Primorski dnevnik SREDA, 9. MARCA 2016 št. 57 (21.597) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , DEŽELA - Na 3. strani Hude težave Mediocredita TRST - Na 5. strani Kuharski mojstrici ob dnevu žena Zaključek sejma Olio Capitale GORICA - Na 14. strani Mesto zahteva Pokrajinske muzeje Občinski svet soglasno sprejel resolucijo GOSPODARSTVO - Komisija EU ugotovila presežna neravnovesja, postopka pa še ne bo uvedla Italiji za zdaj le opozorilo BEGUNSKA KRIZA - Med EU in Turčijo Delni dogovor Dokončen odgovor na zahteve Turčije na vrhu 17. in 18. marca _ gorica-doberdob - Vpisi Otroški vrtci navzdol, osnovne šole navzgor GORICA-DOBERDOB - Tudi na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Večstopenjski šoli Doberdob se je pred kratkim zaključil čas vpisovanja. Podatki kažejo, da bo slovenske osnovne šole na Goriškem v prihodnjem šolskem letu obiskovalo višje število učencev kot danes - 620 namesto 594 -, upada pa skupno število otrok v slovenskih vrtcih: v tekočem šolskem letu jih obiskuje 424 malčkov, od septembra dalje predvidoma 401. Potem ko je lani nižje število vpisov v prvi letnik otroških vrtcev zabeležila doberd-obska večstopenjska šola, je letos upad prizadel goriško ravnateljstvo. Na 12. strani BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila gospodarske ocene 18 članic EU. Komisija je pri pregledu nerav-novesij letos določila štiri kategorije: države brez neravnovesij, z neravnovesji, s presežnimi neravnovesji in s presežnimi neravnovesji, ki terjajo postopek. Italija se je izognila uvrstitvi v zadnjo skupino, kamor za zdaj komisija ni uvrstila nobene države, in se s tem izognila tudi postopku za uravnovešenje proračuna z novimi varčevalnimi ukrepi. Minister Pier Carlo Padoan je zaradi tega izrazil olajšanje in zadovoljstvo. Italija se je v evropski razvrstitvi znašla v tretji skupini, med državami, ki se soočajo s presežnimi neravnovesji. Tu so še Bolgarija, Hrvaška, Francija in Portugalska. V primeru teh držav pričakuje komisija »ambiciozno ukrepanje«. Slovenija je v srednji skupini sedmih držav, ki se soočajo z neravnovesji, a ta niso presežna. Na 3. strani TRST - Bolzonello Konzorcij za industrijsko območje TRST - Tržaško industrijsko cono bo v prihodnosti upravljal konzorcij, ki ga bodo ustanovili v roku največ dveh mesecev. To je povedal podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je bilo včeraj srečanje z vsemi pristojnimi dejavniki. Namen pobude je bilo analizirati položaj v industrijski coni po stečaju ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit. Na 6. strani ZGONIK - Prireditev Vsi smo prijatelji Mlada energija in dobrodelnost SSG - Amfitrion, komedija z grenkim priokusom Ljudje ustvarjamo svet, ne pa bogovi na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POSL. MASELLI Človek, ki je v v« a za zaščito TRST - Poslanec Domenico Maselli se je nekaj dni pred smrtjo pogovarjal z novinarjem Primorskega dnevnika. V pogovoru se je spomnil dogajanj okrog sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, o katerem je bil večinski poročevalec v poslanski zbornici. Maselli govori o nasprotniku zaščite Robertu Menii, županu Trsta Riccardu Illyju in o svoji prometni nesreči, v kateri je izgubil torbo z vsemi zapiski o zaščitnem zakonu. Na 4. strani V DSI podelili nagrado Nadja Maganja Na 6. strani Ženske v obeh svetovnih vojnah Na 7. strani Doberdob: sodišče zavrnilo pritožbo Na 12. strani A2A: občani zahtevajo dodatne meritve Na 13. strani Za Vesno bo navijal tudi Loris Capirossi Na 18. strani 11% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si 9771124666007 2 Četrtek, 10. marca 2016 AKTUALNO / evropska unija - Včeraj ponoči v Bruslju za zajezitev begunskega toka S Turčijo le načelni dogovor, o katerem so še pomisleki Države EU naj bi se o turških zahtevah dokončno izrekle na novem vrhu 17. in 18. marca Begunski pekel BRUSELJ - EU in Turčija sta včeraj ponoči dosegli le načelni dogovor o usklajenem ukrepanju pri zadrževanju toka beguncev. Načelni dogovor med drugim predvideva, da bo Turčija sprejela vse nezakonite migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. V zameno lahko računa na dodatna finančna sredstva za sirske begunce, prav tako pa je v Bruslju dobila zagotovila o pospešitvi vizumske liberalizacije. Ker pa je med državami EU še veliko pomislekov o predlaganih ukrepih in o turškem izsiljevanju, so sklenili, da se bo predsednik Sveta Evrope Donald Tusk o podrobnostih sprejetega načelnega dogovora v naslednjih dneh posvetoval z voditelji EU, ki bodo nato dogovor dorekli na rednem zasedanju 17. in 18. marca. Voditelji EU so se v skupni izjavi ob koncu izrednega vrha le strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi za zaprtje poti tihotapcev ljudi, za zaščito zunanjih meja in končanje migracijske krize v Evropi. Turčija je med drugim vztrajala pri zahtevi po »barantanju« z begunci. »Sprejeli smo drzno odločitev, da sprejmemo vse nezakonite migrante, ki gredo skozi Turčijo, ne glede na njihovo narodnost, in sicer na podlagi predpostavke, da bo EU za vsakega Sirca, sprejetega z grških otokov, preselila enega Sirca,« je izjavil turški premier Davutoglu. EU bo pri tem podprla Grčijo pri zagotovitvi celovite, množične in hitre vrnitve migrantov v Turčijo, je dodal Tusk. V Bruslju se je sicer včeraj omenjalo, da naj bi Turčija do konca leta 2018 poleg treh že dogovorjenih prejela dodatne tri milijarde evrov. Voditelji EU naj bi zadnjo besedo o tem dorekli na zasedanju 17. in 18. marca, ko naj bi razpravljali tudi o čimprejšnjem odprtju novih poglavij v pogajanjih za članstvo Turčije v EU na podlagi oktobra lani sprejetih sklepov Evropskega sveta. S tem naj bi Turčija od mi-grantske krize vnovčila kar veliko. Načelni dogovor s Turčijo je bil včeraj predmet različnih ocen. Sklepna izjava ponedeljkovega vrha EU - Turčija je opis stanja, ki je privedlo do razmer, ki niso vzdržne, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom v Berlinu. Kot je dodala, bo treba, če želimo vzdržno rešitev razmer ob balkanski poti, sodelovati z Grčijo. Ta je utrpela najhujše posledice in jo je treba stabilizirati. Zato je treba zaščititi meje Grčije z Makedonijo in Albanijo ter poskrbeti za boljše namestitvene zmogljivosti v Grčiji. Na splošno je dogovor na vrhu po mnenju kanclerke znak, da se stvari premikajo v pravo smer. Odgovorila je tudi na očitke, da Turčija izsiljuje Evropo. »Ne. Iščemo ravnotežje interesov,« je poudarila. Na kritike, da EU ignorira kršitve človekovih pravic v Turčiji, samo da bi dosegla dogovor o migrantih, je nemška kanclerka opozorila na številne prebež-nike, ki so izgubili življenje v poskusu prečkanja Sredozemlja. Kot je dejala, je kršenje pravic tudi to, da ustvarimo take razmere, zato bo unija skušala odpreti zakonite pravne poti za ogrožene. Znova je bila tudi kritična do enostranskih ukrepov, kot je zapiranje meja na balkanski poti. »Avstriji nisem hvaležna in nisem vesela enostranskih rešitev,« je poudarila nemška kanclerka. Generalni sekretar ZN Ban pa je pozval Evropejce, naj naredijo več za obvladovanje begunske krize ne le v smislu, da je treba dati več denarja. »Tu gre za več. Gre za človečnost, za spoštovanje človekovih pravic,« je dejal. Ob tem je bil kritičen do zaostritev azilne zakonodaje in nacionalističnih teženj v nekaterih državah. Begunce v Idomeniju bi po dogovoru v Bruslju lahko deportirali v Turčijo ansa IZPOSOJENI KOMENTAR Večer: Bruseljski bazar MARIBOR - Prav mučno je bilo v ponedeljek spremljati trgovanje med Evropsko unijo in Turčijo, ki je dolge ure trajalo v Bruslju. Trgovanje z usodami beguncev in mi-grantov, ki je na trenutke že spominjalo na trgovino s sužnji, v Večeru piše Vojislav Bercko. Mi vzamemo enega begunca z otokov in izvozimo drugega direktno v EU, povrhu pa, ker smo dobre volje, vzamemo še nekaj ekonomskih migrantov, ki pri vas tako ali tako nimajo nobenih možnosti. Skoraj natanko tako je bilo brati osnutke sporazumov, ki so curljali z vrha EU-Turčija, in iz ure v uro spoznavati, da Turčija danes vodi igro. Ter jo tudi dobiva. Spoznanje, da je EU povsem razklana, zmedena in brez idej v soočanju z migrantsko krizo, je prej dozorelo v Ankari kot v Bruslju. S tem adutom je turški premier Ahmet Davutoglu v ponedeljek na trenutke barantal, na trenutke izsiljeval. Lahko je Turkom trgovati, ko vidijo, kako nemočna in osamljena je ostala tudi vsemogočna nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v ponedeljek dobila edinega zaveznika v svojem smrtnem sovražniku, predsedniku grške vlade Aleksisu Ciprasu. Družno sta skušala parira-ti preostalim 26 premierom in predsednikom, ki so v en glas trdili, da je treba balkansko pot zapreti. Merklova sicer verjetno zaradi jesenskih obljub o odprtih vratih, Ci-pras pragmatično zato, da njegova država ne bi postala begunski žep. Sircev, Afganistancev, Iračanov in drugih, ki so verjeli v lepši jutri v lepšem svetu, ni nihče nič vprašal. Ne Evropejci ne Turki, še piše komentator. v Idomeniju IDOMENI - Makedonska meja je tudi včeraj ostala zaprta za sirske in druge begunce, ki se kopičijo na njeni grški strani. V prehodnem centru v makedonski Gev-geliji niso zabeležili nobenih novih prihodov. Kot poroča makedonska tiskovna agencija Mia, so makedonske varnostne sile zaznale več poskusov nezakonitega prehoda preko makedonsko-grške meje. Več manjših incidentov se je zgodilo tudi na grški strani meje v Idomeniju, kjer v pro-vizoričnem taboru na prehod meje čaka že okoli 16.000 ljudi. Že v ponedeljek po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v Makedonijo ni prispel noben migrant. Begunce je ponoči že drugič v petih dneh namakal močan dež, njihov tabor pa se je spremenil v blatno jezero. Makedonija zaradi omejitev v ciljnih državah čez mejo vsak dan spusti le toliko ljudi, kolikor jih lahko nadaljuje pot v Srbijo. Vendar tudi na srbsko-makedonski meje prihaja do zastoja. Skupina ljudi tam čaka od petka zjutraj, saj Srbi očitno čakajo na jasen signal iz Bruslja, kakšna bo migracijska politika v prihodnje. Grške oblasti so medtem v Idomeni napotile strokovnjake za nadzor bolezni. Tam namreč mnogi že več kot teden dni čakajo v zasilnih bivališčih, kjer je prostora za precej manjše število ljudi, ali spijo v šotorih na prostem. V taboru so tudi nosečnice in otroci. Grška vlada je sporočila, da nima namena na silo odstraniti mi-grantov s polja ob meji, a jih bo poskušala prepričati v prostovoljni odhod v bližnje sprejemne centre. Grški premier Aleksis Cipras je dogovor na vrhu EU-Turčija označil za korak naprej. Ob tem je poudaril, da je treba narediti še več korakov naprej, saj so prizori iz Idomenija tragični. »Če uradnikov ti prizori ne ganejo in če nekateri menijo, da se ta problem ne tiče evropske civilizacije in prihodnosti EU, potem se motijo in to bo imelo velik vpliv na EU,« je izjavil Cipras. Cipras je bil včeraj turškem Izmirju na "zgodovinskem" srečanju s s premierjem Ahmetom Davutoglujem. Govorila sta tudi o nadgradnji grško-turškega dogovora o ponovnem sprejemu migrantov, po katerem naj bi Turčija sprejela vse migrante, ki so upravičeni do mednarodne zaščite. »Ta dogovor bi bil lahko prvi korak k boju proti tihotapcem ljudi,« je dejal grški premier. eu-turčija Pri Unhcr zelo zaskrbljeni za begunce STRASBOURG - Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi (na sliki) je zaradi dogovora, ki ga je prinesel vrh EU in Turčije, »globoko zaskrbljen«. Skrbi ga vsak načrt, ki predvideva množično vračanje ljudi iz ene v drugo državo, če obenem niso jasno zagotovljene pravice beguncev po mednarodnem pravu. Kot je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozoril Grandi, je migrante mogoče v neko državo vračati le, če je ta pripravljena prevzeti odgovornost za ustrezno obravnavo njihove prošnje za azil in jim zagotoviti mednarodno zaščito, če so do nje upravičeni. Poleg tega mora biti za prosilce azila v tej državi ustrezno poskrbljeno, kar med drugim pomeni dostop do zdravstvene oskrbe, dela, izobraževanja in po potrebi socialne pomoči. Tudi če so ti pogoji izpolnjeni, je treba vzpostaviti nek mehanizem pregledovanja ljudi pred njihovo vrnitvijo za identifikacijo najbolj ranljivih kategorij ljudi, ki se jih morda v nobenem primeru ne sme vračati, je opozoril in obenem poudaril, da Turčija že gosti skoraj tri milijone beguncev ter da je čas, da tudi druge države prevzamejo večji del tega bremena. UNHCR podpira in države že dolgo poziva k odpiranju zakonitih poti za prihajanje ljudi v Evropo. Posebej je izpostavil, da mora v EU zaživeti učinkovita shema za prerazporeditev beguncev med državami članicami. Unija mora obenem vzpostaviti učinkovit azilni sistem, države na zunanji meji unije pa ne bi smele nositi vsega bremena. »V svetu, prepolnem konfliktov, je množično gibanje prebivalstva realnost. Gradnja ograj in zidov ni rešitev,« je poudaril. Spomnil je, da javno mnenje migrante in begunce prikazuje kot večinoma samske mlade moške, ki prihajajo iskat službo, a to je velika zmota. Med prišleki sta namreč skoraj dve tretjini žensk in otrok, 88 odstotkov pa jih prihaja iz desetih držav, od koder beži največ beguncev, kar dokazuje, da »to je bilo in ostaja predvsem begunsko gibanje«. »Evropa je pred uro resnice. Zdaj mora potrditi vrednote, na katerih je utemeljena,« je zatrdil Grandi. V Benetkah vrh Renzi-Hollande BENETKE - Premier Matteo Ren-zi je včeraj v Benetkah imel v gosteh francoskega predsednika Francoisa Hol-landa. Namen srečanja je bil podpis dodatnega protokola za gradnjo hitre železnice Torino-Lyon. Aktivisti gibanja No Tav so uprizorili slikovit protest na čolnih po mestnih kanalih. Posegla je policija, hujših incidentov pa ni bilo. Renzi in Hollande sta se ob 8. marcu spomnila Valerie Solesin, ki je bila ubita v novembrskem napadu v pariški dvorani Bataclan. Hollande je Renziju izrekel sožalje tudi za ubita italijanska delavca v Libiji in pri tem pozval Italijo v skupen boj proti džihadistom. Renzi je poudaril potrebo po usklajenem prizadevanju za rešitev kriz v Siriji in Libiji, glede morebitnega vojaškega posega pa je bil bolj zadržan. Omenil je tudi dogovor EU-Turčija o beguncih in poudaril, da mora Turčija spoštovati demokracijo in predvsem svobodo tiska. italija Levosredinska koalicija V Neaplju kaos s primarnimi volitvami V Rimu je Giachetti predramil DS RIM - Neapeljska Demokratska stranka nima sreče s primarnimi volitvami, katerih izid je pod vprašajem. Iz številnih videoposnetkov namreč izhaja, da so nekateri strutinatorji ne le »svetovali« volivcem koga naj volijo, temveč tudi namesto njih plačali en evro za volitve. Antonio Bassolino, nekdanji župan, ki se je uvrstil na drugo mesto, je zaradi teh nepravilnosti včeraj formalno zahteval razveljavitev primarnih volitev in njihovo ponovitev. Zadevo menda preiskuje tudi državno tožilstvo. Bassolino je prepričan, da se je z nepravilnostmi okoristila Valeria Valente, zmagovalka volitev in kandidatka leve sredine za neapeljsko županjo. Dosti bolj mirno je v Rimu, kjer niso beležili nepravilnosti ali goljufij in nutno podpredsednik poslanske zbornice, je prepričan, da lahko postane rimski župan, čeprav je bila udeležba na primarnih volitvah precej nižja kot na tistih, na katerih je zmagal bodoči župan Ignazio Marino. Giachetti računa na razhajanja v desni sredini, ki se še ni zedinila o županskem kandidatu. Nizka volilna udeležba v Rimu in kaos v Neaplju je opogumil levo frakcijo Demokratske stranke, ki se je znova spravila na Mattea Renzija. Levica sicer ne podpira razveljavitve neapeljskih izidov, opozarja pa predsednika vlade, da vztraja na napačni politični poti. Notranja levica je glasna in polemična, nima pa moči in niti številk, da bi spravila v resne težave Renzija in njegovo politiko. Za to bo treba počakati na junijske upravne volitve. / AKTUALNO Sreda, 9. marca 2016 3 GOSPODARSTVO - Komisija EU podala oceno o finančnih ravnovesjih v 18 državah članicah Italija za zdaj brez postopka Slovenija v srednji skupini Minister Padoan izrazil zadovoljstvo, komisija pa pričakuje »ambiciozno ukrepanje« BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila gospodarske ocene 18 članic EU, za katere je lani novembra presodila, da potrebujejo temeljit pregled. Članice sicer napredujejo pri odpravljanju neravnovesij, a napredek je neenakomeren tako med sektorji kot med članicami, so ugotovili. Komisija je pri pregledu neravnovesij letos določila štiri kategorije: države brez ne-ravnovesij, z neravnovesji, s presežnimi neravnovesji in s presežnimi nerav-novesji, ki terjajo postopek. Italija se je menda za las izognila uvrstitvi v zadnjo skupino, kamor za zdaj komisija ni uvrstila nobene države, in se s tem izognila tudi postopku za uravnovešenje proračuna z novimi varčevalnimi ukrepi. Minister Pier Carlo Padoan je zaradi tega ob koncu zasedanja gospodarskih ministrov držav članic Ecofin izrazil olajšanje in zadovoljstvo. »S komisijo bomo seveda še morali doreči splošni okvir javnih financ in ukrepanja za spodbujanje gospodarske rasti v letu 2016, pri čemer pričakujemo razplet vozla glede dodatne finančne fleksibilnosti. Vendar se mi zdi, da je dialog uspešen,« je bil optimističen minister. Italija se je v evropski razvrstitvi znašla v tretji skupini, med petimi državami, ki se soočajo s presežnimi ne-ravnovesji. Ob Italiji so to še Bolgarija, Hrvaška, Francija in Portugalska. V primeru teh držav pričakuje komisija ambiciozno ukrepanje. Za države z ne-ravnovesji in s presežnimi neravnove-sji bo komisija pripravila poseben program spremljanja, ki ga bo prilagodila resnosti in naravi izzivov. Ta program je lahko v obliki tehničnih posvetovanj, misij na terenu ali političnega dialoga, je pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. Komisija ni proti nobeni članici sprožila postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, a Dombrovskis je opozoril, da ga lahko v primeru držav s presežnimi nerav-novesji sproži kadar koli. Če bi ga, bi najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če bi se kršitve nadaljevale, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki Z leve: italijanski gospodarski minister Pier Carlo Padoan v pogovoru s finančnima ministroma Španije Luisom de Guindosom in Francije Michelom Sapinom ob robu včerajšnjega zasedanja Ecofin ansa nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa. Med 18 obravnavanimi državami se šest držav - Avstrija, Estonija, Belgija, Madžarska, Romunija in Velika Britanija - po oceni komisije ne sooča z ne-ravnovesji. Slovenija je v srednji skupini sedmih držav, ki se soočajo z nerav-novesji, a ta niso presežna. V tej skupini so še Finska, Nemčija, Irska, Nizozemska, Španija in Švedska. Komisija v primeru Slovenije med ranljivostmi izpostavlja šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja. Bančni sektor v Sloveniji se stabilizira, ranljivosti v sektorju podjetij država naslavlja s prestrukturiranji, na vlaganja in okrevanje še vedno vpliva problem razdolževanja podjetij, ugotavlja komisija. Dombrovskis je včeraj poudaril, da je kljub napredku nujno okrepiti izvajanje strukturnih reform za izboljšanje konkurenčnosti. Članice morajo še naprej zmanjševati visok javni in zasebni dolg, odpravljati neučinkovitosti na trgu dela, zagotavljati vzdržnost socialnih sistemov in izboljševati poslovno okolje. (sta, mm) DŽIHADISTI IZ BIH Šli bi v zapor, samo da bi ušli iz Iraka in Sirije SARAJEVO - Tožilstvo BiH je včeraj sporočilo, da se nekateri dži-hadisti iz BiH, ki so se pridružili skrajni skupini Islamska država, želijo vrniti domov in so pripravljeni iti v zapor, samo da bi ušli iz Iraka in Sirije. »Zaradi neznosnih razmer so številni državljani BiH v Siriji ali Iraku stopili v stik z varnostnimi agencijami z namenom vrnitve v domovino,« je sporočil tožilski urad, pristojen za terorizem. Tožilstvo je prav tako pozdravilo dogovor, sklenjen s 24-letnim Eminom Hodžičem, ki je bil aretiran septembra 2014 in je priznal, da je osnoval teroristično skupino in se pridružil IS v Siriji in Iraku. Po dogovoru s tožilstvom je dobil leto dni zapora. Tožilstvo sicer ni navedlo, koliko isla-mističnih borcev se želi vrniti v državo, ki je leta 2014 sprejela nov zakon, po katerem je za džihadiste in novačenje borcev predvidenih do 20 let zaporne kazni. Oblasti v BiH ocenjujejo, da je v boje na Bližnji vzhod odšlo med 230 in 330 državljanov BiH, pri čemer so nekateri s seboj vzeli svoje družine. Najmanj 26 jih je tam umrlo, 50 pa se jih je vrnilo v domovino. PORDENON - Razplet krvavega dogodka Prijatelj obtožen umora Trifoneja Ragoneja in Tereso Costanzi naj bi ubil Giosue Ruotolo - V preiskavo vpletena tudi njegova zaročenka BANČNIŠTVO V FJK - Predsednica Compagno v deželni komisiji Mediocredito za premostitev hudih težav snuje zavezništvo z zadružnimi bankami TRST - Banka Mediocredito (večinski delničar je Dežela), ki financira številne gospodarske dejavnosti v Furlani-ji-Julijski krajini, zaradi