožo in če jo boš Že moral prodati, jo boš prodal čimdraže. Bil sem pripravljen na vse, toda zgodilo se ni nič. Resda je bilo skoraj ves čas čuti oddaljeno tuljenje zgoraj na hribu, toda na srečo volkov ni bilo za menoj. In ko se je čez kake pol ure megla razkadila in so se skozi drevesa v soncu zableščale bele strehe drvarskih barak v dolini, dim, ki se je dvigal iz njihovih dimnikov in oznanjal prisotnost ljudi, ko sem potem zaslišal še hrzanje konj in človeško govorico, sem vedel, da jih tudi ne bo. — Kaj te je prineslo dol? so me začeli spraševati pri barakah, ko sem prišel dol. Smo že mislili, da se ti je kaj zgodilo. Ko sem jim povedal, da so na Debeli ravni volkovi, so omalovažujoče odmahnili z roko, češ, volkovi, vsakdanja stvar. Da tulijo? Saj vendar zmeraj tulijo. Da jih je veliko? Pha, trije, štirje, več jih ni moglo biti. Da so nevarni? Pha, morda pozimi, v mrazu in snežnih zametih, ali pa takrat, ko se parijo, zdaj pa se takoj razbežijo, samo če zakričiš in vržeš kamen za njimi. Počutil sem se osramočenega. Toliko strahu in toliko energije, ki sem jo potrošil /.a premagovanje tega strahu - m vse to za prazen nič. Zaradi nekaj plašnih volčjih zverinic, ki si s tuljenjem preganjajo dolgčas po planini. Toda kmalu nato se je vrnilo iz gozda še pet ali šest drvarjev in tudi oni so začeli vznemirjeno pripovedovati o nenavadno številnem volčjem krdelu, ki se je prikradlo zjutraj v bližino njihovega delovi-šča pod Jelovcem. — Volčje leto je, je pripomnil nekdo, in takrat se /. volkovi ni šaliti. So volkovi, ni volkov, so nevarni, niso nevarni; — ta nasprotujoča si mnenja med drvarji so me precej zmedla. Kuhar je celo zatrjeval, da to sploh niso bili volkovi, pač pa tolpa lovskih psov, ki na planini preganja divjačino. Na kuharjeve izjave sem se še najmanj zanesel. Kaj pa naj bi on vedel o volkovih, ko pa cel dan ne dela drugega kot da rožlja z lonci in pokrovkami. S svojim prepričanjem je tako in tako ostal osamljen. Splošno mnenje je bilo, da volkovi so in drvarji so se zgovorili, da odslej ne bodo hodili posamič v gozd, ampak vedno vsaj dva skupaj in to tako, da bo imela vsaka skupina s seboj motorno žago. Njenega hrupa se volkovi namreč bojijo, pa naj jih bo še toliko skupaj. Kaj naj zdaj storim jaz? Drvarji so mi odločno odsvetovali, da bi se vrnil nazaj na Debelo ravan, sicer pa me niti malo ni več vleklo nazaj gor. Tudi, če ne bi bilo volkov, bi šel z Debele ravni proč. Koliba na drevesu, kakor je že ljubka in idilična, se v mrazu in dežju kaj slabo obnese. Zadnje dve noči sem imel vseskozi mrzle noge, kljub dvem spalnim vrečam, v katere sem bil zavit in kljub debelim volnenim nogavicam, ki mi jih je nalašč za to pot spletla mama. In kadar je deževalo, je ostajal suh samo prostor, nad katerim je bila razpeta plahta, povsod drugod je skozi luknjičasto in preperelo leseno streho pronicala- vlaga. Kljub vznemirljivim dogodkom zadnjih dni in noči ne mislim kar tako vreči puške v koruzo in na vrat na nos pobegniti s planine. Najbrž se bom oprijel nasveta, ki so mi ga dali drvarji, češ naj se preselim v pastirsko naselje Bukovina, ki leži onkraj hriba, uro hoda od Debele ravni navzgor. Tam baje pase samo še en pastir, na desetine drugih stanov pa je praznih. Kakor so mi povedali drvarji, so ti stanovi urejeni za stalno bivanje, v njih so ognjišča, postelje, okna, Vrata' E. Torkar Ob pevskem izletu v Cerkno Glas je pred meseci obširno poročal o slovesnosti, s katero je Komorni moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope proslavil l()()-letno pevsko tradicijo v Kropi. Leta 187(5 je učitelj M. Kovšca ustanovil moški zbor in od takrat zborovska pesem v tem kraju ni več utihnila; celo v letih obeh vojn ni povsem zamrla. Razen jubilejnega koncerta z novim sporedom in almanaha o delu vseh dosedanjih pevskih zborov je pripravljal še nekaj drugih akcij za počastitev obletnice. Zelo pogosto nastopanje, ki presega običajna amaterska merila in je za pevce dostikrat predvsem časovno izredno zahtevno ter komaj izvedljivo, pa je vse potisnilo vst ran. Dalj časa je bil že v načrtu koncert v Cerknem. 24. oktobra je le prišlo do njegove uresničitve, čeprav je padel v obdobje /.borovega najbolj intenzivnega delovanja. Tega dne je megla bolj kot običajno vztrajala po vsej Gorenjski in se je umaknila šele okoli Sovodnja, kjer se cesta vse bolj strmo dviga proti Kladju. Tako je postala pot za kolono zborovih avtomobilov bolj mikavna, čeprav je cesta slaba. S soncem obsijane jesenske barve na strminah med visokim Poreznom in Cerknim v globoki dolini so nudile čudovit razgled< Po kratkem sprehodu po znatne nitem partizanskem kraju je imel zbor vajo za koncert, ki je bil napovedan za 17. uro. V pozdravnem uvodu so domačini poudarjali gos podarsko sodelovanje obeh krajev, zbor pa se je /. mislijo, besedo m pesmijo spominjal let iz zadnje vojne, ko so se med Kropo in Cerknim spletle mnoge vezi. Poslu šalcev res ni bilo veliko, toda zbrano so poslušali in z glasnim odobravanjem spremljali partizanske, umetne pesmi, koroške, beneške, primorske, kroparske in druge slovenske ljudske. Obžalovali so, da se jih je premalo zbralo. (Najbrž bo držalo spoznanje, da organizatorji kulturnih prireditev ne storijo dovolj, če razobesijo lepake). Kljub vsemu je koncert tako za poslušalce kakor izvajalce kar prehitro minil. Zbor naj bi za nastop dobil 3000 din honorarja. Da bi potrdil vezi, stkane v partizanskih časih, se mu je zbor odpovedal in ga poklonil domačinom za pomoč pri dograditvi šole — spomenika NOB. Ostal mu bo prijeten spomin na prijazne ljudi in koncert zanje. Na vse pa ga bo spominjal tudi komplet rezljanih šahovskih figur — darilo gostiteljev. Uvodoma je bilo omenjeno, da kroparski zbor komaj utegne opraviti vse nastope in ob njih še redno ter načrtno vaditi. V drugi polovic« oktobra je med drugim pel na Lanco-vem, v javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev, čaka pa ga več komemoracij ob dnevu mrtvih — v Lipnici, Kropi, na Sr. Dobravi, v Dragi, Begunjah, Radovljici in še kje. 6. novembra gre na Ravne, 12. v Varaždin, 20. h koroškim Slovencem na Radiše, ob 29. novembru pa bo nastopil na Boh. Beli, Jesenicah in v Kropi. GE Gorenjski muzej v Kranju V Mestni nisi je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-zgodov mska in umet nost nozgodovmska zbirka ter stalna ra/stava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava ZASILNA BIVALIŠČA NA TOLMINSKEM IN GORIŠKEM PO POTRESU 1976, ki jo je pripravil in posredoval Conski muzej v Novi Gorici, v '1. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMBCKOGOSPODARSTVO V GORNJKSAVSKI DOLINI. V galeriii Mestne hiše |e pripravil svojo četrto razstavo Aktiv likovnih pedagogov Gorenjske: LIKOVNA DEJAVNOST UČENCEV OSNOVNK ŠOLK LIKIJAN SELJAK V KRANJU. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji iste stavbe le na ogled razstava fotografij Marka Aliančiča KOROŠKE MINIATURE, v kleti Prešernove inšepa je odprta razstava PESNIŠKI LISTI Andreja Kokota. V baročni stavbi v Tavčarjevi 1.1 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVKNKA V REVOLUCIJI, v galeniskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava FOTOGRAFIJA GRADBINCEV. Razsl .ivne /liirke oz razstave' so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 1(1 do 12. in od 17. do H». ure V kas. u m Staneta Žagana v Kranju |e stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE. V Stan Fužini ie stalna razstava PLANŠAKSKA KULTURA V BOHINJU. Zbirka je odprta \sak dan od it. do VI in od IV do I!). ure. V petek, '..'M oktobra, bodo v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli dve razstavi, ki govorita .. Koroški- »Pesniški listi« Andreja Kokota m razstavo Fotografskih zapisov »Som e skrilo je obraz« Marka Aliančiča V galeriji Mest ne hiše se hodo likov ni pedagogi < iorenjske predstavili s svojo 4. ra/slavo otroških likovnih del (Osnovna šola l.ucijana Seljaka v Kranju) Barončevega ata ni več V začetku oktobra je na svojem domu na Triglavski cesti na Bledu umrl znani aktivist Franc Rozman-Barončev ata, star 78 let. Izhajal je iz kmečke družine v Nemškem rovtu. Tam je kot deseti otrok v družini preživljal svojo grenko mladost. Njegove roke so bile polne žuljev odkar je pomnil, saj je že v otroških letih moral krepko prijeti za sekiro in žago. Morda je prav zato vzljubil gozdove in se vse življenje najraje zadrževal v njih. Včasih je kakšno stvar pretihotapil čez tedanjo mejo in tako prislužil kak dinar več. Kot mlad fant je moral služiti v avstro-ogrski vojski, pozneje pa se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Leta 1926 je kupil hišo na Bledu in se oženil. Z ženo Jerico, . ki je bila iz Gorij, sta imela osem otrok, od katerih je sedaj živih še sedem. Dobro sta gospodarila, preudarno obrnila vsak dinar. Ob večerih pa sta imela dolge pogovore o gospodarstvu in politiki. Leto 1941 ju rti presenetilo, bila sta dobro pripravljena. Poleti sta spravljala seno v rovtu, ko ju je obiskal Andrej Žvan, poznejši narodni heroj. In tako se je začelo. Ustanovljena je bila prva trojka aktivistov OF na Rečici. Sestavljali so jo pokojni Franc, njegova žena Jerica in sosed Černe-Urušenk. Idejni vodja trojke je bila seveda razgledana in načitana Jerica, France in Hrušenk pa sta držala zvezo med gozdovi in dolino. Prevažala sta les s konji in tako sta neopaženo opravljala še drugo pomembno delo. Kmalu so vključili in pritegnili še druge zavedne ljudi, posebno mladino. Tudi Barončevi otroci so bili kurirji, obveščevalci in raznašalci literature. Delali so vsi in na srečo jim nasprotniki tega niso mogli nikoli dokazati. Pokojni Rozman je postal član prvega terenskega odbora OF na Rečici leta 1943, potem pa še rajonskega in okrožnega odbora. Na sestanek je šla večkrat žena, ki je vzela s seboj najmlajšega otroka, da ne bi bila sumljiva. Vse naloge pa je potem opravil Franc s svojimi sodelavci. Velikokrat je prespal zunaj doma, da ga ne bi ponoči presenetili sovražniki. V marcu 1945 je odšel med partizane, in sicer na pokrajinski komite, pozneje pa na komando mesta Bled, kjer je dočakal osvoboditev. Kot nadvse poštenega in pravičnega človeka, pravega prole-tarca, so blejski volivci izbrali