MeseCna priloga ..Domoljubov« podobe". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX
fcev.6. V Uubijani, dne 11. februarja 1926.
(I.„u„ IniroalorMik« k«et»lie irtlt. — Ceu M Din M «1« l«U. — WmH»	jitriit« I M«. — V lm>r»t«» del. nU»
Nar. poslanec Vlad. Pušenjak:
»šparanje« g. Pucija.
Z nekim otročjim veseljem poroča »Kmet. List« o »šparanju« v finančnem odboru, hvali na vse pretege delo vladne večine in skuša napraviti vtis, da sedanja vladna večina, v kateri sedi tudi g. Pucelj, izvrstno gospodari, da deli dobrote na desno in levo, da resno stremi za znižanjem davčnih bremen. Nisem odgovarjal, dokler ni bilo delo končano, da bi ne mogel nikdo trditi, da oviram delo, da sodim, preden je celo »veliko« delo končano.
Dne 28. januarja je vladna večina predložila poročilo in s tem je delo finančnega odbora glede državnega proračuna
končano. Oglejmo si sedaj natančno delo vladne večine, oglejmo vse — dobrote
tega dela)
V čem obstoji »šparanje«.
Najprej moramo pribiti, da so izvršena zmanjšanja proračuna neznatna, znašajo komaj 453 milijonov dinarjev, kar pomeni pri proračunu v znesku 12.900 milijonov toliko kakor kapljica vode v morju. A še ta zmanjšanja niso trajna, čez nekaj mesecev bodo posamezni ministri zahtevali v obliki naknadnih kreditov več ko znašajo zmanjšanja. Število državnih nameščencev se je zmanjšalo za 5058, kar pomeni pri 149.833 državnih nameščencih 347o, dočim bi se moralo zmanjšati vsaj za 10'/o, ako bi se resno hotelo doseči prihranke in državo osvoboditi nepotrebnega bremena,
Strašni primanjkljaji.
Kljub vsemu zmanjševanju znaša proračun dohodkov še vedno 12,504 milijonov dinarjev, katera vsota se ne bo dala dobiti, ker so dohodki 1. 1924/25 znašali le 11.190 milijonov dinarjev, v 1. 1925/26 za šest mesecev pa samo 5416 milijonov dinarjev, Naše finančno stanje je obupno. Od meseca aprila 1925 naprej se izkazujejo mesec za mesecem primanjkljaji, kateri znašajo koncem julija 1925 že 420 milijonov dinarjev, čfetudi se niso izplačali po proračunu odobreni krediti v znesku 1114 milijonov dinarjev. Proračun dohodkov je previsok, izključeno je, da bi država dobila ogromne vsote, katere določa ta pro- I
račun, zato ni doseženo ravnotežje, katero je glavni predpogoj za vsak stvaren proračun. Da se je vsaj na papirju moglo doseči ravnotežje, je bilo treba povečati neposredne davke, posredne davke, dohodke monopolov in vse druge državne dohodke.
V Sloveniji se davki zvišajo.
Da se ni pozabilo pri tem na že itak preobremenjeno Slovenijo, je zasluga sedanje vladne večine. Neposredni davki so se povečali za Slovenijo za več ko 26 milijonov dinarjev, in sicer na ta način, da je hišno-najemninski davek štirikrat povečan, pridebnina za podjetja, ki morajo javno polagati račune, je podvojena, dohodnina tudi znatno povečana. Tapove-čanja ▼ proračunu bodo smatrali naše davčne oblasti kot migljaj od zgoraj, d* treba davčni vijak še bolj nategniti. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani in davčne oblasti nočejo videti, da živijo vsi gospodarski sloji v Sloveniji v težki krizi, katero poostrujejo neznosni davki.
Konkurzi v Sloveniji.
Dokaz temu je dejstvo, da je 1. 1920, bilo v Sloveniji 2 konkurza in 2 poravnavi, 1. 1925. pa 49 konkurzov in 32 poravnav. L. 1930. je bilo v Sloveniji 13.461 ekse-kucij, 1. 1925. pa 48.264 eksekucij, in to večinoma radi nezmožnosti plačila davkov. Te številke do neba vpijejo in obsojajo sedanjo večino, ki je glasovala za proračun, ki povečava bremena za Slovenijo in ohranja dosedanjo neenakost, ker po novem proračunu plača Slovenija skoro trikrat toliko davka ko Srbija in je glede plačila davka na drugem mestu. Vojvodina plača nekoliko več, vse dru$e pokrajine pa neprimerno manj ko Slovenija.	* Grdo varanje.
Vladna večina je v strahu pred svojimi volilci na kraju poročila, ko predlaga še povečanje raznih vrst neposrednega davka, izrazila pobožno željo, da se zmanjšajo nekateri davki, cena soli, boljše plačuje kmetom tobak itd. To so pobožne želje, ker številke v proračunu jasno govore, da se morajo povečati neposredni davki, povečati posredni davki, dohodki monopola soli za 66 milijonov dinarjev, monopola tobaka za 17 milijonov dinar-
jev, ako se hoče dobiti pokritje za razne nepotrebne izdatke. Gotovo bo to izjavo vladne večine prav debelo podčrtal »Kmetijski List«, resnica pa je in ostane, da pomeni izjava vladne večine nič več In nič manj ko grdo varanje pod davčnimi bremeni ječečega ljudstva. Zakaj se n. pr. v »Kmetskem Listu« ne pove, da je sedanja vlada predložila v pretres nov carinski zakon, da je finančni odbor zmanjšal mnoge postavke, carinskega zakona, sklenil oprostitev od carine za galico, umetna gnojila, kmetijske stroje, pljuge itd., a vlada, v kateri sedi pet ministrov Radi-čeve stranke, ne stori ničesar, da bi tč olajšave stopile v veljavo, temveč mirno gleda, da se pobira pretirano visoka carina za kmetijske potrebščine?
Kako denar razmetavajo.
Pretirani nepotrebni izdatki so vzrok, da se davki povečujejo od leta do leta, Splošna sodba vseh poznavalcev naših gospodarskih razmer je, da bi smel naš proračun znašati 8 do največ 9 milijard dinarjev, a ne, kakor kaže predloženi proračun, ve« ko 12 milijard dinarjev. Država bi morala s svojim gospodarstvom dajaH dober zgled okrajem, občinam itd,, a gospodari tako, da bi občine, okraji že davno propadli, ako bi tako gospodarili ko država. Beseda »varčevanje«, o katerem toliko piše » Kmetski List«, je v državnem gospodarstvu nepoznana. Navedem samo slučaj iz najnovejše dobe. Delegacija, ki je šla v Ameriko urejevat naše dolgove, je preštevilna, članov je polovica preveč, a določila si je dnevnice, in to finančni minister dnevno 100 dolarjev, ostali člani 50 dolarjev. Protest proti previsokim dnevnicam, opozoravanje na to, da ima poslanik Združenih držav kot minister, kadar potuje, le dnevnico 25 dolarjev, ni nič pomagalo, zapravili se bodo milijoni, a čel svet gleda z pomilovanjem na naše zapravljanje.	k • _ •
Proračun izdatkov je pretirano visok radi tega, ker se pri nas iz sredstev rednega proračuna zidajo ceste, železnice, mnogobrojne stavbe, vrši oboroževanje itd., v katere $vrhe bi trebalo dobiti posojilo (notranje ali inozemsko). Zakaj tudi Sedanja vlada ne dobi posojila v inozemstvu, zakaj poostruje vsled pretiranega proračuna gospodarsko krizo, nam gosto-
besedni »šparovec« Pucelj v »Kmet. listu« ne pove.
Pucelj glasoval za letne ogromne vojne izdatke.
Brali nismo do sedaj ne v »Domu« in :ie v »Kmetskem Listu«, da moramo po novem proračunu za vojne nabavkc plačati 500 milijonov dinarjev ali 2 milijardi kron na podlagi zakona iz L 1922., za katerega so glasovali poslanci SKS z Puc-Ijem na čelu in na podlagi sklepa vlade z dne 6. novembra 1925, sedanje vlade, v kateri sedi pet ministrov Radičcvc stranke. »Kmetski List« naj pojasni svojim bralcem, ali je kedaj SLS glasovala za tako ogromne vojne dobave, ali je kedaj predlagala povišanje davkov za Slovenijo, kakor se predlaga v tem proračunu. Povišanje davkov je znatno večje ko ugodnosti dane na podlagi zadnjih dva-■ najstin.
Radičeva stranka podpira od meseca 'julija vlado, a ni mogla doseči, da bi naša delegacija prej šla na pot, da bi ne prišla •zadnia v Ameriko, ker je opravičena bojazen, da bomo pri ureditvi naših dolgov •slabše odrezali ko druge države in ker s takim postopanjem zapravljamo še oni •kredit, ono zaupanje, katero smo do sedij v prav neznatni meri v inozemstvu uživali. Brez zaupanja inozemstva ne bomo dobili posojila v inozemstvo, ne bomo naših financ tako uredili, da bi megli mirno Živeti in napredovati.	i
Šparanje na račun kmeta.
Prvikrat smo doživeli, da gre celo . »šparanje« na račun kmeia, obrtnika, trgovca in industrijca, da se tem gospodar- j skim slojem povišujejo bremena, da pa so zmanjšani krediti za gospodinjske šole, kmetijske nadaljevalne šole, zadružništvo, živinorejo, gozdarske šole, za pospeševanje obrti in trgovine, za ceste itd. V tsm oziru more res vladna večina s Pucljem vred govoriti o »šparanju«, more se ponašati s tem, da je znatno znižala kredite za imenovane namene pridobitnih slojev, a obenem dovolila 503 milijonov dinarjev 1 — dvakrat toliko ko znaša cel proračun kmetijstva — za oboroževanje, znatno po-višala popolnoma nepotrebne dispozične londe, katere uporabljajo ministri brez vsake kontrole v strankarsko-politične namene.