kopičenja neizterljivih kreditov ne preživlja najboljših časov. To je prišlo do izraza med včerajšnjo avdicijo predsednice Cristiane Compagno v pristojni komisiji deželnega sveta. Seje se je udeležil tudi odbornik Francesco Peroni. Mediocredito , ki snuje zavezništvo z zadružnimi bankami, bo neizterljiva posojila (357 milijonov evrov bruto) preusmeril na podjetje, ki bo s tem v zvezi na tržišču ponudilo posebne obveznice. Predsednica Compagno je vsekakor poudarila, da omenjeni neizterljivi dolgovi niso prizadeli premoženjske solidnosti Me-diocredita, ki vsekakor beleži proračunsko izgubo 39 milijonov evrov. Odbornik Peroni je dodal, da Me-diocredito, kljub omenjenim težavam, skupaj z družbo Friulia predstavlja sredstvo za spodbujanje gospodarskega razvoja deželne stvarnosti. »Jedro Mediocredita je zdravo in solidno,« je prepričan Peroni, ki je izrazil podporo sanacijskim ukrepom Compagnove in upraviteljev bančnega zavoda. Odbornik je ocenil, da strategija majhnih in postopnih korakov ni obrodila zaželjenih sadov, zato se je treba odločiti za radikalne in pogumne korake. Dežela tudi podpira napovedano strateško zavezništvo med Mediocreditom in sistem zadružnih bank, ki bo z vladnim odlokom tudi doživel korenite spremembe. Predsednica Mediocredita Cristina Compagno in odbornik FJK Francesco Peroni Trifone Ragone in Teresa Costanza, ki sta bila ubita lanskega marca foto iz facebooka PORDENON - Giosue Ruotolo naj bi lanskega marca ubil prijatelja Trifoneja Ragoneja in njegovo zaročenko Te-reso Costanzo. V to so prepričani karabinjerji, ki so po nalogu tožilstva aretirali Ruotola zaradi namernega umora, zaradi vpletenosti v zločin pa tudi njegovo zaročenko Mario Rosario Petrone. Slednja je v hišnem priporu. Ragone in Co-stanzova sta bila umorjena v večernih urah na parkirišču pred telovadnico, ki sta jo redno obiskovala. Ruotolo, ki je, podobno kot je bil Ragone, poklicni vojak, je že nekaj mesecev vpleten v preiskavo, tožilci in karabinjerji pa so sedaj prepričani, da je prav on morilec mladega para. Preiskovalci so na včerajšnji novinarski konferenci obnovili potek preiskave, vzrok za dvojni umor pa naj bi bilo rivalstvo med Ragonejem in Ruotolom. S tem v zvezi so ka-rabinjerji do potankosti preiskali odnose med paroma, telefonske pogovore in tudi vse stike ter dopisovanje na družbenih omrežjih. Odkrili so tudi, da je bil Ruotolov avtomobil v času umora zelo blizu telovadnice. Skratka številni in-dici, na osnovi katerih bo tožilstvo sedaj pripravilo obtožnico za morebitni proces. Ruotola, ki je doma iz južne Italije in ki je v zaporu v Bellunu, so aretirali v vojašnici v Cordenonsu, kamor se je dan prej vrnil po krajšem dopustu. Občina Piran išče partnerja za parkirno hišo PIRAN - Piranska občina išče partnerja za gradnjo parkirne hiše v desetih nivojih in s 63 stanovanji ob pobočju pod Valeto. Ponudbe za ustanovitev javno-zasebnega partnerstva zbirajo do 15. marca, pišejo Primorske novice. Po načrtih naj bi garažo z desetimi nivoji vkopali v strm teren, ob njej pa zgradili stanovanja, trgovine in lokale. Na vrhu objekta je predvidena razgledna ozelenjena terasa, do obalne promenade pa naj bi vodila nova pešpot. / 4 Sreda, 9. marca 2016_ALPE-JADRAN_ 15 LET ZAŠČITE - Intervju s poslancem Domenicom Masellijem, ki nas je zapustil »Izgubil sem torbo z vsemi • ■ • V V« - I zapiski o zaščitnem zakonu« »V Lucci so želeli, da bi spet kandidiral, a nisem pristal na kompromise« Poslanca Domenica Masellija sem zadnjič srečal pred enajstimi leti, ko je obiskal uredništvo Primorskega dnevnika in ko mu je Slovenija v Trstu izročila državno odlikovanje. Žal mi je bilo, da ga nisem poklical ob 10-letnici odobritve zaščitnega zakona, zato sem sem se odločil, da ga pokličem ob 15. obletnici sprejetja zakona. Ker nisem imel njegove telefonske številke, sem pisal val-dežanski skupnosti v Lucco. Od nje nisem dobil nobenega odgovora, pač pa me je v torek, 1. marca poklical sam Maselli. Govorila sva skoraj pol ure in iz telefonskega razgovora je nastal ta intervju. Potožil mi je, da mu zdravje nagaja, a da ne bo hudega. V nedeljo pozno zvečer zazvoni telefon. Bil je Stojan Spetič s sporočilom, da je Maselli umrl in da bo pogreb že v ponedeljek v Lucci. Stojan je vedel, da sem govoril z Domenicom, zato se mu je zdelo prav, da me takoj obvesti o njegovem odhodu. Meni je bilo zelo težko pri srcu. S.T. TRST - Poslanec Maselli, od parlamentarnega sprejetja zaščitnega zakona za Slovence je minilo petnajst let. V kakšnem spominu imate tiste čase? To je bilo zame zelo razgibano obdobje. Priprave na parlamentarno obravnavo zaščite so trajale tri leta. Začele so se takoj po volitvah leta 1996 in trajale vse do leta 1999, ko je poslanska komisija za ustavna vprašanja uvrstila na dnevni red zaščito vaše manjšine. Takrat sva se tudi spoznala. Spominjam se, da ste prišli v sejno dvorano pol ure pred začetkom seje. Vedno ste bili prvi na sejah komisije. Zakaj pa? Večinski poročevalec ima velike odgovornost. Poznati mora ne samo zakonske predloge, ampak tudi vse popravke in priloženo gradivo. Pogosto- Italijanska diplomacija se je bala, da bi se z zaščito Slovencev zgodil drugi Osimo. Odločilna sta bila Trst in župan Riccardo Illy ma sem ponoči pripravljal odgovore na vprašanja, za katere vedel, da mi jih bodo postavili poslanci desnice. Kdo je bil na desnici najbolj zagrizen proti zaščiti Slovencev? Roberto Menia. Njega se ni dalo prepričati, da si Slovenci zaslužite zaščito. Bil je odločen in zagrizen, a tudi lojalen in nikoli zahrbten. Kaj pomeni lojalen? Menia se je proti zaščiti boril ob belem dnevu. Vedeli smo, da nam bo do konca nagajal. Ko smo odobrili zakon v zbornici je stopil do mene in mi stisnil roko. Še danes ne vem, zakaj je to naredil. So bili na desnici vsi takšni kot Menia? Ne. Gustava Selva sem skoraj celo noč prepričeval, da je zaščita Slovencev nujno potrebna. Na koncu mi je dal prav. Zaradi strankarske discipline je sicer vseeno glasoval proti zakonu. Zakaj vam je leva sredina zaupala vlogo poročevalca zaščitnega zakona? Za to nalogo je bil sprva določen poslanec zelenih iz Trenta Marco Boato, ki so ga potem "preusmerili" v dvodomno komisijo za reforme. Predsedoval ji je Massimo D'Alema. Šele potem sem razumel, da so izbrali mene, ker nisem izhajal iz Furlanije-Julijske krajine. To je bil eden od razlogov, ne pa edini. Izbrali so vas tudi, ker veljate za enega najboljših poznavalcev verskih in drugih manjšin v Italiji... Najbrž je tudi to vplivalo na izbiro koalicije Oljke. Zaščitni zakon ni bil navaden zakon, ampak zakon z velikim simbolnim in zgodovinskim nabojem. Kako to mislite? Italijanska država je po bolečinah, ki vam jih je povzročil fašizem, mar- RENČE - Na včerajšnji seji sveta se-vernoprimorske regije so se predstavniki občin seznanili z osnutkom dogovora za razvoj regije do leta 2020. Med njimi je na prvem mestu protipoplavna varnost, predvsem na območju reke Vipave (na sliki). V regiji so opredelili tudi druge ključne projekte, med katerimi so posebej omenili urejanje kolesarskih poti. Ministrstvo za gospodarstvo je lani novembra vse slovenske regije pozvalo k pripravi osnutka dogovora za razvoj regije, v katerem so odprli le določena področja. »To pomeni, da smo lahko prijavljali le programe v povezavi z nekaterimi področji operativnega programa. Glede na to smo v regiji pripravili ključne projekte, med katerimi je na prvem mestu protipoplavna varnost na reki Vipavi,« je povedala v.d. direktorja Posoškega razvojnega centra (PRC) Almira Pirih. Med strateške projekte so uvrstili tudi spodbujanje nizkoogljičnih strategij za sikaj dolgovala slovenski skupnosti. V Rimu je leta 1996 prišel na oblast Romano Prodi, v Trstu je županoval Ric-cardo Illy in vodilni na Deželi niso več nasprotovali zaščiti Slovencev. To so bile ugodne okoliščine, ki smo jih lepo izkoristili. Odločilen za zeleno luč zakonu je bil vsekakor Trst? Zakaj Trst? Italijanska diplomacija in politika sta se bali, da bi se z zaščito Slovencev zgodil drugi Osimo. Tega si Rim ni mogel privoščiti, zato je bilo zelo pomembno, da se je tiste vaše demonstracije pred cerkvijo Sv. Antona v Trstu udeležil tudi župan Illy. Vas je bilo kdaj strah, da ne boste uspeli odobriti zaščitnega zakona? Težav in ovir je bilo kar nekaj, a vse smo premostili z dialogom in potrpežljivostjo. Samo enkrat sem se zbal, da z zaščito ne bo nič. vse vrste območij, vključno s spodbujanjem multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi ukrepi, podporo naložbam za prilagajanje podnebnim Kdaj je bilo to? Ko me je v Lucci med kolesarjenjem zbil avtomobil. V nesreči sem se precej hudo poškodoval, vrh vsega pa sem tudi izgubil torbo. In kaj je bilo v njej tako pomembnega? V torbi sem imel vse zapiske o zaščitnem zakonu. Zapisoval sem si vse na roko in zapiskov nisem kopiral. Dan po nesreči sem poklical predsednika poslanske zbornice Luciana Violante-ja in mu sporočil, da me nekaj mesecev ne bo v Rim. In kako se je na to odzval Violante? Žal mu je bilo zame. Glede za- Zapustil sem aktivno politiko, ker me ni več veselila. V resnici tudi nisem želel pristati na preveč kompromisov ščite je dejal naslednje: Domenico ne skrbi, te bomo počakali. Ti si odličen večinski poročevalec in ne bi bilo pošteno, ko bi te zamenjali. In res so me počakali. Na volitvah 2001 niste več kandidirali in ste dejansko zapustili aktivno politiko. Zakaj ste se tako odločili? Razumel sem, da takšna politika ni več zame. V Lucci so hoteli, da spet kandidiram, a če bi to storil, bi moral pristati na kompromise. Tega pa nisem želel. Raje sem se vrnil med svoje knjige. In ste se kdaj zaradi tega kesali? Nikoli. Žal mi je edino to, da Italija še danes nima zakona za verske svoboščine. To je prava sramota. Vas lahko jaz sedaj nekaj vprašam? Prosim. Kako je s Stojanom Spetičem, ki ga že dolgo ne vidim in slišim. Mislim, da je v redu. Pred kratkim je praznoval 70 let. Lepo. Ko ga vidite, voščite mu v mojem imenu. Sandor Tence spremembam, varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje eko-sistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastruktura- SOŽALJE SSk: Maselli zasluži veliko hvaležnost TRST - Stranka Slovenske skupnosti izraža občuteno sožalje ženi Jole Affuso, sinu Andrea Valdu in hčerki Ivani ob smrti bivšega poslanca Domenica Masellija, ki je bil med glavnimi akterji pri sprejemanju zaščitne zakonodaje, kot je zapisana v zakonu 38 iz leta 2001. »Njegova zasluga je poenotenje številnih zakonskih osnutkov za zaščito slovenske narodne skupnosti v tekst, ki ga je italijanski parlament dokončno odobril z določenimi popravki 14. februarja 2001,« piše v izjavi. SSk priznava, da je bila večkrat kritična do zakonskega besedila, ki ga je sestavil poslanec Maselli. Predstavniki SSk so namreč večkrat opozarjali, da v zakonskem osnutku ni bilo gotovih določil za izvajanje zakonodaje ter se je vse prenašalo na organe krajevne javne uprave. »Odobritev zakona pa je bil pred petnajstimi leti vsekakor prelomen dogodek za slovensko narodno skupnost v FJK, za kar ima Maselli pomembne zasluge in si zasluži hvaležnost za vloženi trud in prizadevanje,« piše v sporočilu SSk. Idrijski rudnik znova brez denarja IDRIJA - Rudnik živega srebra v likvidaciji iz Idrije je ob začetku leta znova brez denarja za nujno vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring, 12 tam zaposlenih delavcev pa brez plač. Zgodba se ponavlja vsako leto, le da so imeli prejšnja leta še nekaj lastnih sredstev iz prodaje premoženja, da so lahko kolikor toliko normalno poslovali. »Že v času izdelave programa zapiranja rudnika je bilo sklenjeno, da se zaradi varovanja mesta Idrija en del rudnika ne potopi in da je potrebno del rudnika, ki se ne potopi, stalno vzdrževati. Ta dela je sedaj izvajal rudnik v likvidaciji, sama likvidacija podjetja pa se ne more končati, dokler se ta dejavnost ne prenese nekam drugam,« je povedal likvidacijski upravitelj Marko Cigale. V ta namen je bil ustanovljen Center za varovanje kulturne dediščine živega srebra v Idriji, ki je začel delovati v začetku lanskega leta. Dogovorjeno je bilo, da se dejavnost in zaposlene prenese na center, vendar se je kasneje ministrstvo za kulturo odločilo, da center ni tisti, ki bi se ukvarjal z vzdrževanjem rudnika. »Sedaj pa so na ministrstvu za gospodarstvo, kjer imajo proračunsko postavko za vzdrževanje rudnika in imajo tudi denar na tej proračunski postavki, ugotovili, da denarja ne morejo nakazati naravnost na račun rudnika, pač pa le prek centra. Center pa tega noče narediti in tako smo se sedaj znašli v začaranem krogu,« je še dejal Cigale. mi. V dogovor so zapisali še nekatere druge projekte, od projekta za zagotavljanje čiste pitne vode do t.i. mehkih projektov, ki se bodo izvajali preko javnih razpisov. V regiji so izbrali tudi nekatere druge ključne projekte iz regionalnega razvojnega programa, vendar pa ministrstvo ni odprlo možnosti njihove prijave. »Problem je v tem, da se od 15. decembra lani, ko smo oddali naše projekte, ni zgodilo še nič. Zato pritiskamo na ministrstvo, naj čimprej izpelje postopke teritorialnega dialoga, to je dogovor regije z vsemi pristojnimi ministrstvi,« je še povedala Pirihova. Za razvoj posamezne regije pa je po besedah Pirihove pomembno, da ministrstvo pove, kaj je v dogovoru treba popraviti in kaj sodi v ta dogovor. Pirihovi se zdi pomembno, da bo vsaka regija čimprej izvedela, katere projekte bo dobila sofinancirane, da lahko pospeši priprave na teh projektih. SEVERNOPRIMORSKA REGIJA - Osnutek dogovora za razvoj regije do leta 2020 Prednost protipoplavni varnosti Med ključnimi projekti tudi kolesarske poti in drugi okolju prijazni ukrepi - Zdaj pričakujejo odziv ministrstva za gospodarstvo LT ka Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 1 2 Sreda, 9- marca 2016 APrimorski ~ dnevnik TRST - Včeraj zaključek na Pomorski postaji in v skladišču 42 Deseti sejem Olio Capitale: rekordne številke in polemike Na Pomorski postaji se je včeraj končala jubilejna deseta izvedba salona kakovostnih ekstradeviških oljčnih olj Olio Capitale, ki ga je tržaška Trgovinska zbornica organizirala v sodelovanju zveze italijanskih oljčnih mest Citta dell'Olio. Letošnja izvedba bo ostala v spominu po celi vrsti rekordnih številk: 13.500 obiskovalcev (1500 več kot lani), 314 razstavljavcev, 311 vzorcev različnih sort olja na tekmovanju Olio Capitale, morje spremljevalnih prireditev in cela vrsta kuharskih mojstrov, med katerimi jih je kar pet ovenčanih z Michelinovimi zvezdicami. Bo pa jubilejna deseta izdaja ostala v spominu še po neljubem dogodku - nenapovedanem obisku karabinjerjev posebnega oddelka NAS iz Vidma. Inšpektorji, ki so v ponedeljek popoldne obiskali sejem, so povzročili nemalo slabe volje med razstavljavci. Ko smo se včeraj sprehodili med stojnicami, na katerih je bilo malo obiskovalcev, in spraševali, kaj se je pravzaprav dogajalo v ponedeljek popoldne, so naši sogovorniki enoglasno ocenili, da sta bila čas in kraj pregleda popolnoma neprimerna. »Vsi proizvajalci oljčnega olja moramo za prodajo izdelkov pridobiti celo serijo certifikatov, ki jih sicer imamo, a malokdo jih nosi s seboj v denarnici. Glavni certifikat, ki so ga zahtevali karabinjerji, pa bi tako ali tako moral priskrbeti organizator prireditve,« je bil kritičen tržaški oljkar, ki ga je močno zmotil način kontroliranja. Karabinjerji so namreč izvajali nadzor, ko je bil obisk največji in tako povzročili zmedo tudi med obiskovalci, so nam zaupali razstavljavci. Proizvajalec iz Kalabrije, ki se je prvič udeležil tržaške monotematske prireditve, in bržkone tudi zadnjič, je spomnil na stroške, ki jih imajo razstavljavci (prevoz, nastanitev v hotelu, najem stojnice), in na škodo, ki jo nenapovedan pregled na sejemski prireditvi lahko povzroči zunanji podobi majhnega proizvajalca. Na vprašanje, ali so bile izdane globe ali ne, so nam odgovorili, da so ka-rabinjerji izdali le nekaj opominov, zaradi katerih pa bodo oljarji izgubili kar nekaj svojega dragocenega časa, saj bodo morali zahtevane certifikate poslati na inšpektorat, ki jih je zahteval. Kako vroče je bilo v ponedeljek, kaže tudi podatek, da so nekateri oljarji takoj po pregledu jezni pobrali šila in kopita in požugali organizatorjem, da se ne bodo več vrnili v Trst. Na očitke, da je organizator ukrepal prepozno, sta ob včerajšnji razglasitvi najboljšega olja odgovarjala predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik tržaške stanovske organizacije Fipe Bruno Vesnaver. Govornika sta pred zbranimi poudarila, da dve uri ponedeljskega kaotičnega stanja ne smeta zasenčiti uspešne sobote in nedelje (včerajšnji dan je bil pod vtisom prejšnjega). Podobnega mnenja je bil tudi letošnji dobitnik največjega števila odličij Salvatore Stallone iz Apulije (zmagovalec v kategoriji intenzivnega sa-dežnega olja in prejemnik dveh častnih priznanj), ki v različnih kategorijah zmaguje že kar nekaj časa. »Sem izredno zadovoljen, da je Trst v mojem olju že tretje leto zapored prepoznal visoko kakovost. Zelo rad se vračam na Olio Capitale in mislim, da me boste tu videli tudi prihodnje leto, čeprav je obisk karabinjerjev malce pokvarili vzdušje« je vidno ganjen izjavil Sal-vatore Stallone. Naj še povemo, da je v kategoriji lahkih oljčnih olj zmaga šla v Španijo, medaljo za olje srednje intenzitete pa je osvojil še en oljar iz Apulije. Sanela Čoralič POGOVOR - Olio Capitale Antonia Klugmann, kuharska inovatorka Antonia Klugmann, po rodu Tržačanka in nesojena odvetnica, ki si je kulinarično kraljestvo ustvarila v Dolenjah na Goriškem (LArgine), je ena redkih samoukov v kuharskem poslu in ena redkih, ki se je relativno hitro uveljavila v različnih razvrstitvah v svetu visoke kuhinje. Osvojila je kritike, osvojila vodnike, osvojila Michelinovo zvezdico. Perfekcio-nistka je popolnoma predana visoki kulinariki. Ko leže k počitku, sanja o postavitvah krožnikov, ko vstane, je že v delovnem pogonu, ko je na dopustu, išče v tuji kuli-nariki navdih za lastne kreacije. S kuharsko virtuozinjo smo se pogovarjali ob robu včerajšnje spremljevalne prireditve sejma Olio Capitale in se prepričali, da je Antonia ena od tistih redkih žensk, ki dejansko sodijo v sam vrh visoke kulinarike. Antonia Klugmann fotodamj@n V svetu visoke kulinarike bi ženske lahko prešteli na prste ene roke. Kje tiči vzrok za to moško hegemonijo? Sama sem se večkrat vprašala, kaj primanjkuje ženskam. Smo manj kreativne, manj podjetniške? Odgovor sem našla v eni od knjig Virginie Woolf, v kateri pisateljica ugotavlja, da smo zapostavljene pač zato, ker smo prišle do svobode, dela in denarja pozno. Neodvisne smo šele dobrih sto let. Najbrž pa bomo potrebovale še nekaj časa, da se bomo popolnoma uveljavile. Kdo ve, morda bo že čez deset let položaj žensk boljši. Vi ste imeli komaj 26 let, ko ste odprli svojo restavracijo. Pri 35 letih se zdaj lahko pohvalite že z eno Michelinovo zvezdico. Kaj vam pomenijo michelinke? Zvezdice vsakemu kuharju pomenijo priznanje in priložnost. Je Michelinovo zvezdico lažje prejeti ali obdržati? Zvezdico prejmeš enkrat v življenju, trud, da bi jo obdržal, pa je dolgotrajen proces. V vsakem krožniku, ki ga pripraviš, se je treba vedno znova dokazovati, da si jo zaslužiš. S svojimi krožniki zvesto sledite filozofiji lokalnega, avtohtonega in kilometra 0. Kako pomemben je neposreden stik s krajevnimi proizvajalci? Ta je zame nepogrešljiv. V primeru naše restavracije sem si že prej zamislila idealno lokacijo; parcelo sem kupila na podeželju, na njej postavila restavracijo in za njo začela gojiti vrtiček,v katerem je polno zelišč. Če nimam surovine, ki jo potrebujem, jo kupim pri lokalnem pridelovalcu. Filozofija priprave jedi »iz zemlje v kuhinjo« je moj moto, ki mu zvesto sledim pri pravi vsakega krožnika. Ste nedvomno kuharska inovatorka. Katera jed vas najbolje predstavlja? Rada imam preproste jedi. V tem trenutku me predstavlja špinača z žganjem in parmezanom. Špinača je pogosto podcenjena zelenjava, jaz jo pokuham eno mi-nutko, ji dodam ščepec parmezana in emulzijo iz brinjevca. V tako pripravljeni jedi se čutijo prav vsi okusi. Kuharija je z vsemi kuharskimi oddajami postala izredno moderna. Kakšno je vaše mnenje o tem? Veseli me, da je kuharski poklic postal tako priljubljen. Ko sem pred približno 15 leti mami in očetu, ki sta zdravnika po poklicu, povedala, da se bom posvetila kuhariji, sta me gledala odprtih usta. Po zaslugi vseh kuharskih oddaj in revij zdaj verjameta, da je visoka kulinarika lahko tisti jeziček na tehtnici, ki ljudem pomaga do spoznanja, kako pomembno se je prehranjevati zdravo in dobro. V tej točki pa lahko potegnem vzporednico s poklicnim poslanstvom svojih staršev.fsčj Ana Roš fotodamj@n pogovor - Olio Capitale Ana Roš, uspešna zvezdniška kuharica Ana Roš iz restavracije Hiša Franko v Kobaridu ne potrebuje posebne predstavitve. Kuharsko mojstrico boste zadnje čase skoraj toliko kot doma našli po kuhinjah z michelinkami