za prvega predsednika svoje občine. To funkcijo je opravljal tri leta. Takrat pa si je spet zaželel nazaj k svojim smrekam, konjem in njivam. Vozil je les za gozdno gospodarstvo in po malem kmeto-val. Še vedno pa je sodeloval v družbenih organizacijah. Bil je vnet član gasilskega društva že doma v Bohinju in pozneje na Bledu. Vsi njegovi otroci so bili vzgojeni v pravem socialističnem duhu, svojega očeta so resnično ljubili in spoštovali, Barončeva družina je znana po svoji enotnosti in povezanosti. Pokojni Franc Rozman je dokazal svojo skromnost in človekoljubnost celo nekaj dni pred smrtjo. Svoji družini in prijateljem je naročil, naj ne kupujejo cvetja za njegov grob, pač pa naj dajo denar za Posočje. Od priljubljenega občana, vzornega aktivista in predanega borca se je poslovila velika množica njegovih tovarišev iz obeh vojn, prijateljev in znancev, vsem bo ostal še dolgo v spominu kot nesebičen človek, ki je imel za vsakogar prijazno besedo. Mnoga odlikovanja in priznanja pa bodo še poznim rodovom nemo pripovedovala o pokojnikovih delih in zaslugah. M. S. Prometna Kajuhova ulica KRANJ — Prebivalce Kajuhuve ulice v Kranju že dalj časa moti velik promet, ki se je posebno v zadnjem času Se občutno 'povečal. Eden od vzrokov je vsekakor novo stanovanjsko naselje na Planini, saj vozijo avtomobili v to smer po Kajuhovi ulici, ki se priključi na Zanovo. Tu sta nepregledna ovinka, kjer je bilo že precej prometnih nesreč. Prebivalci Kajuhove ulice predlagajo, naj bi bila ulica zaprla za ves promet, razen za lokalni. To bi se dalo urediti, ker je iz Zanovo ulice neposreden prehod na glavno cesto. Prebivalce pa motijo tudi parkirani avtomobili pred gostilno Arvaj, ki zasedajo polovico cestišča, tako da je promet pogosto oviran. Svoje predloge so naslovili na krajevno skupnost Primskovo, ki naj jih posreduje oddelku za promet skupščine občine Kranj in upajo, da bodo težav rešeni se to leto. A. Cijan Cesta, vodovod in razsvetljava VETERNO — Spodnje in Zgornje Veterno sodita h krajevni skupnosti Senično, ki skrbi za veliko makadamskih krajevnih cest, katerih vzdrževanje terja vsako leto precej denarja kljub prostovoljni pomoči krajanov. Cesti do Spodnjega in Zgornjega Veterna nista izjemi. Krajevna skupnost jih je s pomočjo krajanov popravila in omogočila boljši dostop. To velja Se posebno za cesto do Zgornjega Veterna, ki je dolga dober kilometer in se konča v križišču s cesto v Gozd. V Veternem prav tako nimajo urejenega vodovoda. Imajo ga le nekatere domačije, druge pa si pomagajo kot vedo in znajo. Zato je ureditev vodovoda v Veternem ena od prednostnih nalog srednjeročnega programa krajevne skupnosti Senično in je odvisna predvsem od načrtovanega samoprispevka v tržiski občini, od katerega bi sel del tudi za komunalna dela po krajevnih skupnostih. Tretja nadloga Veterna pa je javna razsvetljava. Čim prej jo kaze urediti. Za zdaj jo imajo le v Seničnem. -jk Loški taborniki dobili pokrovitelja ŠKOFJA LOKA — Organizacija združenega dela Gorenjska predilnica iz Škofje Loke in škofjeloška občinska zveza tabornikov uspeSno sodelujeta že več let. Člani delovnega kolektiva Gorenjske predilnice so namreč v preteklosti tabornikom že večkrat priskočili na pomoč. Poskrbeli so predvsem za prevoz živil in opreme do tabora loSkih tabornikov v Fazani ob istrski obali ter za njegovo ureditev. Taborniki pa so nudili oskrbo članom kolektiva. Tako ima po osem zaposlenih v tej Škofjeloški delovni organizaciji možnost poltretji mesec letovati ob morski obali v taboru tabornikov Škofjeloške občine. Letos jeseni pa je bilo dosedanje tesno sodelovanje med taborniki loSke občine in delovnim kolektivom Gorenjske predilnice kronano s podpisom listine o prevzemu pokroviteljstva te znane škofjeloške delovne organizacije nad taborniško organizacijo občine Škofja Loka. Listino sta v prisotnosti velikega Števila tabornikov ter loSkih »predilničarjev« svečano podpisala direktor Gorenjske predilnice Franc Urevc ter predsednik zveze tabornikov občine Škofja Loka dr. Bojan Petrič. J. M. Mladi spet poprijeli za delo GODEŠIČ — Pred dobrim letom dni je v osnovni organizaciji ZSMS na GodeSiču zavladalo skoraj popolno mrtvilo. Novo vodstvo organizacije, ki je bilo izvoljeno letos spomladi, pa je ponovno poskrbelo za večjo aktivnost mladincev. Zdaj mladi ponovno aktivno sodelujejo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, druStvi in ustanovami v kraju, pripravljajo različne delovne akcije in se jih množično tudi udeležujejo ter skrbe za razne kulturne in Športne prireditve. V letoSnji jeseni so mladi GodeSičani pripravili tudi plesni tečaj, ki ga obiskuje prek Štirideset mladincev. Vsako soboto pa je zdaj na GodeSiču Se mladinski ples. Za zabavo skrbi ansambel Romb iz Kranja. Za dan mrtvih, 1. november, pa člani literarnega krožka pripravljajo program za komemoracijo ob spomeniku padlim borcem na GodeSiču. J. Starman Ocenili so kulturno dejavnost ZASIP PRI BLEDU - Na koordinacijskem sestanku, ki so ga imeli v Zasipu pri Bledu v okviru priprav na slikarsko kolonijo, so pregledali tudi delo krajevnega kulturno prosvetnega druStva in njegovih skupin. Ugotovili so, da knjižni fond, ki zajema v glavnem tematiko iz NOB in leposlovje, prebira okrog 50 odstotkov krajanov. Da bi dejavnost knjižnice bolj zaživela, bi le-ta morala dobiti ustreznejše prostore. Zdaj knjižnica »gostuje« v dveh omarah v garderobi kulturno prosvetnega druStva. Odprta je enkrat na teden po dve uri. Na sestanku so sklenili, naj knjige v prihodnje izposojajo dvakrat na teden. Opozorili pa so Se, da bi z novimi prostori za knjižnico morali misliti tudi na čitalnico. Zavzeli pa so se tudi za večjo skrb pri razširjanju knjig PreScrnove družbe. Mladinska dramska skupina, ki je bila ustanovljena pri kulturno prosvetnem druStvu, nujno potrebuje mentorja. Kljub kadrovskim in drugim težavam pa do praznika republike nameravajo naStudirati enodejanko. Zdaj je zaživel tudi pevski zbor, ki je bil pred nedavnim v težavah zaradi pomanjkanja pevcev. Pa tudi pevovodje niso imeli. Sicer pa je pomanjkanje pevovodij in drugih strokovnih kadrov za različne kulturne dejavnosti v radovljiški občini sploh problem. Zato so na sestanku menili, da bi morala kulturna skupnost v prihodnje temu problemu posvetiti večjo skrb. S Stepati Članarina in novi člani RD Kranj KRANJ — IzvrSni svet ribiške družine Kranj je na zadnji seji v ponedeljek, 25. oktobra, razpravljal o članarini za leto 1977 in o sprejemu novih članov. Sklenil je, da bo članarina za prihodnje leto znaSala 250 dinarjev. Povečanje v primerjavi z letošnjo članarino je bilo potrebno zaradi prispevka oziroma članarine, ki jo družina plačuje regionalni zvezi ribiSkih družin, in sicer 10 dinarjev na vsakega člana in zaradi prispevka, ki ga družina plačuje zvezi ribiSkih družin Slovenije za vode. Ta prispevek znaSa 5 dinarjev na člana družine. IzvrSni svet pa je razpravljal tudi o sprejemu novih članov v družino. Glede na proSnje se bo članstvo prihodnje leto povečalo za okrog 40 ribičev. Pristopnina, ki je hkrati tudi delni prispevek za vlaganja oziroma poribljavanje vod v zadnjih letih, znaSa za vsakega novega člana 700 dinarjev. Pogoj za sprejem v članstvo oziroma pridobitev članske izkaznice pa je tudi izpit. A. Z. PoložiU bodo vence KRANJ — Člani mladinske organizacije in Šolske skupnosti EAŠC Kranj bodo tudi letos ob prvem novembru, dnevu mrtvih, položili vence na grob naSega največjega pesnika Franceta PreSerna v Prešernovem gaju. Recitacijska skupina Sole bo ob tej priložnosti izvedla krajši komemorativni recital ob grobu. Delegacija mladinske organizacije pa bo položila venec pred spomenik na Trgu revolucije in se udeležila žalne svečanosti. Tudi delovna skupnost in osnovna organizacija sindikata EAŠC bosta položili venec na Trgu revolucije. Učenci in učenke bodo obiskale tudi grobove padlih partizanov. L. Radej Športna tekmovanja v šestih panogah Škofja Loka — Temeljna telesno kulturna skupnost občine Škofja Loka — komisija za rekreacijo — je v letošnjem letu pripravila več zanimivih Športno rekreacijskih tekmovanj. Tekmovalci so se med seboj lahko pomerili v Šestih panogah: malem nogometu, Sahu, koSarki, namiznem tenisu, kegljanju in balinanju. V nekaterih Športih so tekmovanja že končana, na sporedu pa bodo že v bližnji prihodnosti Se merjenja moči med Šahisti, kegljači ter igralci namiznega tenisa. Za vsa tekmovanja je med prebivalci škofjeloške občine veliko zanimanja, saj so nekatere delovne organizacije in krajevne skupnosti s področja Škofjeloške občine za tekmovanje prijavile kar po več ekip. J.Starman Še letos nov most STAHOVICA — V tej kamniški občini bodo Se pred zimo zgradili namesto dosedanjega lesenega nov betonski most. Leseni most so postavili leta 1933 po hudi poplavi, ki je odnesla prejšnjega. Prebivalci Kamniške Bistrice, Črne in Godiča morajo po mostu do poStnega urada 61242 Stahovica. Novi betonski most bo zgradilo kamniško podjetje Graditelj. -a Čebelar in pesnik Štirinajst let je bil star France Pogačar, rojen pred 65 leti, ko je kupil prvi panj čebel. Doma je z Rečice pri Bledu in je dolgoletni čebelar. Danes ima kljub starosti 22 A Z panjev (žnidarSi-čev) in vsako leto vozi čebele v paSo. Dober poznavalec čebel je. Pravi, da že nekaj časa čebelja paSa v dolini ni kaj prida. »Muhe« vse bolj padajo (»umirajo«) zaradi »modernega« kmetovanju. Sodobno kmetovanje in različno preventivno Škropljenje je naredilo svoje in pravi »pokol« pri čebelah. Zato France vozi čebele v paSo; tjakaj, kamor »kemično« kmetovanje Se ni prodrlo. Tako se mu je na primer letoSnja bera na resju kar dobro »splačala«. Je pa France tudi pravi ljubitelj narave. Vse, kar je živo in zdravo, ima rad. In koje že skoraj oslepel, se mu je pri njegovih »muhah« rodila tudi tale pesnitev: »Kako bi bil jaz vesel, če bi Se enkrat videl; tisti koSček sveta, kjer sem jaz doma . . .