Končno ne smemo radi popolnosti pozabiti na veliko zaslugo »šparovcev«, ki obstoji v tem, da so dosegli, da je iz proračuna izginil kredit, ki je dosedaj bil v vsakem proračunu in ki je po zakonu i utemeljen, kredit za podporo cestnim odborom in okrajnim zastopom za vzdrževanje cest in mostov v Sloveniji, da so nagrade za katehete, ki so lani znašale v proračunu 1 milijon dinarjev, znižane na 70.000 Din, dočim je za Bosno, kjer je število učiteljstva za eno tretjino in število razredov za dve tretjini manjše ko v Sloveniji, določeno 350.000 Din.
»Šparanje« vladne večine se ni obneslo, državne finance se niso uredile, žalostne posledice nesmotrenega, prenagljenega dela vladne večine _ ne bodo izostale. 21
I Proti preobremenitvi Slovenije
1 S Lav a pesem, ki pa je tem bolj žalostna, čim dalje traja. Dr. Žerjavov cen-! tralizem, ki ga »Jutro« in »Domovina« še ! danes povzdigujeta v deveta nebesa, jc | Slovenijo in Hrvatsko gospodarsko upro-pastil. Centralizem daje vso in edino oblast v državi Srbcm, oziroma nekaterim voditeljem radikalne stranke, ki nili Srbi niso. Slovenci in Hrvati pri vodstva de-; žave nimajo nobene besede. Zato pa ra-! dikalna stranka na najnesramnejši način izmozgava Slovenijo. Turški vpadi v Slo-i venijo so bili prava igrača proti temu, kar počenja s Slovenijo dr. Žerjavov centralizem.
Naši poslanci morajo in morejo v Bcl-gradu vršiti edino veliko in potrebno na> logo: neprestano dokazovati, da je centralizem Slovenijo upropastil, da bo upro-i pastil celo državo in da jc edina rešitev v avtonomiji. Ta boj bo treba toliko časa vršiti, dokler večina srbskih strank ne uvidi, da je tako stanje res nevzdržno.
Naši poslanci so vsak dan. kar se je vršila v finančnem odboru uebata o proračunu, pri vsaki točki poudarjali, da Slovenijo krivično izmozgavajo, da mora neprimerno več plačati kot druge pokrajine, dobi pa skoro ničesar. Dočim Žerjavov poslanec največkrat niti pri seji ni bil, so naši poslanci vztrajali ter obdelavah srb-j sko večino in srbsko javnost, kakšna kri-1 vica se godi Sloveniji.
Ko jc bil proračun v finančnem od-1 boru sprejet — seveda samo v veliko korist južnim krajem naše države — glaso-. val je zanj tudi Pucelj — tedaj se je prenesla razprava v narodno skupščino.
Preden pa se je razprava začela, so naši poslanci zepet izzvali dolgo in temeljito razpravo o izmozgavani Sloveniji. Zastopnik finančnega ministra Uzunovič je seveda hvalil slovenske davčne uradnike (ki so po veliki večini liberalci), neprijetno pa vendar postaja njemu in srbskim poslancem, ko morajo dan za dnem poslušati naše poslance, da se izmozga-vanje Slovenije vrši čisto po načrtu.
Tozadevne razprave v zbornici so se udeležile vse stranke ter se vidi, da so znali naši poslanci zelo spretno celo zbornico potegniti v zanimanje za preobremenjeno Slovenijo. Glavni govorniki so bili nasi poslanci Vesenjak, dr. Gosar, Falež in Klekl. Vesenjak je ostro prijemal ljubljanskega finančnega delegata dr. Šavnika, katerega ukrepi povzročajo tak davčni pritisk, dr. Gosar je govoril proti dohodninskemu davku, ki ga v Srbiji sploh nimajo, Falež je poudarjal, da je slovensko gospodarstvo propadlo uprav radi pretiranih davkov, Klekl pa je predlagal vladi nezaupnico, ki tako krivično razdeljuje davke,
Radikali in radičevci so seveda glasovali proti temu predlogu. Zanimivo je, da je srbski list »Radikal« priobčil članek, v katerem se zavzema za to, da s« v resnici izvede popolna ravnopravnost v naši državi brez ozira na vero in narodnost.
Izid volitev v Delavsko zbornico
V pondeljek 8. t. ni. bo bili končno sešteti glasovi volivcev v Delavsko zbor-nico. Poročali smo že, da so imeli vso v rokah socialni demokratje, ki jih .sedaj spel vodi znani Anton Kristan, žerjavovi demokratje so v začasno Delavsko zborni-co imenovali skoro samo socialne demo. krate. Zato so ti mogli napraviti volivni red, ki omogoča goljufije in nasilja. S temi sleparijami in goljufijami se jim je tudi posrečilo, da so dobili veliko število glasov. Ko bi bile volitve res tajne in svobodne ni nobenega dvoma, da bi imelo večino krščansko delavstvo. Mnogo so dobili žerjavovi demokratje. Ti pa na ta način, da so delavcem liberalni gosj>odarji kar po-brali kuverte in glasovnice. Kdor se ni udal, so pa vrgli na cesto in je bil ob vsakdanji kruh.
Proti takim volitvam so krščanski delavci vložili pritožbo. Če bo imela uspeh ne vemo. Gotovo pa je, da se na ta način ne bo več volilo in da so socialni demokratje [ rvič in zadnjič po Žerjavovi milosti dobili toliko glasov.
Zelo zanimivo je, da Pucljevi radičev-ei niso dobili niti enega odposlanca zn Delavsko zbornico. Ljudje čutijo, da je to hrvatsko, tuja stvar. Ža radičevce in vse njih vpitje se na Slovenskem kmalu ne bo nihče več zmenil.
Izirl volitev je sledeči: Volivnih upravičencev je bilo . . 75.106 Dostavljenih glasov, kuvert je bilo 64.556
Glasovalo je skupaj.....56.G81
Od teh za listo, katere nositelj je bil Terseglav (kršč.-soc. delavstvo . 15.017 Svetek (soc. dem. in komunisti) . 2tt.;»44 Juvan (sam.-dem. in nar. soc.) . . 8.;i59 Pevec (Bernotovi soc. demokratje) 2.495 Debeljak (bivši republ.-radičevec) 1.020 Neveljavnih........
Mandatov odpade na prvo listo 14, drugo 27, tretjo 7, četrto 2, na peto 0.
Tako je razdeljenih 50 mandatov delavske skupine. V skupini zasebnih nameščencev je bil sklenjen kompromis. Po tem kompromisu dobe krščanski sociaci^ 3 mandate, socialni demokratje 2, bančna skupina 1 in skupina, ki jo vodijo samostojni demokratje 4. Vseh naših somišljenikov je v Delavsko zbornico izvoljenih skupaj torej 17.
I tesr Ako še niste,I S pošljite naročnino J
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.

V RIM!
Mednarodna zveza katoliških telovadnih organizacij v Parizu (Union Internationale des Oeuvres Catholiques d' Education Physique), katere člani smo tudi mi, nas ponovno kliče na svojo veliko mednarodno slavnostno prireditev, ki se bo letos vršila v Rimu in sicer 3., 4. in 5. septembra. Ob tej priliki v velikem številu prihite v večno mesto naši bratje iz Češkoslovaške republike, iz Francije, Belgije in Svicc in drugod. Tudi mi se jim hočemo pridružiti v številnem odposlanstvu in to s tem večjim veseljem, ker se bo vršila prireditev pod pokroviteljstvom sv. Očeta papeža Pija XI., skupnega očeta vseh narodov.
Pozivamo brate Orle in sestre Orlice, da se v čim obilnejšem številu odzovejo častnemu vabilu. Vabimo pa tudi vse druge naše prijatelje, naj se nam pridružijo, da bo tako naša ož,i domovina kakor tudi naša država častno zastopana v zboru narodov zbranih ob tej priliki v večnem mestu.
Naša pot bo trajala devet dni. Odhod bo v ponedeljek 30. avgusta zjutraj iz Ljubljane, vrnili se bomo v torek 7. septembra zvečer, Med potom bomo en dan ostali * mestu Assisi, kjer se letos z velikimi slovestnostmi obhaja 700 letnica smrti sv. Frančiška Asi-škega, dalje v Florenci in nazaj grede bomo obiskali Benetke. V Rimu bodo vsi imeli dovolj prilike ogledati si vse največje znamenitosti in spomenike večnega mesta.
Cena za vožnjo, prehrano (razen na vlaku) in stanovanje je določena za Orle v kroju in telovadce Din 1100, za vse ostale Din 1250. Cena bi se mogla izpremeniti le v slučaju nepredvidene znatnejše valutne izpremembe.
Priglasi z navedbo natančnega naslova in i vplačilom prvega obroka v znesku Din 200 se morajo poslati do 15. marca Jugoslovanski Orlovski zvezi v Ljubljani, Ljudski dom.
Vsa podrobnejša navodila in pojasnila se bodo sproti objavljala.
Jugoslovanska Orlovska zveza. V LURD!
d PRVO JUGOSLOVANSKO ROMANJE V LURD se bo vršilo letos spomladi od 7. do 18. aprila. Cene hodo približno za III. razred 2600 Din, za II. razred 3600 Din. Prijave sprejema župni stolni urad v Ljubljani do 1. marca. Denar se mora vplačati 'lo 20. marca.
d »Domoljubove« nagrade. V smislu razpisa nagrad, ki smo ga objavili v našem listu v številkah okolu novega leta, ic z dnem 31. januarja potekel rok za priglasitev onih, ki se žele udeležiti tekme za nagrado.