ovenčanih chefov, bila je tudi mesec dni gostujoča kuharica v elitni restavraciji Red Bulla Ikarus v Salzburgu, s svojimi krožniki reinterpretirafilme in umetniška dela. Z zvezdniško kuharico in nesojeno diplomatinjo smo se pogovarjali ob robu včerajšnje ku-harskeprireditve Šola kuhinja, ki je bila v znamenju ženskih kuharskih mojstric, in se prepričali, da surovine kombinira neverjetno drzno, povsem navadno surovino pa mojstrsko predela v kompleksni krožnik. Ob dnevu žena v ospredje postavljamo ženske. Zakaj je poklic »chefa« moška domena? Zaradi pomanjkanja časa. Ženske smo pač mame in žene, več stvari moramo usklajevati hkrati, ob tem pa imamo še slabo vest, ki je postala naša stalna spremljevalka. Ob tako natrpanem urniku bomo težko dohitele moške kolege. Ste mama dveh osnovnošolskih otrok. Kako potegnete črto med poklicnim in zasebnim življenjem? Ni prav enostavno, a imamo srečo, da živimo v hiši, kjer tudi delamo. To pomeni, da otroka fizično preživita veliko časa z mano in možem. Poleg tega imamo restavracijo zaprto tri mesece na leto in v tem času se z možem popolnoma posvetiva družini; otroka voziva na tekme, pospremiva v šolo, skupaj delamo domače naloge. Mislim, da nam je uspelo vzpostaviti zelo lep odnos. Je kuharja vaš način življenja? Težko bi rekla, da je kuhanja moj način življenja. Jaz sem zelo netipična za kuharja, saj sem po značaju svobodnjak, za nameček sem tudi neurejena, kuhinja pa bolj kot kateri koli poklic zahteva strogo disciplino in prisebnost. Kje črpate kuharski zagon? Poudarila bi, da mora kuhar biti odprte glave, po svetu mora hoditi z odprtimi očmi. To ne pomeni kopirati kolegov, ampak gledati širom naokoli. Če se hočeš naučiti, moraš videti in izkusiti druge kulture. Že preprost krožnik v vaški gostilni ali hitra hrana v Vietnamu ti lahko odpreta drugačne poglede na kuharijo. Vaši krožniki temeljijo na svežih sezonskih in lokalnih surovinah. Kako bi opisali krožnik, ki vas najbolje predstavlja? Ga ni. Verjamem, da je kuhinja kot kolo, ki se nenehno vrti, in tako, kot se spreminjamo mi, se spreminja tudi kuhinja. Vi Michelinove zvezdice še nimate. Ali te zvezdice pomenijo cilj in priznanje ali bolj pritisk? V Sloveniji nimamo michelink, ker Michelinov sistem ne obstaja. Ustvarja se delovna skupina na Slovenski turistični organizaciji pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, ki bo začela delati v to smer. Ta priznanja so pomembna, ker so mednarodna značka kvalitete. Seveda pa michelinke pomenijo tudi dodaten pritisk. V nekem intervjuju sem nekoč izjavila, da je lažje ustvarjati v sistemu brez michelink, ker ti dopušča več svobode. Vendar je pa res, da so v visoki kulinariki kuharji opisani z Michelinovimi zvezdicami. (sč) Federica Suban prejme pomembno priznanje Italijansko združenje upraviteljev javnih lokalov Fipe je ob dnevu žena napovedalo podelitev priznanj osmim podjetnicam z raznih koncev Italije, dejavnim v gostinskem sektorju. Med nagrajenkami sta med drugim znani obraz iz televizijskih oddaj na temo prehrane Benedetta Parodi in najboljša italijanska sommelierka Ni-coletta Gargiulo, pa tudi Tržačanka Federica Suban iz istoimenske gostilne pri Sv. Ivanu. V utemeljitvi piše, da je Subanova sijajen primer navdušene mlade podjetnice, »ki uspešno nadaljuje družinsko tradicijo, in sicer tako, da dela z ramo ob rami s prejšnjimi generacijami ter nabira sadove dolgoletnih izkušenj v gostinskem sektorju, pri čemer gleda v prihodnost in ne zanemarja svojih korenin.« 6 Torek, 8. marca 2016 TRŽAŠKA / trst - V ponedeljek zvečer slovesna podelitev v DSI Nagrado Nadja Maganja prejeli Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer Sedmo nagrado Nadja Maganja so podelili v Peterlinovi dvorani fotodamj@n Društvo slovenskih izobražencev je s prisrčno in občuteno slovesnostjo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek zvečer podelilo sedmo nagrado Nadja Maganja. Nagrado sta letos prejeli Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer, se pravi predstavnici dveh različnih narodnih skupnosti. Kot sta povedala predsednik DSI Sergij Pahor in Maja Lapornik v imenu odbora, so hoteli tudi letos združiti italijanski in slovenski duh z namenom spodbujanja medsebojnega dialoga. Nagrado so podelili že sedmo leto zapored, z njo pa nameravajo počastiti ženske, ki so se uveljavile v širjenju vrednot, za katere se je zavzemala prerano preminula Nadja Maganja, kot so ljubezen do raziskovanja, znanosti in kulture, pomoč bližnjemu in gojenje ekumenskega in medverskega dialoga. Podelitve nagrade se je udeležilo veliko ljudi, od predstavnikov javne uprave do sorodnikov in prijateljev nagrajenk. Program sta sooblikovala dekliška vokalna skupina Bodeča neža in pianist Bruno De Caro, prireditev pa je povezoval Pahor. Po podelitvi nagrad je Federica Marchi v imenu Skupnosti sv. Egidija predstavila njeno delovanje ter Af-ganistanca Khodadada, šiitskega muslimana, ki so ga v rojstnem kraju preganjali, po dolgi pustolovski poti pa je aprila lani našel zatočišče v Trstu. Pred podelitvijo nagrade je Anno Illy predstavil podjetnik in nekdanji predsednik tržaške Zveze industrijcev Federico Pacori-ni, ki je leta 2001 tudi kandidiral za tržaškega župana, medtem ko je Dujo Kaučič Cramer predstavil njen nekdanji dijak Roberto Vitale. Oba sta poudarila, da je težko predstaviti osebnosti, ki sta storili mnogo pomembnih stvari, pri tem pa si tudi izborili čas, da pomagajo drugim. Anna Illy je poznana zaradi uspešne osebne in družinske podjetniške zgodbe. Poleg tega velja spomniti, da je bila predsednica tržaške Assindustrie, združenja žensk podjetnic Aidda, Fundacije Illycaffe in je med drugim častna predsednica skupine Illycaffe. Danes predseduje združenju Goffredo de Ban-field, združenju prostovoljcev za multiplo sklerozo, združenju Associazione Solidarieta Trieste in kulturnemu centru Albert Schweitzer, izrazu tržaške evangeličanske skupnosti. Duja Kaučič Cramer se je rodila v Ljubljani, kasneje je živela v Genovi in se nastanila v Trstu, kjer se je poročila s tržaškim gradbenikom Claudiom Cramerjem, je spomnil Vitale. V Trstu je poučevala na NSŠ Divisione Julia, stalno pa jo je vodila ljubezen do gledališča. Na svojem domu je opremila malo gledališče za vaje za uprizoritev Shakespearovih del v vrtu pod Sv. Justom, kjer je pobuda Shakespeare all'Orto Lapidario v obdobju 1982-2003 združila več kot sto dijakov. Od leta 2006 vodi na radiu Nuova Trieste oddajo o gledališču, od nekdaj pa je vpeta v življenje Cerkve. Duja Kaučič Cramer sodeluje tudi s Skupnostjo sv. Egidija, ki ji je na željo preminulega moža darovala pravico do posestvovanja hiše v Ul. Romagna. (ag) Kandidata Marzi in Cosolini Laura Marzi in Roberto Cosolini sta zmagala na primarnih volitvah v Miljah in Trstu Z zmago župana Roberta Cosolinija nad tekmecem senatorjem Fran-cescom Russom na nedeljskih primarnih volitvah je leva sredina dokončno izbrala svoja županska kandidata na občinskih volitvah, ki bodo junija v Trstu in Miljah. Pred nedavnim so bile namreč primarne volitve tudi v Miljah, kjer se je predstavnica Svobode, ekologije in levice Laura Marzi uveljavila nad Valentino Parapat iz vrst Demokratske stranke. To sta nedvomno najboljša kandidata za zmago v obeh občinah, je včeraj ocenila pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena. Pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek je dodal, da so bile primarne volitve dokaz demokracije in so še utrdile tako Cosolinijevo kandidaturo ter vso levosredinsko koalicijo, ki je bila sicer že izdelala skupen program. Primarne so vsekakor prispevale nov zagon v levi sredini in ponudile dodatno možnost, da se seznani občane z opravljenim delom, je še povedal Nesladek. new york - Pomembno priznanje Illycaffe med najbolj etičnimi na svetu Podjetju Illycaffe so sinoči v New Yorku slovesno podelili priznanje World's Most Ethical Company (Najbolj etična družba na svetu), in sicer na pobudo Ethi-sphere Instituta, vodilnega globalnega akterja na področju določanja standardov etične trgovinske prakse. Tržaško podjetje so že četrtič zapored uvrstili na prestižni seznam družb, ki v okviru svojih poslov ravnajo zelo etično. Med podjetji iz živilskega in kmetijskega sektorja so bila nagrajena samo štiri podjetja, poleg Illycaffeja (edino podjetje iz Italije) še Kellogg, PepsiCo in Ingredion. Med skupno 131 nagrajenimi družbami velja omeniti še Microsoft, L'Oreal, Accenture, Cisco in Ford. »Dejstvo, da so nas že četrto leto zapored uvrstili na ta seznam, nas navdaja s ponosom,« je komentiral predsednik tržaške družbe Andrea Illy. Dodal je, da je to formalno priznanje stalnih prizadevanj podjetja v odnosu do vseh deležnikov vzdolž celotne verige - od pridelovalcev do strank oziroma potrošnikov. Pooblaščeni upravitelj instituta Ethisphere Timothy Erblich je po poročanju agencije Ansa razložil, da omenjena priznanja podeljujejo glede na tran-sparentno poslovanje, etični pristop do poslov in druge parametre, ki omogočajo, da se vrednost za vlagatelje, skupnost, stranke in zaposlene poveča, kar utrjuje trajnostno trgovinsko prednost. Andrea Illy trst - Deželni podpredsednik Bolzonello Kmalu konzorcij za industrijsko cono Rezervoarji bivše rafinerije Aquila Tržaško industrijsko cono bo v prihodnosti upravljal konzorcij, kot to določa deželna zakonodaja, ustanovili pa ga bodo v roku največ dveh mesecev. To je povedal podpredsednik Dežele Furlani-je-Julijske krajine in pristojni deželni odbornik Sergio Bolzonello v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je bilo včeraj srečanje z vsemi dejavniki, ki imajo pristojnosti na tem območju. Namen po- katinara Popravili bodo avtobusno postajo Pokrajina Trst napoveduje, da bo poskrbela za popravila in preureditev avtobusne postaje pred glavnim vhodom v bolnišnico na Katinari. Odbornik za promet in javne prevoze Vittorio Zollia pojasnjuje, da so tla pri avtobusni postaji potrebna popravil, število uporabnikov pa je veliko, tako da so dela nujna. Eden od treh voznih pasov je trenutno neuporaben, tudi na ostalih dveh pa je cestišče vse prej kot gladko. Čakajoč na splošno obnovo in širitev celotne bolnišnice (ta dela naj bi se začela čez 18 mesecev) je Pokrajina podpisala dogovor s podjetjem Trieste Tra-sporti, na osnovi katerega bodo voznikom avtobusov in uporabnikom ponudili primernejšo infrastrukturo. Pokrajina je popravilom namenila 20.000 evrov. barkovlje - Sinoči oviran promet V dežju trčila taksi in terensko vozilo Poškodovani taksi na prizorišču nesreče fotodamj@n Sinoči po 19. uri je prišlo do prometnega zastoja na Miramarskem drevoredu, potem ko sta na mokrem cestišču pri odcepu za Kontovelsko reber trčila športno terensko vozilo znamke Fiat in taksi ford focus. Okoliščine nesreče so preverjali lokalni policisti, ki so obenem usmerjali promet, prispela je tudi služba 118, hujših posledic pa menda ni bilo. arhiv bude je bilo analizirati položaj v industrijski coni po stečaju ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit in razpravljati o njegovi prihodnosti. Vse skupaj pogojujejo različni dejavniki, še zlasti pa okoljsko vprašanje oziroma onesnaženost območja, so povedali. Štirinajst let po začetku postopka so namreč še v teku analize za ugotovitev stopnje onesnaženosti na nekaterih delih 500 hektarjev velikega območja, ki je bilo razglašeno za območje državnega interesa in naj bi torej na njem izvajali bonifikacijo. To območje je del 800 hektarjev, ki jih je upravljala ustanova Ezit. V tem obdobju je v teku ustrezna konferenca na ministrstvu za okolje, je razložil Bolzonello in dejal, da naj bi v roku nekaj tednov prišlo do dokončne rešitve. S pomočjo konzorcija bo upravljanje območja lažje in prožnejše in bodo podjetniki oz. vlagatelji odslej olajšani. Konzorcij bodo namreč upravljali različni subjekti, in sicer Dežela FJK, ki bo pristojna za okoljska vprašanja, tržaška Trgovinska zbornica, ki bo skrbela za financiranja, Pristaniška oblast, ki bo pristojna za območje na morju, ter občine Trst, Dolina in Milje, ki bodo pristojne za dovoljenja na različnih zemljiščih v tržaški industrijski coni. »Ta konzorcij bo omogočil hitrejše postopke in torej hitrejše odzive na prošnje podjetnikov,« je ob robu srečanja ocenil Bolzonello in dodal, da bodo konzorcij v prihodnosti na osnovi deželnega zakona vodile tri osebe, ki jih bodo določile tržaška, miljska in dolinska občinska uprava. Tržaški župan Roberto Cosolini je zagotovil, da bo deželni upravi predstavil okvirni predlog v roku 15 dni. / TRŽAŠKA Sreda, 9. marca 2016 7 TRST - Razstava v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška do 1 8. marca Prezrta vloga žensk v zaledju leta 1915 V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v ponedeljek popoldne odprli zanimivo razstavo, ki odstira prezrto vlogo žensk med prvo svetovno vojno. Vojna namreč ni spremenila le življenja vojakov, ki so morali zapustiti svoje domove in se podati na pot, temveč je povsem spremenila življenje in delovanje v zaledju. Polja so ostala brez obdelovalcev, tovarne brez delavcev, družine pa brez stalnega prihodka. Vse to breme so morale prevzeti ženske, ki so se zaposlile v industriji, prevzele delovna mesta v javni upravi, hkrati pa so morale poskrbeti za pridelek na poljih in ob tem še skrbeti za otroke in ostarele starše. Kako uspešno in dejavno so se ženske spopadle z izzivi vojnega časa, prikazuje gostujoča razstava z naslovom 1915 - Ženske v zaledju soške fronte, ki je v Trst prišla iz Kobarida. Ekipa avtorjev pod vodstvom Marte Verginella je pripravila pregledno razstavo, ki skozi fotografije, članke, citate in predmete prikazuje, s čim vse se je moralo soočati civilno prebivalstvo v zaledju leta 1915. Z njo sledijo obsežnemu štiriletnemu projektu, ko bodo za vsako 100. obletnico postavili novo razstavo in tako časovno sledili dogajanju skozi leta vojne. V ospredju vseh pa bodo ženske, katerih vloga do zdaj ni bila tako osvetljena. To vrzel se trudijo zapolniti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od koder prihajajo skoraj vsi raziskovalci, ki sodelujejo pri osvetlitvi ženske vloge med prvo svetovno vojno. Na razstavi v Gregorčičevi dvorani bodo obiskovalci do 18. marca (od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro) spoznavali, s kako kruto realnostjo so se soočale ženske, ki niso imele druge izbire, kot da dejavno sodelujejo. Pregledna postavitev natančno opisuje dolg delovnik žensk in naporen vsakdanjik. Na panojih so opisani različni aspekti domačega in državnega gospodarstva. Zanimiv vir razstave so sodni spisi. V času vojne, ko je preskrba s hrano začela pešati, se je širilo tihotapljenje, skrivanje živil, goljufanje s podporami, tatvine, prostitucija itd. In prav ženske so bile največkrat protagonistke teh nezakonitih dejanj, ki so jih nemalokrat privedle na sodišče. Posebno pozornost razstava namenja tudi begunstvu. Večino beguncev so avstrijske Razstavna dvorana fotodamj@n oblasti poslale v notranjost monarhije, kjer so nastala begunska taborišča, na italijanskem zasedbenem območju pa so jih italijanske oblasti namestile po najrazličnejših krajih Italije. A ženska roka ni bila potrebna le globoko v zaled- Bolničarske sestre na eni izmed fotografij ju, temveč tudi v neposredni bližini bojevanja. Potreba po bolničarskih sestrah, strežnicah in negovalkah je bila velika. O čem vse so ženske poročale možem in drugim moškim sorodnikom na fronto izvemo le posredno. Večina fotodamj@n ohranjenih pisem je tistih, ki so prispela s fronte domov in so jih torej pošiljali moški. Na razstavi so podrobno opisane še druge vloge žensk, obiskovalec pa ob koncu ogleda pride do spoznanja, da časa za brezskrbnost ni bilo. (sč) V mestni hiši razstava slikarja Silvana Clavore V občinski dvorani umetnosti na Velikem trgu št. 4 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Silvana Clavore Espressioni carsiche. Razstavo bosta odprla Marina Accerboni in Sergio Brossi, na njej pa bo razstavljenih približno 15 del, s katerimi bo avtor praznoval 60. obletnico ustvarjanja. Razstava bo odprta do 3. aprila vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V občinskem svetu danes koncert ob dnevu žensk V dvorani tržaškega občinskega sveta bo danes ob 17.30 koncert glasbene skupine Trieste Flute Ensemble, ki jo vodi Giorgio Blasco. Koncert z naslovom Da Oriente a Occidente: Musicalmente Donna bo v okviru pobud ob dnevu žensk. Na sporedu so Mozartove, Blascove, Magalifove, Fuchikove in Rossinijeve skladbe. V gledališču Verdi drevi koncert kvarteta Gringolts V gledališču Verdi bo drevi ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Gringolts, ki je nastal leta 2008 v Švici. Koncert prireja tržaška koncertna družba. Ettore Campailla bo prejel srebrni pečat Pokrajine Trst Pokrajinska uprava bo jutri podelila srebrni pečat prof. Ettoreju Campailli. Slovesnost bo v Skladišču idej na Korzu Cavour ob 11. uri, uvodno besedo bo podal prof. Gian-franco Guarnieri. TRST - V poštnem muzeju razstava Zgodbe žensk v drugi svetovni vojni Zgled pokončnih žensk Dijaki liceja Slomšek so se nastavili pred panojem Zore Perello fotodamj@n Partizankam, kurirkam, taboriš-čnicam. Pogumnim in plemenitim ženskam, ki so bile pripravljene žrtvovati svoja mlada življenja za svobodo, ki so se borile za žensko emancipacijo, za enakopravnost, za delavske pravice in za uzakonitev splošne ženske volilne pravice. Tem ženskam, med katere spadajo Lidia Brisca Menapace, Alma Vivoda, Rita Ro-sani, Zora Perello, Marija Bernetič, Aurelia Benco Gruber in Maria Lupieri, so tržaški osnovnošolci in višješolci naslovili zahvalna pisma, ki jih od včerajšnjega dne lahko preberemo na razstavi Zgodbe žensk v drugi svetovni vojni v poštnem muzeju na Trgu Vittorio Veneto. Dijaki humanističnega liceja Slomšek, pedagoškega liceja Carducci in učen- SV. ANA, BARKOVLJE, OPČINE - Pobuda SKGZ ob 8. marcu Poklon Slovenkam V ponedeljek v Gregorčičevi dvorani srečanje na temo pravic žensk Včeraj se je predstavništvo Pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) ob mednarodnem dnevu žena poklonilo pokojnim ženskam, ki so ustvarile zgodovino organizacije oz. slovenske narodne skupnosti v Trstu. Predsednik odbora Tomaž Ban se je ob spremstvu Marina Mar-siča in Martina Lissiacha odpravil na grobove žensk, ki so prejele odličje ali plaketo SKGZ in ki so pokopane na tržaškem. Marija Gabrovec - Nadja je bila dejavna v medvojnem in povojnem obdobju. Dalj časa je vodila komisijo za odraščajočo mladino pri SKGZ, nato pa je bila dolgo let predsednica Društva slovenskih upokojencev. Anica Udovič je nosila pomembne zasluge že v vojnih letih, po vojni je delovala v raznih organizacijah SKGZ. Obe sta se usmerili v delo za razvoj socialnega področja Slovencev v Italiji. Grobova Marije Gabrovec in Anice Udo-vič se nahajata na pokopališču pri Sveti Ani. Nadja Kriščak je pokopana v Barkovljah (na sliki sta Ban in Marsičpri njenem grobu). Bila je med največjimi izvedenkami na področju folklore in med soustanovitelji TFS Stu ledi. Veliko let je bila organizacijska tajnica Slovenske prosvetne zveze oziroma ZSKD. Na Opčinah se je SKGZ nazadnje poklonila Silvani Malalan, dolgoletni in nepozabni sodelavki SKGZ: njeno dragoceno udejstvovanje se je začelo že v mladih letih. Ob mednarodnem dnevu žena pa prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza tudi pogovor z naslovom »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78«, ki bo v ponedeljek, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pogovor bodo sooblikovale poslanka Tamara Blažina, ginekologinja Gerdi Schojer in psihologinja Martina Flego. Mo-deratorka bo članica pokrajinskega vodstva SKGZ Jaruška Majovski. Pogovor, ki se uvršča v niz pobud Antifašizem danes, bo izhajal iz aktualnega izvajanja zakona o splavu in se bo razširil do tematike pravic žensk v današnjem svetu iz številnih vidikov. ci judovske osnovne šole Morpurgo-Te-deschi so namreč sodelovali pri pobudi družbe Italijanskih pošt, da bi kulturo oz. prevečkrat zapostavljeno zgodovino širili tudi v muzeju. Mladim so ponudili, da bi raziskali like pomembnih »domačih« žensk, ki so se zapisale v zgodovino: tako so se odpravili v mestni arhiv, prisluhnili so predavanjem in skozi knjige ter po spletu izbrskali podatke o liku posameznih žensk. Njihove življenjske zgodbe so obogatene s fotografijami, dokumenti, publikacijami ter seveda omenjenimi pismi. Osnovnošolci so se z Liviom Sirovichem poglobili v zgodbo Rite Ro-sani, dijaki Carduccija so spoznavali Mario Lupieri, medtem ko so se slovenski petošolci s profesorico Marizo Skerk in predavateljico Adriano Janežič približali Zori Perello in Mariji-Marini Bernetič. Katarina, Mara in Lenard so na včerajšnjem odprtju razstave prebrali zahvalna pisma, ki so jih naslovili ravno njima. Tržaška podžupanja Fabiana Martini je pohvalila pobudo, ki je mladim ponudila priložnost, da so spoznali like velikih žensk, ki so jim lahko za zgled. Podobno je povedala tudi predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je opozorila na praznik žensk oz. na enakost spolov, ki bo nekoč vsem zagotovila boljši svet. V imenu družbe Italijanskih pošt je kustosinja razstave Chiara Simon zaupala, da še vedno verjamejo v tisto danes zastarelo pisno komunikacijo, se pravi v pisma in razglednice. V dobi sms sporočil in elektronske pošte se ravno pisma in razglednice lahko ohranijo, sporočila v njih pa so popoln in smiseln izraz srca. Razstavo v pritličnih prostorih glavne tržaške pošte si je mogoče ogledati (brezplačno) vse do 4. aprila, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.25. Naj zapišemo še, da se bodo 17. in 24. marca v popoldanskih urah v like teh žensk poglobili tudi na zgodovinskih predavanjih. (sas) 224 Četrtek, 10. marca 2016 TRŽAŠKA BRIŠČIKI - Od 17. do 19. marca glasba, folklora in enogastronomija Irska praznuje Prireditveni prostor pri Briščikih bo prihodnji teden od četrtka do sobote (od 17. do 19. marca) gostil Irsko, pravzaprav irski nacionalni praznik svetega Patrika (17. marca). Svetnik je namreč med najbolj priljubljenimi tako na Irskem kot (po novem) tudi drugod, saj je združil vero in pivo ... Na Irskem so na ta dan zaprte vse šole, banke, uradi in trgovine, po drugi strani pa so v zakonu do nedavnega imeli napisano celo, da se ta dan pubi in gostilne »ne smejo zapreti«. Praznovanje pri Briščikih, ki ga prireja Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, se ne bo omejilo na god svetnika, pač pa bo zaobjelo kar nekaj dni, v katerih se bo veliki prireditveni prostor s šotorom spremenil v pravi irski zaselek, kjer bo donela glasba, kjer bo mogoče spoznati irsko kulturo in folkloro pa tudi okusiti irske enogastronomske specialitete. Na oder bodo stopile tako domače kot tuje glasbene skupine, med katerimi naj samo omenimo Modena City Ramblers ali skupino U2 Real Tribute, ki se bo v soboto poklonila eni izmed najbolj priljubljenih in znanih irskih glasbenih skupin. Tridnevno praznovanje se bo začelo v četrtek, 17. marca, ob 18. uri, ko bodo začeli delovati kioski s hrano in pijačo, radovedneži pa bodo lahko nabavili tudi tipične irske proizvode. Večer bodo na odru poživili irski pop, folk in rock'n'roll glasbeniki gledališče RDEČI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Oliver Frljič 25.671 (IZBRISANI) DANES, 9. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) I www.teaterssg.com_ fijffiS' slovensko stalno tfV1 gledališče lJaW NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière režiserka Renata Vidič AMFITRION petek, 11. marec, ob 20.30 abonmajska premiera sobota, 12. marec, ob 20.30 nedelja, 13. marec, ob 16.00 S® petek, 18. marec, ob 20.30 sobota, 19. marec, ob 19.00 nedelja, 20. marec, ob 16.00 četrtek, 24. marec, ob 20.30 petek, 29. april, ob 20.30 sobota, 30. april, ob 20.30 (abonmajski razpored lahko preverite na spletni strani gledališča) v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Za Irce je St. Patrick's Day najpomembnejši praznik Chasin Hooley in italijanski Modena City Ramblers. V petek zvečer bo poskrbljeno za delavnico irske glasbe plesne šole iz Ljubljane ter za koncert skupin Figli di Puff in srbske skupine Irish Stew of Sindidun, ki izvajajo med drugimi zlasti glasbo skupine Pogues. Sobotni popoldan bo posvečen športnim dejavnostim (zlasti lokostrelstvu), plesnim delavnicam za otroke in Porksquetta ... Ansambel 3 Prašički prireja na velikonočni ponedeljek (28. marca) glasbeni izlet na Višarje in v Zabnice. Odhod je predviden ob 8.03 iz Nabreži-ne in ob 8.33 iz Dola-Palkišča. Udeleženci bodo lahko dopoldne smučali ali obiskali tržnico na Trbižu, kosilo z glasbo bo v gostilni Al Convento na Vi-šarjah, po zaprtju žičnice pa je predviden postanek pod progo. Večerja bo ob 18. uri v Zabnicah, koncert 3 prašičkov pa zatem v pubu Stella d'oro. Odhod iz Zabnic je predviden ob 21.53. Cena: 70 evrov za odrasle, 45 evrov za otroke (do 10. leta) in vključuje avtobusni prevoz, enkratno povratno vožnjo z žičnico, kosilo in večerjo. Info Aljoša 328-4754182, Manuel 3294015568, Kristjan 388-8408834. Divji prašiči na Furlanski cesti Ščetinarji so se sprehodili po cesti Pri Fričih mt Tričlanska divjeprašičja družinica se je včeraj kako minuto po 7. uri pripasla na Furlansko cesto in si zvedavo ogledala območje, ki mu stari Bar-kovljani pravijo Pri Fričih - to je tam, kjer so ob izteku Dipiazzove občinske uprave s sredstvi deželne civilne zaščite na razširjenem ovinku uredili novo parkirišče. Ščetinci so se sredi cestišča sprehodili proti mestu in za nekaj minut upočasnili promet, dokler se niso eden za drugim usmerili proti stranski potki in jo mahnili v barkovljanski breg. Posnetek je prek aplikacije Jaz Reporter poslala bralka MT. Včeraj danes PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 3455207740. odrasle, delavnicam irske harfe z glasbenico Tatjano Donis. Nastopila bo skupina harf Girotondo dArpe nakar bo oder prepuščen glasbi s skupinami The Jesse Janes, Tržačanov Wooden Legs in Bloood or Whiskey ter omenjenim U2 Real Tribute. Vstop v »irsko-keltsko vas« bo brezplačen; dogajanje se bo začelo ob 18. uri, v soboto pa že ob 14. uri. TRST - Danes v TKS Med nebom in zemljo Vera Vardjan na Kavi s knjigo Podjetje TS360, založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska vabijo danes ob 10. uri na kavo s knjigo. V Tržaškem knjižnem središču bo Vera Vardjan predstavila knjigo Med nebom in zemljo, v kateri pripoveduje o svoji izkušnji, potem ko je čudežno preživela udar strele. Dolge mesece okrevanja in ponovno vračanje k življenju opisuje z vidika osebe, ki je v sebi našla neizmerno notranjo moč in z njo premostila to veliko preizkušnjo. AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.3. vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. ŒB Osmice / Čestitke Danes, SREDA, 9. marca 2016 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 18.46. Jutri, ČETRTEK, 10. marca 2016 40 MUČENCEV VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,4 stopinje C, zračni tlak 1007 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 3 km na uro sever, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stopinje C. S Poslovni oglasi DARINKA, prišel je dan ves nasmejan, saj je tvoj rojstni dan. Želimo ti veliko sreče, zdravja, smeha in veselja. Vse najboljše DUFADAMA. U Kino H Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 345-2420325. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139 PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. Turistične kmetije AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The divergent series: Allegiant«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Amore, furti e altri guai«; 18.15, 21.40 »The nightmare«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Fuocoamma-re«; 18.00, 22.00 »Regali da uno sco-nosciuto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.00 »(Ne) Profesionalec; 16.20, 17.20 »Al-vin in veverički: Velika Alvintura«; 19.00 »Ave, Cezar«; 18.30, 21.00 »Bogovi Egipta«; 18.40, 20.10, 21.10 »Deadpool«; 19.15, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 15.30 »Robinson Crusoe«; 16.40 »Robinson Crusoe 3D«; 20.50 »Tumbledown«; 16.30 »Zoolander 2«; 16.50 »Zootropolis«; 15.50, 18.00 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«; 16.15, 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish girl«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00 »Legend«; 20.10 »God's not dead«; 21.20 »Revenant -Redivivo«; 18.10, 22.10 »Lo chiama-vano Jeeg Robot«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00 »Zootropolis«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Attacco al potere 2«; 19.10, 21.35 »Deadpool«; 21.00 »Gods of Egypt«; 16.20, 19.00, 21.40 »Legend«; 16.40 »Pedro - Galletto coraggioso«; 16.35, 21.20 »Perfetti sconosciuti«; 16.30, 19.00, 21.40 »The divergent series - Allegiant«; 16.45, 19.10, 21.35 »Regali da uno sconosciuto«; 18.45 »Tiramisu«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15 »Zootropolis«; 19.50, 22.10 »Legend«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.20 »At-tacco al potere 2«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Room«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Il fi-glio di Saul«. Loterija B. marca 2016 IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmi-co Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Bari B1 1 81 61 11 Cagliari 16 11 44 4B 24 Firence 52 43 59 16 5 Genova B2 21 25 14 31 Milan 15 32 63 36 31 Neapelj 51 B5 4B 35 B0 Palermo 40 23 43 11 2 Rim 12 35 11 30 83 Turin 9 31 14 41 4 Benetke 3 44 66 32 12 Nazionale 51 2B 52 4 B1 Super Enalotto Št. 29 8 27 32 51 52 89 jolly 49 Nagradni sklad 57.681.211,83 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 52.141,86 € 526 dobitnikov s 4 točkami 303,26 € 18.317 dobitnikov s 3 točkami 26,39 € 292.446 dobitnikov z 2 točkama 5,15 € Superstar 24 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 30.326,00 € 89 dobitnikov s 3 točkami 2.639,00 € 1.512 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.304 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.219 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Sreda, 9. marca 2016 9 .J Lekarne Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto ( tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Sette-fontane 39 - 040 390898, Oširek Osop-po 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Roma 16 - 040 364330. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 - 510510 ali 800 -544544, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. JSJ Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. Sant'Anna Imprfíü Trasporta. funíÉrt ñ Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. delMstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). M Izleti GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025. □ Obvestila DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek, v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemena Zalarja, bo danes, 9. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere. KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanje z Giorgiom Sternom o Palestini: danes, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan danes, 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. SPD MAČKOLJE vabi v okviru pobude »Mačkolje - Vas češenj« na strokovno predavanje agronomke Nata-scie Riggi o sajenju in gojenju sadnih dreves, še posebej češnjevih, danes, 9. marca, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B2, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgoni-co.ts. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi na ustvarjalno literarno delavnico s priznano ustvarjalko Vilmo Purič. Srečanje bo v petek, 11. marca, ob 14. uri v prostorih v Ul. Donizetti 3/1. SPDT sklicuje 62. redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. SKD DRAGO BOJAN sporoča, da se v domu Briščiki vršita tečaja zumbe in piloxinga. Za poskusno brezplačno lekcijo in vse ostale info na tel.: 3480633569 (Katja). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Po-povski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v nedeljo, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Zalcu je predviden ob 11.00 s Padrič; v torek, 15. marca, na sedežu na Padričah, ob 20.45 redna pevska vaja. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 na otvoritev pomladne razstave slik Neve Pertot, izdelkov krožka klekljanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter sejma pirhov in ročnih del. Sodeluje OPS Vigred. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it do 17. marca. Info na www.kraskimaraton.si. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. 0 Prireditve ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360 vabijo danes, 9. marca, na Trg Oberdan 7, ob 10. uri na Kavo s knjigo Vere Vardjan »Med nebom in zemljo. Čudežno preživela udar strele«. GLASBENA MATICA, v sodelovanju s TS360, vabi na Oberdankov trg 7, v četrtek, 10. marca, ob 18. uri na pogovor o monografiji Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja. Z odgovornim urednikom Aleksandrom Rojcem se bo pogovarjal Saša Rudolf, sodelovali bodo tudi nekateri izmed avtorjev. SLOVENSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVAZOR vabi na predstavitev medalje skovane v spomin na naše prednike, ki so se v 1. svetovni vojni bojevali v avstrijskem 97. pešpolku. Predstavitev bo v četrtek, 10. marca, ob 17.30 v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italija 13, v Trstu. Na predstavitvi bosta sodelovala avtor raznih knjig o 1. sv. vojni dr. Vasja Kla-vora in vodja numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Andrej Šemrov. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave do 11. marca: 10.00-12.00; v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, 10.00-12.00 ter 14.00-18.00. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Jacobus Gallus -Trst v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu; MePZ Igor Gruden - Nabrežina v nedeljo, 13. marca, ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu; MoPZ Kraški dom - Repentabor. KD IN MLVS ANAKROUSIS prirejata v soboto, 12. marca, v dvorani Kulturnega društva Skala v Gropadi, s pri-četkom ob 20. uri plesni večer posvečen Dnevu žena za vse plesalce in ljubitelje plesa s triom Piccolo Orchestra. Info na tel.: 331-1711096 ali 335-6387134. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 12. marca, ob 18. uri na odprtje razstave Sophie Vinci »Sine-stesia«. Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara. Glasbeni utrinek: gojenci Glasbene matice. SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob Dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 12. marca, ob 20. uri v Bazov-skem domu. SKD LONJER-KATINARA prireja, v sodelovanju z zborom Tončka Čok iz Lonjerja, OŠ Fran Milčinski s Katinare in PO Ricmanje, večer ob Dnevu žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljene! SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 13. marca, na zadnjo predstavo v tej sezoni. Lutkovno-igrano predstavo »Picko in Packo« bo odigralo Gleda-lišce Makarenko. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na ogled komedije v tržaškem narečju »Zio Ciano (El Re de Sidney)«, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. NŠK vabi v torek, 15. marca, ob 18.00 v knjižnico v Ul. S. Francesco 20, na predstavitev zgoščenke Kajuh glasbene skupine Ovce in odprtje fotografske razstave Tanje Zidarič. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. Prispevki V spomin na Poljankino in Mojčino nono, nepozabno umetnico Bogomilo Doljak, daruje družina Paulina -Bellariva 25,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na drago Maro, ob 1. obletnici smrti, darujejo Ingrid, Joži, Matevž in Ambrož 100,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na Marijo Pirc darujeta Tanja in Ivo Gruden z družinama 50,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Bogomilo Klarič Doljak daruje Frančko Briščak z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na teto Tončko darujejo Sonja, Igor in Beti 50,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. Ob 25. obletnici smrti nenadomestljive mame daruje hči Joži 25,00 evrov za rojanski Marijin dom in 25,00 evrov za Narodno in študijsko knjižnico. V spomin na Borisa Renčelja darujejo sestrične in bratranci 120,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice. t Tiho je odšla naša draga mama in nona Cvetka Radovič vd. Petelin Zalostno vest sporočajo sin Sergij, hčerka Lučka, zet Livio in vnukinja Petra Od nje se bomo poslovili v petek, 11. marca, od 8.00 do 9.15 v Ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša v nabrežinski cerkvi ob 10.00 in pokop na domačem pokopališču. Nabrežina, 9. marca 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 9.3.2013 9.3.2016 Stanko Racman Vedno v našem spominu. Tvoja družina 9.3.2012 9.3.2016 V Tatiana Cernivec Vedno v naših srcih in spominu. Mož Igor, sinova Samuel in Bernard Zgonik, 9. marca 2016 Pogrebno podjetje Zimolo 1 0 Sreda, 9. marca 2016 TRŽAŠKA ZGONIK - 24. dobrodelna revija otroških in mladinskih skupin Vsi smo prijatelji Kjer sta energija in radoživost doma Na zgoniškem priložnostnem odru nastopilo rekordnih 19 skupin fotodamj@n več fotografij na www.primorski.eu Iz zgoniškega Športno kulturnega centra so v nedeljo vela otroško-mlado-stna energija in radoživost. Na priložnostnem pomladno, barvito okrašenem odru se je na 24. dobrodelni reviji otroških in mladinskih skupin Vsi smo prijatelji, ki jo prirejata kulturni društvi Vigred iz Šempolaja in Rdeča zvezda iz Saleža, predstavilo rekordnih 19 nastopajočih skupin, ki je pošteno ogrelo občinstvo na tribunah. Kljub velikemu številu nastopajočih pa program nikakor ni bil predolg ali moreč: nastopi so si namreč sledili kot na tekočem traku, brez odvečnega napovedovanja. Vsem je bilo prijetno, tako staršem in prijateljem med publiko kot nastopajočim, ki so z navdušenjem sledili tudi ostalim skupinam, ki so pokazale, čemu se skozi leto posvečajo. Občinstvu so se v nedeljo predstavili otroška in mladinska plesna skupina SKD Rdeča zvezda (mentorica Ambra Ca-delli), člani amaterskega ŠD Shinkai Karate klub (pod vodstvom Ivane Saražin), otroška pevska skupina (vodijo Aljoša Saksi-da, Serena Picco in Marija Pertot) in osnovnošolska glasbena skupina SKD Vigred (vodi Aljoša Saksida), baletni skupini Releve' -SKD Igo Gruden (koreografinja Marjetka Kosovac), otroški vrtec Šempo-laj, tamburaška skupina COŠ Venturini iz Boršta in SKD Prešeren (mentor Aljoša Saksida), skupina frajtonarc SKD Vigred (mentor Matic Stavar), skupina baleta in skupini jazz baleta SKD Prešeren (mentorica in koreografinja Marjetka Kosovac), Zumba kids - AŠKD Kremenjak iz Jamelj (mentorica Greta Lefons), mladinski or- kester Godbenega društva Prosek (vodi Irina Perosa), ansambel To smo mi (mentor Aljoša Saksida), AŠD Cheerdance Millenium - skupina Zajčki (mentorja Jasna Kneipp in Matej Volčič), mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina (mentor Peter Pačnik), otroška in mladinska plesna skupina Vigred (vodi Nicole Rende) ter mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni (vodi Aljoša Saksida). Ob zaključku prijetnega večera so se vsi nastopajoči in občinstvo odpravili ven in kljub nadležnemu dežju tudi letos spustili v nebo pisane balončke s priloženim pismom prijateljstva. Zbrane prispevke so organizatorji tudi letos namenili združenju Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. Saj je cilj pomladnega praznika navsezadnje tudi ta: spoznavanje vrstnikov in sodelovanje z njimi, pa tudi spoštovanje drugih in drugačnih ter spoznavanje pojma solidarnosti. SV. JAKOB - Na Večstopenjski šoli praznik za vse otroke in osebje Počastili dan kulture Najmlajši udeleženci šentjakobske proslave OPČINE - V Bambičevi galeriji odprli razstavo Blagor ženskam v priredbi Sklada Mitja Čuk Prava paša za oči in ušesa Na ogled brušeni kamni Martina Marchesicha, slike Marka Civardija in modne kreacije Tjaše Škapin - Petje skupine Karina - Ogled do petka ter še 19. in 20. marca Od leve Marko Civardi, Tjaša Škapin in Martin Marchesich, v ozadju pevke skupine Karina fotodamj@n V soboto so ob prazniku žena v Bambičevi galeriji na Opčinah odprli razstavo z naslovom Blagor ženskam, ki jo je na pobudo Marka Lupinca priredil Sklad Mitja Čuk, na njej pa sodelujejo trije umetniki. Martin Marchesich, študent višje strokovne šole v Sežani, se predstavlja z brušenimi dragimi in okrasnimi kamni v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita. Kamni so na ogled tudi na fotografijah Marka Civardija, medtem ko je modna oblikovalka Tjaša Škapin iz Kozine prispevala svoje kreacije. Na odprtju so ob govorih predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk in Mihe Jerška pašo za ušesa in oči predstavljale članice Vokalne skupine Karina, ki so zapele oblečene v kreacije Tjaše Škapin. Razstava bo odprta do petka med 10. in 12. uro, 19. in 20. marca pa med 10. in 12. ter med 14. in 18. uro. Zadnji petek v februarju so se v Kettejevi dvorani na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu zbrali otroci obeh sekcij otroškega vrtca Pikija Jakoba s svojimi vzgojiteljicami, učenci in učitelji Osnovne šole Josipa Ribičiča - Karla Široka in učenci ter profesorji Nižje srednje šole Ivana Cankarja, da bi vsi skupaj slovesno obeležili slovenski kulturni praznik. Da bi oplemenitili ta pomemben dan, so v svojo sredo povabili slovensko literarno zgodovinarko in docentko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani prof. Mileno Milevo Blažic, ki pa je tudi babica treh ljubljenih vnukov, ki obiskujejo otroški vrtec oziroma osnovno šolo pri Sv. Jakobu. Proslavo so otvorili otroci otroškega vrtca s svojo himno posvečeno medvedku Pikiju Jakobu, takoj nato pa so vsi šolarji suvereno zapeli slovensko himno pod vodstvom profesorice Vere Creva-tin. V uvodnem nagovoru je ravnatelj Marijan Kravos poudaril pomen praznovanja slovenskega kulturnega praznika za vse nas in tudi za vse tiste otroke, ki slovenščino in slovensko kulturo spoznavajo in se je učijo v šoli. Sledil je osrednji del proslave, ki so ga oblikovali šolarji. Učenci osnovne šole so doživeto recitirali pesmi slovenskih pesnikov, nižješolci pa so uprizorili basen iz slovenske ljudske zakladnic. Sproščenemu nastopu otrok je sledil prisrčen prispevek Milene Mileve Blažic, ki je s svojo tankočutnostjo nagovorila, navdušila in prevzela heterogeno občinstvo. Prešernova proslava se je zaključila z bučnim aplavzom vseh navzočih in z nežnim objemom babice Milene ter vnuka Alexa. (ad) www.primorski.eu1 / KULTURA Sreda, 9. marca 2016 1 1 ssg - Premiera Molierovega Amfitriona v režiji Renate Vidič Ljudje smo tu, da krojimo svet TRST - Amfitrion je komedija dvojnikov, saj pripoveduje zgodbo o bogu Jupitru, ki v zapeljevanju zveste Alkmene prevzame podobo njenega moža Amfitriona. Je zgodba o tem, kako se bog spusti na zemljo in samo iz želje, da bi potešil svojo slo, povzroči družinsko tragedijo. Od časa, ko je francoski gledališki velikan Jean Baptiste Paquelin Molière, napisal Amfi-triona, je minilo skoraj tristo petdeset let, režiserka Renata Vidič pa je prepričana, da se realnost ni bistveno spremenila: kar so nekoč počenjali bogovi, danes počenjajo »oblastniki vseh vrst, direktorji multinacionalk ali gledališč: tisti, ki je na vrhu hierarhične lestvice, potepta onega, ki je spodaj. Slehernik zanje ni relevanten, biti mora le na razpolago za njihovo zabavo.