« TakSnih, domače zvenečih, pesmi pa ima France Se veliko. Nima napisanih. Zna pa jih na pamet in rad jih pove, če beseda da besedo... J Amhro IGRANJE Z VARSTVOM NARAVE - Kljub določilu, da se na Krvavcu zaradi bližnjega rezervata pitne vode za Kranj in deloma tudi za Ljubljano in zaradi zaščite okolja lahko uporabljajo le trda goriva ali električna energija, večina predpisa ne spoštuje! V drugi polovici oktobra so po cesti n° Krvavec (tako kot lani!) spet pripeljali polno cisterno kurilnega olja. N° Gospincu so ga pretakali v manjše in precej dotrajane sodove, ki so potem 2 žičnicami romali do končnih postojank. Precej olja se je med pretakanje^ razlilo in onesnažilo naravo tik nad vodnim rezervatom. Še hujše pa bi bilo> če bi se po nesreči cisterna že med prevozom poškodovala. Kdo bi bil poteM kriv za posledice, če že danes nekaterim ni vredno spoštovati predpisov • ■ (jk) TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. OBVESTILO Skupščina občine Škofja Loka obvešča prebivalce občine Škofja Loka stare nad 24 let, da bo radiofotografiranje (fluoro-grafiranje) potekalo od 2. novembra 1976 do 18. novembra 1976, kot je razvidno iz razporeda. Po odloku je radiofotografiranje za prebivalce obvezno. Prebivalci, ki se iz opravičljivih razlogov ne bi mogli udeležiti radiofotografiranja na bazi in v času, ki bosta navedena v individualnem pozivu, naj se zglase na radiofotografsko slikanje v naslednjih dneh na najbližji radiofotografski bazi. RAZPORED RADIOFOTOGRAFSKIH BAZ NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA Datum Radiofotografska baza od do torek Kino Ziri 2/11-1976 Davča »Pri Jemcu« Zadružni dom Sorica Zali log — gostilna »Pri Slavcu« sreda 3/11-1976 Kino Ziri Dražgoše — trgovina Zdravstveni dom Železniki četrtek 4/11-1976 Kino Žiri Alples Železniki petek Kino Ziri 5/11-1976 Pisarna KZ Selca Dolenja vas — gostilna Osnovna šola Bukovščica ponedeljek Kino Sovodenj 8/11-1976 Gasilski dom Trebija Kulturni dom Sv. Duh torek Kmetijska zadruga Hotavlje 9/11-1976 Center slepih Stara Loka sreda Zdravstveni dom Gorenja vas 10/11-1976 Osnovna šola Bukovica Kmetijska zadruga Zg. Luša Zdravstveni dom Škofja Loka četrtek Osnovna šola Lučine 11/11-1976 Srednja vas »Pri Anžonovcu« Podobeno »Pri Povliču« Zdravstveni dom Škofja Loka P^tck Javorje — gostilna 12/11-1976 Kulturni dom Poljane Zdravstveni dom Škofja Loka ponedeljek Kmetijska zadruga Log 15/11-1976 Kmetijska zadruga Zminec Zdravstveni dom Škofja Loka torek Kulturni dom Godešič 16/11-1076 Reteče - gostilna »Pri Danilu« Zdravstveni dom Škofja Loka sieda Osnovna šola »Cvetko Golar« Šk. Loka 17/11-1976 Zdravstveni dom Škofja Loka četrtek Osnovna šola »Cvetko Golar« Šk. Loka 18/11-1976 Zdravstveni dom Škofja Loka 9,00- 15,40 9,00- 10,20 11,30-13,30 14,00- 15,40 9,00-15,40 9,00-10,15 10,45-17,45 9,00-16,00 10,00-18,00 9,00-8,00-12,30-14,15- 9,00-13,45-9,00- 9,00-9,00- 8,00-8,00-11,00-13,00- 8,00-11,00-12,30- 9,00- 15,00 12,00 13,50 15,45 -13,20 -17,25 -17,00 -15,00 -16,00 -16,00 -10,30 -12,30 -16,20 -10,30 -12,00 -15,30 -16,20 8,00-10,30 11,00-15,30 9,00-16,20 8,00-11,00 11,15-15,15 9,00-16,00 9,00-12,00 12,15-17,15 9,00-15,40 9,00-16,00 9,o0-16,15 12,00- 16,00 10,00-16,00 mali oglasi • mali oglasi S 1. novembrom nove cene malih oglasov: 40 din do 10 besed, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Naročniki imajo 25 % popusta. Oglase za petkovo številko je treba oddati najkasneje v sredo do 17. ure in za torkovo števil-,__ko y petek do 15. ure. Prodam , Krizanteme. Kvalitetne ve-llk<>cvetne KRIZANTEME bele in ^rnene barve ter pajkovce in mar-Jetke v različnih barvah lahko a°bite v Podbrezjah. Cvetje režemo ^Proti, tako da dolgo ostane sveže. u°mzi Marjan, Podbrezje 58 6747 Q prodam mlado KRAVO za zakol. 6v- Duh 41, Škofja Loka 6915 . °brana ZIMSKA JABOLKA in Jabolka za sadjevec dobite v župniku Kovor pri Tržiču. 6916 AVTORADK) stereo s kaset uni in RAČUNALNIK z 12 operacijami prodam ter PLOŠČE za nemščino. Ogled dopoldan in popoldan. Pri-stov, Vrba 17, Žirovnica 6970 Prodam t raj nož a reč o PEČ EMO 5. Markun, Cesta na Brdo 44, Ko-krica, Kranj 6971 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Meglic, Lom 13, Tržič 6972 Prodam večjo količino KRMNE REPE. Čebulj Franc, Adergas 27, Cerklje 6973 Prodam TEČAJ angleščine 2000S na kasetah, še nerabljen. Naslov v oglasnem oddelku. 6974 Prodam KRAVO po izbiri, ki bo decembra telila. Poljče 1, Begunje KOČNA ABC -DREVESNICA KAMNIK Prodaja od 2. novembra dalje sadne sadike vseh vrst jablan in hrušk-po-letnih, jesenskih in zimskih. Sadike dobite vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. pProdamo eno in pol leta staro olCO (nemški ovčar — črna). Šen-Cu£Kranjska 25 6917 p Prodajamo po ugodnih cenah JVETJE IN ARANŽMAJE ter lepe ^°rnače velikocvetne in mnogocvet-Se KRIZANTEME za dan mrtvih. Šenčur, Kranjska 25 6918 A.Pr°dam skoraj nov navijalni stroj ^VMAN, SPAJKALNIKE, om me-ter DELOVNO MIZO. Informa-ClJe na tel. 23-909, Kranj 6771 , .Prodam MOŠKI PLAŠČ - krom-Dl> moško BUNDO z naravnim krz-JojV električni ŠTEDILNIK, £AVČ, JOGI in TELEVIZOR. Star Pralni stroj dam brezplačno. Kranj, MJekarska 10 6952 p Ugodno prodam trajnožarečo JM; GORENJE in električni ra-£lator ISMET. Ogled popoldne. *«k,U1. XXXI. divizije 15, Kranj gJ^odam dvoredni PLETILNI j.j OJ z mizo. Kiikovec, Moše Pi-Ja^eJa 8, Kranj ."rodam drobni KROMPIR. Zg. Bit nJe 17, Kranj prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, 'jpernik Ivan, Križ 9 pri Komendi KUHta* seutve Prodam 1 leto staro 2a (belo), viseči elementi — 28Ki?0 din- Brudar, C. na Klanec ,D- Kranj 6955 0g Sodno prodam PEČ za centralno 25nrv?nJe na trdo gorivo ADANI, k'o'fto ftkaloriJ- Marta Blaznik, Viso- p3^. Šenčur 6956 glodam PRAŠIČA za dopitanje. pgiO, Komenda 6957 VoiAr°dam mladiče - PSIČKE, L0WJake Triler, Grenc 9, Škofja pa 6958 bre, am mlado KRAVO, visoko, keb 7' ilrnentalko. Hafner Tine, Bin- pJ '»Škofja Loka 6959 17 5°darn TELICO za pleme, staro Žirn fecev ~ vrste frizijka. Eržen, p0vski vrh 5, Gorenja vas 6960 HFta am 7 mesecev starega ZRE-»tri K°rošec, Brod 14, Boh. Bi- pCa 6961 prodam KRZNEN PLAŠČ št. p 42- Telefon 23-248 6962 Žrtć-rT,^ Pet mesecev starega C1SICKA. Jagodic, Lenart 2, pklJ« 6963 staV°lam PRAŠIČKE, šest tednov *re- Zalog 34, Cerklje 6964 brrodam BIKCA za pleme. op. "5* 25, Cerklje 6965 Sredam Sest tednov stare PRA- UKE- Šenturska gora 12, Cerklje prodam KRAVO, ki bo v kratkem U,a- Lenart 5, Cerklje 6967 hf. ^°dam plinsko PEČ, malo rablje-°^Naklo78a 6968 p-prodam ZELJE v glavah. Bizjak anc, Praše 1. Kranj 6969 fjj,T8odno prodam za dojenčka PpJJ-CO STOLČEK in zložljivo VTJALNO MIZO. Tel. 26-754 Naja ČF Glas, Kranj, Ulica Mose ti«L L stavek: Gp Gorenjski LI Kranj, tisk: Združeno podjetje JUdska pravica, Ljubljana, Kopi-«rJeva 2. - Naslov uredništva in JPpava lista: Kranj, MoSe Fijadeja ~ Tekoči račun pri SDK v Kra-lef s.tevilka 51500-601-12594 - Te-ur°'}t: glavni urednik, odgovorni .^dnik in uprava 23-341, ur.■dni Ok[° 21-835, novinarji 21-860, malo-2? ,n' in naročniški oddelek Dnii " ~ Naročnina: letna 140 din, 2°jVetna 70 din, cena za 1 številko dinarja. — Oproščeno promet nedavna po pristojnem mnenju 421-1/72. KUD Ivan Cankar SV. Duh pri Škofji Loki želi takoj zaposliti uslužbenca v bifeju, ali pa da lokal v najem Prijave pošljite na gornji naslov do 15. 11. 1976. Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak in dve ovci. Peternelj, Bistrica 22, Duplje 6976 Prodam ZIMSKA JABOLKA -voščenke in jonatan. Hraše 1 pri Preddvoru 6977 Prodam 25 kg težke PRAŠIČKE in ZELJE. Glinje 7, Cerklje 6978 Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM. Mlinar, Zasavska 50, Ore-hek, Kranj 6979 Prodam HLEVSKI GNOJ. Imam lastni prevoz. Jenko, Praše 29, Kranj Ugodno prodam sobni JUKE-BOX — 50 plošč. Kavčič, Kranj, Oprešni-kova<38, tel. 22-940 6981 Ugodno prodam SPALNICO (omara se razstavi) s posteljnimi vložki. Kranc, Planina 35, tel. 25-210 Ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. Ogled dopoldan. Žagar, Mencingerjeva 5, Kranj 6984 Prodam TELIČKO, 250 kg težko, ali zamenjam za BIKCA enako težkega. Sp. Brnik 66, Cerklje 6985 • Prodam KRAVO po teletu. Povije 5, Golnik 6986 Po ugodni ceni prodam malo rabljeno POMIVALNO MIZO in staro kuhinjsko KREDENCO. Anton Habjan, Mošnje 35, Radovljica 6987 Prodam TELICO, 8 MESECEV brejo, simentalko ali KRAVO po izbiri in JERMENICO za traktor stever 18, po ugodni ceni. Sp. Senica 2, Medvode 6988 Prodam ZELJE v glavah, rdeče KORENJE. Kopač, Vikrče K)'(mlin) Šmartno pod Šmarno goro. 6989 Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ 4 KW in dodatni ŠTEDILNIK GORENJE kuppersbusch. Ogled vsak dan po 15. uri. Tičar Milan, Zg. Bela 38 a, Preddvor 6990 Prodam ZIMNICE z vzmetmi. Jenkova 10, Kranj 6991 Prodam globok otroški VOZIČEK. Vidmar Vida, Zlato polje 11, Kranj 6992 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch in oljno PEČ EMO 5. Štirnova 19, Kranj, Primskovo 6993 Prodam KONJA, starega 6 let. Gorica 1, Radovljica 6994 Prodam novo kombinirano PEČ za kopalnico. Sebenje 35, Tržič 6995 Prodam dva levoročna čevljarska ŠIVALNA STROJA SINGER. Kern, čevljarstvo Kranj, Partizanska 5 . 6996 Prodam kompletno italijansko GARNITURO za KOPALNICO iz bele keramike z vso ustrezajočo armaturo. Informacije tel. 22-515 Prodam TELETA za rejo ali zakol. Trstenik 33 ' 6998 Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA po 2 in 3,50 din. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 6999 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO svetle barve. Ogled vsak dan popoldan od 16. ure dalje. Rus, Cesta Kokrškega odreda 21, Kranj Prodam ZELJE v glavah. Žeje l(i. Duplje 701)1 Prodam že premazan NAPUS 50 kv. m ter kupim 2 kub. m lepih suhih smrekovih PLOHOV. Podreča 24, Jamnik 7002 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva GORENJE Zgoša 5, Begunje 7003 Prodam KONJA. Šenčur, Kranjska 9 7004 Prodam otroški globok VOZIČEK. Naslov: Obed Toži, Delavska 43, Kranj, telefon 2<* 913 7005 . Prodam dva VOLIČA (300 kg), primerna za učenje vožnje vprege. Minka Pob ur, Brezje 24, 64243 Brezje 7006 Prodam bel globok OTROŠKI VOZIČEK. Bregar, Zupančičeva 41, telefon 24-756 7044 Prodam nemško OVČARKO z rodovnikom, 7 mesecev staro. Naslov v oglasnem oddelku. 7045 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, 35.000 kalorij. Šenk Franc, Britof 207. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 7046 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 7047 vozila Prodam CAPRIJA. Ogled v soboto in nedeljo. Gantar Alojz, Naklo 182 7049 Prodam R 4, letnik december 1973. Valjavčeva 7, vhod 3, Kranj Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni in klasični parket KZK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Golorej,Voklo31 7007 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Dolšak, Gorenjskega odreda 8 (za starim vrtcem na Planini), Kranj Prodam osebni avto AUSTIN 1100. Murko, Šorlijeva 18, Kranj Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Jagodic, Cerklje 178 . 7009 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 po generalni. Kepic, Zg. Brnik 46, Cerklje 7010 Prodam osebni avto VARTBURG letnik 1967, po delih. Cerklje 17 7011 Prodam generalno obnovljen motor zastave 750, letnik 1970, MENJALNIK, HLADILNIK in drugo po ugodnih cenah. Ogled vsak dan popoldan od 16. ure dalje. Miro Medja, Log 10, Bohinjska Bistrica Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, , prevoženih 65.000 km, za 13.000 din. Torkar Edvard, Poljšica 2, Zg. Gorje 7013 Prodam PRIKOLICO za osebni avto z veliko nakladalno površino za 4.000 din. Peternelj Viljem, Bistrica 38 pri Tržiču 7014 Prodam SIMCO 1000, letnik 1967, karambolirano, lahko tudi po delih. Plestenjak Marko, Šutna 51, Zab-nica 7015 Prodam AUSTIN 1300 GT spe-cial, letnik 1969, v nevoznem stanju. Grošelj, Motel Letališče Brnik 7016 kupim Kupim PANCERJE št. 41 in SMUČI 170 cm. Naslov v oglasnem odddelku. 6943 BIKCE, simentalce, 2 meseca stare, kupim. Mulej Mirko, Radovljica, Lancovo 14 7017 Kupim DESKE colarice, smreko ali bor, širine 15 do 20 cm. Palovšnik, U1.TatjaneOdrove 5, Kranj 7018 DVIGALKO za koso RASPE in PLUG za traktor brez hidravlike kupim, Ponudbe pod »Ohranjeno« Kupim 7 kub. m smrekovih PLOHOV, debeline 8 crn. Počakam (udi na narez. Šoštarič Miro, Kosovelova 6, Radovljica 7020 Kupim SENO ali DETELJO. Naslov v oglasnem oddelku 7021 Kupim 1 kub. m suhih lepih me-cesnovib PLOHOV. Čuk Matevž, Levstikova 3, Kranj stanovanja Mlada zakonca z visoko izobrazbo, mirna, nekadilca z dveletno hčerko, nujno iščeva enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Cena ni važna. Brišar, Stara Loka 28, Škofja Loka 7022 Zakonca dobita opremljeno SOBO v Kranju, souporaba kopalnice, možnost kuhanja in pranja. Naslov v Turističnem društvu, Škofja Loka Za prazno ali opremljeno SOBO in KUHINJO plačam 1000 din. Gosar Marija, Begunje 125, 64275 Begunje Trije študentje iščejo SOBO v Kranju. Naslov: Markočič Valter, Tomšičeva 7, Kranj 7025 posesti Prodam ali zamenjam HIŠO v okolici Kranja. Pohve se v trgovini GLOBUS - ŽIVILA, Kranj 7026 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO ca. 400 kv. m na Javorniku. Dobravska 14, Jesenice 7027 zaposlitve Otroka vzamem v dopoldansko VARSTVO. Telefon 26-754 . 7051 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse osnovne in srednje šole, Srečo U ranic, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 7028 VARSTVO osemmesečne PUNČKE iščem s 1. decembrom v Šorli-jevem naselju. Informacije telefon 23-159 7029 Iščem žensko za VARSTVO dvoletnega otroka na domu. Laza-revski Ana, C. 1. maja 69, Kranj ADMINISTRATORKA išče honorarno delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 7031 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. Žene, dekleta Pred kratkim smo v Tržiču na Partizanski 8 odprli nov kozmetični salon SILVA • nega obraza in dekolteja • depilacija • manikura • pedikura • kozmetični nasveti Odprto vsak ponedeljek, torek in četrtek od 13. do 19. ure ter sredo in petek od 7. do 14. ure ali po dogovoru. prireditve HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel AMARO. 7037 Plesna glasba v Hotelu BOR v Preddvoru vsak petek in soboto Rezervacije za mize sprejemamo tudi po telefonu na št. 45-080. SKUPINA MODRINA obvešča, da bo vsako nedeljo ob 17. uri PLES na KOKRICI. Vabijo organizatorji ter skupina MODRINA. 6295 Vsako soboto ob 19.30 PLES v KOMENDI, vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani na PRIMSKOVEM. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! Ansambel MANUAL vas obvešča, da igra v soboto, 30. 10., ob 20. uri v LJUBNEM, v nedeljo, 31. 10. 1976, ob 18. uri pa prične v RATEČAH. Vabljeni! 7033 M A POLJANE prireja vsako nedeljo PLES ob 18. uri. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni 7034 KKZSM PEKO TRZlČ prireja v soboto, 30. 10. 1976, ob 20. uri v dvorani TVD PARTIZAN TRŽIČ PLES. Sodelujejo: NOCTURNO, SONJA GABERŠČEK, EMIL POK. 7035 VIA TURISTI vas zabava vsak petek in soboto ob 20. uri v TRAN-STURISTU, vsako nedeljo ob 17. uri v VODICAH. 7036 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 Soboslikarji, ličarji, pečarji in ostali obrtniki, umetniki in gospodinjstva! Nova naprava KLIMER, pri kateri lahko uporabite že rabljene žiletke, vam hitro odstrani barvo z oken in drugih gladkih predmetov. KLIMER je novo orodje iz TRI MER J EVE proizvodnje, ki vas bo zagotovo zadovoljil. Cena je skupaj s poštnino 40 din. Značka za nameček. Pošljite svoj naslov na TRIMER Zagreb, p.p. 692 6951 Sedaj je čas za sajenje VRTNIC in OKRASNIH LISTAVCEV in IGLAVCEV. Nudimo vam bogat izbor za vrtove, parke, skalnjake, grobove itd. Poseben izbor novosti za ljubitelje oz. zbiralce rastlin. DREVESNICA TUŠEK, Podbrezje na Gorenjskem 7038 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, tel. 22-059 7039 KEMIČNA ČISTILNICA Škofja Loka, sprejemališče na KOKRIČI obvešča prebivalce Kokrice, Mlake ter ostalih krajev, da sprejema v čiščenje vse izdelke iz tekstila, usnja in drugih umetnih snovi kakor tudi preproge in odeje. Kot renovirana čistilnica opravlja čiščenje po najnovejšem postopku. Se priporočamo! 7040 Cenjene stranke, naprošamo, da vzamejo popravljene čevlje do 15. 11. 1976. Po tem roku jih bomo izločili iz evidence. Kern, Kranj, Partizanska 5 V' 7041 ostalo Sem kmečki fant, star 24 let in si želim dopisovati s kmečkimi dekleti starim od 18 do 26 let. Ponudbe pod »Lepa je jesen« 7042 Pavec Martin iz Poženika št. 30 obžalujem, da sem 18. 10. 1976 v bifeju podjetja Živila v Cerkljah žalil Erzarja Ivana iz Poženika št. 17 in se imenovanemu opravičujem ter zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. lot erija C c i t3 1 X « »g r. S o, Z. 4, — » -* it ■- "O i! _* C tj n z 5 z c a .t; N jo f n si i- 0 C 0 t- o c 0 ■D -* T.T3 CC x 73 00 , 20 l 45 20 80 40 95 20 410 60 55 50 59730 8(K) 705 60 617610 10.000 ti 1595 600 759690 lO.tKK) 77605 82215 600 600 31 30 071 100 72865 1.000 02811 8(K) • 74445 l.(KK) 50761 1.000 403825 10.000 101361 K).(KM) 319.111 10.000 26 30 369071 10.000 9066 300 620571 10.000 36496 600 20 98446 800 42 85486 5.000 192 60 070216 . 10.000 TITI 300 6472 Iti f 10.000 61112 600 711392 10.600 97 80957 20 600 3113 ' 500 94737 600 46163 600 ' 51497 800 30523 015373 800 10.000 92377 1.000 10 8 , ' 10 4 71298 600 31 164 800 87398 5.(KM) 61824 800 587808 I0.00O 520H4 HI K) i 234666 150.000 94754 1.000 9991 1 1.600 6069 5(K) 231194 10.000 67269 600 337204 10.060 25439 800 593844 10.000 33159 800 536644 300.00(1 61696 1.009 Sja Pobladlazavsodrutino oktober - november 7b na enem mestu 1 cas je denar pod ugodnejšimi pogoji PRODAJALNE V KRANJU CESTA JLA 2 IN NA JESENICAH W? TITOVA 33 IN ^ TAVČARJEVA 6 Izboljšani pogoji potrošniškega posojila! 98 Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila ZAZ 968(zaporožec), leto izdelave 1975 z 18.000 prevoženimi km Začetna cena 8600 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od H. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe z K) c/i pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 3. 11. 1976 do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Vljudni potnik Zaloge česna Jesenice — Občinsko sodišče na Jesenicah je na pet mesecev zapora obsodilo Stanislava Koštanjška, rojenega leta 1943 v Sromljah pri Bre-žicab, ki je bil v času storitve kaznivih dejanj zaposlen kot upravnik restavracije TTG Ljubljana, Kolodvorska restavracija na Jesenicah. Kot odgovorna oseba delovne organizacije je zlorabil svoj položaj iz korikoristoljubja in ponarejal uradne listine. Stanislav Kostanjšek je najprej odobril izplačilo računa Atomskih toplic iz Podčetrtka v znesku 1100 dinarjev iz sredstev Kolodvorske restavracije za 11-dnevni penzion, ki so ga v Podčetrtku nudili njegovim staršem. V uradne listine je vpisoval lažnive podatke, jih podpisoval in žigosal. Tako je v računih izkazoval, da je osebam plačeval za nabavo več sto kilogramov fižola, čebule in česna precejšnje denarne zneske. Na dokaj nenavadno poslovanje Kolodvojske restavracije je postala pozorna knjigovodkinja, ki je na vprašanje, kaj naj napravi z računom iz toplic-, dobila upravnikov odgovor, da se izplača iz sredstev reprezentance; sumljivo je bilo tudi to, da je Kolodvorska restavracija nenadoma nabavljala precejšnje količine česna, ki jih nikakor ne bi mogli porabiti. Upravnik je tudi često jemal denar in se na dokumentacijo podpisoval kakor je že bilo: kot ekonom, kot skladiščnik, kot upravnik. Stanislav Kostanjšek se je zagovarjal, da je račun iz toplic verjetno spregledal, da je nato poravnal 1100 dinarjev in priznal, da je v treh primerih resnično vpisal napačne podatke. Zagovarjal se je, da so potrebovali peronske vozičke, zato jih je naročil in da je lahko plačal delo in material, je napisal dva računa: za plačilo 250 kilogramov fižola, 200 kilograma čebule in 40 kilogramov česna, torej dvakratni znesek po 2500 dinarjev. Za ostale račune pa je trdil, da so pravi. Sodišče mu je krivdo dokazalo in ga obsodilo na zaporno kazen, tri leta po prestani kazni pa ne bo smel opravljati dela, pri katerem bi samostojno razpolagal z družbenim premoženjem. I). S. Novi zakon o registraciji vozil določa, da je treba registrirati tudi traktorje. Za lastnike traktorjev sta bila ta mesec že dva takšna pregleda. Pregledi in registracija so bili na prostoru AMD Radovljica, opravljala pa jih je servisna organizacija delovne organizacije A Ipetour z Bleda. — F. Debeljak ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očka in starega očeta Jožeta Zvvolfa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Vodnogospodarskega podjetja in Iskre, vsem va-ščanom, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat hvala Žalujoča