Do tega dne se je res priglasilo lepo Število tekmovalcev, ki imajo upanje, da i'h določi žreb za večjo ali manjšo nagrado, — Ker pa mnogi šc niso izpolnili vseh pogojev, kakršni so navedeni v zgoraj omenjenem razpisu, žal še ne moremo razposlati za žrebanje določenih listkov z označenimi številkami.
Predvsem manjkajo pri mnogih prijavah neobhodno potrebna potrdila od strani glavnega poverjenika ali župnega urada, da so tekmovalci res sami nabrali toliko in toliko resnično novih naročnikov.
—	Pri mnogih pogrešamo tudi potrdila, da so nabrani in naznanjeni novi naročniki tudi res plačali naročnino v določenem času, t. j. do 31. januarja.
—	Ne zadošča namreč, da kdo pošlje nekaj naslovov, na katere naj se na novo pošilja »Domoljub«, marveč mora biti zanje tudi res plačana celoletna ali vsaj polletna naročnina. V dokaz za to zadošča potrdilo g. poverjenika in ni treba pošiljati izvirnih pošinih potrdil.
Da se vse to lepo uredi in pri upravi natančno preišče, moramo rok za žrebanje podaljšati vsaj za 14 dni, in določamo 20. februar kot skrajni čas, do katerega morajo biti v naši upravi v s i doslej manjkajoči podatki. — Vsak tekmovalec ali tekmovalka naj torej v lastno korist Še enkrat prav dobro prebere določbe razpisa za nagrade in se nato potrudi in požuri, da nam čimpreje pošlje vsa dokazila, ki jih je morda pozabil poslati v svojem prvem pismu.
Na pisma, ki bi nam došla po 20. februarju, se ne bomo mogli več ozirati. Zamudniki naj potem pripišejo sami sebe, če bi morda vsled zakasnitve prišli ob nagrado.
»Domoljub ova« uprava mora skrbeti, da pridejo pridni nabiralci in nabiralke čimpreje do zasluženega plačila!
d Kdor še ni plačal »Domoljuba«, — vsaj za pol leta — naj to stori zanesljivo do 20. februarja. Koncem meseca ustavimo nadaljnje pošiljanje vsem, ki ne bodo poslali naročnine.
d P. n. poverjenike »Domoljuba« in »Boproljuba« ponovno prosimo, da nam kar najhitreje naznanijo končno število naročenih izvodov. Pričenši s prihodnjim mesecem moramo namreč ustaviti vse izvode lista, ki ne bodo plačani ali vsaj določno naročeni.
d Brezverska »Domovina« se vsiljuje našim ljudem kot židovsko blago. Ljudje naj si zapomnijo dvoje: 1. »Domovina« je glasilo framasonske, brezverske liberalne gospode, katere program je vero zatreti med ljudstvom, in to v resnici povsod dela. 2. »Domovina« zagovarja centralizem, ki je požrl na stotine milijonov slovenskega denarja, ki so ga pobrali zase razni visoki velesrbski gospodje. »Domovina« je glasilo tistih, ki pljujejo na lastno vero in pljujejo na lastni narod. Zato povsod, kjer se vsiljuje: nazaj z njo. Naše ljudi prosimo, da ljudem povsod in vedno pojasne, naj ne plačujejo biča, ki jih tepe »in ne uživajo hrane, ki jih zastruplja,
d Opozarjamo vse bravce na današnji velepoučni članek g. narodnega poslanca Vlad, Puisenjaka: Sparanje g. Puclja. Kdor hoče dobiti jasen vpogled v način sedanje-
ga državnega gospodarstva in pojasnila, zakaj gospodarsko tako propadamo, naj pozi'jivo prečita ta članek.
d Redek jubilej. Letos obhaja znani igralen ljubljanskega gledališča g. Anton Cerar-Danilo 50 letnico umetniškega delovanja na gledališkem odru. Jubilantu, ki je še vedno poln mladoniške živahnosti in je tudi našim podeželskim odrom vedno in povsod šel na roko, iskreno čestitamo ter mu želimo še veliko let umetniškega dela.
d Redovnica doktorira. Na zagrebškem vseučilišču je prejšnji teden postala doktorica mcdroslovja sestra Rafaela Graovec iz reda sv. Vincenclja.	.
d Ne zaupajte tujim ljudem. Po deželi je hodil v zadnjih tednih neki agent za povečanja fotogTafij. Ljudje so mu zaupali fotografije in mu dali tudi nekaj denarja na reko. Sedaj ni moža, ne fotografij, ne denarja.
d Dekleta, pazite! Po deželi hodijo agenti, ki vabijo mladoletna dekleta s ee-boj ter jim obetajo sijajne službe v mestih, najrajši kje na Hrvatskem, če dekleta nasedejo, jih oddajo v zloglasne hiše, odkoder ni več rešitve. Zato naj bodo dekleta in starši toliko previdni, da nikdar ne zaupajo tujemu človeku.
d Dosedanji Češkoslovaški konzul Ti Ljubljani, dr. Otokar Beneš, ki je bil pri Slovencih zelo priljubljen in 'ki je zastopal češkoslovaško republiko v Ljubljani od prevrata t em, je premeščen v Prago.
d 20 dinarske zlatnike dobimo v kratkem v promet. Seveda bodo tudi v krat-k- :i zopet izginili po raznih skrinjah, da bodo imeli tatovi več hvaležnejšega posla.
d Sedajle je najugodnejši čas za zatiranje sadnih škodljivcev. Sedaj, ko se bodo začeli prebujati iz zimskega spanja in bodo prišli iz svojih skrivališč, jih bomo najlaže in najuspešneje zadeli, ako poškropimo — če ne vsega — pa vsaj mlajše, laže pristopno sadno drevje aH vsaj tisto, ki obeta dobro letino, z 10% drevesnim karbolinejem ali a r b o r i n o m. Tako delajo po vsem svetu, kjerkoli goje sadno drevje in hočejo imeti mnogo in lepega sadja. Kdor se nikakor ne more odločiti, da bi drevje škropil, naj pa vsaj debla in debelejše veje namaže z ar-borinom. V to svrho pa naj vzame 20% mešanico (na 80 1 vode 20 kg arborina, ali na 8 litrov vode 2 kg arborina). S tako močno mešanico pa ne sme zadeti listja. To je samo za mazanje debel in debelejših vej. — Kdor zdaj — februarja, marca — marljivo uporablja arborin, med letom ne bo imel mnogo opravka z zajedalci, ker jih bo zatrl v kali!
d Koliko denarja se bo potrosilo sedaj v pustnih dnevih za pijačo. Daj in za del tega denarja kupi srečko Orlovskega stadiona, pa boš pustno zabavo prav tako lahko imel, le da bo bolj zdrava, zraven pa imaš upanje, da boš zadel dobitek.
d Zračni promet med Belgradom Ln Zagrebom bodo otvorili me9eca aprila. —i Vožnja bi trajala malo manj kot tri ure.
d Velik vihar je divjal prejšnji teden v Črni gori. Odnašal je hišam strehe ter napravil ogromno škodo. Na planinah je zapadel nov velik sneg.
d Razkošno palačo si je sezidala Narod rta banka v Belgradu. Te dni se je vse bančno poslovanje preneslo v novo poslopje.
d čipke, čipkarski sukanec, papirce, klekeijne in vse drugo Čipkarske potrebščine kupite najceneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo.
d Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani (Mestni trg 8/1) razpošilja svoje letno poročilo za leto 1925. Iz preglednega poročila se vsakdo lahko prepriča, koli'«o dobrega stori društvo za osirotele, revne in zapuščene otročiče. Proračun potrebščine za leto 1926 izkazuje ogromno vsoto Din 232.680. Delovanje društva pa je odvisno zgolj cd podpor in milodarov. V sled tega toplo priporočamo Škofijsko društvo za varstvo sirot v vsestransko podpiranje.
d Popravek. V 4. številki našega lista je člankar Dcbrovski kmet v uvodnem članku Več poštenja in prosvete navedel slučaj nekega dolga pri mestnem zavodu. Pri tem je zapisano ime Lampret, ki je po-seotnica na Dobrovi. V imenu pa tiči zmota. Dctični slučaj se ni zgodil pri Lampre-tovih. temveč pri nekem drugem posestniku. Toliko v pojasnilo.
d Kraljeva plača je v novem proračunu določena na 52,348.680 Din. Je še enkrat višja kot je bila dosedaj. Stroški za narodno skupščino so proračuna ni na 47 milijonov dinaijev.
d 71.000 voščil jc prejel sv. oče Pij XI. za pretekli božič in novo leto. Vidi se, da je papež res oče vseh narodov.
d 30.000 kron so veljale velike lesene tribune za III. katoliški shod. To je v sedanji vrednosti okrog dveh milijonov kron. In vendar so te tribune samo za en dan. zato je zadnji čas, da začnemo misliti na stalne tribune, ki ne bodo naših velikih shodov finančno ogrožale ter jih onemogo-ce ale. Orlovski stadion se zida. Bo ena največjih umetnin v Jugoslaviji in spome-ni;c slovenskega naroda. Ali si že kupil srečko ter tako vsaj malo prispeval?