« V ospredju znamenite komedije z grenkim priokusom je tako napetost, ki se (je) poraja(la) med bogovi in človeštvom, plemstvom in ljudstvom ...danes pa na primer predvsem med puhlimi politiki in njihovimi volivci. »Bogovi« obstajajo torej tudi v današnjem svetu, razlika je le v tem, da ne živijo na nebu, temveč na zemlji, pravi Renata Vidič: »vse, kar delajo, delajo v imenu kapitala, slehernik pa je v tej logiki vedno kolateralna škoda in mora zato nastradati«. V novi domači produkciji Slovenskega stalnega gledališča nastopajo vsi igralci tržaškega ansambla; v vlogi Jupitra Primož Forte, Alkmeno igra Maja Blagovič, Amfitriona Romeo Grebenšek. »Glavni lik pa je zame So-zij (igra ga Vladimir Jurc; op. nov.),« pravi režiserka, »slehernik, ki je vedno tepen, saj je upor vsakič zatrt. (...) In čeprav vsi vidimo nepravilnosti, čeprav se vsi zavedamo, da je Jupiter na Režiserka Renata Vidič, ob njej Miša Stanko, Nina Pušlar, Breda Pahor in Matjaž Hmeljak fotodamj@n Zemlji naredil katastrofo, molčimo. Vsak skrbi le zase in si zapira oči pred nepravičnostjo. Ampak svet ustvarjajo ljudje, ne pa bogovi. Ljudje imamo priložnost, da krojimo ta svet.« Zato bo publika na predstavi, ki bo pred-premierno uprizorjena jutri (premier-no pa v petek), sedela med igralci. Ljudje bodo vpeti v odrsko dogajanje, Amfitrion se bo dogajal pred njihovimi očmi ... zato se bodo težko izgovarjali, da niso vedeli, da niso videli ... Ob že omenjenih igralcih igrajo v novi domači produkciji tudi Nikla Petruška Panizon (Noč), Luka Cimprič (Merkur) in Tina Gunzek (Kleanta). Sceno je ustvaril Bine Skrt, kostume pa Andrej Vrhovnik. Dramaturginja je bila Ana Obreza. Za avtorsko glasbo je poskrbel Klemen Bračko, igralci pa se bodo preizkusili tudi v petju. Ponovitve bodo v mali dvorani na sporedu do 30. aprila. Pred vsako ponovitvijo bo dramaturginja Ana Obreza na kratko predstavila produkcijo, gledalci pa bodo lahko vsakič glasovali za nagrado Primorskega dnevnika (ob koncu sezone bo srečni izžrebanec prejel v dar gledališki abonma). V četrtek ob 20. uri bodo v veži tržaškega Kulturnega doma odprli razstavo Harmonia mundi, ki jo prireja Društvo za umetnost Kons. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal njegov predsednik Matjaž Hmeljak, se bo občinstvu SSG tokrat predstavila modna oblikovalka in slikarka Cvetka Hojnik, ki je na ustvarjalno pot sto- pila z obdelavo tekstila, danes pa se izraža preko platen in skoraj konstru-ktivističnih kompozicij. Predsednica SSG Breda Pahor pa je napovedala vrsto zanimivih dogodkov, ki v prihodnjih tednih čakajo abonente in prijatelje našega gledališča. 17. marca bodo prišli na svoj račun ljubitelji plesa: baletni ansambel iz Siene bo predstavil sodobno priredbo sanjave Butterfly. 22. in 23. marca bo na sporedu muzikal Cvetje v jeseni (k ogledu velike glasbene uspešnice sta včeraj povabili tudi pevka Nina Pušlar in producentka Miša Stanko). SSG pa se aktivno vključuje tudi v tržaški niz dogodkov ob 400. obletnici smrti Willia-ma Shakespeara; podrobnosti bodo predstavili v petek. (pd) tks - Jutri ob 17. uri Glasba ob nekdanji meji Bogata monografija o GM TRST - Glasbena matica in Ts360 vabita jutri ob 18. uri v Tržaško knjižno središče na pogovor o monografiji Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Glasba, likovna in besedna umetnost ob slo-vensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja do prihoda fašizma, ki jo je Glasbena matica izdala v lanskem letu. Vsebina knjige izhaja iz mednarodnega simpozija, ki ga je Glasbena matica priredila oktobra 2008 ob 100-letnici svojega delovanja v Narodnem domu v Trstu. Monografijo je uredil prof. Aleksander Rojc, v njej so zbrani prispevki strokovnjakov, ki so na simpoziju obravnavali dogajanja na Tržaškem in v širšem okolju v drugi polovici devetnajstega stoletja do prihoda fašizma. To je obdobje, v katerem je prišlo do ustanovitve in do razvoja Glasbene matice. Z odgovornim urednikom Aleksandrom Rojcem se bo v knjigarni na Trgu Oberdan pogovarjal novinar Saša Rudolf. Prisotni bodo tudi nekateri izmed avtorjev. Predstavljena analiza dogajanj je strokovna in široka, zato je knjiga pomemben prispevek k spoznavanju in razumevanju izseka tukajšnje zgodovine, ne samo v povezavi z Glasbeno matico in s slovenskim ustvarjanjem v naših krajih, temveč glede zgodovine tega prostora nasploh. Obravnava namreč različne umetniške govorice na našem teritoriju iz zornih kotov različnih narodnostnih identitet, kar daje delu izrazit interdisciplinaren pečat. Tisk monografije sta podprli Dežela Furlanija Julijska krajina in Pokrajina Trst, sozaložnik pa je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane. koper - Izbor del mlajših slovenskih fotografov Fotomorgana 6 Kustos razstave, ki bo v galeriji Meduza na ogled do 11. marca, je Denis Volk KOPER - Fotografija je med najbolj uporabljenimi izraznimi mediji, saj nudi zaradi svoje neposrednosti veliko možnosti, zato se tudi med likovnimi ustvarjalci mlajše generacije vse bolj uveljavlja. Kustos Denis Volk spremlja likovni projekt Fotomorgana od leta 2012, da bi približal širši publiki različne tematike in pristope mladih, manj poznanih fotografov iz Slovenije. V galeriji Meduza v Kopru je do 11. marca na ogled fotografska razstava, šesta etapa razčlenjenega razstavnega projekta Fotomorgana 6. V ciklusu razstav, ki so bile doslej z različnimi izbori fotografij na ogled v Trstu, Kopru, Piranu, Ljubljani in Mariboru, sodeluje enajst fotografov. Izhajajo iz raznih študijskih izkušenj, nekaj jih je specifično študiralo fotografijo ali na likovni akademiji, nekateri pa so svoj študij končali na različnih humanističnih fakultetah. Na ogled so tematsko zaokroženi ciklusi novejših posnetkov. Njihovi zelo različni pogledi na stvarni svet imajo izrazito konceptualen značaj, saj gre za vsebinsko zelo specifične tematike, ob katerih se gledalec rad zamisli. Mirta Kokalj se v seriji podob z naslovom Saints poslužuje značilnih kompozicij za verske podobice, na katerih sama sebe ujame v objektiv in izzivalno pooseblja iskanje različnih identitet ženske. Maša Lancner v seriji fotografij Med dvema svetovoma prikazuje prizore s talentirano plesalko, ki se razlikuje zaradi dow-novega sindroma. Presunljivi so krajinski izseki Boštjana Puclja iz serije Zbogom, saj prikazuje specifične samotne kraje v naravi, kamor so se posamezniki zatekli v stiski, da bi si vzeli življenje. Jernej Skrt svojo pozornost posve- ča Hoji po robu, stiku kopnega z morjem vzdolž Jadranske obale. Svoje poglede namenoma predeluje s prekrivanjem, razlikovanjem ostrine, ki metaforično tolmači obenem kot stik vidnega z neotipljivim, idiličnim svetom. Tanja Verlak je v svoj objektiv ujela neobičajne prizore: ciklus fotografij Polnoč v Mumbaju nam pomaga odkrivati tiste podrobnosti, na katere smo pogostoma nepozorni. Špela Volčič se v svojih fotografijah navdihuje po baročnih kompozicijah šopkov rož, sestavlja pa jih Na tokratni razstavi iz niza Fotomorgana sodelujejo Mirta Kokalj, Maša Lancner, Boštjan Pucelj, Jernej Skrt, Tanja Verlak in Špela Volčič iz kitajske serijske proizvodnje. Ciklus Fus-cum subnigrum želi tako opozoriti predvsem na soodvisnost treh dejavnikov: bogastva, umetnosti in minljivosti. Skupinska razstava v Galeriji Meduza v Kopru opozarja na enakovredno umeščenost fotografskega medija in bolj tradicionalnih likovnih izraznih sredstev v sodobno umetnost. A tudi na specifične razlike v izbiri in razvijanju tematike ter posledične tehnične izbire, ki vodijo ustvarjalce v beleženje sosledja posnetkov. Jasna Merku beletrina - Zbirka esejev Teofila Pančica Pripoved o ulicah in času, ki jih več ni LJUBLJANA - Teofil Pančic (1965, Skopje), novinar, pisatelj, kolumnist, je avtor kratkih zgodb z naslovom Aleja Viktorja Bubnja, ki jih je založba Bele-trina izdala v sklopu letošnjega Festivala Fabula. Knjigo je v slovenščino prevedel Tomaž Gerdina, veliko vlogo pri nastanku knjige pa je odigral hrvaški književnik Nenad Rizvanovic, ki je knjigo tudi dejansko »sestavil«. Pančic svojo družbeno in politično angažiranost v novinarstvu, ki jo je začel uspešno graditi v 90. letih kot kolumnist srbskega časopisa Vreme, uspešno dopolnjuje tudi z literarnim pisanjem, ki ga kot sam pravi duhovno izpopolnjuje. Tako kot srbski literat Do-brica Čosic, se je tudi sam rodil v Skopju, a se je otrok očeta oficirja JLA kmalu preselil v Zagreb, točneje v Ulico Aleja Viktorja Bubnja, kjer je preživel večino svoje mladosti in po kateri nosi knjiga tudi ime. Po njegovem odhodu je nova oblast tudi to ulico kot mnoge druge preimenovala, ker je nosila prizvok komunizma ... Leta 1991 se je v skladu s razpadom Jugoslavije preselil v Beograd, kjer si je moral življenje zopet postaviti na noge. Če želimo najti skupni imenovalec kratkih zgodb oziroma esejev, bi jih lahko našli predvsem v natančnem in lu-cidnem analiziranju določenih situacij, ki jih je predvsem sociološko obdelal: ru-ralno življenje v Pirotu in južni Srbiji, preseljevanje določenih struktur prebivalstva iz revnega srbskega juga na bogatejši sever - v večnacionalno Vojvodino, ideološki propad komunizma in začetek vala nacionalizma, kjer so bile največje glasbene zvezde (na primer pe- vec skupine Index) prisiljene iskati novo identiteto, predvsem pa preživeti. Trezno nas pripelje tudi skozi nekatera zgodovinska obdobja, ki jih je sam doživel. Smrt Tita na dan, ko je potekala tekma Crvena Zveza - Hajduk in se država dobesedno ustavila, znameniti 24. september 1987, ko je Slobodan Miloševic s pučem prišel na oblast. Pančic je pri tem na zelo luciden način opisal nestrinjanje z oblastjo (to oporečniško držo je obdržal vse do danes, kar je nekoč plačal celo s fizičnim napadom na avtobusu). Kljub temu, da je sam večkrat izjavil, da ni jugono-stalgik, pa je v njegovem pripovedovanju vendarle začutiti neko melanholijo, zlasti ko opisuje že skoraj pozabljeno kmečko življenje na vasi. Knjigo Aleja Viktorja Bubnja lahko pojmujemo tudi kot posvetilo avtorjevi mladosti in odraščanju. Je pa tudi zgodovinsko izročilo, vredno branja. 1 2 Sreda, 9- marca 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-DOBERDOB - Vpisi za prihodnje šolsko leto V vrtcih bo manj otrok, v osnovnih šolah pa več Osnovne šole - Večstopenjska šola Gorica Šolsko leto 2016-2017 Šolsko leto 2015-2016 1. razred Skupno 1. razred Skupno Oton Župančič - Gorica 28 118 31 111 Fran Erjavec- Štandrež 18 98 18 97 Josip Abram - Pevma 10 49 10 45 Alojz Gradnik - Števerjan 5 36 8 37 Ludvik Zorzut - Bračan 8 41 6 38 Skupno 69 342 73 328 Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2016-2017 Šolsko leto 2015-2016 1. razred Skupno 1. razred Skupno Prežihov Voranc - Doberdob 10 52 13 57 Peter Butkovič Domen - Sovodnje 9 50 7 50 Vrh 5 20 3 17 Romjan 36 156 29 142 Skupno 60 278 52 266 Vrtci - Večstopenjska šola Gorica o -S S Šolsko leto 2016-2017 Šolsko leto 2015-2016 >8 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Ul. Brolo, Gorica - Ringaraja 24 66 20 69 Ul. Fabiani, Gorica - Sonček 11 44 19 56 Štandrež - Pika Nogavička 15 41 13 40 Pevma - Pikapolonica 7 26 10 28 Števerjan - Kekec 4 23 8 24 Bračan - Mavrica 0 6 27 10 28 Skupno 67 227 80 245 Večstopenjska šola Doberdob o Sc >53 S Šolsko leto 2016-2017 Šolsko leto 2015-2016 1. letnik Skupno 1.letnik Skupno Doberdob - Čriček 13 32 7 34 Rupa - Živ žav 9 23 5 21 Romjan - Barčica 28 87 21 96 Sovodnje - Čira čara 3 7 32 9 28 Skupno 60 174 42 179 Elizabeta Kovic Sonja Klanjšček Tudi na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Večstopenjski šoli Doberdob se je pred kratkim zaključil čas vpisovanja. Podatki kažejo, da bo slovenske osnovne šole na Goriškem v prihodnjem šolskem letu obiskovalo višje število učencev kot danes - 620 namesto 594 -, upada pa skupno število otrok v slovenskih vrtcih: v tekočem šolskem letu jih obiskuje 424 malčkov, od septembra dalje predvidoma 401. Potem ko je lani nižje število vpisov v prvi letnik otroških vrtcev zabeležila do-berdobska večstopenjska šola, je letos upad prizadel goriško ravnateljstvo. V tem šolskem letu obiskuje vrtce Večstopenjske šole Gorica 245 otrok (80 jih je v prvem letniku), prihodnje leto jih bo 227 (67 v prvem letniku). »Upad števila vpisov je posledica nižje rodnosti. Tega ne opažamo le mi, ampak tudi italijanske šole na Goriškem. Pojav je verjetno povezan z gospodarsko krizo, ki je v prejšnjih letih močno prizadela tudi naš prostor. Letošnji upad števila vpisov se bo seveda poznal pri številu prvošolčkov čez tri leta. Po drugi strani se skupno število otrok, ki bodo obiskovali vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo Večstopenjske šole Gorica, v prihodnjem šolskem letu ne bo znižalo. Smo dokaj velika šola,« pravi ravnateljica Elizabeta Kovic, po kateri je mogoče na upad števila otrok v vrtcih gledati tudi iz drugega zornega kota: »Didaktično delo bo nekoliko olajšano. V zadnjih letih smo namreč imeli precej natrpane vrtce, zato vzgojitelji niso imeli lahke naloge.« Kaj pa v vrtcih Večstopenjske šole Doberdob? Skupno število otrok se bo v prihodnjem šolskem letu rahlo znižalo (s 179 na 174), prvi letnik pa bo obiskovalo 18 malčkov več kot letos (60 namesto 42). »Po lanskem upadu smo lahko z letošnjim številom vpisov zadovoljni,« pravi ravnatelji- TRŽIČ - Slovenski društvi dali pobudo za poimenovanje ulice Čakajoč na Kosovela Ulico pri bolnišnici bodo poimenovali po pediatrih Vittoriu Fasoli, Luigiju Fogarju in Liviu Fontani V Tržiču naj bi dočakali Ulico Srečka lo. Kosovela, kar že daljši čas sprašujeta slovenski društvi Tržič in Jadro. Sklicujeta se na slovensko prisotnost v mestu in na okoliščino, da je tudi tržiška občina na ozemlju, kjer se izvaja zaščitna zakonodaja, kar je odraz njene naklonjenosti do slovenskega življa. Predlog presoja pristojna občinska komisija, ki pa je že dala zeleno luč za poimenovanje ulice po pediatrih Vittoriu Fasoli, Luigiju Fogarju in Liviu Fontani. Delovali so sredi dvajsetega stoletja. »Spomin nanje je med krajani še živ, zato se nam je zdelo primerno, da se jim poklonimo s poimenovanjem ulice v bližini bolnišnice,« pravi odbornica za toponomastiko Paola Benes. Izbrali so brezimno cesto, ki od bolnišnice vodi do krožišča z Ulico San Po- Vittorio Fasola je bil rojen v Tarantu leta 1925, Konec 60.let je postal primarij pediatričnega oddelka in spremljal je odraščanje ene generacije tržiških otrok. Bil je tudi športni zdravnik, avtor knjige Curarsi con il vino, spodbujevalec kulturnega dviga mesta. Umrl je leta 1993. Luigi Fogar je bil rojen leta 1910 v Tržiču, kjer se je leta 1944 zaposlil v bolnišnici. Leta 1962 je izdal knjigo Come allevare il bambino - Consigli di puericultura e pediatria; umrl je v prometni nesreči leta 1966. Livio Fontana, rojen v Ogleju leta 1928, je bil občinski in šolski zdravnik ter na čelu zdravstvenega okoliša S. Polo pa tudi član likovne galerije Spazzapan in kolumnist tednika Voce Isontina. Umrl je v Tržiču leta 1998. Septembra lani v vrtcu v Bračanu ca Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in nadaljuje: »Čeprav so letošnji podatki dobri, so nekoliko nižji od tistih, ki smo jih beležili pred leti. V doberdobskem vrtcu smo včasih imeli tudi med 15 in 20 novih vpisov, prihodnje leto pa bo malčkov 13. Problem je nižja rodnost, kar nas precej skrbi. Manj vpisov kot nekoč beležimo tudi v Romjanu: ob nizkem številu rojstev jemljemo tu v poštev tudi možnost, da se nekateri starši niso odločili za vpis v naš vrtec zaradi pomanjkanja šolskega prevoza iz drugih občin v Romjan. Podatke moramo še podrobneje preučiti, dejstvo pa je, da je bila nekoč mreža javnih prevozov bolj razvejana.« Obe ravnateljstvi bosta v prihodnjem šolskem letu imeli višje število osnovnošolcev kot letos. Šole goriškega ravnateljstva bo obiskovalo 342 učencev, šole doberd-obskega pa 278. Goriška večstopenjska šola bo imela štiri prvošolčke manj kot v tekočem letu, doberdobska pa osem več. Aleksija Ambrosi DOBERDOB Pritožba zavrnjena, ■ v* • občini je odleglo Županstvo v Doberdobu V Doberdobu je marsikomu - zlasti seveda županu Fabiu Vizintinu - pošteno odleglo. Deželno upravno sodišče je namreč zavrnilo pritožbo, ki bi deželo FJK in občino Doberdob lahko zelo draga stala, saj je odškodninski zahtevek znašal kar 15 milijonov evrov. Zadovoljstvo je upravičeno predvsem pri treh županih, ki so bili na čelu do-berdobske uprave od trenutka, ko se je začelo pravdanje s podjetjem Prevedello. To se je obrnilo na sodišče, ker leta 1989 ni dobilo dovoljenja za izkoriščanje kamnoloma v doberdobski občini. Razsodba Deželnega upravnega sodišča je bila objavljena v ponedeljek ter povzema dolgo, zapleteno in naporno sodno pot zadeve. Leta 1989, ko je župan Doberdoba bil Mario Lavrenčič, je podjetje Prevedello vprašalo dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma, poimenovanega Puia, pri Ferletih. Prošnja je bila naslovljena na deželo, ki je - kot je predvideval postopek - vprašala občino, naj s tem v zvezi izda mnenje, ki je sicer neobvezujo-če. V istem obdobju je občina spremenila regulacijski načrt in na njegovi podlagi izdala negativno mnenje. Dežela je osvojila stališče občine in leta 1990 zavrnila prošnjo podjetja Prevedello, ki pa se s tem ni sprijaznilo. Ubralo je sodno pot, ker da regulacijski načrt ni še bil stopil v veljavo, ko je bila prošnja o izkoriščanju kamnoloma odposlana. Obrnilo se je na upravno sodišče z zahtevo, naj se upravni akti dežele in občine Doberdob razveljavijo. Sodišče je razsodilo podjetju v prid, toda dežela in občina nista privolili v zahtevo podjetja po izkoriščanju kamnoloma in odškodnini. Leta 2011 - ko je županoval Paolo Vizintin - je podjetje Prevedello vložilo pritožbo in zahtevalo odškodnino v znesku skoraj 15 milijonov evrov. Po petih letih je sodišče zavrnilo pritožbo, v kolikor leta 1989 Preve-dello ni še bil lastnik parcel, ki bi mu omogočile izkoriščanje kamnoloma. Odškodninski zahtevek je bil torej neutemeljen. Ulico Srečka Kosovela ima na primer Bazovica na Tržaškem foto kroma GABRJE - Domačin na Katinari Zapeljal je s ceste naravnost v drevo V bolnišnico ga je prepeljal helikopter Domačin iz Gabrij se je z avtom zaletel v drevo, zaradi poškodb so ga s helikopterjem prepeljali na Katinaro. Nesreča se je pripetila včeraj okrog poldne na pokrajinski cesti št. 8 med So-vodnjami in Gabrjami. Po njej se je s svojim Fiatom seicento vozil krajan, 76-le-tni V.T. Po navajanju reševalcev je v ovinku izgubil nadzor nad avtom, zapeljal s ceste in se silovito zaletel v drevo. Kljub udarcem in šoku ni izgubil zavesti, a so ga morali iz poškodovanega vozila potegniti gasilci. Bolečine je občutil zlasti v nogah in rokah. Zaradi dinamike nezgode so ga s helikopterjem službe 118 preventivno prepeljali na Katinaro. / GORIŠKA Sreda, 9. marca 2016 13 GORICA - Potekala bi v skladišču društva Mame Zabavo v Stražcah preprečili zaradi mamil in varnosti Poslopje društva Maine v Stražcah Mamila, ki so jih našli v njegovem stanovanju, je nameraval po vsej verjetnosti prodati ravno v Stražcah. Zato so goriški policisti aretirali 24-letnega J.I.V., ki se bo moral pred sodnikom zagovarjati zaradi posedovanja prepovedanih drog z namenom razpečevanja. Mladi Tržičan je bil organizator rave zabave, ki bi morala minulo soboto potekati v nekdanjem skladišču ob umetnem kanalu v Stražcah, a so jo organi pregona preprečili. Kot