žena in otroci z družinami. , Orehek, 22. oktobra 1976 Jesenice — Občinsko sodišče Jesenice je zaradi kaznivega dejanja tatvine obsodilo 40-letnega I lijo Krpana, stanujočega v Zagrebu, na osem mesecev zapora. Ilija Krpan je bil pred dvema letoma nezaposlen, čeprav po poklicu tesar in oče dveh otrok. Ko je junija prišel iz zapora iz Stare Gradiške, kjer je prestajal kazen zaradi tatvin na vlakih, je po svojem pripovedovanju in izpovedi nekaj časa po Zagrebu iskal zaposlitev, nato pa se je odločil, da gre služit, kruh prav na Jesenice. Dejal je, da je pri Zagrebu naletel na kamion in šoferju ponudil svojo pomoč, nakar se ga je voznik usmilil in ga vzel s^eboj na Jesenice. Tam naj bi po njegovem pripovedovanju nekaj časa taval, spal na livadi, prosil za delo v železarni in pri jeseniških zasebnikih, a je bilo njegovo prizadevanje zaman. Ni mu preostalo ničesar drugega, kot da se je razočaran odpravil na železniško postajo, kupil vozovnico za Zagreb in počakal na vlak. A nenadoma so ga prijeli jeseniški miličniki in nesreče Hodil vinjen po sredini ceste V nedeljo, 24. oktobra, ob 21.40 je voznik osebnega avtomobila Jurij Heniksman, roj. 1951, iz Ljubljane peljal od Mengša proti Kranju. V bližini odcepa za Vopovlje je dohitel pešca Jakoba Kumarja, roj. 1908, iz Vopovelj, ki je hodil po sredini ceste. Zaradi vinjenosti ga je zanašalo sem ter tja. Čeprav je voznik Heniksman zaviral in se je pešcu skušal izogniti, ga je zadel in ga zbil po cesti. Po nezgodi so Kumarja odpeljali na nezgodni oddelek ljubljanske poliklinike, kjer so mu odvzeli tudi kri za preiskavo. Prehiteval avtobus Voznik avtobusa .Franc Frelih, roj. 1929, iz Suše je vozil v nedeljo od Gorenje vasi proti Hotavljam s hitrostjo okoli 40 km na uro. Pri hiši št. 67 v Gorenji vasi ga je prehiteval voznik, osebnega avtomobila Milan Martinčič, roj. 1949, iz Podgore. Pri tem se je premalo prepričal, če je cesta prosta. Zato je pri prehitevanju z levo stranjo avtomobila zadel kolesarja Štefana Cankarja, roj. 1920, iz Gorenje vasi, ki je pripeljal naproti. Hkrati pa je z desnim delom zadel levi prednji del avtobusa. K sreči pri nezgodi ni bil nihče hudo ranjen. Kolesar pa je dobil rane na rokah in nogi. Škode je za okoli 4000 dinarjev. L. B. Umrl v sobi V ponedeljek, 25. oktobra, ob 15.20 so našli v samski sobi stanovanjskega naselja gradbenega podjetja Projekt na Zlatem polju 2 mrtvega Pan telijo Maksimoviča, rojenega 27. 7. 1932 v vasi Obrovac pri Banja-luki. Pokojnik je bil delavec pri Projektu. Pri pregledu trupla je bilo ugotovljeno, da pokojnik ni bil poškodovan in da je imel le manjšo odrgnino na levi senčnici. Ta je nastala pri padcu s stola, na katerem je sedel. V poizvedbah so preiskovalci ugotovili, da je bil pokojnik kronični alkoholik. Močno je bil vinjen že v nedeljo. V ponedeljek je sicer prišel na delo, vendar ga je zapustil ob 9.30, ko je šel popivat. Okoli 14. ure se je vrnil v sobo, kjer ga je dobro uro kasneje našel sostanovalec. Po mnenju zdravnika je smrt nastopila zaradi padca in zaradi zadušitve. Tuja krivda je izključena. L B. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega dobrega sina, brata in strica Rajkota Štempiharja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znam em, ki so darovali venet in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsemu osebju TOZD Kirurgična služba, Centralna anestezijskn reanimacijska služba v Ljubljani za nudeno pomoč v težkih dneh in dr. Mihu in dr. Mariji Sajevic za pomoč in tolažbo. Zahvalo smo dolžni kolektivu Iskra, tov. Anžiču za poslovilne besede, godbi za odigrane žalostinke in predstavnikom gasilcev. Gospodu župniku in prečastitemu patru Koželju iskrena hvala za pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam izrazili sožalje in nam stali ob Rt lan i v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mama, brata Milan, Lojze z družino m sestra Mili z družino. Olševek, 25, oktobra 1976 odvedli v zapor, sam ni vedel zakaj in kako . . . A je resnica njegovega vztrajnega prizadevanja, da se zaposli, bistveno nasprotujoča: Ilija Krpan je v Zagrebu vstopil na vlak, izredno lepo oblečen, negovan, s plaščem in klobukom v roki. Med Zagrebom in Jesenicami je v Istanbul ekspresnem vlaku vstopil v kupe z nekaj potniki, vljudno poprosil za sedež in nato dolgo časa obešal svoj plašč na sopotnikovega. Ker mu očitno ni uspelo, je sedel in se čez nekaj minut poslovil. Ko je potnik v kupeju na opozorilo drugih, ki so sumili, da je vedenje nenavadno vljudnega potnika nekam čudno, pregledal žepe svojega površnika, je ugotovil, da mu je izginila listnica z denarjem vred .. . Na jeseniški železniški postaji so potniki iz kupeja svojega bežnega sopotnika zasledili ravno takrat, ko je že kupoval povratno vozovnico za Zagreb — od koder je pravkar prispel. Miličniki so ga priprli, tudi na osnovi tiralice občinskega sodišča iz Brežic, kjer je bil kaznovan zato, ker je kradel po vlakih. Ilija Krpan je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin na mednarodnih vlakih, tudi s skoki iz vlaka se je že skušal reševati, a mu je vedno spodletelo. Nekoliko manj je bil sicer vedno sumljiv, ker je bil elegantno oblečen in spodobnega vedenja, a je vendarle vedno podcenjeval nenehno budnost ljudi in miličnikov. Svojih kaznivih dejanj sploh ne priznava in se zanje ne čuti krivega, a je vedno toliko neizpodbitnih dokazov, da mora vedno pred sodišče in od tod v zapor. D. S. Prevelik davek goram Jesenice — Leta 1815 se je na Kot oveni sedlu pod Jalovcem smrtno ponesrečil rateški pastir Andreh Kavalar. Od tega leta dalje do danes se je v naših gorah pripetilo že več kot 500 smrtnih nesreč, kar je dovolj resno opozorilo vsem obiskovalcem gora, saj je to strahoten davek goram. Planine leto za letom odpirajo duri in ponujajo obiskovalcem nepozabna in bogata doživetja. Vendar v gorah uspevata le kolektivni duh in odgovornost za tovarištvo. Nista dovolj le pogum in srčnost, temveč je treba tem pridati še previdnost, izkušenost in fizično ter psihično vzdržljivost. Odločilnega pomena pa sla tudi oprema in znanje. Planinske organizacije morajo posvečati največjo skrb preventivni planinski vzgoji in šolanju. Tega se morajo zavedati vsi, od pionirskih odsekov do alpinističnih odsekov in postaj Gorske reševalne službe. Vsakodnevna aktivnost ponuja obilo oblik izobraževanja. To so predavanja, tečaji, vaje, plezalni in alpinistični tabori ter vsakokratni delovni sestanki. Zgodovina slovenskega planinstva beleži veliko gorniških tragedij. Leta 19.'17 je vzel plaz pod Storžičem življenja devetim smučarjem in planincem iz Tržiča. Sledijo tragedije v steni Jalovca (3 žrtve), v severni steni Higljice (4), v Dibonovi smeri v Šiku (5), pod Brano, pod Mojstrovko, na Malem Triglavu itd. Se in še bi lahko naštevali. Zadnja leta je število nesreč v gorah naraščalo. Leta 1970 so gore terjale 13 žrtev, leto kasneje 16 in leta 1972 22 žrtev. Lani smo dosegli najbolj žalostno bilanco. V gorah je umrlo 27 ljudi. Letošnji davek bo manjši, vendar še vseeno prevelik. 1 15 nesrečah je zgubilo življenje 11 planincev, večinoma mlajših. U. Zupančič Kljub slabemu vremenu uspešno Jesenice — Čeprav letos vreme planinstvu in alpinizmu ni bilo preveč naklonjeno, so gorniki dosegli vseeno na vseh področjih delovanja lepe uspehe. Doma in na tujem so bile preplezane številne smeri in osvojeni pomembni vrhovi. Težo tega bremena niso več nosili le starejši in izkušenejši planinci in alpinisti, temveč je vedno več mladih, ki bodo starejše z leti dostojno nasledili. Uspešni so bili turi gorski reševalci. Več je vzgojnega in preventivnega dela, vendar so gorske nesreče še vedno prepogoste. To opozarja, da na tem področju le še nismo naredili vsega. Planinska društva se korajžno lotevajo obnove in novogradenj planinskih postojank. Pri tem igra še vedno pomembno vlogo udarniško delo. Tako gradijo Kranjčani na Ledinah. Ljubljančani se trudijo, da bi do leta 1978 obnovili dom na Kredarici, poštarji pa so že obnovili Poštarsko kočo na Solni glavi. Gorniki iz Vipave so povečali Vojkovo kočo na Nanosu, prenovljeni pa sla tudi postojanki na Mangartu in Čavnu. Izkazali so se tudi Jeseničani. Obnovili so štiri alpinistična zavetišča. Zal s temi popravili in novogradnjami vse vrzeli na naših planinskih postojankah še niso izpolnjene Planinci so morali prodali postojanki na Mo-zirski planini in v Logarski dolini, usoda Ruške koče na Pohorju pa je še negotova. Po povečavi kličejo planinske postojanke Pod Spičko, na Uarloln. pri Krnskem jezeru in planinski rekreacijski center v Bavščici. II. Z. Na Pohorju Kranj — Pionirski odsek Planinskega društva Kranj je že več let načrtoval dvodnevni izlet na Pohorje. Načrt je bil uresničen preteklo soboto in nedeljo. Zal nam je nagajalo slabo vreme. Tako Pohorja nismo prepešačili kol smo načrtovali, temveč smo bili prisiljeni voziti se z avtobusom. Prvi dan smo obiskali Mariborsko in Ruško kočo, spomenik pri Treh žebljih in prenočili v koči na Pesku. V nedeljo je bilo vreme še slabše. Peljali smo se mimo že zaprte Ribniške koče do Grmovškovega duma pod Veliko Kapo in naprej do Partizanskega doma. Odtod je odšla prva skupina peš do koče pod Kremžarjevim vrhom, druga pa se je spustila do Slovenj Gradca. Tu smo se ponovno zbrali in zaključili izlet, ki je bil kljub vsemu prijeten Posebna zahvala šoferju, ki je bil izredno ra/u mevajoč do planincev, ki sicer niso vajeni sedeti » avtobusih. i > Marei,, Planinstvo vzgaja mlade Krvavec - V soboto, 23. oktobra, je b''° v zavetišču Gorske reševalne službe Kranj J?