d Poboj. Žalosten slučaj se je pripetil v Apreniku nad Pleterjem. Tamošnji posestnik Tomšič je opazil, da hodi za njegovo pastorko Jožef Klemenčič, posestnikov sin iz Zvabovca, kar mu pa nikakor ni bilo ljubo. Očim je radi tega dekleta že večkral prijel. Ko pa je pred kratkim zopet opazil, da prihaja dekle zopet v Klemenčičevem ispremstvu domov, mu zavre kri. Ves razburjen steče po 35 c~i dolg kuhinjski nož t^r pa porine nič hudega slutečemu spremljevalcu v prsa. Klemenčiča so prepeljali v toinico, kjer upajo, da bo še okreval.
d Ne skači med vožnjo z vlaka! Na progi Knjaževac—Resnik je neki kmet pozabil izstopiti na pravi postaji. Spomnil se je šele, ko je bil vlak že daleč od Knjažev-ca v največjem diru. Skočil je z vlaka in padel v jarek poleg proge. Potniki, ki so opazili nesrečo, so takoj ustavili vlak in pohiteli k nesrečniku, ki je pa že med tem umrl. Razbil si je popolnoma lobanjo. Ponesrečenec je kmet iz slavonske Požege.
d Vlak ga je razmesaril. V Skoplju je storil strašno smrt železniški čuvaj proge Skoplje—Hanrijevo. Predolgo je spal in jo zamudil prihod vlaka, ki prihaja iz Kosovske Mitrovico. Brž je pohitel preko želez-
niškega moita in se ni oziral na opozarjanje stražnika, ki je bil pod mostom, da se vlak že giblje. Sredi tira ga je na mostu lokomotiva dosegla in ga vrgla preko mosta v Vardar. Trupla niso našli, pač pa je bilo na mostu in na lokomotivi več krvavih ostankov njegovega telesa, iz česar se da sklepati, da je lokomotiva ubogega čuvaja strašno razmesarila.
d Zadnji član farugine bamle prijet. Lanskega leta je končal svojo roparsko pot slkupaj s svojimi tovariši na vislicah slavonski razbojnik Čaruga. Polagoma so prišli v roke pravice vsi člani njegove družbe, razen nekega Prpiča, kojega so v družbi klicali za rmalega-', deri m se je drugi razbojnik, ki je bil skupaj s Čarugo obešen, imenoval Prpič "veliki«. Prpič mali se je dolgo časa skrival in mislili so, da je najbrž pobegnil iz naše države, kjer ga je čakala krvniška vrv. Nedavno so ga pa nekje v Slavoniji orožniki izsledili in aretirali. Izkazalo se ie, da po smrti Čampe ni zaDustil razbojniškega rokodelstva, ampak je med tem ča-om izvršil v okolici Sisika roparski umor.
d Prehuda kri. Prejšnjo nedeljo ie prišlo na Hrvatskem v vasi Stnbica mod va-ščani do velikega pretepa, ki je nastal iz povsem malenkostnega vzroka. Par mladih fantov se je po maši pričelo brez kakšnih p.'3cbnih sovražnosti obmetavati s kamenjem. Sosednji vaščani, ki so ravno prihajali iz cerkve, niio vedeli, za kaj gre. pa so brez nadaljnega brž posegli v boj. Razvila se je prava bitka, v kateri so se obdelovali prebivalci dveh sosednih vr-i. Pteledjee so bile strašne: Več ket 150 Hudi je bilo več ali mani težko ranjenih, 3 pa so težkim ranam podlegle.
d Nič ni tako skrito, da ne bi I:i!o kdaj ofifo. Mlinar iz Sentivara ie po dveh lotih spoznal po frto.Tafiii, katero je objavila zagrebška policia po odkritju ponarejevalcev 1000 dinarskih bankovcev, da Maio Me-dunič ni bil samo ponareievalec, ampak da je tudi njemu ukradel 300.000 I)in oktobra 1024. Takrat sta namreč prišla k PlavŠicu v mlin dva neznanca, ki sta ae mu predstavila kot trgovca in sklenila ž njim pogodbe, da i ima dobavi 20 vagonov moke. Nato so skupno odšli v Novi Sad in fi9 nastanili v istem hotelu. V Novem Sadu je namreč Plavšic dvignil 300.000 Din iz banke, da bi imel denar za dobavo moke. Ko se je pa vrnil z denarjem, sta ga trgovca* pregovorila, da jima ie dal spraviti vso vsoto v njihovo ročno blagaino, v kateri sta tudi ona dva imela bale 200.000 Din Ko sta pa kmalu nato odšla, češ, da imata v mestu opravke, se je mlinar domidil, da ,ie ogoljufan. Ko so blagajno cdorli, res ni bilo v njej drugega kot malo papirja Policija ,ie takoj uvedla preiskavo, pa ni mogla zločinca ujeti.
d Nevaren morilec in ropar priiet.
V nedeljo, dne 7. t- m. so šentpavelski orozmk. oddali v zapore, okrožnega sodiSča v Celju Ivana Pečevnika, ki j© d0iK0 vrsto mesecev strašil po okolici št. Pavla in Gnž s predrznimi nastopi. Imenovani hudodelec ima na vesti poleg drugih dejanj tudi umor, katerega je izvršil takoj po plebiscitu na Koroškem. Tedaj je služil pri nekem kmetu m ga je ogoljufal in kradel, kjer je le kaj
mogel. Tako je neko noč prišel v spalnico kjer je spala domača hči, ki se je pri vstopu v suho zbudila. Skočil je nato k njej in j() z rokami zadavil. Od tistega časa dalje je pre. nesel svojo tatinsko obrt v Slovenijo, v zadnjem letu se je pojavil v Savinjski dolini in je tukaj veljal za največji strah prebivalcem, Nastopal je zelo predrzno, pri belem dnevu je pričel v hišo, postavil revolver na mizo in zahteval, da naj mu skuhajo jedi pr> njegovi lastni izberi. Ljudje so se ga strašno bali. Bil je tako predrzen, da je v poslednjem čpsu prihajal v hiše raznih posestnikov brez orožja in je dobival kljub temu vse, kar mu je srce poželelo, ponoči pa je kradel. Tako se je tudi zgodilo v soboto, dne 6. t. m., ko je prišel v neko hišo in bil po navadi izborno postrežen. Ljudje so iz strahu ostali v hiši, le domaČa dvanajstletna hčerka je neopaženo odšla iz hiše in opozorila druge ljudi na nevarnega zločinca- Prišla sla takoj dva orožnika. Iti sla obenem z domačimi fanti zastražila hi-o. -Orožnika stn nato z nasajenimi bajoneti vdrla v hišo in ga tako brez vsakih težkoč zajela, Pečevnik je takoj priznal umor, ki ga ie izvršil pred leti na Koroškem in še dodal, da je zaradi tega imel vedno hudo vest in da se zaveda, da pride ua vislice. Pravil je, da je skoro vsako noč imel sarje, v katerih na je umorjena davila in da je vsled tega vsako noč zelo nemirno spal. Ko so ga orožniki peljali iz Št. Pavla, se je sam pri sebi poslavljal od to prijazne vasice in glasno dodal: >l)ancs zadnjikrat slišim glasove šentpavelskih zvonov.«
d Boljšeriška človekoljubnost. Sovjefr sko orcžriištvo je polov i lo v bližini Moskve 300 otrok, ki so bili brez staršev in so se potepali po deželi. Otroke so poslali v ne-zakurjenih železniških vozovih v Voronež, Ko jo pa prišel vlak na cilj, so našli vse otroke v vagonih zmrzr ene.
d Na krokodilu iahal. V zadnjem času je stavil neki krotilec krokodilov v Karce-Icni na španskem, da bo jahal na hrbtu ukročenega krokodila po morju 300 kra daleč. In res so mu je posrečilo. Krokodil, ki je star 400 let, je izborno plaval, vodil ga je s tem, da mu je z nogami obračal zadnji konec njegovega trupa. Prišel je na dok;'eno mesto v 13 urah.
d Velikodušen dar. 2299 Din ali 43 dolarjev je poslal včeraj naši upravi za nabavo novih šmarn gorskih zvonov gospod Niko Andreičič iz Newyorka, rodom Hrvat iz Aleksandrova na Krku. Zbrala sta jih s soprogo Slovenko (doma iz Trzina) v krogu svojih prijateljev, rojakov iz Megša In Trzina Antonija in Ma ica Mušič, družina Gosar in drugi. Znesek 445 Din (8 iu pol dol.) je poslal v isti namen g. Val. Kalan iz Sheboygana, Wis., doma iz Škofjeloke, ki so jih poleg njega darovali rojaki Jos. Križaj, Jak. Prestor in Jan. Udovič. — Slednjič je poslal 2 dolarja g. Leop. Knafelc iz Wntsona v Kanadi. — Vsem bodi Bog obilen plačniki
d OPOZORILO! Ker prodajajo nekateri trgovci kot »Pekatete« testenine iz drugih tovarn, in sicer po navadi slabejše in cenejše blago, in ker tudi velik del občinstva misli, da se imenujejo vsake testenine pekatete, pojasnjujemo, da se smejo imenovati »Pekatete« samo izdelki naše tovarne testenin »Pekatete« v Ljub-Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
Pošljite naročnino!