je Primorski dnevnik že poročal včeraj, so pri preiskavi sodelovali policisti oddelka Digos, policisti goriškega mobilnega oddelka in njihovi tržiški kolegi; preiskovalno dejavnost je koordiniralo goriško tožilstvo. »Med nadziranjem spletnih socialnih omrežij, ki ga izvajamo v okviru protiterorističnih in drugih dejavnosti, smo naleteli na informacijo, da bo 5. marca Gorica gostila dogodek Family party reloaded. Promovirali so ga na Facebooku. Kmalu smo ugotovili, kdo je bil organizator in kje bi morala zabava potekati,« pravi namestnik kvestorja Luigi Di Ru-scio. Prizorišče 12-ur trajajoče plesne prireditve bi moralo biti nekdanje skladišče nedaleč od »pašerele«, ki ga upravlja društvo Maine. »Prostori so namenjeni društvenim dejavnostim, v njem člani prirejajo tudi zasebne praznike. V trenutku, ko dogodek pro-moviraš na Facebooku, pa se ga lahko udeleži vsakdo. Na družabnem omrežju je zani- manje za rave party izrazilo 700 mladih, med 300 in 400 pa jih je potrdilo udeležbo: to ni več zasebna zabava. Tako množičnih dogodkov ni mogoče prirejati v navadnem skladišču,« poudarja Di Ruscio, po katerem preverjajo, ali je objekt v Stražcah v skladu z varnostno zakonodajo in če društvo pri svojem delovanju spoštuje predpise. Po besedah vodje oddelka Digos Di Giovannija so policisti po objavah na Facebooku zlahka razumeli, da gre za rave zabavo. »To je bilo razvidno iz tipologije glasbe in komentarjev,« pravi Di Giovanni, po katerem je za te plese žal značilno tudi množično uživanje alkohola in sintetičnih drog, zlasti t.i. MDMA, ki je psihoakti-vna droga iz družine amfetaminov in je ena izmed sestavin ekstazija. »Tako upraviteljem objekta v Stražcah kot organizatorju smo prepovedali organizacijo dogodka. Mladenič je zato sklenil, da rave zabavo priredi v Marg-heri, kar pa mu ni uspelo, saj smo obvestili tamkajšnjo kvesturo. Nato smo preiskali njegovo stanovanje v Tržiču: v njem smo našli 21 gr MDMA, 1 gr kokaina in 1,5 gr opija,« navaja Di Giovanni. Mladenič je po vsej verjetnosti nameraval prodajati mamila na zabavi v Stražcah. »Amfetamini in podobne snovi zmanjšujejo utrujenost, zato so jih uporabljali že med prvo svetovno vojno, imajo pa lahko tudi zelo hude učinke, zlasti skupaj z alkoholom in drugimi mamili,« svari zdravnik Andrea Campanile. (ale) TRŽIČ - V okolici višjih srednjih šol Šestim mladim zasegli deset gramov mamila Nemškemu ovčarju tudi spretno skrita mamila zelo težko uidejo Pokrajinsko poveljstvo finančne straže nadaljuje svojo bitko proti mamilom. V zadnjih dneh so se finančni stražniki osredotočili predvsem na območje Tržiča, kjer so nadzor opravljali zlasti v krajih, ki se pogosteje srečujejo mladi. Ob trgih in parkih so nadzor izvajali tudi v okolici nekaterih višjih srednjih šol. V tem okviru so kontrolirali 50 mladeničev in deklet, pri šestih - najstarejši je star 22 let - so opravili osebno preiskavo: izkazalo se je, da so v spodnjicah in drugod skrivali manjše količine marihuane in hašiša, ki so bile namenjene zasebni rabi. Skupno so finančni stražniki šestim mladim zasegli deset gramov omenjenih prepovedanih drog. Pri preiskovalni dejavnosti je finančnim stražnikom pomagal tudi Vapes, petletni nemški ovčar, ki mu tudi spretno skrita mamila zelo težko uidejo, (ale) Pri preiskaVah je pomagal tudi Vapes TRŽIČ - A2A »Župani, zahtevajte dodatne raziskave« Odbor občanov San Valentino Cittadini per la salute, ki so ga ustanovili po objavi novice o podaljšanju okoljskega dovoljenja tržiški termoelektrarni A2A do leta 2025, so pisali vsem županom mestnega okrožja in ostalih občin, ki so bile vključene v epidemiološko raziskavo Dežele Furlanije - Julijske krajine. Župane Tržiča, Ronk, Štarancana, Škocjana, Špetra ob Soči, Zagraja, Sovodenj, Doberdoba, Turjaka, Foljana-Redipulje, Gradeža, Fiumicella, ogleja in Devina-Nabrežine pozivajo, naj se zavzamejo za zaščito zdravja svojih občanov in od pristojnih ustanov zahtevajo bolj poglobljene raziskave. Člani odbora se sklicujejo na študijo o zračnem onesnaževanju in rakastih obolenjih med leti 1995 in 2009, ki sta jo izvedli dežela Furlanija - Julijska krajina in deželna okoljska agencija ARPA FJK. »Termoelektrarna ne onesnažuje le Tržiča, ampak bistveno širše območje. v študijo je vključenih štirinajst občin,« pravijo predstavniki odbora, po katerih je novost omenjene študije geografska obravnava rakastih obolenj. Območje, kjer so izvedli študijo, so razdelili na 400-metrske četverokotnike, pri predstavitvi raziskave pa po besedah odbora San Valentino Cittadini per la salute ni bilo pojasnjeno, koliko primerov raka so zabeležili v vsakem četverokot-niku. Odbor zato poziva župane, naj to informacijo zahtevajo od deželne uprave in agencije ARPA. Člani odbora dalje opozarjajo, da v zgornjem Posočju ločniška merilna naprava, ki danes ne deluje več, beležila visoke koncentracije strupenih prašnih delcev in dušikovih oksidov, kar se je dogajalo tudi v nekaterih predelih pokrajin Videm in Pordenon, kljub temu pa je število primerov raka mehurja nižje kot v Laškem. »To pomeni, da sami dušikovi oksidi in prašni delci niso dovolj: raziskave morajo upoštevati tudi druge vrste snovi, kot so težke kovine, ki nastajajo pri izgorevanju premoga,« pravijo predstavniki odbora in vabijo župane, naj od deželne uprave in agencije ARPA zahtevajo, da izvedeta tudi tovrstno študijo. RONKE - Pritožba O lekarni odloča upravno sodišče Občina je predvidela odprtje dveh novih lekarn Odprtje tretje lekarne na ozemlju občine Ronke je povezano z izidom pritožbe, ki jo je na Deželno upravno sodišče vložil Fabio Canali, lastnik lekarne Alla Stazione na Drevoredu Garibaldi. Sicer ni se pritožil zoper odprtje nove lekarne, temveč zoper lokacijo. »Romjan in Selce so si zelo blizu, so pa druga območja v občini, na primer San Vito in So-leschiano, kjer poteka nova urbanizacija in kjer so brez lekarne,« opozarja Canali. Zgodba o tretji ronški lekarni traja že kar nekaj let. Aprila 2012 je odbor župana Roberta Fontanota odobril sklep, ki je predvidel odprtje dveh novih lekarn v občini, eno od dveh v okviru ron-škega letališča. Županov odbor je tudi predlagal, da se tretja lekarna odpre v Ulici San Lorenzo v Selcah. O tem, ali jo bodo tam odprli, odloča Deželno upravno sodišče, ki se mora izreči o pritožbi. Lekarni že stojita v Ulici Roma, v središču Ronk, in na Drevoredu Garibaldi v Romjanu. Odprtja četrte lekarne - na letališču - pa ni še videti na obzorju. NOVA GORICA - Zgodnje odkrivanje raka Presejalni programi rešujejo življenja, poziv je namenjen ženskam in moškim Letošnji teden boja proti raku poteka pod geslom Udeležujte se organiziranih presejalnih programov Zora, Dora in Svit. Razveseljivo je, da je na Novogoriškem največji odziv med prebivalci glede programov Zora in Svit v primerjavi z ostalimi regijami v državi, medtem ko naj bi program Dora dočakali v kratkem. V šempetrski bolnišnici so na izvajanje programa kadrovsko že pripravljeni. Tudi novogoriško društvo ko-RAK.si poziva ljudi, da se odzovejo na vabila teh programov. Zdravljenje večine rakov je namreč uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. »S presejalnimi programi lahko odkrivamo raka ali predrakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni,« poudarja Marko Vudrag, predsednik omenjenega društva in predstojnik novogoriškega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji se izvajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka, ki jih je že leta 2003 priporočil Svet Evropske zveze: Zora - zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora - zgodnje odkrivanje raka dojk ter Svit - zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki. Zato strokovnjaki v tem tednu pozivajo ljudi k sodelovanju v teh programih, saj rezultati kažejo na lepe uspehe. SLOVENIJA Lani za rakom na novo zbolelo okrog 14.600 ljudi V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javno-zdravstveni problem. Po ocenah Registra raka Republike Slovenije je v lanskem letu na slovenskem ozemlju za rakom na novo zbolelo že okrog 14.600 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših rakov: to so kožni rak ter rak debelega črevesa in danke, prostate, dojke in pljuč. Pri programu Zora, na primer, je bila v letu 2014 zabeležena najmanjša incidenca raka materničnega vratu v zadnjih 60 letih: zbolelo je 105 žensk, skoraj polovico žensk manj kot leta 2003, ko je bil program uveden in je zbolelo 211 žensk. Programa se v zadnjih letih na državni ravni udeležuje nekaj več kot 70% žensk, starih 20-64 let. Razveseljiv je podatek, da je Goriška zdravstvena regija z 78,5% na prvem mestu po številu pregledanih žensk v okviru programa. Novi strateški načrt predvideva širitev programa Dora na območje celotne Slovenije do leta 2018. Vudrag napoveduje, da bo kmalu končno na voljo tudi v novogoriški zdravstveni regiji. »Od leta 2012 je obolevnost za rakom dojk na Goriškem znotraj slovenskega povprečja ali nekoliko manj: v Sloveniji bo ena od 13 žensk do 74. leta zbolela za rakom dojk, na Goriškem bo ena od 15 žensk do 74. leta zbolela za rakom dojk. Sicer pa je rak dojk je na prvem mestu po pojavnosti med ženskami v Sloveniji,« razlaga Vudrag. Program Svit izvaja že četrti dvoletni presejal-ni krog. V tem času je odkritih že skoraj 1.900 rakov na debelem črevesu in danki ter več kot 15.000 pred-rakavih sprememb, ki so bile tudi odstranjene. V okviru Svita odkriti raki so v večini, in sicer v več kot 70 odstotkih odkriti v zgodnji fazi, ko onkološko zdravljenje še ni potrebno. »Breme raka debelega črevesa in danke je sicer večje pri moških, ki pa se žal v program slabše odzivajo kot ženske. Ker je to zaenkrat edini organiziran presejalni program, namenjen tudi moškim, zato prav moški populaciji polagamo na srce - odzovite se na vabilo!« poziva Vudrag. Tudi glede odzivnosti pri programu Svit je Goriška zdravstvena regija na prvem mestu. (km) 14 2 4 Torek' 8. marca 2016 GORIŠKA / GORICA - Soglasna zahteva občinskega sveta, danes na potezi Gherghetta »Gorica naj bo lastnica Pokrajinskih muzejev« Pokrajinski muzeji so poenotili večino in opozicijo. Goriški občinski svet je namreč v ponedeljek soglasno sprejel resolucijo, s katero izraža zahtevo, da zaklad goriških Pokrajinskih muzejev »podeduje« Občina Gorica. Pri pripravi dokumenta, ki so ga izglasovali po daljši razpravi, so sodelovale vse svetniške skupine desne in leve sredine, in sicer Popolo di Gorizia, Severna liga, UDC, Forza Italia, Upokojenci, Per Gorizia, Gibanje 5 zvezd, Demokratska stranka, Slovenska skupnost, Italija vrednot, LES, Federacija levice, Gorizia e tua, Fratelli d'Italia in Fuori l'Italia dall'Euro. Resolucijo bodo naslovili na Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, rimsko vlado in vrsto predstavnikov drugih ustanov. Resolucija se sklicuje na sklep, ki ga je v prejšnjih tednih sprejel goriški občinski odbor. Občinski svet poverja županu nalogo, naj se še naprej zavzema, da bo goriška občina prevzela lastništvo nad premičnim premoženjem muzejev, ki je trenutno last pokrajine. »Zgodovinsko, umetniško, etnografsko, arheološko, knjižno, fotografsko in arhivsko bogastvo Pokrajinskih muzejev je namreč kulturni in umetniški izraz tisočletne zgodovine me- »Premoženje Pokrajinskih muzejev je izraz tisočletne zgodovine mesta Gorica in njenih identitet,«je zapisano v izglasovani resoluciji sta Gorica ter njenih etničnih in jezikovnih identitet,« piše v resoluciji, ki obravnava tudi vprašanje upravljanja premoženja. Občina Gorica, piše v dokumentu, želi neposredno upravljati premično muzejsko premoženje (njegova vrednost presega 94 milijonov evrov), kljub temu pa ne izključuje možnosti, da bi ga upravljala skupaj z drugimi ustanovami. Občina zato odločno zahteva od deželne uprave, naj spremeni osnutek zakona o ustanovi ERPAC in s tem omogoči goriški skupnosti, da ostane lastnik premičnega premoženja muzejev in presodi o »možni določitvi subjekta, ki bi skrbel za njegovo upravljanje«. Goriški občinski svet v resoluciji izraža željo, da bi prišlo do uresničitve »srednjeevropskega čezmejnega muzeja«, ki bi ga upravljali tudi s pomočjo evropskih sredstev in ki bi omogočil gradnjo skupnega zgodovinskega spomina vseh narodov, ki so doživeli prvo svetovno vojno. NOVA GORICA Svet še ni popoln Prva sestava Sveta nevladnih organizacij (NVO) v severnoprimorski regiji je v začetku leta zaključila svoj mandat. Včeraj so se v Novi Gorici predstavili novi člani sveta; ker sestava ni popolna, bodo še ta mesec objavili razpis za manjkajoče člane. Novi svet želi nadaljevati delo iz prejšnjega mandata in vplivati na lokalne politike, ki zadevajo financiranje nevladnega sektorja. »Prizadevali si bomo doseči 80-odstotno financiranje programov društev s strani lokalnih skupnosti, tako da bo delež sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti primerljiv z deležem iz evropskih programov. Med pomembnejšimi področji delovanja sveta NVO bo tudi izboljšanje vključevanja javnosti v oblikovanje lokalnih politik,« pravi predsednica sveta Iva Devetak. GLASŽENSKE Ali socialna omrežja res združujejo? Goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice tudi letos razpisuje dvojezični literarni natečaj Glas ženske, ki bo tokrat posvečen sodobnim sredstvom komunikacije. Socialna omrežja povezujejo ali ločujejo ljudi? bo tema, o kateri se bodo lahko razpisale dijakinje višjih srednjih šol goriške pokrajine in njihove vrtnice srednjih šol Severne Primorske (sekcija A) ter ženske, starejše od 30 let (sekcija B). Udeležba je brezplačna. Prispevki v prozi, ki še niso objavljeni ali v tisku, morajo biti pisani na stroj ali računalnik. Obsegati smejo največ 4 strani. Prispevke morajo udeleženke do 2. maja poslati na novogoriški Oddelek za družbene dejavnosti ali na urad za protokol pokrajine Gorica. (ale) Na grajskem sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici bumbaca Trčil v prometne znake Na pokrajinski cesti št. 15 v občini Doberdob se je včeraj zjutraj zgodila prometna nesreča. Okrog 7.50 se je 20-le-tni A.L. iz Ronk z avtomobilom Mazda mx peljal v smeri proti Doberdobu, po ovinku pa je izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste. Trčil je v tri prometne znake, sam pa se ni poškodoval. Okoliščine nesreče preučuje goriška prometna policija. Šušmelj in baron Winkler Jutri ob 10. uri bo v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku gost srečanja ob kavi Jože Šušmelj, avtor knjige »Andrej baron Winkler 1825-1916«. V pogovoru s Petro Kolenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica bo orisal lik barona Winklerja, enega najpomembnejših političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja. S to knjigo je avtor ovrednotil ter iztrgal iz pozabe Winklerjevo pomembno delo in njegove zasluge kot krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v gori-ško-gradiškem deželnem zboru in poslanec v državnem zboru na Dunaju, predsednik dežele Kranjske v prid slovenskemu narodu predvsem pri uveljavitvi ter uporabi slovenskega jezika v šolstvu in v uradniškem poslovanju. Biolab v oddaji »Fuori TG« Oddaja »Fuori TG«, ki jo predvajajo vsak delovnik na državni televizijski mreži Rai 3, bo danes ob 12.25 posvečena biološki prehrani. Gost oddaje bo goriški podjetnik Massimo Santinelli, ustanovitelj podjetja Biolab, ki proizvaja vegetarijansko hrano. Občinski svet ocenjuje, da mora imeti goriški prostor strateško vlogo pri upravljanju muzejskega premoženja; tudi v primeru, ko bi upravljanje zaupali drugi ustanovi, bi Gorica morala ohraniti vlogo, ki je sorazmerna z vrednostjo premoženja. To vlogo bi Gorici moral priznavati sam statut omenjenega subjekta. Ne nazadnje občinski svet zahteva, naj se Gorici prizna vlogo kulturnega središča, ki mora upoštevati njeno zgodovino ter navzočnost pomembnih muzejskih objektov: le-te je treba ovrednotiti z obstoječim javnim, zasebnim in cerkvenim umetniškim premoženjem, piše v resoluciji. »Občinski svet je premostil politične delitve in soglasno izrazil željo mesta,« je bil zadovoljen župan Ettore Romoli, po katerem mora biti Gorica lastnica in upraviteljica premoženja Pokrajinskih muzejev. Nekoliko drugače na to vprašanje gleda pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, po katerem bi moral lastništvo muzejev podedovati celoten goriški prostor. O tem je tekla beseda prejšnji teden v Rimu, kjer sta se deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in Gherghet-ta sestala s funkcionarjem ministrstva za kulturo. Rešitev, o kateri so se dogovorili, bo Gherghetta predstavil danes popoldne na zasedanju pokrajinske komisije za kulturo. (ale) FOLJAN-REDIPULJA - V pritličju nekdanjega občinskega sedeža Nova ambulanta Ne bodo le nudili osnovnih storitev, temveč se bo izvajala koordinacija vseh skrbstvenih dejavnosti Župan nagovarja udeležence odprtja Občina Foljan-Redipulja je dobila nov zdravstveni pol. Včeraj so namreč predali namenu novo zdravniško-bolni-čarsko ambulanto, ki so jo uredili v pritličju nekdanjega občinskega sedeža. Pridobitev, na katero so v kraju vneto čakali, je omogočilo sodelovanje med občinsko upravo, zdravstvenim podjetjem, zdravstvenim okolišem za spodnje Posočje, bolničarsko službo na domu ter družinskima zdravnikoma iz Foljana Francesco Medeot in Enniom Governom, ki sta si naložila večji del stroškov za preureditev prostorov. Množica krajanov se je včeraj strnila okrog župana Antonia Calligarisa, ki je prišel svečano odpirat novi zdravstveni pol, o katerem je dejal, da bodo občani dobili v njem primerno zdravstveno oskrbo. Poudarjeno je tudi bilo, da tam ne bodo le nudili osnovnih bolničarskih in zdravstvenih storitev, temveč se bo iz- vajala koordinacija vseh skrbstvenih dejavnosti, namenjenih domačinom. V lanskem letu so na starem sedežu v Ulici Cau de Mezo zagotovili odprtje ambulante 93 dni, sprejeli so 1.213 oseb in nudili 3.945 storitev, osemnajst pregledov pa so opravili na domu. »Naše delo poteka v navezi z javnimi ustanovami in združenji prostovoljnega dela. Ne gre pa izključno za zdravstvene storitve,« so še naglasili ob odprtju. Zdravstveni pol, ki ga je včeraj blagoslovil župnik Duilio Nardin, bo odprt ob torkih in četrtkih med 8. in 12. uro -za odvzeme krvi med 8. in 9 uro -, med 12. in 14. uro pa bo dežurni bolničar zagotavljal oskrbo na terenu. Skrbel bo tudi za zdravstveno vzgojo in nudil informacije na primer o storitvah zdravstvenega podjetja, sodeloval bo pri projektih za promocijo zdravja in si prizadeval za čim bolj kakovostno oskrbo. RENČE - Goriške opekarne zmanjšujejo izgubo Od začetka leta nova lastnika, ki verjameta v prihodnost podjetja V začetku letošnjega leta so Goriške opekarne, kjer je zaposlenih 56 ljudi, dobile nova solastnika. Dobrih 70 odstotkov podjetja sta odkupila dolgoletni direktor Goriških opekarn Jožef Stibilj in glavni komercialist Vianej Višnjevec. Delnice Goriških opekarn so prodajali Slovenski državni holding (SDH) in Družba za svetovanje in upravljanje (D.S.U.) ter Zavarovalnica Triglav in Triglav Skladi. Kljub krizi v gradbeništvu podjetje uspeva zmanjševati izgubo iz preteklih let. Goriške opekarne okrog 60 let nadaljujejo tradicijo opekarstva na območju spodnje Vipavske doline, ki je bilo razvito že v rimskih časih. Z željo, da bi dejavnost ohranili in razvijali, se je dolgoletni direktor s po- slovnim partnerjem odločil za odkup delnic podjetja. »Surovine je dovolj, podjetje ima vse pogoje za nadaljnje poslovanje. Kljub krizi se nismo odločili za strategijo zapiranja in krčenja svoje dejavnosti, ravno obratno. Širimo tako dejavnost kot tudi produkte, v okviru omejenih možnosti seveda. V tem času smo razvili nekaj dodatnih izdelkov, kar nam bistveno izboljšuje tržno pozicijo. Začeli smo se ukvarjati tudi z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot so gradbeni odpadki, vse z namenom izboljšanja poslovanja ...,« pravi direktor, ki je z obsegom poslovanja v lanskem letu zadovoljen. »Prodaja je bila na nivoju leta 2014, vendar smo z ustreznimi ukrepi, predvsem na stroških, bistveno izboljšali rezultat. Ta sicer še ne bo pozitiven, bo pa bi- stveno boljši kot leta 2014. V lanskem letos mo dosegli za približno 6,5 milijona evrov prihodkov. Optimisti smo tudi za naprej. Računamo, da se bo v letošnjem letu poslovanje še naprej izboljševalo,« je prepričan direktor, ki meni, da se bo gradbeništvo, ki je še vedno v hudi krizi, postopoma začelo vendarle krepiti, kar bo pomenilo priložnost tudi za podjetja, ki proizvajajo gradbeni material. Stibilj verjame v perspektivo podjetja. Že letos imajo v Goriških opekarnah v načrtu večjo investicijo: gre za rekonstrukcijo linije predelave z nabavo novega valjčnega mlina. Na tujih trgih prodajo okoli 40 odstotkov proizvodov. »Uspešno prodajamo predvsem strešno kritino, ki je arhitekturno prilagojena predvsem za sredozemski prostor, Direktor Jožef Stibilj foto km. in sicer na Hrvaško in ostale države bivše Jugoslavije, zelo dobro tudi na italijanski trg. Iščemo tudi nove trge, predvsem v tem sredozemskem bazenu. Zidno opeko prodajamo pa predvsem na Hrvaškem. Naš glavni trg ostaja domači trg, kjer pa je konkurenca tako domačih kot tujih ponudnikov zelo velika,« zaključuje Stibilj. (km) / GORIŠKA Sreda, 9. marca 2016 15 GORICA - Komigo Rudi Bučar, Istrabend Luca Brumat Jutri ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu glasbeni dogodek z udeležbo istrskega kantavtorja Rudija Bučarja in skupine Istrabend. »Showman« iz Izole se je v Gorici prvič predstavil na samostojnem nastopu leta 2009. Sledili so Bučarjevi nastopi na 33. obletnici Kulturnega doma (2014), v okviru oddaje Prizma optimizma z Big Bandom RTV Slovenija in v Sovodnjah na letošnji prireditvi Voščila v glasbi, ki jo redno prireja tamkajšnja občinska uprava. Vedno je za sabo pustil sled ter nadvse pozitivno vzdušje in prepričani smo, da bo tudi tokrat tako. Posebej zato, ker bo na jutrišnjem koncertu v Gorici nastopil z vokalno skupino »naših pup« oz., kot jih sam simpatično naziva, »frčafel«, ki so bile, pod strokovno taktirko Jane Drasič, izbrane med pevkami KD Danica z Vrha in zbora Rupa-Peč. Frčafele so v teh dneh na Vrhu imele več javnih preizkusnih nastopov s slovenskim kantavtorjem. Koncerta Rudija Bučarja torej ne gre zamuditi, saj se nam predstavlja kot večplastni spektakel, v katerega so aktivno vključeni razni glasbeni dejavniki in mladi pevski upi Goriške. V skladu z vizijo festivalov Komigo in Across the Border bo nastopil tudi Luca Brumat, mladi in perspektivni pevec, ki ga na odru Kulturnega doma še nismo videli. Tudi on je doma z Vrha, kjer je svoje pevsko potovanje začel v domačem otroškem pevskem zboru. Svojo ljubezen do petja je nato gojil pod okriljem Marje Feining, nato pa pevke in pedagoginje Andrejke Možina. Z njo je svoje znanje pilil in dosegel prve uspehe na javnih pevskih natečajih, npr. na tekmovanju Prvi glas Primorske. Zatem je pevsko avanturo nadaljeval pod vodstvom prof. Carla Urizia. Lani je nastopil na raznih avdicijah (X Faktor, Video Festival Live) in na tekmovanju Tour Music Fest. Jutri ga bo spremljala mojstrica Martina Gereon, v uvodni Bru-matovi točki pa bo sodelovala tudi Nika Bagon s plesno šolo Dance Sport Connecting. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. to, 12. marca, ob 20.30 »Trieste/New York Andata & Ritorno«, poklon tržaškemu humoristu Angelu Cecc-helinu, nastopa Alessio Colautti ob spremljavi skupine Trieste's Swing band; predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 11. marca, ob 20.45 koncert violinista Štefana Milenkovica in Mitteleuropa Orchestramagic. Komedijo »Non ti pago«, ki je bila napovedana za 8. april, so preložili na sredo, 11. maja, ob 20.45. Za izvenabonmajski nastop Vit-toria Sgarbija o baročnem slikarju Ca-ravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku predprodaja vstopnic. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«. Napovedani intermezzo »La serva padrona« odpade zaradi bolezni. Za nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž ali po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v soboto, 12. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 13. marca, ob 17.30 »La danza e viva: Viva la danza!«, prikaz delovanja deželnih plesnih šol; informacije po tel. 0481-532317, info@ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 10. marca, ob 20.45 koncert vokalnega ensambla Odhe-caton; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 9. marca, ob 20. uri (javna generalka) in v petek, 11. marca, ob 20. uri »Draga Jelena Sergejevna« (Ljudmila Razu-movska). V četrtek, 10. marca, ob 20. uri »Kje sem ostala« (Nina Šorak in Urša Adamič, nastopa KUD Transformator), po predstavi bo pogovor s strokovnjakom Vidom V. Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in ustvarjalci predstave; informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. MA Kino fí Razstave ~M Koncerti koncert komornih skupin akademije Nova; vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. GRAJSKE HARMONIJE na Gradu Kromberk pri Novi Gorici: v četrtek, 10. marca, ob 20. uri Mozartovi kvarteti za flavto in godalni trio (Matej Grahek - flavta, Miran Kolbl - violina, Maja Rome - viola, Petra Gačnik Greblo - violončelo); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010. PRIMORSKA POJE 2016: v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MePZ F.B. Sedej - Štever-jan, MePZ Planinska Roža - Kobarid, ŽVS Korala - Koper, MePZ A.M. Slomšek - Zagreb, Duhovna Sekcija, DVS Bodeča Neža - Vrh , MeCPZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ Jacobus Gallus - Trst. V nedelja, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo ZePZ Pristan Univerze 3. življenjsko obdobje - Koper, MoVOS Zgun - Šmihel, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Fantje izpod grmade - Devin, MePZ Slavec - Solkan, Košanski oktet - Košana, MePZ Hrast - Doberdob, CMePZ Zvon - Ilirska Bistrica. DAN ŽENA V GLASBI v soboto, 12. marca, ob 20.30 v gostilni Turri v Štandrežu prirejata kulturno društvo Oton Zupančič iz Štandreža in kulturna zadruga Maja iz Gorice. Nastopila bo irska pevka Clare Rose; vstop prost, informacije v gostilni Tur-ri«, tel. 0481-21856. V NOVI GORICI v športni dvorani OŠ Milojka Štrukelj, Delpinova ul. 7, v soboto, 12. marca, ob 18. uri glasbeni spektakel »Mamma mia!« (društvo Prospot iz Radovljice, v sodelovanju s KD Nova Gorica). Predprodaja vstopnic na bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji ali na www.eventim.si. H Šolske vesti SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 20.00 - 22.00 »Suffragette«. Dvorana 2: 17.40 »Suffragette«. Dvorana 3: 17.50 - 22.00 »Fuocoam-mare«; 19.50 »Il caso Spotlight«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 19.50 - 22.10 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »At-tacco al potere 2«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il fi-glio di Saul«. M Izleti V KANALU: v galeriji Keramost v Kidričevi ulici bo v četrtek, 10. marca, ob 19. uri odprtje razstave Lijane Ju-rečič in Nade Likar Lazovski; odprta bo ob četrtkih 17.00-19.00. Prirejata Klub keramikov Kanal in PD Soča. V GORICI: v galeriji La Bottega v Ul. Nizza 4 bo v soboto, 12. marca, ob 18. uri odprtje razstave Lorisa Agosta; na ogled bo do 31. marca od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. ~M Gledališče 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v sobo- V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: danes, 9. marca, ob 21. uri Giorgio Pacorig Quartet; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 10. marca, ob 20. uri zaključni korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal-kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. □ Obvestila 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru stoletnice 1. svetovne vojne bo v nedeljo, 10. aprila. Start iz centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro, pohod, dolg 10 km, ne bo voden, proga bo označena, na progi bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivostmi iz prve svetovne vojne; pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, ko bodo izročili bone za degustacijo in topel obrok ob zaključku pohoda v centru Danica; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@po-hod.it, informacije www.pohod.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dne-vno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: Trstelj nad Vipavsko dolino v nedeljo, 13. marca, z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v torek, 15. marca, socialna delavka odsotna. POHODNIŠKE SKUPINE se srečujejo za enourne pohode, ki jih bodo do konca maja vodili profesorji telesne vzgoje ter strokovnjaki na kulturnem, zgodovinskem ali okoljskem področju: v Gorici (ob ponedeljkih in sredah ob 9. uri v ljudskem parku), Gradišču (ob torkih in petkih ob 9. uri v parku pri krožišču), Gradežu (ob sredah in petkih ob 9.30 na Trgu Biagio Marin), Ronkah (ob torkih in petkih ob 10.30 pri občinski knjižnici), Tržiču (ob torkih in petkih ob 9. uri v Ul. S. Ambro-gio) ter Krminu (ob sredah in sobotah, ob 9. uri v parku miru v Ul. Gorizia). Vpisnina 10 evrov (zavarovalna izkaznica UISP); informacije po tel. 0481545150, int. 114, 0481-535204, www.sport-provgo.it. ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z drama-tičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, info@zskd.eu, www.zskd.eu. 0 Prireditve DAN MATERNEGA JEZIKA bodo počastili danes, 9. marca, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Otroški pevski zbor Veseljaki, župnijski svet in družina Romana Gergoleta so povabili Gledališče na vrvici iz Nove Gorice z gledališko priredbo pravljice o Janku in Metki (režija Emil Aberšek). Častna gostja bo direktorica Urada Unesco Republike Slovenije Marjutka Hafner. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE (Gradnikove brigade 33) v Novi Gorici prireja predavanje Aleksandre Pavšič (Pokrajinski arhiv) »Kruh in mleko na karte (preskrba po koncu 2. svetovne vojne)« v četrtek, 10. marca, ob 10. uri v prostorih središča. NIZ »LEKCIJE AVTONOMIJE« V ŠLO-VRENCU: danes, 9. marca, ob 18.30 v občinski sejni dvorani bosta Matteo Mazzolini, direktor deželne agencije za energijo in Fulvio Stel, profesor fizike na tržaški univerzi, govorila na temo energije in avtonomije. Niz srečanj prireja 18 občin dežele FJK. PRAVLJIČNE URICE v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: danes, 9. marca, na temo ljubezni in prijateljstva za otroke med 4. in 7. letom starosti, pripovedovali bosta Daniela Morelli in Livia Vecchiet. SKRD JEZERO prireja družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA na Korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 16. uri posvet »Jeziki prostora - Toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini«. Prirejata Furlansko filološko društvo, SLORI in goriška pokrajina. DRUŠTVO TREPETLIKA (Parkinsono-va bolezen) prireja srečanje in druženje s kulturnim programom danes, 9. marca, ob 10. uri v prostorih Medge- neracijskega središča (Gradnikove brigade 33) v Novi Gorici. NA GRADU KROMBERK v Novi Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 13. uri regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine na temo »DedIŠČIna OKOli nas«. Obvezna prijava na brezplačni program na http://zvkds.si/sl/dekd/re-gionalna-srecanja-dekd-tkd. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici v četrtek, 10. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani: dolga pot avstrijskega vojaka Franca Jerončiča starejšega« Zorana in Franca Jerončiča; www.ng.sik.si. V SEJNI DVORANI OBČINE V MARIANU bo v četrtek, 10. marca, ob 20.30 predstavitev dnevnika karnijske partizanke Lucie Cella »"Mira" - Sui monti la liberta«. Dnevnik bosta predstavila Bernardino Spanghero in Fer-ruccio Tassin. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij prireja v petek, 11. marca, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah predstavitev zbirke poezij domačinke Milene Mozetič »Moji kraji in ljudje, moja občutja«. Zbirko bo predstavil slavist in urednik Zoltan Jan iz Nove Gorice, nastopili bodo člani moškega pevskega zbora Skala, ga-brski otroci bodo prebrali nekaj poezij. SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ ter Združenje staršev osnovne šole in otroškega vrtca Romjan prirejajo v petek, 11. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani Sv. Nikolaja v Tržiču večer slovenske kulture »Ob poti miru ...«. Nastopa Društvo žensk Zbrinca iz Opat-jega sela z igro »Opajske žene v begunstvu«, priložnostna misel Erike Jazbar, glasbena kulisa Ester Pavlič in Lare Černic. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v soboto, 12. marca, ob 20. uri frančiškan, doktor klinične psihologije, teologije in psihologije Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. KD SOVODNJE IN SD KARNIVAL prirejata velikonočni delavnici za otroke in odrasle v spodnjih prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v So-vodnjah. Delavnica za odrasle bo potekala v torek, 15. marca, ob 20. uri, za otroke, ob pripovedi pravljice o velikonočnem zajčku, v četrtek, 24. marca, ob 15.30; informacije in vpisovanje do ponedeljka, 14. marca, po tel. 0481-882262, 338-4309606 (Karin po 18. uri). SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«. ŽUPNIJA V PODGORI prireja v sredo, 16. marca, ob 20. uri križev pot po Kal-variji z odhodom pred nekdanjo osnovno šolo v Podgori. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo ob 5.30 procesija, sledila bo maša. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Valentina Mlakar (iz Trsta) v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V PODGORI: 12.00, Maria Viviano vd. Bonanno (s pokopališča v Tržiču ob 11.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Bruno Leghis-sa v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev; 10.30, Malvina Mellini (iz bolnišnice ob 10.25) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Ivana Zorzin vd. Vincenzoni (Iz Trsta) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. / 1 6 Sreda, 9. marca 2016 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Izginjanje strank in domače zmede SLOVENIJA - Za tovornjake in avtobuse Dars izbral izvajalca elektronskega cestninjenja LJUBLJANA - Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS (Dars) je dal predhodno soglasje k sklenitvi posla za vzpostavitev elektronskega cestninjenja. Kdo je izbrani izvajalec, na Darsu še ne razkrivajo, po neuradnih informacijah naj bi šlo za konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free. Kot so po ponedeljkovi seji sporočili iz Darsa, je nadzorni svet dal predhodno soglasje k sklenitvi posla za javno naročilo vzpostavitve in delovanja več-steznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah. Izbranega izvajalca bodo razkrili v kratkem - ko od njega dobijo povratno informacijo, so za STA pojasnili na Darsu. Vodstvo Darsa naj bi po neuradnih informacijah nadzornikom predlagalo, naj za izvajalca elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku izberejo konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free. Ta je oddal najugodnejšo ponudbo v višini 99,99 milijona evrov. Za posel se sicer poleg omenjenega konzorcija potegujejo še konzorcij Iskratela in slovaškega Skytolla (110,11 milijona evrov), Cetis skupaj z Autostrado in družbo Inženiring Informatika (114,6 milijona evrov) ter Kapsch TrafficCom (114,96 milijona evrov). Rok za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja je eno leto po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem, ki pa bo podpisana šele po pravnomočnosti sklepa o izboru. V Darsu načrtujejo, da bo elektronsko cestninjenje za tovornjake vzpostavljeno v drugi polovici 2017. Cestninska shema bo zajemala vsa vozila, težja od 3,5 tone, vključno z avtobusi, pri čemer bodo opredeljene določene izjeme. Za vsa ostala vozila, težka manj kot 3,5 tone, bo še vedno veljal dosedanji sistem z vinjetami. Dars si z elektronskim cestninjenjem obeta za 13 milijonov evrov več prihodkov letno. Projekt vzpostavitve elektronskega cestninjenja se sicer vleče že nekaj časa. Prvi razpis je Dars objavil že avgusta 2011, a ga je vlada po večkratnem podaljšanju marca 2012 ustavila. Februarja 2013 je bil objavljen drugi razpis, a je Državna revizijska komisija postopek zbiranja ponudb razveljavila - takrat se je na razpis prijavila le družba Kapsch TrafficCom, dva interesenta pa sta se še pred tem pritožila -, Dars pa je na osnovi priporočil komisije in sklepa vlade pripravil novo razpisno dokumentacijo, razpis pa objavil julija lani. Nadzorni svet Darsa je v ponedeljek obravnaval tudi nerevidirano poslovno poročilo za leto 2015. Dars je lani prodal za 162 milijonov evrov vinjet, iz naslova tovornega prometa pa je ustvaril 187 milijonov evrov prihodkov. (sta) Hrvaška televizija zahteva plačilo naročnine tudi od tovornjakarjev ZAGREB - Hrvaška radio televizija (HRT) je v skladu z zakonom o HRT več sto avtoprevozniških podjetij pozvala, naj prijavijo radijske sprejemnike v svojih tovornjakih zaradi plačila naročnine. V združenju hrvaških cestnih prevoznikov so ogorčeni in napovedujejo, da bodo od vlade zahtevali preklic odločitve HRT. Na HRT so pojasnili, da so zahteve za prijavo sprejemnikov v vozilih poslali prevozniškim podjetjem, ki uporabljajo tovornjake na lizing, niso pa evidentirani kot naročniki HRT za radijske sprejemnike v svojih vozilih. Dodali so, da zakon določa, da vse pravne osebe, obrtniki in druge fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, plačajo naročnino za vsak sprejemnik. Naročnina HRT znaša 80 kun mesečno (10,5 evra). Predsednik združenja hrvaških cestnih prevoznikov Dragutin Kranjčec je potrdil, da so mnogi njegovi kolegi prejeli zahtevo HRT. Ne razume, zakaj bo prevoznik plačal naročnino, če njegovi tovornjaki 90 odstotkov delovnega časa niso na Hrvaškem, vozniki tovornjakov pa že plačujejo naročnino za svoje zasebne sprejemnike, danes poroča Večernji list. Na Hrvaškem je približno 54.000 tovornjakov, ki so registrirani za mednarodni promet, posamezni prevozniki pa jih imajo tudi po 35, kar pomeni, da bodo morali letno samo za naročnino HRT plačati več kot 4000 evrov. Kranj-čec je napovedal, da bodo od vlade zahtevali, naj jih oprostijo takšnih "nesmiselnih stroškov". Ace Mermolja Skušal bom povezati čuden naslov. Pred kakim tednom so me vprašali, če podpišem poziv v podporo tržaškemu županu Cosoliniju, ki je moral na primarne volitve, čeprav je župan in bo kandidiral za drugi mandat. Najprej sem okleval, ker se mi pozivi bolj ali manj znanih »osebnosti« ne zdijo več modni. Nato sem pristal ob ugotovitvi, da s samo jezo ničesar ne dosežemo. Državljan mora narediti za skupnost vsaj minimalno opravilo, kot sta lahko podpis in odhod na volišče. Zal pa je celotna tržaška zgodba dokazala, da v praksi stranke izginjajo in se spreminjajo v politične lobije ali na pol zasebne združbe. To se dogaja tudi v DS, ki je med strankami še najbolj »klasična«. Posledice so opazne od Rima do Trsta. Celotna afera o županu Cosoliniju je, kot v mnogih, vzbudila v meni jezo. Ni šlo za vprašanje »javne koristi«, ampak za osebno potezo tržaškega senatorja Fran-cesca Russa in njegovih prijateljev, ki je možna v stranki, ki je ni, ali pa je samo nebuloza. Tudi po primarnih volitvah so dejstva razvidna in ohranjajo svojo težo, čeprav je Cosolini premočno zmagal. Bo afera brez posledic? Kaj jezi? Demokratska stranka je najprej večinsko potrdila Cosolinija kot ponovnega kandidata za župana. Praksa je običajna. Sam sem imel in imam glede Cosolinijevega dela kak pomislek, vendar je v Trstu delal, marsikaj naredil in spremenil. Morda ni tekel, a tudi ni sedel v kavarni. Ni ustvarjal škandalov in afer, ki bi zahtevale odstop in posledično primarne volitve. Ostaja povsem dostojen kandidat za drugi mandat. Očitno je, da se bo moral Cosolini spomladi proti Dipiazzi pošteno boriti. Trst je po zgodovini desničarsko mesto, »drugi Trst« ima možnosti, če pride v desnici do trenj, saj tudi tam ni več strank, ki bi ustvarjale hierarhično lestvico in povzemale kolektivne in brez-prizivne odločitve. Če se desnica strne ob imenu Dipiazze, pa bo Cosolini, moral, kot piše Rumiz, pokazati »atribute« in romati od hiše do hiše in od vrat do vrat: splet ne bo dovolj. Kampanija je v polnem teku. Vračam se k primarnim volitvam. Večina v DS ali to, kar lahko še imenujemo kot stranko, je torej potrdila Cosoli-nijevo kandidaturo. Zadržki so bili, a so se zdeli premagani. Teden dni po proglasitvi pa se je pojavil tržaški senator Russo z nekaterimi prijatelji. Pričel je s sondažami dokazovati, da bo na volitvah Cosolini nepreklicno poražen in da mora zato stranka poiskati novega kandidata. Russo je zahteval primarne volitve in je kot protikandidata Cosoliniju imenoval samega sebe. Seveda ni povlekel iz žepa ankete, ki bi dokazovala, da bi imel Russo več šans za zmago, kot jih ima Co-solini. Objavil je le razglednico, ki dodaja Barkovljam peščeno plažo. Zakaj je Russo tako ravnal? Russo ne bo več senator, ker ne bo več senata, vsaj takega ne, kot je danes: s funkcijo in s plačo. Prepričan sem, da bo referendum potrdil ukinitev senata kot fotokopijo parlamenta. Poleg tega je bi Russo med najožjimi sodelavci Enri-ca Lette, ki ga je spodnesel sedanji premier Matteo Renzi. Russo je torej v stranki, ki je skoraj ni (omilim trditev), v opoziciji Renziju. Premier pa ima v Trstu tesnega sodelavca, to je Ettoreja Rosata, ki bo ostal v parlamentu in Russo proti njemu nima šans. Nerazrešeno je vprašanje: je morda Russov cilj postati soustanovitelj nove stranke, ki bo zbežala Renzijevemu krogu in vplivu? Sedaj le čestita Cosoli-niju, jutri bomo videli... Kljub temu je v Trstu prišlo do kolobocije, ki nima kaj opraviti s programi ali z dobro politiko. Afera bo lahko ošibela levosredinskega kandidata, ker zamere ostanejo kljub vljudnosti in čestitkam. Zmešnjava je bila