* Krvavcu posvetovanje mentorjev planinski11 sekcij in osnovnih in srednjih šolah kranjs»e občine, ki že združujejo več kot 1400 članov. Na posvetovanju so ocenili uresničevanja letošnjega programa in se dogovorili za program pr|" hodnjega leta. Predvsem pa so poudarili, da J* planinstvo pomemben prispevek k vzgoji mlad* generacije in da za ocenjevanje te dejavnosti »e ni izdelanih meril, ki sicer veljajo za vse drug« športne aktivnosti. Planinska vzgoja mladih P8 je po besedah predsednika PO Kranj Francija Ekarja pomembna zaradi tega, ker je razvoj planinstva odvisen predvsem od sedanjih članov sekcij po osnovnih in srednjih šolah \eI njihovega prihodnjega vključevanja v planinsko organizacijo. -jk Nagrade alpinistom Kranj — V ponedeljek je bila v Kranju seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj, na kateri so se dogovorili, da bodo pred dnevom mrtvih obiskali vsa grobišča in spominske p'0' šče ponesrečenih planincev in alpinistov in o« bodo oblikovali odbor za pripravo predlog« vodstva PD Kranj. Sedanjemu je namreč man' dat pretekel. Za sestavo predlogov je najodgovornejši aktiv ZK pri PD Kranj. Ugodno s'8 bila ocenjena tudi novogradnja in popravi' planinskih postojank. Odbor za izgradnjo Ledif1 je upravni odbor razširil in mu dal večje pristojnosti. Odslej ne bo skrbel le za gradnjo nove postojanke, temveč bo njegova naloga skrb &8 celovito urejevanje področja Ledin, kamor sodijo smučišča, varstvo okolja, planinska p0'8, propaganda itd. Upravni odbor je ugotovil, da je letošnjo članarino že poravnalo 2900 članov in podelil štirim članom alpinističnega odseka denarne nagrade v višini 1500 dinarjev in pohvale. Prej«" so jih Robert Gaberšček za organizacijsko de'0, Matjaž Dolenc za izobraževanje in vzgojo k8' d rov in Nejc Zaplotnik ter Andrej ŠtrernfelJ za vrhunske alpinistične dosežke. -j'1 •-■-—> Alpinistične novice JESKNSKA NEDELJA V nedeljo, 24. oktobra oktobra, sta Pet C Markič in Marko Stremfelj ponovila Ru' meno zajedo v K oglu in izstopila po Viren-sovi smeri. Plezala sta pet ur. Sestri Joži in Marija Perčič sta kot samostojna naveza preplezali Virensovo smer v Koglu. Ocena IV, čas plezanja tri ure-Matjaž Dolenc in Drago Segregur pa sta preplezala Zeleno zajedo. Vsi so člani AO Kranj. Nasploh pa je bilo za konec tedna v Kamniških Alpah zelo živahno. Preplezan« sta bili še Kamniška smer in Zupanova smer v Koglu, Smer treh svedrovcev v Struci, Južni raz v Skuti. . . WILHELM WELZENBACH Prijatelji so ga klicali VVillo. Doma je bi' iz Munchna. Po njegovi zaslugi J® ekstremni alpinizem v prvih petnajsti" letih po prvi svetovni vojni občutno napredoval. V začetku njegovemu vzponu preko SZ stene VVieshachhorna in študijam « te~. žavnostnih stopnjah v tujini niso posveča'' velike pozornosti. Vendar pa je z osvojitvtj° VVieshachhorna leta 1923 opravil zgodovinski vzpon. Bil je prvi, ki je vrvno tehnik0 prenesel iz skale v strm led. Uporabil Je kline in vponke ter si z dvojno vrvjo pomagal preko lednih previsov. V tistem času Je VVelzenbach dobesedno zbiral prvenstven« smeri v severnih stenah štiritisočakov. V severni steni Grosshorna je skupaj 8 prijatelji vsekal 3000 stopinj v živ led in P° dveh bivakih dosegel vrh. Severno steno Lyskamma je ponovil v štirih urah in PrVI preplezal severno steno Dent'Herens P° 950m dolgi direktni smeri, ki mestoma sp0' minja na VViesbachhorn. V skali ima poleg ponovitev najtežjih smeri tudi mnogo pf" venstvenih vzponov, od Dolomitov, kjer )e opravil najvažnejše vzpone pa do Monj-Blanca, kjer je skupaj z Allvveinom spleza' na prvi stolp v J grebenu Aiugille Noire d? Peuterei, ki danes nosi njegovo ime. " Merklom mu je uspel prvenstveni vzp°1 preko Charmoza, potem ko ju je snežni vihar za več dni prikoval v steno. 1934 je odšel na Nanga Parbat da bi ure8/ ničil svoj največji sen, vzpon na najzahod-nejši osem tisoč aR. Pri povratku iz Srebr-nega sedla je za vedno izginil v snežnem vl' harju. Opravil je 940 vzponov, se povzpel na 72 vrhov preko 4(KX) m, preplezal 50 prvenstvenih, od katerih je 30 skalnih. A. Stremfelj II. Bregarjev, Nograškov rokometni memorial Jelovica že drugič ŠKOFJA LOKA - Domači drugolitf** Jelovica'je bil letos organizator druge'' spominskega Bregarjevega in NograskoV ga rokometnega turnirja. Pred sodnisk' kranjskim parom Zupan, Hvasti so nfl pila moštva Alpiesa iz Železnikov, str a* ska Sava, katere igralca sta bila Breg«r 1 Nograsek, ter Jelovica. .. Najboljšo igro je pokazal loški drug0 gas, saj je oba nasprotnika z lahkoto Pr • magal in tako že drugič osvojil ta prehod pokal. Gorenjska medobčinska ligaša P sta remizirala. . Izidi: Alples : Sava 24:24 (12:14), J«'", vica : Alples 31:13 (13:7), Jelovica : »flV 34:16(19:10). Vrstni red: i. Jelovica, 2. Sava, 3. Alp,e* -dh Jesenski kros na Godešiču ŠD Kondor je v nedeljo organiziral Jesel!f!|i kros na Godešiču. V petih disciplinah na 32<" dolgi progi je nastopilo okoli 30 krajan Vrstni red — cicibani: I. Iztok Avguštin, 2- ly.^ tod Bobnar, 3. Marko Hafner, cicibanke: l< ' | C'arman. pionirji: 1. Jože Hafner, 2. M1'j„ Bobnar, 3. Marko č'arman, pionirke: 1 l*r Avguštin, 2. Mirjana Hafner, 3. Minana (,r' ,• čič, člani: I. Stane Gaber, 2. Andrej P"1' -t Janez Bobnar .1 Starm«" f*ek, 29. oktobra 1976 Portret tedna Dane Vidovič: zaupanje mladosti in resnemu delu . TRZlC — Med Tržičani, ki so že dve desetletji zvesti rokometu, je tudi Dane Vidovič, k' ponujajo upoštevajoč tradicijo, kadre in zanimanje največje možnosti razvoja ter se irn ^e Pogovoriti o organiziranosti športa v občini. Ali je nujno, pravi Dane Vidovič, da |: j.010 v občini dva Parižana. Ali ni to drobljenje sil in sredstev? O tem bo motala razprav- ti telesjiokulturna skupnost in najti rešitev v obojestransko korist . . . Dane Vidovič velja za strogega trenerja. r »Popuščanja ne poznam,« pravi. »Ce smo se odločili za resno delo, delajmo 8 *no- To je pogoj za uspeh. Zame je trening garanje. Na pripravah smo delali z NM? Ur dnevno, 'n to 8e nam *e obrestuje. Pri tem mi stoje na strani tudi uprava Iri u Hladnikom, Mirkom Dornigom in drugimi člani odbora ter prijatelji luba« J. Košnjek • N esreča Pušnika lAlylD fi!*J°.0,J8i rally voznik Aleš P ušn i k «kem a«ofja Loka) je na letošnjem balkan- JeDrVen8tvu v ra"vJu ime' težJ° nesrečo, deseti g V('z'l *e skoraj tri četrtine proge, je na 8t*Na f 'ntrost.no preizkušnji zletel s ce-"l 8kori a'tu Se ^e zarac" ,nra/a "»brala lede- 0faj t ln zararecej pa je poškodoval tudi Noženo"21'0 ter Priko|ico, na kateri je imel "UlSriJk £ Poškodovano tekmovalno vozilo, ^"jem u v.erJetno ne bo mogel nastopiti na rallyju za državno prvenstvo. ^__ »P Triglav končno pod domačimi (jj **ANJ — Končno je napove 6as. da bodo kranjski pri-o8 enci košarke v telovadnici I»r fine šole dr'Franceta uov na *a*1^to videli svojega °Pečenega drugoligaša. w ^ača članska vrsta bo «rnreč v četrtem kolu pod Ur?J»mi koši v soboto ob 18. ko« gost^a prvaka hrvatske ramDO» k» Pa Uat 111 košarkarjem preveč ne ^ reza,« pravi trener Iztok avora, »lahko pričakujemo Vl točki. Razen visokega Sa a Skubica, ki je zanj °-a počenega gležnja sezo- »V ,n'ana> vsi redno treni- vJ°. *n v moštvu ni poškodo- nih. Zagrizenost na treningu u ku& *e Prve drugoligaške iz,-V|l. n°sti. Dubrovčani po uj»l.ft* niso nič večji od naših, 'jkuje pa jih izreden skok 8e ln tri srečanja, ki smo jih i^i a zgubili, igralcem da- p0j P« Jtn izreaen skok obema košema. Če bomo «0 razbiti njihovo obrambo, ^.maga naša.« |j0»?reJ jutri zvečer se pod j^.81 telovadnice obeta zani-jjjV in zagrizen boj. Prepriča-jja8njo, da bodo gledalci prišli lH>ri račun in da bodo Pj,|f*PHi domaČe košarkarje k osvajanju prve prvenstve-sj^mage. -dh Trim klub Sava odličen ZBILJE — Tu je bilo X. slovensko prvenstvo v orientaciji, ki se ga je v štirih starostnih kategorijah udeležilo 166 ekip. Pravo jesensko vreme z gosto meglo ni moglo preprečiti tekmovalcem, da ne bi na 5 oz. 10 km dolgi progi našli vseh dobro skritih točk. Tekmovanja so se udeležili tudi člani, članice in mladinci TRIM kluba Sava Kranj, ki so dosegli svoj do sedaj največji uspeh. Mladinska ekipa v postavi Marjan Pevec, Vojko Molan, Tone Novak je osvojila 3. mesto. Omeniti velja, da so učenci OŠ France Prešeren in da tudi v klubskih okvirih nadaljujejo uspešno tradicijo enega najboljših SSD. Najbolj pa je presenetila ekipa članic Mihela Miklavčič, Andreja Šilar in Mojca Barle, saj je z malenkostnim zaostankom za lanskoletnimi in tudi letošnjimi zmagovalkami iz Novega mesta zasedla odlično 2. mesto. Člani Bojan Frantar, Ištvan Tlimo, Matjaž Miklavčič pa so se že po tradiciji uvrstili med najboljše. Izmed Ostalih gorenjskih ekip je potrebno omeniti še izvrstno 2. mesto članov Partizana Ljubno. -h Prva zmaga Triglava Hokejisti kranjskega Triglava so šele v četrtem nastopu osvojili prvi par prvenstvenih točk. V Zagrebu so po boljši igri premagali domačo Mladost s 4:1 (2:1, 1:0, 1:0). Kljub zmagi pa še vedno niso v taki ibrmi da bi se lahko prebili v vrh prvenstvene lestvice, kjer so bili lansko sezono. Gole za Triglav so dosegli Thu-ma 2, Nadižar in Ogrinc po 1. V naslednjem kolu bo Triglav igral s Celjem. Na Jesenicah pa je bila prijateljska hokejska tekma med domačimi Jesenicami in italijanskim moštvom Alleghe. Jeseničani so zmagali prepričljivo z 9:.') (5:1, 2:2, 2:0). Domačini so lo-kiat zaigrali brez Pavlica, ki se je poškodoval na derbiju proti Olimpiji. saj ima nogo v mavcu. Strelci za domačine so bili T Košir 2 ter Hafner, Pristov, F. Zbontar, M. Jan, Tišler. J. Razinger in Smolej. Mladi igralci Kranjske gore pa so proti Alleghcju izgubili s 7:12. Strelci so bili D. Horvat 2 ter Suvak, Mavčec, Kunšič, Sčap in Lah. lestvica: 1. Tivoli 2. Slavija 3. Celje 4. Triglav f>. Mladost Branko Zorko odličen drugi V soboto, 2J. in nedeljo, 24. oktobra, je bil v organizaciji šahovske zveze Slovenije v Rogaški Slatini delavski šahovski hitropotezni turnir za posameznike in posameznice Turnirja se je udeležilo tudi osem najboljših šahistov iz jeseniških temeljnih organizacij združenega dela. V zelo močni konkurenci z 240 udeleženci je v prvi jakost ni kategoriji šahist iz Železarne Jesenice Branko Zorko zasedel odlično drugo mesto, ki je za zmagovalcem zaostal le za pol točke. Tudi v ostalih jakostnih kategorijah so se jeseniški šahisti dobro odrezali. J. R- 15 novih smučarskih sodnikov Smučarski klub Triglav je septembra organiziral tečaj za nove smučarske sodnike za leke in skoke. Pred dnevi pa je opravilo uspešno izpit za klubskega sodnika 16 sodnikov Tečajniki so bilj iz raznih krajev kranjske občine, m sicer i/. Cerkelj, Adergasa, Šenčurja, Trboj, Drulovke, Orehka, Kranja. Izpit za novega sodnika sta hkrati s to skupino opravila tudi dva člana TVD Partizan Križe' ' J. J. 4 3 o 1 27 s li 4 3 o 1 29 7 li 4 3 0 1 14 10 (i 4 1 o ■i H 27 2 4 0 0 4 4 33 0 -tr- Gorenjska nogometna liga Filmarji prvi Z