POLITIČNI ZAP55KI
p Govor dr. Korošca. I)r. Korošec je imel v narodni skupščini govor, ki je na so stranke v skupščini napravil ogromen vtis. (lovor je vlada takoj poslala kralju. Dr. Korošec je tako sijajno govoril o trpljenju Slovenije in o potrebi avtonomije, da ga ni Slovenca, ki ne bi z vso dušo odo-bra al njegovih besedi. Govor prinesemo prihodnjič kolikor mogoče v natančnem izvlečku.
p Belgiajski kotel. Vre, da bo kmalu prekipelo. Sporazum med Pašičem in Ra-du-em, ki se je izvajal tako, da se je skupno izmozgavala Slovenija in Hrvatska, poka na vse strani. Radiču nihče več ne zaupa, zato bi ga radi izrinili iz vlade. Radič sam pridno pomaga. Hodi po Hercegovini ter zabavlja čez radikale, govori proti proračunu (v skupščini pa njegovi poslanci s Pucljem vred glasujejo za proračun), vmes pa na neumen način vpleta kralja. Med radikali je grozno zašumelo. Najprvo so ga Izatožili kralju, sedaj pa na vse strani de-»lajo, da bi razklali Radičevo stranko ter ■Radiča pahnili iz vlade. Na seji rad i kal-fni>ga kluba je Jovanovič naravnost govoril, da Radič ni čisto normalen, da se njegove-imi kesanju ne more nič več verjeli in da je Ireba nekaj korenitega ukreniti. Pašič, ki je star sovražnik Radičev, je pozval tvojega udanega prijatelja ministra Simo-noviča, naj poda ostavko z vzrokom, da z ftadičem noče več skupaj delati, obenem pa so radikali pridobiii zase dva radičev-ska ministra dr. Nikiča in dr. Šuperino, ki sta odločno proti Radiču ter sta pripravljena pristopiti k radikalom. Če Radič odleti iz vlade, se bo njegova stranka, ki itak strahotno izgublja na ugledu in pristaših, gotovo razcepila na dvoje. Tako bo konec neznačajne radiščevno v naši državi. Čas je že!
Na drugi strani pa med radikali tudi čez mero v re. Boj proti lisjaku Pašiču se vedno ljuteje nadaljuje. Glavni nasprotnik je še vedno Ljuba Jovanovič, ki pa jc previdnejši, kot je bil svoj čas pokojni Stojan Prolič ali Nastas Petrovič. V radikalnem klubu vedno ostro nastopa proti Pašiču, vendar nima večine za sabo, ker se Pašiea poslanci silno boje. Kakor hitro pa bi seveda Pašič odletel, bi se večina priključita Jovanoviču. Med Pašičem in Jovano-vičem pa stoji dr. Ninčič, ki je ljubljenec
liani, ki je edina tovarna »Pekatet« v Jugoslaviji, Ker je naša znamka »Peka-tete« zaščitena, bomo odslej vsako tako zlorabo v lastnem in v interesu prevarala občinstva sodnijsko zasledovali.
občinstvo pa prosimo, da zahteva P°\sod izrecno samo prave »Pekatcte«, plasti v naših originalnih kartonih z znamko »Pekalete«, ki jamči za prvovrstno in okusno blago. — Tovarna testenin »Pekače« v Ljubljani
dvora. Večina radikalnih poslancev, ki se boji ostrega boja med Pašičem in Jovanovič em, je za sedaj mnenja, da bi bil Ninčič kot naslednik Pašiča najbolja rešitev iz položaja.
Velik boj se bije tudi proti finančnemu ministru Stojadinoviču, kar je tem nevarnejše, lcer se mož mudi v Ameriki in se ne more braniti. Kar po vrsti ga ljuto napadajo najmočnejše radikalne osebnosti: dr. Velizar Jankovič (ki bi sam rad postal finančni minister in je tudi Pašič baje za to), bivši minister Vukičevič in sam ljuba Jovanovič. če bo Stojadinovič povrhu tega še v Ameriki imel smolo, bo najbržie kmalu moral svoje mesto prepustiti drugemu. Za nas Slovence bo prav, če Stojadinovič, ki je naš Šavnilc št. 2, gre.
Veliko znamenj pa kaže, da gremo novim volitvam naproti. Radič uprav radi tega razsaja proti vladi, ker bi rad pridr-žal ogoljufane pristaše, Pašič bi pa rad sam volitve dobil v roke ter jih izvedel tako, da bo radikalna stranka sama vladala v državi. Sicer je minister Ugunovič izjavil v skupščini, da vlada ne misli na volitve, kar mu radi verjamemo, ker je dovolj, da misli Pašič, vlada pa itak nič nima misliti.
d Davidova: načelnik demokratsko stranke je v zadnjem času zopet začel bolj stopati v ospredje. Najpreje ga je kralj sprejel v dolgi avdienci, nato je imel velike govore jk> shodih, kjer je zlasti v Ni-Su povdarjal, da je politika sedanje vlade gospodarsko nuravnost pogubna. Posebno ostro pa je prijemal Pašiča, ki da je radi starosti popolnoma nesposoben, da še dalje vodi državo in da je uprav Pašič največji vzrok, da država propada. Ko se je v skupščini začel obravnavati proračun, je zopet Davidovič imel velik govor, kjer je povdarjal, da proračun raste, narod pa cb-obužava. Ko so bili kmetje še trdni, je znašal proračun 7 milijard, danes, ko je kmet na tleh, pa znaša 12 milijard. Pašič vsiljuje svojo voljo skupščini, ki je vsled tega ponižana do dna. Radi tega taka vlada ne zasluži, da bi se glasovalo za proračun 1
p Dr. Žerjav in Pucelj šc vedno nista odstopila kot »poslanca, dasi sta glasovala za centralizem in za preogromne davke, ki tlačijo Slovenijo. Slovensko ljudstvo veliko prenese.
p Naš dolg v Ameriki znaša 66 milijonov dolarjev ali dobro polčetrto milijardo dinarjev. Ta dolg je naredila svoj čas srbska država, po zaslugi dr. Zerja-vovega centralizma ga bomo morali največ plačati mi Slovenci in Hrvati, dasi bi se pri pametnem državnem gospodarstvu lahko plačal iz vojne odškodnine, od katere niti ubogi srbski kmetje niso skoro nič imeli. Finančni minister Stojadinovič je v Ameriki, da uredi naše dolgove. Toda Amerikanci so presenetljivo natančno poučeni o naših političnih in gospodarskih razmerah in so odbili način odplačevanja, kakor ga je predlagal Stojadinovič. Kako se bodo končno dogovorili, se še no ve. Vidi se pa, Ha nam je centralizem tudi na zunaj vzel ves ugled in nam prinaša veliko škodo*
l)r. Scipel v Berlinu. Bivši avstrijski tcancler dr. Seipel je pretekli teden obiskal Berlin. Povsod je bil sprejet z največjimi častmi. Obiskal je razne odlične osebe in tudi drž. predsednika Hindenburga. Za dijake je priredil predavanje o kulturnem poslaustvu cerkve. Očividno pripravljajo združitev Avstrije z Nemčijo.
Angleški delavci so izključili komuniste iz svoje stranke. Izvršilni odbor angleške delavske stranke je sklenil, da se imajo iz stranke izključiti vsi komunisti. Krajevne organizacije, ki se branijo izključiti komuniste bodo same izključene.
Bojkot proti Italiji se širi. Nemško gibanje za bojkotiranje Italije je postalo že precej resno in za italijanske žepe naravnost nevarno, Nemcem so se pridružili tudi Avstrijci. 160 dunajskih organizacij je sklenilo organizirati bojkot proti Italiji. Enake1 organizacije se snujejo te dni po vseh nemških in avstrijskih mestih. Organizacije pozivajo trgovce, obrtnike in industrijo, d» opuste vsak nakup blaga v Italiji. Vsi člani organizacij so se zavezali, da se bodo pri svojih počitniških izletih izognili Italije, dokler ne bodo Italijani preklicali proti-nemških odredb v južni Tirolski.
Preganjanje katoliške cerkve v Mehiki. V Mehiki vladajo prostozidarji, ki brezobzirno preganjajo cerkev. Cerkve in katoliške šole so oropali, redovnike izgnali, verski pouk mladine odpravili, za duhovnike pa so uvedli postavo, da se morajo oženiti.
Italijanski fašisti so bojijo roliter.
Vsled neprestanih fašistovskih nasilij je glas po volitvah med italijanskim narodom vedno večji. Volitev, vsaj svobodnih, se pa fašisti zelo bojijo, ker dobro vedo da bo italijansko ljudstvo ob prvi priliki, ko bo zopet lahko svobodno volilo, z njimi pošteno obračunalo. Odbor fašistovske stranke je zato ukazal posameznim organizacf-jam, naj delajo povsod proti volitvam in prepričujejo ljudstvo, da je itak vse za Mussolinija, vsled česar ni treba nobenih volitev.
Češkoslovaška ho priznala sovjetska Rusijo, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je sestal z zastopnikom sovjetske Rusije, s katerim se je dogovoril o slovesni izročitvi pisma, s katerim bo Češkoslovaška priznala Rusijo, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
KUPI «n bodeš Tsakarru priporočal trrdko
LenasiEBBPiiinan Ljubljana
Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, levtot za' moške in ženske obleke. — Vedno najnovejše rute, gerpe itd. — Solid. postrežba ter nizke cene.
iiimiiiiuiui
Prepričajte se o trpežnosti
vrvarskih Izdelkov
i« prve kranjske vrvarne
Ivan N. Adami!
Ljubljana, Sv. Petra ceita 31
k irl oo<mžnlc«ti Nsribtr, Vttr1«|«ta 10 tar Kam*, Sntn« 4
IZ SMLEDNIKA.
(Občinska pota.)
V Smledniku smo bili več mesecev brez ačnih moči, na prizadevanje naših mož in po odločnem nastopu poslanca Brodarja nam je imenovalo ministrstvo za nadučitelja g. Ru-preta, njegovo gospo pa za učiteljico. Oba smo z veseljem pozdravili in jima želimo obilo nspeha.
Med vojno se pri nns občinska pota niso ■koral nič popravljala in so bila v skrajno slabem stanju. Ker pa se je že parkrat po nasprotnih časopisih pisalo o njih, naj tu navedem v tem nekaj pojasnil.