možna, ker je stranka šibka. V Ul. Maddonina bi nekoč kak Vidali udaril po mizi s palico in bi bil mir (tudi po tem nimam nostalgije, a vendar...). Danes se vplivnež osebno loti zadeve in preglasi vse sklepe ali namene vodstva. Vpisanim v stranko se postavlja vprašanje: kaj pa mi tu počnemo? Čemu volimo vodstva, ki ne odločajo? Kdo misli na anonimne člane? Kdo jih kaj vpraša? Razglabljanje o tržaškem primeru ima še kako opraviti z naslovom članka in z mutacijo neke stranke. Stranke so se ošibile in spremenile, to pa je potrebno jemati na znanje in ukrepati. Kolektivne stranke in vodstva je nadomestila podoba enega človeka na čelu vodilne skupine in nji sledeče množice. Tako danes je in tega ni kriv Renzi. Novost je le vzel na znanje in jo izkoristil. Saj je vse jasno... Ko so državljani, po razpadu prve republike, zahtevali, naj se strankarski aparati odstranijo, stroški strank znižajo in naj bo politika bistveno cenejša in manj strukturirana, so postale stranke kvečjemu volilni stroji. V Italiji je pričel s preobratom Berlusconi, ki je imel denar, medije in podporo vseh, ki so ostali sirote Craxija in Andreottija. Nova stranka je bil on sam in jo je nato strukturiral kot podjetje. Bossi je nekoliko prej ustanovil Severno ligo, ki je imela nepričakovan uspeh in omogočila Berlusconiju zmago. Tudi Liga je bila Bossi in je danes Salvini. Drugega ni. Pozneje se je pojavil Bep-pe Grillo s Casaleggiom in s stranko, ki deluje s pomočjo spleta, a kljub rahlosti etra ohranja notranjo, ponovno podjetniško, disciplino. Bolj se bo Grillo umikal, prisotnejše bo podjetje Casaleggia, ki obvladuje tehnike spleta. V DS je Renzi razbil nekdanji (dejanski ali navidezni) »kolektivizem« in postal zastava stranke in trenutne italijanske oblasti. Njegov prihod je bil neizbežen. Liderstvo je planetarni pojav. Primarne volitev so potrditev nekega dejstva in bodo nujno prodrle tudi med italijansko desnico. V tem smislu postaja članstvo v stranki arhaizem. Ponavljam, novosti je potrebno sprejeti in jih pozitivno urediti. V Italiji je problem v tem, da ni zakonov in pravil, ki bi urejala na novo nastal položaj in same primarne volitve. V ZDA, kjer je politika od nekdaj boj med osebnostmi, so npr. primarne volitve urejene z zakoni. V kaosu je jasno, da se ljudje zjezi-mo, če je npr. Russo kandidiral za senat brez primarnih volitev, nato pa je zahteval primarne volitve za Cosolinija. Ne velja, če se npr. nekdo uvrsti med kandidate za deželo, a ga vodstvo odstrani, ker ima manj osebne moči od Russa (primer Sardoča na primarnih volitvah za Deželo FJK) itd. Še usodneje je, če se zmagovalec primarnih volitev na vsedržavni ravni čez kak mesec znajde sam in z nasprotniki v lastnih vrstah. Tako je bilo s Prodijem, nato z Veltronijem, Renzi pa se je naučil tovariških fint in obvladuje notranjo opozicijo s sistemi, ki včasih spominjajo na Machiavellijevega Princa. Nisem prepričan, da je takšna metoda povsem slaba, kot to mislijo nekatere »čiste« duše. So novi časi, ki potrebujejo nove načine vladanja. Brez strank in brez pravil pa tudi ne gre in v tem tiči vzrok velikih nesporazumov med politiko in volilci. PISMO UREDNIŠTVU O vračanju poitalijančenih priimkov v izvirni obliko »Slovenci nimamo enakega odnosa do svojih pravic« se glasi naslov članka, v katerem Sandor Tence poroča o soočenju med Milošem Budi-nom in Stojanom Spetičem ob 15. obletnici »zaščitnega zakona«. V članku je poudarjeno vprašanje »Zakaj se razmeroma malo Slovencev v resnici odloča za vrnitev od fašizma poitali-jančenih priimkov v izvirno obliko?« Vprašanje me je spomnilo na dva dogodka iz časov pred izglasovanjem »zaščitnega zakona«, ki kažeta na zavzetost slovenske »organiziranosti« za reševanje tega vprašanja. Pred mnogimi leti je SKGZ ustanovila komisijo za uveljavljanje že priznanih pravic, katere član sem bil tudi jaz. Po smrti prvega predsednika Karla Šiškoviča je postal predsednik nadebudni mladenič, kateremu sem predlagal, da bi lahko SKGZ dala dober zgled vsej manjšini, ko bi odborniki krovne organizacije in včlanjenih organizacij (baje jih je bilo okoli 500) poskrbeli za povrnitev izvirne oblike priimka. Rečeno storjeno! Kmalu sem prejel okrožnico (kot verjetno tudi vsi ostali odborniki, ne glede na to, da mnogi nismo imeli poitalijančenega priimka) s pozivom, da poskrbimo za povrnitev izvirne oblike priimka, Kmalu smo dobili drugega predsednika in temu sem predlagal bolj strokoven pristop. Pisal naj bi samo odbornikom s poitalijančenim priimkom in jih zaprosil, da sporočijo, po kakšnem postopku so jim po-italijančili priimek. Nato bi vsakemu posebej ponudili ustrezno strokovno pomoč. Predsednik je poročal o tem predlogu izvršnemu odboru SKGZ, ta pa je ugotovil, da je dejavnost te komisije zelo delikatna, zaradi česar jo je poveril teritorialnim odborom, komisijo za uveljavljanje že priznanih pravic pa je ukinil. Drugi dogodek se je pripetil približno v istem času, ker pa nisem bil soudeležen, lahko povem samo to, kar sem slišal. Menda je stanoval na Pro-seku mož, ki je spodbujal ljudi k prizadevanju za vrnitev izvirne oblike priimka in je tistim, ki so se odločili za to, tudi pomagal pri zbiranju potrebne do- TRST, LJUBLJANA Pučnikovo priznanje Dragu Stoki TRST, LJUBLJANA - Bivši predsednik Sveta slovenskih organizacij ter dolgoletni deželni poslanec stranke Slovenske skupnosti Drago Štoka (na sliki FOTODAMJ@N) je prejemnik Pučnikovega priznanja za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji. Pučnikovo priznanje podeljuje Inštitut dr. Jožeta Pučnika, prejmejo pa ga posamezniki (izjemoma lahko tudi organizacije in ustanove), ki so s svojim političnim in strokovnim delovanjem prispevali k razvoju demokracije v Sloveniji. Konkretno se priznanje podeljuje za izjemne dosežke pri vzpostavljanju in utrjevanju demokratičnih političnih organizacij in ustanov v Sloveniji, za izjemna prizadevanja za rast demokratične politične kulture, za izjemne dosežke na področju politike, kulture znanosti in drugih področjih, ki so prispevali k utrjevanju slovenske države. Kandidate lahko predlagajo posamezniki, organizacije in ustanove iz Slovenije, pa tudi Slovenci in njihove organizacije iz zamejstva in sveta. Po objavi javnega razpisa februarja letos je Štoko predlagal SSO, predlog pa je bil očitno sprejet. Drago Štoka bo priznanje prejel v petek na svečani akademiji v okviru celodnevnega simpozija ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve, ki ga bo Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju z Wilfried Martens Centrom za evropske študije priredil v Slovenski Bistrici. kumentacije. Dokumentacijo so nato izročili nekemu patronatu za formalni postopek. Toda nekega dne naj bi bila nastopila prefektura, ki je zagrozila, da bo patronatu odtegnila finančno podporo, če se bo še ukvarjal s tem poslom. In patronat se je prenehal ukvarjati s tem poslom. Osebe, ki so podrobneje seznanjene s tem dogodkom, prosim, da o tem poročajo. Ravnanje prefekture ustreza opredelitvi rasne diskriminacije, kot je zapisana v 1. členu Mednarodna konvencija za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije z dne 21. decembra 1965, ki jo je italijanska republika ratificirala z zakonom št.654 z dne 13. oktobra 1975. Na 3. člen tega zakona pa se sklicuje tudi 23. člen »zaščitnega zakona«. Samo Pahor Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Sreda, 9. marca 2016 1 J Leicester povzročil potres LEICESTER - Zmagoviti zadetek, ki ga je v soboto, 27. februarja, dosegel nogometaš Leicesterja Leonardo Ulloa, je povzročil pravi potres. Ulloa je z odločilnim golom v 89. minuti srečanja, s katerim je vodilno moštvo v britanski Premier League, premagalo Norwich, tako razveselil navijače, da so s skakanjem povzročili rahel potresni sunek z magnitudo 0,3 po Richterjevi lestvici. Sunek je zapisal seizmograf, ki so ga tamkajšnji študenti postavili v neposredni bližini stadiona King Power Stadium. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Curry zadel 300. trojko OAKLAND - Stephen Curry je postal prvi košarkar v severnoameriški ligi NBA, ki je v eni sezoni zadel 300 trojk. Curry je bil pri 56. zmagi Golden State Warriors znova prvi strelec z 41 doseženimi točkami, sedmimi trojkami in 13 skoki. Bojevniki so na domačem parketu v Oaklandu s 119:113 odpravili Orlando Magic za še 45. zaporedno domačo zmago. Curry je na 62 tekmah v tej sezoni zbral že 301 trojk. Ta mejnik lahko še popravi, saj je do konca rednega dela sezone še 20 tekem. nogomet - Real in Wolfsburg izločila Romo in Gent v osmini finala lige prvakov Konec evropskih sanj GORAN DRAGIC »Sanjam o medalji s Slovenijo« Goran Dragic v slovenskem dresu MÜNCHEN - »Imam sanje in med njimi je tudi medalja z reprezentanco. Neverjeten občutek bi bil videti radost Slovencev ob takšnem dosežku,« je povedal slovenski košarkar Goran Dragic v pogovoru za spletno stran fibaeurope.com. Novinar Fiba Europe je predstavil Gorana Dragica kot nosilca nove slovenske reprezentance, ki je v preteklih letih doživela vrsto razočaranj in zato ni nikoli osvojila medalje na velikih tekmovanjih. Ob tem dodaja, da so se »junaki« na sedmih tekmovanjih, na katerih je bil zraven tudi zvezdnik moštva Miami Heat, uvrstili v četrtfinale. »Leta 2013 smo bili le tekmo oddaljeni od medalje, vendar smo izgubili s Francijo. Včasih imam še vedno nočne more o tisti tekmi,« je pristavil Ljubljančan. »Smo majhna država in želimo doseči nekaj velikega za svojo košarko. Želimo se vrniti v evropski vrh. Med sanjami so tudi tiste o reprezentanci. Preden se košarkarsko upokojim, čeprav imam pred seboj še nekaj let vrhunskega igranja, bi rad z reprezentanco osvojil medaljo. Neverjeten občutek bi bil videti radost Slovencev ob takšen dosežku,« je dodal Goran Dragic. »Najprej pa se moramo seveda uvrstiti na naslednje evropsko prvenstvo in tam odigrati dober turnir. Imamo veliko mladih in nadarjenih igralcev, na primer Luko Dončiča, ki igra za Real Madrid, tako da imamo potencial, da sestavimo močno in konkurenčno ekipo,« je povedal Dragic, ki ni še potrdil svoje udeležbe v jesenskih kvalifikacijah. »Še prezgodaj je, da bi o tem govoril. Vse je odvisno od zdravja ter razpleta sezone v ligi NBA, zagotovo pa želim biti član reprezentance,« je zaključil slovenski košarkar. (sta) nogomet Danes PSG, jutri Lazio V ligi prvakov in evropski ligi Drevi bodo v nogometni ligi prvakov odigrali še dve povratni četrtfinalni tekmi. Ob 18. uri bo Zenit v Sankt Peterburgu lovil zaostanek z 0:1 proti Benfi-ci, ob 20.45 pa bo v Londonu Chelsea igral proti PSG, ki je doma slavil z 2:1. Jutri bodo aktivni tudi v evropski ligi, ko se bo še-stanjst moštev spopadlo na prvih tekmah osmine finala. Lazio bo v Pragi ob 21.05 igral proti domači Sparti, Basel Andraža Špo-rarja bo ob 19. uri nastopil proti Sevilli, Bayer Leverkusen Ke-vina Kampla pa bo ob 21.05 gostoval pri Villarrealu. Slovenska nogometaša zaradi poškodb ne bosta igrala. Ronaldo se je tako veselil 40. zadetka v letošnji sezoni ansa MADRID - Upanje Rome na preobrat je razblinil Cristiano Ronaldo v 64. minuti srečanja, ko je unovčil odlično podajo Lucasa Vazqueza in premagal Szczesnya ter tako poskrbel za vodstvo domače ekipe. Sicer je bilo rimsko moštvo pred pravo misijo nemogoče, saj je na domačem Olimpicu na prvi tekmi osmine finale lige prvakov izgubilo z 0:2. V četrtfinale se je uvrstil tudi Wolfsburg, ki je z 1:0 premagal Gent (v prvem delu je v go-steh zmagal z 2:3). Roma pa je do omenjenega Ronaldovega zadetka igrala zelo dobro, saj je med prvim delom srečanja in začetkom drugega polčasa zapravila tri odlične priložnosti za zadetek. V prvem polčasu sta se tako Dže-ko kot Sala sama znašla pred Navasom, ki mu ni bilo sploh treba posredovati, saj sta bila oba pri zaključevanju netočna. Salah je nato na začetku drugega polčasa zamudil enkratno priložnost, da bi svojo ekipo popeljal v vodstvo, domači nogometaši pa so takoj kaznovali goste z že omenjenim 40. golom v letošnji sezoni Ronalda. Po štirih minutah je nato portugalski zvezdnik lepo podal Jamesu Rodri-guezu, ki je brez težav še enkrat premagal Szczesnyja. Trener Rome Luciano Spalletti se je tedaj odločil, da bo na igrišče poslal Fran-cesca Tottija, ki si je prislužil ovacijo madridskih navijačev, sploh pa je na igrišču prebil približno 20 minut, kar je krepko več od minutaže, ki mu jo je trener namenil na prvem srečanju. Premalo in prepozno, da bi lahko vplival na usodo Rome, ki se je včeraj poslovila od lige prvakov. (av) Real Madrid - Roma 2:0 (0:0) Strelca: 64. Ronaldo, 68. Rodriguez Real Madrid: Navas, Danilo, Pepe, S. Ramos, Marcelo, Modric (Jesé), Casemiro (Kovačič), Kroos, Rodriguez, Cristiano Ronaldo, Bale (Lucas Vazquez). Trener: Zidane. Roma: Szczesny, Florenzi, Manolas, Zukano-vič, Digne, Pjanič (Vainqueur), Keita (Maicon), Salah, Perotti, El Shaarawy (Totti), Džeko. Trener: Spalletti. Wolfsburg - Gent 1:0 (0:0) Strelec: 74. Schurrle tenis - Šarapova Sponzorji odhajajo Nike že preklical sodelovanje LOS ANGELES - Ruska teniška zvezdnica Marija Šarapova, ki je v ponedeljek sporočila, da je v Melbournu padla na dopinškem testu, je nemudoma po pretresljivi izpovedi padla v nemilost pri dolgoletnih pokroviteljih. Sodelovanje sta že preklicala ameriški globalni proizvajalec športne opreme Nike in švicarski proizvajalec prestižnih ur Tag Heuer. Nike je sporočil, da začasno prekinja poslovno sodelovanje s Šarapo-vo po razkritju, da je uporabljala v športu prepovedane snovi. »Z veliko žalostjo in presenečenjem spremljamo razvoj dogodkov in novice, povezane z Marijo Šarapovo. Odločili smo se, da začasno prekinemo naše sodelovanje s .Šarapovo, dokler traja preiskava,« so sporočili predstavniki družbe Nike. Osemindvajsetletna Šarapova, ena izmed najbolje plačanih športnic na svetu, je po razkritju, da je v zadnjih desetih letih jemala po novem v športu prepovedano zdravilo meldonium, ki se ga uporablja za zdravljene ishe-mične bolezni srca in preventivo pri sladkorni bolezni, padla v nemilost tudi pri švicarskem proizvajalcu prestižnih moških in ženskih ročnih ur Tag Heuer. Iz podjetja so sporočili, da s Šarapovo ne nameravajo več sodelovati. »Upoštevajoč trenuten položaj smo se odločili, da bomo z Mario Šarapovo prekinili pogajanja o obnovitvi pogodbe o sodelovanju, pogodba je potekla 31. decembra 2015« so povedali pri družbi Tag Heuer. Zdravilo, ki ga izdelujejo v Latviji, je Svetovna protidopinška agencija vzela pod drobnogled, potem ko je prišla na sled razkritjem, da bi lahko to zdravilo pomagalo pri hitrejši regeneraciji športnikov, torej bi lahko učinkovine v tem zdravilu pomagale pri povečanju vzdržljivosti športnikov zaradi stimulativnega učinka na krvni obtok in s tem hitrejšo prekrvavitev telesa. Od 1. januarja je zato omenjena snov na prepovedanem seznamu v športu nedovoljenih snovi oziroma poživil. S čimer pa zvezdnica ni bila seznanjena oziroma tega ni vedela, kot je zatrdila v svoji obrambi. (sta) APrimorski ~ dnevnik KOŠARKA - Liga Aba Olimpija dosegla obstanek šele po štirih podaljških LJUBLJANA - S 26. krogom se je končal redni del košarkarske lige Aba. Zadnje mesto v štirinajstčlanski ligi je zasedel slovenski državni prvak Tajfun, ki je tako izpadel iz konkurence, predzadnjemu mestu, ki prav tako pomeni nesodelovanje v prihodnji sezoni, pa sta se v zadnjem krogu srečno izognila Krka in Union Olimpija, saj je po tesnem porazu s 83:85 v Zadru nazadovala Sutjeska. Krka je na gostovanju v Beogradu izgubila s Crveno zvezdo s 67:77 in tekmovanje končala z izkupičkom 10:16, Union Olimpija pa je dvorani Tivoli pred 3200 gledalci po kar štirih podaljških in 2 uri in 35 minut trajajočem srečanju premagala Partizan s 118:115 za končni izkupiček 11:15. Polfinalna para sta Budučnost - Mega Leks in Crvena zvezda - Cedevita. Nov Zamparinijev »show« PALERMO - Nemirni predsednik Pa-lerma Maurizio Zamparini bo najverjetneje še enkrat zamenjal trenerja, že devetič v zadnjih osmih mesecih. Potem ko je Zamparini po nedeljski tekmi kritiziral trenerja Iachinija, je Iac-hini včeraj zjutraj ponudil odstop, ki ga predsednik ni še sprejel, Iachinija pa je vsekakor označil za neumneža. Umrl je Gino Corioni BRESCIA - V noči na torek je umrl nekdanji predsednik nogometnega kluba Brescia Gino Corioni. Navijači lombardskega moštva si bodo Corio-nija večno zapomnili, saj je v klub privabil nogometaše, kot so Baggio, Pir-lo in Guardiola. Žbogar na osmem mestu BARCELONA - Na evropskem prvenstvu razreda finn v Barceloni je jadralec Vasilij Žbogar v cilj prijadral na 22. in osmem mestu, po treh plovih je zdaj osmi. Po dveh dneh je še vedno v vodstvu Hrvat Milan Vujasinovič. Do petka je še sedem plovov, v soboto pa se bo najboljših deset jadralcev pomerilo v regati za medalje. Na voljo vstopnice za EP NYON - Evropska nogometna zveza (UEFA) bo danes začela s preprodajo vstopnic za ogled letošnjega evropskega prvenstva v Franciji na novi platformi. Uefa bo proti vsem drugim spletnim stranem, ki bodo nezakonito ponujale preprodajo dragocenih kar za Euro2016, sprožila ustrezne pravne postopke. EP bo v Franciji letos med 10. junijem in 10. julijem, do preprodaje pa ni upravičena nobena druga stran z izjemo Uefine. Vstopnice za letošnji Euro so sicer v prodaji že od lanskega junija, nekatere spletne strani pa so ponujale vstopnice za praktično vse tekme, cene pa so dosegale tudi400 evrov. Kopitar kralj Los Angelesa LOS ANGELES - Anže Kopitar je bil z zadetkom in dvema podajama ključni mož pri domači zmagi Los Angeles Kings s 5:1 proti tekmecem Vancouver Canucks v severnoameriški hokejski ligi NHL. Kopitar je ob power playu zadel za vodstvo kraljev z 2:1 v 33. minuti pacifiškega derbija v dvorani Staples Center, dve minuti pred tem pa je podal Doughtyju za izenačenje 1:1, podal pa je tudi Carterju, ki je v 52. minuti zadel za 3:1. Osemindvajsetletni Kopitar je tako v svoji deseti sezoni v ligi NHL še osmič dosegel vsaj 20 golov. 18 Sreda, 9. marca 2016 ŠPORT / NOGOMET - Današnji prvi četrtfinalni dvoboj državnega pokala Za Vesno tudi Capirossi Danes okrog 17. ure bomo vedeli, kolikšne so možnosti, da se lahko Vesna na povratni četrtfinalni tekmi državnega pokala v Križu, v sredo, 16. marca, poteguje za napredovanje v polfinale. Nogometaši kriškega društva so se včeraj opoldne odpeljali v Sanremo. Li-gurijsko mesto (727 kilometrov), ki je bolj znano zaradi glasbenega Festivala italijanske popevke v gledališču Ariston in cvetličarstva, šteje okrog 55 tisoč prebivalcev. Neprimerno večje od Križa, ki ima okrog 2500 duš. Domači Unione Sanremo, ki je drugi na lestvici v ligurijski elitni ligi (v nedeljo so kar s 5:0 v gosteh premagali prvouvrščeni Finale), ima bogato tradicijo: igrali so tudi v C1-ligi (leta 1979). Od takrat so kar štirikrat bankrotirali. »Letos smo začeli od začetka. Spremenili smo ime (Unione Sanremo, prej Sanremese) in želimo ustvariti zdravo bazo za prihodnost. Sestavili smo ambiciozno ekipo in ne skrivamo, da želimo čimprej napredovati v D-ligo,« je dejal športni vodja Sanrema 39-letni Fabio Vignaroli, nekdanji napadalec Lazia, Barija, Bologne, Parme, Modene, Salernitane in pekinške ekipe Newcastle Jets. Vignaroli je dodal: »O Vesni vemo, da bo drago prodala svojo kožo. Ekipa ima nekaj odličnih posameznikov. Borijo se kot levi. Čaka nas težko delo.« Kaj pa Sanremo? »V nedeljo smo igrali pomembno tekmo proti prvemu na lestvici. Uspeli smo zmagati. Tudi jutri (danes) ciljamo na zmago, čeprav ne bomo imeli lahkega dela.« Sanremo sestavljajo nekateri poklicni igralci, ki so igrali tudi v višjih ligah. V prvenstvu sta najboljša strelca ligurijske ekipe Andrea Dalessandro (11 golov) in Andrea Cardini (9). Na današnji tekmi bo odsoten edinole diskvalificirani Puddu. Koliko gledalcev pa obiskuje tekme San-rema? »Okrog 300 gledalcev. Le na nedeljski izjemno pomembni tekmi v boju za prvo mesto se je zbralo okrog 1200 ljudi. Sinoči smo poklicali tudi trenerja Vesne Luigina Sandrina in športnega vodjo Paola Soavija (mimogrede: na naši face-book strani Primorski_sport si lahko ogledate, kako je boginja Fortuna poljubila kriškega športnega vodjo). Sandrin je sproščen: »Igrati moramo zbrano že od vsega začetka. Ne kot v Bocnu, kjer so gostitelji zadeli po nekaj minutah. Avdica in Toffo-lija ne bo. Pod vprašajem sta tudi Erik Co-lja in Purič, ki se soočata z lažjima poškodbama. Z njiju se bom posvetoval jutri (danes) zjutraj.« Vesna je zadnji trening opravila včeraj zjutraj pred odhodom v Li-gurijo. Paolo Soavi je orisal današnji program: »Nogometaši se bodo zbudili ob 8. uri. Sledil bo zajtrk in tehnični sestanek. Ob 11.30 kosilo in ob 13.30 bomo na igrišču. Tekma bo ob 15. uri. Sanremo prihajamo ...,« je poln adrenalina povedal Soa-vi. Sinoči je ekipa Vesne prespala v kraju Arma di Taggia, 5 kilometrov pred San-remom. Pred tem jih je na licu mesta pričakal tudi nekdanji motociklistični svetovni prvak Loris Capirossi, ki je poročil Križanko Ingrid Tence. Zakonca sicer živita v bližnjem Montecarlu. Četrtfinalna tel