zaostalo tekmo Reteče . Trboje, ki se je končala neodločeno 4:4, je bil zaključen jesenski del tekmovanja v medobčinski ligi članov — skupina jug. Lestvica: Filmarji 4 3 0 1 14: 9 6- Reteče 4 2 11 9: 6 5 Trboje 4 12 1 14:17 4 Kondor 4 112 9:11 3 Alpina 4 1 0 3 8:11 2 izven kon. Triglav B 6 4 0 2 32: 5 8 Primskovo B 6 1 0 5 9:19 2 Regijska mladinska liga: Lesce : Jesenice 2:0, Triglav : LTH 2:3, Bohinj : Bled 3:2, Koro-tan i Šenčur 2:1, Primskovo : Tržič 2:3, Naklo : Alples 6:2. Vodi Naklo s liidočkaiui Rekreacijski mladinska skupina: Alpiria : Trboje 3:0, Preddvor : Filmarji 1:4, Kokrica : Podbrezje 2:2. Vodijo Filmarji z 11 točkami. P. Novak 4. letne igre Ob SS Jesenice Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah je v začetku oktobra uspešno izvedla četrte letne ige osnovnih organizacij sindikata jeseniške občine. Tako po množičnosti kot po doseženih rezultatih so bile letošnje igre najuspešnejše' doslej. Delavci športniki so se pomerili v treh športnih disciplinah, in sicer v šahu, streljanju in kegljanju na asfaltu. Na vseh tekmovanjih so sodelovali delavci iz. številnih TOZD in OZD v občini, po pričakovanju pa so tudi tokrat imeli največ uspeha športniki iz železarne Jesenice. Rezultati: šah — moški: ekipno: 1. Skupne službe Železarne 2f>,5 točk, 2. TOZD VET Železarne 24,5, 3, Carina Jesenice 18,5; posamezno: 1. Anton Krničar, 2. Janez Ciuha, 3. Franc Ravnik; streljanje — ženske: ekipno: 1. Skupne službe Železarne 104 krogov, 2. Zdravilišče Triglav Mojstrana 69, 3. Tehnični biro Jesenice 67; posamezno: 1. Majda Kralj 43, 2. Vanda Eniko 38, 3. Dana Presterl 32; moški: ekipno: 1. Izolirka - TOZD Jesenice 157, 2. Iskra -TOZD BI. Dobrava 131, 3. TOZD Hladna predelava Železarne 130; posamezno: 1. Vojko Grebenšek 42, 2. Andrej Janša 42, 3. Franc Rabič41; kegljanje na asfaltu — ženske: ekipno: 1. Gradiš — TOZD Jesenice 563, 2. Kompas — TOZD Kr. gora 555, 3. Iskra - TOZD BI. Dobrava; posamezno: 1. Cilka Kulko 218, 2. Marija Karo, 3. Zlata llijev; moški: ekipno: 1. Skupne službe Železarne 950, 2. TOZD Hladna predelava Železarne 944, 3. Društvo upokojencev Jesenice 888; posamezno: 1. Mirko Smid 208, 2. Anton Tišov 265, 3. Jože Hafner 263 (registrirani igralci); 1. Darko Baudež 259, 2. Rado Rupnik 240, 3. Milan Veric 234 (neregistrirani igralci). J. R. Zanimivo srečanje v Preddvoru V devetem kolu II. zvezne rokometne lige igrata na svojem igrišču le ekipi Jelovice proti Senju in Preddvorčanke proti ekipi Dobravelj. Tekmi bosta v nedeljo ob 10. uri. Kaj menita o nedeljski tekmi, smo povprašali za mnenje trenerja Jelovice in Preddvora. Igor Stupnišek — Jelovica: »V goste nam prihaja ena od močnejših ekip lige. Jelovica iz kola v kolo prihaja v boljšo formo in pričakujem dobro igro in novi dve točki. To dokazuje ekipa z igro na Reki, ko smo v drugem polčasu kar štirikrat povedli, vendar smo zaradi neizkušenosti srečanje izgubili.« Božo Crijevič — KK Preddvor: »Zadnja tekma na domačem igrišču s tretjeuvrščeno ekipo Dobravlje naj nam bi prinesla novi dve točki in utrdila ekipo Preddvora še bolj na petem mestu. V nadaljevanju prvenstva spomladi pa bi tako imeli realne možnosti za osvojitev tretjega mesta.« J. Kuhar Prvenstvo SRS za cicibane V soboto ob 13. uri bo na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču letošnje prvenstvo Slovenije za cicibane na plastiki. Nastopilo bo okoli 30 najmlajših skakalcev, ki se bodo tretjič potegovali za naslov slovenskega prvaka. Hkrati bo tudi zaključna tekma sezone na plastiki za mlajše pionirje na 15-metrski skakalnici. Ob 15. uri istega dne pa bo na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi meddruštveno tekmovanje za starejše pionirje. J. J. • - Občinska rokometna liga Prvi točki žabniških veteranov Kranj — Kolu pred koncem prvega dela tekmovanja v občinski rokometni ligi so svojo prvo prvenstveno zmago osvojili veterani Žabnice. Prvi točki so namreč dobili v Križah. Oba vodilna cerkljanski Krvavec in Gorenjski sejem Se vedno ne poznata poraza. Cerkljanci so bili tudi to pot premočan nasprotnik Hujam, Gorenjski sejem pa je brez težav premagal veterane Križev. Dobro igro so pokazali tudi tržiški, saj so v Kranju odvzeli točko favo-riziranemu gostitelju Veteranom. Izidi: Gorenjski sejem Križe (Vet.) 35:21 (19:11), Križe B : Zabnica I vet ) 19:22 (13:11), Veterani : Tiv.ič (vet.) 27:27 (14:14), Huje : Krvavec 19:31 (11:16] Lestvica: Gorenjski sejem 7 7 0 0 210:141 14 Krvavec 7 7 0 0 207:146 14 Tržič (vet.) 8 4 1 3 212:208 9 Huje 7 3 0 4 138:145 6 Križe (vet.) 7 3 0 4 138:166 6 Veterani 7 2 2 3 144:163 6 Besnica 7 2 14 168:146 6 Križe B 7 10 6 128:177 2 Zabnica (vet.) 7 1 0 6 137:192 2 .11. « */ f t *."»«.«• f t 4 Nogomet ni v skladu s portoroškimi sklepi Komentar s svečane seje Temeljne nogometne zveze Gorenjske v Glasu (19. oktobra) navaja tudi, da so bile izrečene kritike na račun telesnokulturnih skupnosti zaradi nerazumevanja do nogometa. Za kakšno nerazumevanje gre, da so o tem morali spregovoriti celo na jubilejni seji TNGZ? O tem v komentarju ne zasledimo ničesar. Vendar ni težko uganiti. Gre za tekmovalne sisteme v nogometu na Gorenjskem. TNGZ je predlagala in tudi vodi tekmovanja v naslednjih ligah: enotno ligo za člane z 12 moštvi, enotno ligo za mladince z 12 moštvi, dve medobčinski ligi (sever in jug) za člane, tri medobčinske lige za pionirje in enotno mladinsko ligo za ostale mladinske ekipe, ki ne nastopajo v prvi skupini. Izvršni odbori nekaterih občinskih TKS na Gorenjskem so take tekmovalne sisteme zavrnili, niso v skladu s sklepi 5. seje skupščine TKS SRS oziroma s sprejetimi samoupravnim sporazumom o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SRS. Pri takih odločitvah so izvršni odbori upoštevali tudi sklep o uresničevanju koncepta vrhunskega športa in uveljavljanju tekmovalnih sistemov vSRS. »Portoroški sklepi delijo tekmovalne sisteme na dva dela: športno rekreacijski sistem in športno tekmovalni sistem. Prvi se odvija na nivoju krajevnih skupnosti, občine in izjemoma dveh občin. V tem sistemu nastopajo vsi tisti, ki niso zajeti v športno tekmovalni sistem. V športno tekmovalnem sistemu, ki sega do zveznega in mednarodnega merila, pa naj tekmujejo športniki, za katere je mogoče trditi, da so resnično VRHUNSKI, oziroma je mogoče strokovno dokazati, da so PERSPEKTIVNI in na poti k vrhunskim dosežkom. Ob tem je pomembno poznati osnovne kriterije kvalitete na določeni ravni oziroma pri določeni starosti. Le na ta način postaja tekmovalni sistem ob sistemu celovitega izbora (temeljna, usmerjevalna, specializirana, finalna selekcija) temeljno vodilo in skupni motivacijski faktor, predvsem pa eden od temeljnih avtomatizmov izbora vrhunskih športnikov«. (Iz gradiva ZTKOS: Predlog za verifikacijo tekmovalnih sistemov). Ob upoštevanju teh stališč ni bilo mogoče ravnati drugače kot zavrniti predlagane tekmovalne sisteme v nogometu na Gorenjskem. Po portoroških sklepih morajo namreč tekmovalne sisteme verificirati v telesnokulturnih skupnostih. V tem usklajevalnem postopku so to storili izvršni odbori skupnosti. Izvršni odbori predlagajo v članski konkurenci tak tekmovalni sistem, ki bo časovno, materialno in tudi kadrovsko manj zahteven, ker gre za športno rekreacijski sistem, se pravi občinske lige, ker članski nogomet v sedanji gorenjski ligi ni ne perspektiven in ne vrhunski. Točno pa je, da je množičen. Gorenjska že več let nima republiškega ligaša. Pa tudi ekipe, ki so nastopale v letos ukinjeni II. slovenski ligi niso igrale pomembnejše vloge. Rezultata takega stanja so bile tudi odločitve TKS o prednostnih panogah v posameznih občinah. Interes športne javnosti na Gorenjskem pa verjetno je, da dobimo kvalitetno nogometno ekipo, ki bo pripomogla tudi k povečanju tistih 4000 gledalcev na tekmah vsako soboto oziroma nedeljo, če za to vzamemo kot kriterij priljubljenosti določene športne panoge. Vendar je prav, da dobimo ligaše zaradi kvalitete nogometa na Gorenjskem in ne zaradi sklepa organa NZS, da ima vsaka regija predstavnika v slovenski nogometni ligi. Za to pa bo treba spremeniti način dela. Pozornost nogometnih klubov, sredstva in kadre bo treba usmeriti v mlade nogometaše. Izvršni odbori predlagajo regionalno mladinsko ligo, v kateri naj bi nastopale občinske reprezentance oziroma selekcije — ekipe klubov, ki bodo nosilci kvalitetnega mladinskega nogometa v posamezni občini. Gre za tako imenovani perspektivni razred, iz katerega naj bi se kadrovali nogometaši za kvalitetno člansko ekipo v regiji in zunaj nje. Tisti mladinci, ki ne bodo izbrani v selekcije, naj bi igrali v občinskih mladinskih ligah. Pionirji naj bi nastopili v občinskih ligah. Za vse tri starostne kategorije pa je možno organizirati turnir občinskih prvakov za prvaka Gorenjske. Prav tako je možno tudi združiti tekmovalna sistema dveh občin zaradi pomanjkanja števila ekip (npr. Jesenice in Radovljica). Taki so predlogi izvršnih odborov, za katere le-ti menijo, da so v skladu s sklepi Skupščine TKS SRS v Portorožu. Torej ne gre za nerazumevanje telesnokulturnih skupnosfido nogometa, ampak nogometnih delavcev do portoroških dokumentov, o katerih smo veliko razpravljali pred njihovim sprejetjem. V teh razpravah pa so bili nemalokrat na tapeti tudi neustrezni tekmovalni sistemi in vlaganje sredstev v kvaliteto, ki to ni. Prav je, da omenimo košarkarsko in odbojkarsko organizacijo, ki sta tekmovalne sisteme na Gorenjskem že uskladile. Sedanji rezultati kažejo, da s tem množičnost ni zmanjšana, ampak obratno. Enostavnejši tekmovalni sistem v okviru občinske lige je pritegnil k sodelovanju nove ekipe. Ta naloga pa čaka še nogometno in rokometno organizacijo. Prepričani smo lahko, da so nogometni delavci pri ocenjevanju tridesetletnega dela in bodoči poti gorenjskega nogometa spregovorili tudi o teh nalogah. M. Faganel Medobčinska rokometna liga Kdo bo zaustavil Preddvor? Kranj — Po osmem kolu medobčinske lige ni ponovno nič novega. Na čelu deseterice najboljših gorenjskih moštev je še vedno Preddvor, ki je tudi to pot ostal nepremagan. Sicer pa so bila v ospredju domača moštva, saj so bila kar trikrat uspešnejša od gostov. Le Savi in Jesenicam je uspelo, da so zmagali v gosteh. STORŽIC : JESENICE 27:30 Golnik — Igrišče ŠD, Storžič : Jesenice 27:30 (13:13), sodnika Humar, Bernard (oba Kranj). Po enakovredni igri v prvem in še vse do sredine drugega dela so nato pobudo prevzeli gostje. Čeprav so domačini poizkušali vse, je zmaga vendarle odšla na Jesenice ALPLES : SAVA 27:30 Železniki — Igrišče OŠ, Alples : Sava 27:30 (14:16), sodnika Kužel (Škofja Loka), Teran (Tržič). Savčani so v Železnikih pokazali boljšo igro kot v prejšnjem kolu doma s Preddvorom. Tokrat so že na začetku gostitelju dali vedeti, Gorenjska rokometna liga Po prvem delu mladinci Jelovice Kranj — S prvim delom tekmovanja so jesenski del končali mladinci. Mladinci Jelovice, ki so edini točki izgubili za zeleno mizo, so bili vseh šest kol boljši nasprotnik ostalim partnerjem. Dovro se je odrezal tudi drugouvrščeni Preddvor, saj le za točko zaostaja za vodilno Jelovico. To pa ni nič presenetljivega, saj je rokomet v Preddvoru na prvem mestu in za njegov naraščaj v vseh konkurencah se ni treba bati. Tudi mladinci Save in Žabnice so pokazali dobro rokometno znanje, tekmovalni komisiji pa so največ preglavic naredili mladi Dupljami, saj so neredno ali pa sploh niso prihajali na srečanja. V zadnjem kolu so savčani premagali vrstnike žabnice, Preddvorčani so bili uspešni v igri s Krizami, Dupljanci pa so dobili prvo srečanje z Alplesom. Izidi: Zabnica : Sava 13: IS (5:7), Preddvor : Križe 19:16 (10:6), Duplje : Alples 23:22 (13:11). Lestvica: Jelovica 6 5 0 1 130:100 10 Preddvor 6 4 1 1 111:100 9 Sava 6 4 0 2 124:117 8 Zabnica 6 3 12 132:102 7 Križe 6 2 0 4 80:101 4 Alples 6 10 5 110:122 2 Duplje (-2) 6 1 0 5 73:118 0 -dh Trenerji se izpopolnjujejo Strokovno izpopolnjevanje trenerjev in vaditeljev smučanja je več kot nujno potrebno, /lasti pa pred pričetkom nove tekmovalne sezone. Strokovni kadri, ki vodijo razne skupine, morajo biti se/.nanjeni z vsemi novostim v sum carskem športu pred začel kom sezone. Zaradi lega je smučarski klub Triglav pred dnevi Organiziral enotedenski seminar za smučarske trenerje m vaditelje skokov iz kranjske občine. Udeležba je bila zelo dobra, saj je redno obi- skovalo predavanja povprečno 16 slušateljev. Predavali so znani strokovnjaki smučarskega športa m z drugih področij dejavnosti, ki so nujno povezane s športom Na seminarju so predavali prof. Lojze Gorjanc, inž. Jane/ Gonšek, prof. Maks Tusek, dr. Milan Udir m pruJ Ivo Cenilec. , , „ t # J. 4 « da z njimi ne bodo imeli lahkega dela. To so Stražišani tudi dokazali in jim odvzeli zmago.. KRIŽE : KR. GORA 21:18 Križe — Igrišče Partizana, Križe : Kranjska gora 21:18 (11:9), sodnika Šuštaršič, Zupan (oba Kranj). Solidni in borbeni Kranjskogorci so v Križah dokazali, da so dobro moštvo. Le večja izkušenost domačinom je le-tem botrovala, da so prišli do zaželenega cilja, zmage. DUPLJE : RADOVLJICA 30:19 Duplje — Igrišče ŠD, Duplje : Radovljica 30:19 (11:10), sodnika Kramar, Hvasti (oba Kranj). Pomlajeni gostje i/ Radovljice so bili le v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. V drugem pa so vedno boljši Dupljanci polnili mrežo gostujočega vratarja. PREDDVOR : ZABNICA 29:21 Preddvor — Igrišče OŠ M. Valjavec, Preddvor : Zabnica 29:21 (15:12), sodnika Bernard, Hvasti (oba Kranj). Čeprav so se Zabničani vodilnemu Preddvoru močno upirali, jim vseeno niso bili kos. Razigrani domačini si namreč niso hoteli privoščiti spodrsljaja. Preddvor 8 7 1 0 236:171 15 Duplje 8 5 1 2 208:182 11 Sava 8 5 0 3 205:195 10 Križe 7 4 0 3 143:133 8 Alples 8 4 0 4 206:197 8 Zabnica 8 4 0 4 196:190 8 Kr. gora 8 3 0 5 187:181 6 Storžič 8 3 0 5 161:192 6 Jesenice 8 3 0 5 150:215 6 Radovljica 7 0 0 7 133:189 0 D. Humer Sobota in nedelja PETEK ROKOMET - MRL: Stražišče - Sava : Storžič ob 19.30; ORL: Zabnica — Zabnica (vet.) : Veterani, Križe - Križe (vet ) : Križe B, obe ob 19. uri. SOBOTA KEGLJANJE - Kranj ob 9. uri pričetek posamičnega prvenstva SFRJ za moške. ROKOMET - MRL: Zabnica - Zabnica : Alples ob 19. uri, Kr. gora — Kr. gora : Duplje ob 16. uri, Jesenice — Jesenice : Križe ob 16.45-, ORL: Cerklje — Krvavec : Gorenjski sejem ob 19. uri; GRL - ženske: Tržič - Tržič : Preddvor B ob 17. uri. NOGOMET - GNL - člani: Železniki -Alples : Lesce, Šenčur — Šenčur : Naklo, Tržič - Tržič : Korotan, Bled - Bled : Sava, Kranj - Triglav : Bohinj, Jesenice — Jesenice : LTH, vse ob 14. uri. KOŠARKA - II. ZKL: Kranj - Triglav : Jug ob 18. uri. NE DE U A ROKOMET - II. ZRL: Škofja Loka - Je lovica : Senj ob 10. uri; SRL — ženske: Preddvor — Preddvor : I )obravlje ob 10. uri; MRL: Radovljica — Radovljica : Preddvor ob 10. uri; ORL: Besnica — Besnica : Huje ob 10. uri; GRL — ženske: Stražišče — Sava B : Duplje ob 10. uri. NOGOMET - GNL - mladinci: Železniki — Alples : Lesce, Šenčur — Šenčur : Naklo, Tržič - Tržič : Korotan, Bled - Bled : Primskovo, Škofja Loka - LTH : Jesenice, Kranj — Triglav : Bohinj, Orehek — Filmarji : Alpina, Trboje — Trboje : Ph ve, da ima možnost in priliko, da ob razgrnitvah pove svoje mnenje ali ga velo pismeno posreduje. Bralec, po telefonu: »Na obvoznici pri Predosljah že dva meseca visi napis, ki vabi na tekme na skakalnici. Kaj ga ne bi veljalo že enkrat sneti?« J a, po dveh mesecih bi bil pa skoraj že res čas, mislim tudi jaz. To naše plakatiranje je včasih zares od sile, tudi po pol leta vas vabijo plakati v cirkus ali na gledališko predstavo, vsi strgani in neugledni, kjerkoli že vise. J Most čez Kokro, ki povezuje Kranj z Brnikom in Jezerskim, je bil ta te . zaprt za promet z motornimi vozili. Zaradi globokih udarnih jam, ki so # J mostu pojavljale vsako zimo, so delavci Cestnega podjetja Kranj odstro■ Zgornjo plast asfalta in slabo betonsko podlago. Ugotovili so, da mosin.ui mogli več dobro popraviti, zato so asfalt in izravnalni beton nadomesti novo asfaltno prevleko. Dela je financirala Republiška skupnost za Cf veljala pa so okrog 100.0(X) dinarjev. — A. Ž. — Foto. F. Perdan l Mladi iz Valjeva na Jesenicah Med pobratenima občinama Va-ljevo in Jesenice se iz leta v leto poglabljajo stiki in sodelovanje občanov obeh mest. K uspešnemu razvijanju medsebojnih stikov se v zadnjem času pridružuje tudi jeseniška mladina. Ze lani je občinska konferenca ZSMS Jesenice pripravila program sodelovanja z mladino Valjeva, letos pa se nekatere akcije iz tega programa že uresničujejo. V okviru programa medsebojnega sodelovanja bo danes, 29. oktobra, prispela na Gorenjsko skupina petdesetih mladih delavcev kolektiva ELIND iz Valjeva. Prenočila bo v Bohinju, jutri pa bo gost občinske konference ZSMS Jesenice. Dopoldan si bodo mladi ogledali Železarno in nekatere kraje v občini, zvečer pa bo v mladinskem domu v Bohinju zabavni večer med mladimi Valjev-čani in Jeseničani. Omenimo še, da bo druga skupina mladih iz Valjeva prišla na obisk na Jesenice januarja prihodnjega leta, in sicer bodo to skupino sestavljali najboljši mladi samoupravijavci iz kolektiva Krušik Valjevo. J. R. Omejitev prometa med prazniki Ob letošnjem dnevu mrtvih — 1. novembru — velja po >-e je, da se je s tem, ko so za zased. u|. izbrali Afriko, Unesco izpostavil turam vseh kontinentov na zemlji- ^ Dnevni red zasedanja obsega 40 t Glavne bodo sprejem delovnega na g za naslednji dve leti, razprav ^f srednjeročnem načrtu do leta 198* proračuna za to obdobje. Vse del?b' v resolucije, ki uporabljanje p'acflll8j» proti osvobodilnim gibanjem razg1 ' za kriminalno dejanje. Plačence " postavlja zunaj zakona. De/avei ( estnega podjetja iz Kranja .so začeli v sredo as/altirati Cesto lah ev od Huj proti kranjskemu pokopališču, dolga več kot pol kilometra. Asfalt lu> na modernizirani in razširjeni cesti najverjetneje vgrajen že danes. Prihodnje leto bodo položili še plast finega asfalta, (jk) - Foto: F. Perdan KDO ONESNAŽUJE ZRAK? Industrija onesnažuje okrog 35 j stotkov zraka, okrog 42 odstotkov » onesnažujejo gospodinjstva, 23 od« ^ kov pa motorizirani cestni pro"1 železnice in rečna plovba. . ,g. Onesnaževanje, ki ga povzroča atrija, nastaja zaradi razvijanja 'e čega prahu in izločevanja plinskih P ,g\ duktov kemijskih reakcij. Prašnat' y odhajajočih plinov lahko izločil0' ,# odsesovalnih napravah. Strupe"e j;e|t naste delce pa odstranjujejo P posebnih oljnih filtrov ali P* .Le kasneje pretvarjajo v neškodljive P1 ali trdne snovi. . Za čiščenje zraka so v uporabi ' y akustične metode. Prašnati delci fe zvočnem ali ultrazvočnem polju '* čijo v nekaj sekundah. Zvočne l7,1(i, valnike uporabljajo, če hočejo pl'n°f. ki vsebujejo žvepleno kislino, pre° čiti vstop v atmosfero. OBTOŽENI MOGOTCI Zoper velike finančne mogotce r Grčiji; ladjarja Niarhosa in Strati«8 g0 industrialca in bančnika Andreadi* ^ vložili Obtožnico zaradi nedovolje poslov, ki so jih sklepali v vladavine vojaške hunte in • gg oškodovali grško državo. Vsi l.r^ered morajo v nekaj dneh javiti P preiskovalnim sodnikom. Ladjar - ^ tis je izjavil, da je nedolžen, *eP/*nto-priznal svoje sodelovanje Ostala dva obtoženca pa sta v tuji"'- OBRAMBA BOGASTEV is k° Ob sodelovanju predstavnikov . jji munističnih partij in socialist* strank latinske Amerike se je V P oZjj deljek v Havani na Kubi začel 8'in''0fi' o obrambi naravnih bogastev kot P^t pomoč k u za nacionalno neodvi'J' j„ Simpozij sta pripravila CK KP Ku~jp0 uredništvo gospodarske Mednaro0.. revije, ki izhaja v 29 jezikih 111 razpošiljajo v 29 dežel. ITALIJO SPET RAZBURILA ZASTRUPITEV ^ Po zastrupitvah v Sevesu in fredoniji je italijansko javnost r* jO rila nova vest o zastrupitvah. M*P ^0 ovcami, ki so pile vodo v jarku, j'n' j« poginilo v nekaj minutah. Preisk«* v ugotovila, da je bilo v tem J*. b*v neposredni bližini Rima precej stične sode, katere izvora •* ugotovili. jj«, Medtem znanstveniki iz 'r *iie, Nizozemske, Italije, ZDA, ZR Nfljeil Švice, Švedske, Velike Britanije WJ^je njimi tudi nobelovec Melvin ^,j9rii> poskušajo na konferenci v trup-odkriti učinkovito zdravilo za z*B^n<> Ijeno območje v Sevesu, ki ga *e ]Ljic* ogrožajo plasti dioksina, kot P° iuiij» eksplozije v kemični tovarni > letos. »udi Uradno poročilo iz Sevesa t pove, da je zaradi zastrupi** .{| dioksinom poginilo okoli 3000 *» it okoli 75.000 pa so jih morali P°Rhival-varnostnih razlogov. Nad 700 Pre°L »e cev iz najbolj ogroženih vasi Pa > vedno zdomcev.