Ker bi temeljito popravljanje občinskih potov delalo občini ogromne stroške in da se ti re« veliki stroški prihranijo davkoplačevalcem, je leta 1922. sklenil občinski odbor enoglasno, da vsaka podobčina popravi in nasuje svoja pota, bodisi občinska, vaška ali gospodarska. Ljudje iz 4 podobčin so šli takoj na delo in so svoja pota takoj častili in jih še ■edaj pridno popravljajo, dasi imajo nekatere vasi gramoz eno uro daleč, ca primer Zapoge, Dornice in Torovo. V neki podobčini, kjer imajo gramoz četrt nre daleč, pa nočejo svojih potov prav nič popraviti in samo čakajo, da Jim jih občina sama nasuje, česar davkoplačevalci iz drugih podobčin ne dovolijo. Kdo pa je potem kriv, da v tej podobčini niso pota popravljena, to ve vsak pameten človek.
Potem pa vprašuje neki lažnivi dopisnik v Kmet. listu z dne 11. novembra 1925, »čemu da plačujemo razne občinske doklade,« dasi dopisnik dobro ve, ker je tudi sam v občinskem odboru, da se v naši občini ni za leto 1925. niti vinarja plačalo za občinske doklade, ker je občinski odbor kril vse stroške s prihranki prejšnjih let.
Torej g. dopisnik v Kmet. listu, ne toliko zabavljati, ker Vam je vse to dobro znano, kako se je sestavljal občinski proračun za I. 1925. in tudi to Vam ie gotovo dobro znano, kar je sklenil obč. odbor že leta 1922. in to enoglasno, ker so bili pri občinski seji tudi navzoči občinski odborniki iz zgoraj omenjene podobcine. Ta sklep je bil razglašen pred cer-kvuo in ni nikdo ugovarjal v času, ko jc bilo treba ugovor vložiti. Drugega Vam ne preostaja, kakor de se lotite tudi pri Vas potov, kakor so to storili drugod že davno, potem pa mirna Bosoa. Zatorej ne podtikajte svoje zanikrn os 11 drugim.
* -,Pm '? v današnjih, za kmeta tako težkih časih treba varčevati in da so davki že zdaj neznosni, to ve vsakdo, samo oni ne, ki zabavlja, zakai da občina ne naraje njih potov, saj imamo ic drugih stroškov itak preveč. Leta. 1925. je imela občina stroškov 42.000 dinarjev in za leto 1926. pa kaže proračun, da bomo plačali samo za šolo v Smledniku 18.190 (fananev m 25 para, koliko je pa ic drugih »troikov.
SV. VALENTIN NA JARCJEM BRDU.
(Cerkveni shod.)
Skoraj na vznožju Starega vrha v precej saaclieni dolini »Luša«. stranski dolini selške dolin« stoji precej velika v gotskem slogu zidana po d ru zna cerkev »v. Valentina. K temu ■vetniku romajo verniki iz selške doline od Korice doli in iz poljanske doline tam od 2i-rov. Tudi iz loške in kranjske okolice se z F.uLuJ1. £br,a<*K> nietf« v raznih po-f' V"ko.leto sta dva velika shoda. Po-
v i-i	stalno na šesto
nedeljo po Veliki noči in jesenski, ki se vrši
Mi? PVV' Vrt"«. Tudi na god sv. Valentina 14, iebruaru, če ni preveč snega, pri-delo romani od daleč. Ce pride god na «fefcv-gfk, i . navadno 2 sv. maši. Letos pride sv. ?«r«tin na nedeljo. Sv. maša . pridigo bo
Mvetafki* P *° poiMtit syo^» velikega
r
DOL PRI LJUBLJANI.
(Društveno življenje.)
Naše društveno življenje je dalje časa počivalo, imeli smo zadnja 2 meseca obilo posla s prezidavo društv. dvorane, ki je bila doslej veliko premajhna, v škodo društvu v gmotnem in dušnem oziru.
Posrečilo se nam ie vendar enkrat preurediti društvene prostore tako, da popolnoma zadostuje našim razmeram. Dvorana ima sedaj sledeče mere: Dolžina z odrom vred 17 m, širina 10 m, visočina na sredi dobrih 6 m. Oder sam je globok 6 m in pod odrom sta dve garderobni sobi, ki imata lasten vhod.
Ni še vse dovršeno, kar je v načrtu, vendar zadostuje za javne prireditve, in v nedeljo 24. jan. se je uprizorila prva igra na novem odru »Deseti brat«.
Igra je precej dolga in ne lahka, pa so posamezni prizori, ko nastopi Krjavelj sili deseti brat, nadvse ugajali, da je občinstvo ob nabito polni dvorani in kljub pozni uri vztrajalo do konca. Neugodno so vplivali le predolgi odmori med dejanji in tudi prizor smrti desetega brala se je vršil veliko prepočasi. V prihodnje bo treba na take okolnosti bolj paziti, eventuelno odmore spolniti s pevskimi točkama. Tisti prizor pa po končani igri v gostilni in zunaj na cesti ni bil nikomur v čast, najmanj piianemu izzivaču. ki je le našel, kar |e iskal Imeli smo v novi dvorani že tudi predavanje s skioptičnimi slikami, prizori iz starega Rima. V prihodnje se bo to vršilo večkrat, vsaj parkrat na mesec, ker ima društvo lasten skioptičen aparat. V tej povečani dvorani tudi orlovski odsek in njegov naraščaj lahko proizva;« svojo telovadbo, kar je bilo v preišnjl tesni dvoranici nemogoče.
Vsej mladini pa, ki se zbira pod društveno streho, zlasti odroallm mladeničem, nujno priporočamo, naj se zavedajo, da ie naše društvo osnovano na verski podlagi, vse društveno življenje in nastop naše mladine tudi zunaj se mor« kazati kršč. f značaj. — Vsa surovost, mlačnot. ne za- j vednost v važnih vprašanjih javnega življenja, naj bo daleč od naših vrst. Prav krščanska zavest in snačajnost nam pa brani, da se ne udeležujemo prireditev nasprotnikov krščanske organizacije. Tudi tu mora veljati: svoji k svojim. Boli ko s« bomo svojega krščanskega društva oklenili, lepše se bo razvijalo.
MIRNA.
(Občinska hiša.)
bronast, dobil vredna bronasta tovariša. Mca-da bo naša zadruga »Kmetijsko društvo, na-
Eravila enega, za drugega pa bomo že zbrali ako, saj so drugod tudi.
Gasilnemu društvu ie Valentin Pretnar posestnik s Spodnjih Lazov podaril kočijo, i katero se bo precej okoristila društvena bU-gajna. Hvala mul
Bralno društvo se giblje, kolikor se v naših razmerah more. Novi dom je znotraj hvala Bogu dovršen in že drugo leto ustreza svoji nalogi. Sedaj je tudi oder dobil nov zastor in nekaj novih kulis. Slikal (e g. Kuhovsky jz Ribnega. Smo z delom in ceno prav zadovoljni. Društvo ima prireditev skoraj vsako nedeljo: sedaj telovadna akademija, sedaj ski-optično predavanje, sedaj igra. Le nekateri ljudje kažejo premalo smisla za delo »Bralnega društva« in le s težavo izprosi kje kako ' podporo za kritje gradbenih stroškov novega doma. Sedai pripravlja društvo igro: »Čevljar. : baron«, da bo pustno nedeljo in torek kaj ns-dolžne in poštene zabave.
Naše Orlice so priredile dva zaporedni kuharska tečaja za dekleta. Drugi se še vrši. Voditeljica obeh tečajev je gdč. Pavla Kru-šičeva, kateri bomo Gorjanci za njeno res po. žrtvovalno delo ostali hvaležni.
Pri volitvah v delavsko zbornico se nismo izkazali prav sijajno. Kriva temu jc ne-
Eučenost naših delavk, Id so nasedle ali sledil besedam ali pa terorizmu nasprotnikov. Nekoliko boljše so se obnesli iantje, pa ne vsi!
Pred par tedni so naši Orli začeli na sestankih proučevati dr. Ušeničnikovo »Socialno vprašanje«. Pri teb volitvah se je pokazala potreba takega pouka, pa žalibog bodo nauki te pomembne knjige prišli le do peščice lan-tov, večina pa bo ostsda v svoji nepoučeno«'.!. V eni uri nedeljskega popoldneva, Iantje, na svoji izobrazbi lahko veliko pridobite. Prid,ic tudi tisti, ki niste Orli, ne bo vam žal.
Pravijo, da bo 21. februarja t 1. imel pri nas g. Pucelj shod. G. Puceli je tisti mož, ki drži z današnjo vlado in glasuje za davčna bremena. Le pride naj, ga bomo pobarali, kam grede naše 300 odstotne cestne doklade, ko pri nas že od 1. avgust« lanskega leta nimamo nobenega cestarja (ali vsaj vidimo ga ne), cesto pa tako, da pri vožnji vozniki strašno trpijo, živina se muči, vozovje se tare, da morajo delati le za popravila: pešci pa bodo kmtlu morali rabiti čolne kakor v Benetkah, da bodo mojfli iz ene hiše v drugo. Takega blata kot pri nas ne najdeš, mi pa plačujemo »a — druge. — Nekaj se sliši, da bodo nove volitve v cestni odbor, ker je bil prejšnji premalo čerjavov8ki in zato razpuščen. Sedaj imamo že dolgo komisarja. Toda kaj bo po-magano s cestnim odborom, ko pa belgrapki centralistični Moloh požre ve« denar.
SV. GREGOR.
(Šola v dvorski vasi.)
Pojasnilo županstva pri Sv. Gregorju na poziv v Slovencu z dne 31. januarja t I. — 1. Županstvo ne ve o nameravani šoli v Dvorski vasi ničesar, razen treh protiizjav in sicer nekaj davkoplačevalcev iz Dvorske vasi same
Ljudie se po pravici čudijo, kako je bilo mogoče, poleg vseh dohodkov v osmih mesecih, porabiti še 14.000 Din občinskega de-A vse to j« malenkost v primeri z načrti, Id Hh imajo združeni liberalci in samostojni, Nameravalo zidati sodni jo, zidati ob-	______-_______________________
črnsko hišo. In kdo bi plačal? Davkoplače- j »kupno z vasjo Podkraj, ono skoraf popolno valci. In koliko M stalo? Tega ne ve nihče, »oglasno od vaščanov Mala Slevlca in tretia
Gotovotežke miHjone. Ce hočete dolga leta	.....
plačevati večje davke, potem volite može iz teh strank. Tudi kdor ostane doma. jim po-ker bodo nasprotniki spravili vse na
Tij ie' L»riti, T/,*'*? tn«' tijti, ki so proti zidav« občinske hiše in vreči krogljico v drugo škrinjico. Povejte to ljudem!
GORJE PRI BLEDU.
(Razno.)
. . 0b, .n?.ye» ,ctu »mo imeli duh, vaje za hinte, ki jih vodil preč. g. p. V. Kopatin .A1* .yub,»«nf' Nekaj govorov je bilo dobro obiskanih, popolnoma pa je opravilo duh. vaje okrog 50 fantov, ki so 4. lan. t. 1. zjutraj pre. jeh skupno sv, obhajilo. Nekateri se niso hoteli udeležiti — so pač preslišali glas božji.
"ri naši lerni cerkvi imamo tri zvonove; dva od teh sta zelezna, pa iz prve dobe in zalo precej slaba. Zlasti srednji je zelo slab. [ Ze smo začeli priprave, da si nabavimo manjša dva nova, da bo veliki, ki je še izpred vo£e I
popolno soglasno iz vasi Škrlovice v zvezi z Zlatim repom. — 2. O tej zadevi ni prejelo županstvo nobenega uradnega dopisa. Pri ob-ttnskih sejah se ni o tej šoli nikdar slišala niti črkica, akoravno sede v obč. odboru trije pdbornlld iz Dvorske vasi, dva izvoljena na Usti SKS, eden pa na SLS, kar kaže, da so hoteli voditi vso zadevo za hrbtom župan-stva in zato si ne upafo niti po pregorski občini, nit! po velikolaški župniji nabirati milo-dar«. temveč hodijo po daljnih župnijah in občinah, kjer jih ljudje ne poznajo. Dobrodošla so jim posebno župnišča, če tudi sicer niso prijatelji duhovnikov.
3. Vsak lajnar, ako mu tudi gleda z obraza lakota in revščina iz malhe, mora Imeti dovolilnico in celo od velikega župana pokrajinske oblasti. In sicer vsak, bodisi usmiljen brat ali kak drug nabiralec milodarov nosi dovolilno pismo s seboj, zato bi drzni in precej robati pozivač bolje storil, ako bi gospode pobiralce povprašal po njihovi legiti-Nadnljevanje na strani 911
rJ5tevJJ_
maciiijn (ako bi o
in ako fib nimajo, prijavil orožništvui KO bi on sam prejel svoje zadoščenje, gg. ..hirale! pa svoje plačilo. 08 4 Še nikdar se ni v naši občini od niko-... pobiralo za kako obč. ljudsko šolo, zato io podpisanega župana od vseh strani ščipali fldi (e zadeve in zato bo županstvo podvzelo vse korake, da pride v okom temu poniževanju Vde občine. — Županstvo občine St. Gregor, dn« 4- iebr. 1926. — Iv. Marolt, župan.
DOB PRI DOMŽALAH.
(Prešeren - Slomšek - Krekova proslava.)
Dne 24. jan. 1926 smo v našem društve-aem domu slovesno počastili spomin naših m-•liižnib mož: Slomška, Prešerna in Kreka. Po primernih pevskih in tamburaških točkah ter deklaracijah nam je g. prolesor Do ene v prav iskrenih in poltudnih besedah orisal naibolj značilne zaslnge imenovanih treh veleumov. Zato so mu pa poslušalci tudi sledili z vso pozornostjo in gotovo ie dosegel namen, katerega nam je izdal h koncu govora, da bi namreč vzbudil v nas zanimanje za te naš« nedosegljive moze in da bi njihovo delovaje in žrtvovanje bol) razumeli in bolj cenili, kot je večina storila to doslej,	. x
H koncu je dramatični odsek uprizoril še dr. Krekovo burko: »Pravic« se je izkazala«, ki jc v gledalcih vzbudila prav predpustni
Smch' ST. VID PRI STIČNI.
(Smrtna kosa.)
Preiečeni teden smo pokopali Brezovca Franceta, posestnika iz Radohove vasi. Bil je vzoren krščanski mož in kot tak je tudi lepo vzgojil svoje otroke. Skozi več let je bil občinski odbornik Slov. ljudske stranke. Nikdar se ni bal tudi javno pokazati svojega katoliškega prepričanja. Udeležba na njegovi zadnji poti je pričala, kako spoštovan je bil pri vseh. Blag mu spomini Vsem pa. ki (O s« udeležili njegove zadnje poti, Bog plačajl
D. M. V POLJU.
(Občinski obračun.)
V nedeljo dne 7. t. ni. se je vršila pri nas teia občinskega odbora. Na dnevnem redu je bil med drugimi točkami tudi računski zaključek za 1. 1925, katerega prinašamo tu, da so naši volivci poučeni o občinskem gospodarstva. Dohodki so bili sledeči;
Od raznih dražb ....
Globe....... ,
300 % naklada na vino . . 250 % nakl. na dir. davke Naklada na pivo in žganje Samostojne obč. taks« , , Razni dohodki . . . . ,
Skupaj . .
Stroški so pa sledeči: Dolgovi in obresti dolgov
Sole........
Plače uslužb. in nagrad« . Upravni stroški .... Nakup inventarja .... Boln. in pok. zavarovala, . Kunava in razsvetljava . J-e*tc, pota in mostovi .
Pokopališče .....
rodpore društvom , . .
Kataster ......
Dnevnice, komisije i, t. d. Kmetijstvo ......
{"odpore ubožcem ...» Razni stroški.....
418 Din 37 425 Din — 197.593 Din 81 58.391 Din 78 49.202 Din 47 15.509 Din 65 7.704 Din 12
329.245	Din	20	P
47.648	Din	78	P
44.391	Din	38	P
50.637	Din	46	P
5.839	Din	88	P
4.265	Din	—	P
4.762	Din	30	P
1.101	Din	50	P
42.384	Din	49	P
26.500	Din	—	P
3.850	Din	—	P
1.267	Din	.—	P
4.884	Din	50	P
175	Din	—	P
23.357	Din	95	P
35.409	Din	04	P
296.474 Din 28 p
32.770 Din 92 p
Skupaj < .
Iz, lega sledi preostanek koncem leta v občinski
blagajni......
Tu se je pokazalo 2e pametno gospodarstvo započeto po našem klnbu v obč. odboru, rnpomniti je, da je šlo po nepotrebnem za časa gerentstva 30.000 Din v stroške. Ko bi *®,bl1 gerent ravnal po sklepih prejšnjega obč, odbor« in izvrševal njegove sklep«, bi bil pre-bl««k še enkrat totik.
IZ GORIC.
(Prosvetno delo.)
Odkar nam je slikar g. Fr. MrŽun Is Bi se p. Domžale napravil nove, lepe kulise, nismo še igrali Dne 14. t. ni. pa uprizori dramatski odsek popoldne po vežcrnicah dve burki »Oh ta Polona!« m »Kmet Herod«. Kdor ieli poštenega razvedrila, naj pride, da se prisrčno nasmeje. — V zadnji odborovi seji smo sklenili, da borno letos bolj živahno delali na prosvetnem polja. Na sporedu je nekaj lepih, poučnih predavanj in iger v pouk in razvedrilo ter lepe deklamaeije. Prva igra, ki pride na vrsto, je >Za krit in svobodo«.
TREBNJE.
(Razno.)
Podružnica Sv. Jakoba na Vrhtrebnjeni si Je nabavila nov križev pot. Bres velikih besed to kar natihom nabrali možje potrebno vsoto. Gotovo bodo tudi radi molili pri njem in se učili ed božjega Trpina, kako naj sami nosijo težki kril v tej «ol»-ni dolini. Delo je prav lično izvršil domžalski rezbar Dr. Hrovat Naj bi si omislile polagoma tudi ostale podružnice v fari svoj križev pot
Leto« je za naše mladinske organizacije jubilejne leto. Dekliška Marijina družba prasnuje 25 letnico obstoja. Družba je krepka razvit«, Šteje okrog 250 članic, med njimi mnogo selo požrtvovalnih in delavnih deklet Vidi se, da je ostala dražba vedno pod dobrim vodstvom. — Orlovska družina pa bo obhajala 15 letnico. Trebanjski odsek štejejo med najboljše na dolenjski strani. Šteje približno 35 članov, dobrih, savednih fantov.
Od oktobra lanskega leta smo vpeljali ob nedeljah posebno službo božjo sa otroke. Eden od gospodov mašuje, drugi ima sanje primeren kratek nsgovor in jih nadzoruje. To sta dobro storila gg. kateheta, kajti otroci se zdaj s pridom udeležujejo sv. maše.	A. N.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Razno.)
Dne 1. t m. smo pokopali Antona Švalja is Ostroga v najlepši moški dobi. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene Otroke. Bil je občinski odbornik SLS, tajnik polarne brambe v Ostrogu, zastopnik Vzajemne savarovalsiee. Od februarja preteklega leta, to je od sadnjih občinskih volitev, sta umrla dva odbornika, eden od nasprotne stranke in eden od SLS. Značilno in obsodbe vredno pa je to, da ko je umrl pristaš samostojneiev, je visela črna zastava na občinski pisarni, a ko Je umrl naš pristaš, pa ne. Ali ne plačujejo pristaši SLS nič občinskih doklad? Ali je mogoče občinski odbornik od samostojnežev kaj več kot odbornik SLS? Res, tadi ob taki priliki ne posabijo svoje sagrisenosti. Olika! — Tukajšnje kat. prosvetno druStvo je priredilo v nedeljo 84. januarja igro »Miklova Zala«, katero je 31. januarja ponavljalo. Igralci so dobro rešili svoje vloge. — »Domoljuba« prihaja v našo faro okrog 320 izvodov. Lepo števila, a (a našo obširno faro vsaj polovic« premajhna. Naj se v vsaki vasi najde po eden, kot se je t Orehovlki občini našel mol, ki je v eni vasi nabral 14 naročnikov sa Domoljuba. Dober katoliški časopis v hiši. dobra družina, dobra fara in občina.
ZAGORJE OB SAVI.
(Posojilnica in gospodinjski tečaj.)
Dne 31. januarja je bil ebčni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice s Zadniin. domu. Računski zaključek sa leto 1925 je pokasal veliko delo in dober napredek posojilnice v preteklem leto. Vloženo je bilo med letom 820 tisoč dinarjev, posojil pa je bilo danih 670.000 Din. Vlagateljem je i»-plačala posojilnica lepo vsoto 92 tisoč dinarjev obresti. Tega denarja bi ljudje ne dobili, če bi denar tiščali doma. Med letom je lepo prenovila Zadružni dom in kljub tema je dala posojilnica lepe vsote v občekoristne namene: sa farno cerkev 8000 Din, sa gospodinjsko šolo 3000 Din, sa farno bandero 2000 dinarjev, za spomenik v vojni padlim 1000 Din, sa nove piščalke v orglah 500 Din, za gasilsko društvo 500 Din, sa svonove na Rovih 250 Din, Strokovni svesi rudarjev 200 Din in več manjših podpor. Toliko je mogla posojilnica dati v dobre namene le zato, ker vsi Mani načelstva in nadsorstva delate zastonj. Zato je t« posojilnica res ljudski savod. Podpirajmo ga s tem, da vlagam« denar vanl. — Uradne ur« so vsak četrtek od 2 do 6 popoldne, a tudi r nedelje dopoldne »« vloge sprejema}«. V
posojilnici Je denar bolj varen kot doma, povrh« pa dobimo še obresti od njega. — Gospodinjska šola v Zadružnem domu bo imela prav lep uspeh. Odlični gospodje pomagajo, da bodo udeleženke poleg dobrega gospodinjskega pouka zvedele še mnogo drugega, kar mora znati dobra gospodinja. Tako predava vsak teden eno aro g. župnik, imel je predavanje tadi g. okrajni ekonom Jereb iz Višnje gore, g. dr. Zarnik je pa tudi obljubil več predavanj o zdravstvenih zadevah. Tečaj se bo vršil do 19. marca.
ČEMŠENIK.
(Občni zbor »Zaplanine«.)
Občni sbor gospodarske skupnosti »Zapla« nine« se je vržil na Svečnico. Načelstvo jo predložilo račune, ki sta jih pregledala izvoljena preglednika in našla v reda. Izkazanih je 935 Din primanjkljaja, ki se bo moral pokriti s izkupičkom sa
Sosekani les. Načelnik poroča o napredovanju raz-elitvenih del. Gozd obsega 300 johov, na vsakega udeleženca pride 8 in Četrt joha. Upa, kakor s« mu rekli pri agrarski operaciji v Ljubljani, da bo razdelitev letos končana. Pogoj pa je, da bodo d« maja izdelana pota, začrtana od geometra. Občni sbor sklene sahvalo delavnemu načelniku in vsem odbornikom, ki so večkrat ponoči morali iskati delavce za naslednji dan kot pomočnike geometru. Občni sbor izreka zahvalo udeležencu Matevžu Da-garinu, ki je vzel na brezplačno stanovanje geometra in pomočnika. Načelnik poroča o prošnji župne-ga urada v Čemšenikn, da se mu prepusti bres-plačno gradbeni les za popravo mežnarije, od škoduje naj se pa udeleženec is Zaplanine, ker so it 6t Gotarda. Sprejeto. Istotako prosi predsednik krajnega šolskega sveta v Čemšeniku, Peter La» vrin, da se mu sa popravo šole v Čemšenikn proda potrebni gradbeni les sa eeno, kakor jo plača kupec lesa v Zagorju. Sprejeto. Ker so potekla leta odbora, poroča načelnik, da h« po dobrem tednu od operacije dovoljeni les posekan — kar so prevsell čemešniški fantje pa Izredne niski ceni — in potem operacija napove pogoje sa prodajo, ki bodo pravilno razglašeni. Občni sbor soglasno isvoli starega načelnika Franceta Brv ar iz Bresij. Načelnik izvolitev sprejme. Posamezne vasi potem pod vodstvom načelnika volij« odbornike. Isvoljeni so: Zaplanina Urha 8trnišnik, Brezje Leopolda Rasboršek, Dobp. leve Jerneja Novak, Cemšenik Franceta 6 tempih ar, Jesenov« Franceta Strnišnik. Izvolitev sprejmejo vsi Ker j« MI« na občnem sbor« >Zaplanine« izmed 14 npravičeaeev skupnega iemšeniškega sveta »Perloje« in »Zavrh« navzočih 8, so si izvolili svoj odbor. Načelniki Frane Btempihar, namestnik Ga-špar Benko ml. in odbornik Janes Sopotnik. Na-
{iravill so takoj vlogo na agrarno operacijo t Ljub« jani, da se obenem s Zaplanino razdelijo tudi Pcrt loje in Zavrh.
KRIZE PRI TRŽIČU.
Opozorjeni smo bili, da se nek« časopis]« u> gaaja v našega g. inpnika, ker j« govoril v cerkvi e slabih časopisih. Storil je sv«)« dolia«st kol dnšni pastir. Kdor težko posluša, je pač prizadet. Nadalje se hvali, da imajo demokrati svojega podžupana. Pa dosed^ ga še nimajo. Podžupan j« boli samostojne stranke in tadi svetavalecv demokrati nimajo prav nobenega, ker istih par nasprotnih svetovalcev pripada zopet dragim strankam.
TOMIaELJ POD KRIMOM.
(Basn«.)
Odkar se je pomirila vejska med Golijaiom 1« Davidom, je postale na Ižanskem premirje. Prav je. da so išanski mladi gospod lažnivemu kljuke« »Jutru« stopili enkrat pošteno na rep; da bi s« le malo poboljšalo 1 Pad Krimom smo sdravi ljudje J s Krima reje dober srak, da nam š« ljubljanska megla n« dela preglavice, četrt leta ]e ie preteki«, pa se še ni oglasil mrtvaški zvon. Našem« ergaal-stu je ie kar dolgčas. Beremo tukaj tudi radi. D* moljub nam je ljab, ker pošteno okrca rasne laži* napredne ljudske »prijatelje« ta nam odkrito povet kje nas centralizem gnli in luH. Najboljši naročniki so naše Vrblanje, če tndi nimajo tako velikih k«««* semlje kakor Brščanje in Tomiitiaaf. Psrok srn« imeli v predpustu sam« dv«j obe is Vrblenj. Iva«, na in Alojsija Beslaj sta na« ko« nevesti zapustil« in šle v bliinje tare. Bili sta «h« vrli in pošteni d« kleti Mar. druibe. Bog jima daj srečo pri noven ognjišču! — Med Tomišljem In VrMenja. ▼ »ranti« pravijo, d«la lika p«redna ebčatn« škodo. Let« letom zgiaja rodovitna plast v njenih valovih. Nadaljevanj« tfM* M*i«da|«n stolpcu sod I
se ne bi dalo temu odpomoei? Od na^e vlade, ki nas samo takrat pozna, ko pošiljaj« eegolre za tron-ko k linin. ni nič pričakovati. Pomagajmo si sami, zdaj jp še čas — prišla bo pomlad, pa bo druzega dela čez glavo. Ali ni škodn. dn nam po vsakem nalivu hudournik preplavi vrtove in njive?! Možje, zganite se! Tudi za Brest gre. Ne bo dolgo, pa bo tudi njihovo lepo vas obiskala potuhnjena S.^ka.
ST. VII) TRI STKXI.
(Prosvetno delo.)
Odkar je dozidan doni, se razvija pri na* vsestransko živahno društveno življenje. Vsem je ii-ia-la v prelepem spominu Slomškova akademija, (irl kuteri se je vršila tudi proslava najoga rojaka škofa Fr. Kutnarjn. Društvo je uprizorilo dve igri; >Mlini pod zemljnc in -»Kovačev študent?. Na prainik Brezmadpine sta obe Mar. druibi painorali 25 let niro v obliki Mar. akademije. V tem »asu je bilo trojp Hkioptičnih predavanj. Vse te prireditve so vzbudile veliko zanimanju, kar je najbolj pokazal irredni društveni občni zbor. \ elika dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Prihiteli so fantje in možje iz najoddaljenejjih krajev, liili so navzoči župani, veliko deklet ju Jena: sploh lahko rečemo: zbrana je bila vsa fara. ('. g. F. Neubauer nam je v temeljitem govoril opisal pomen iu potrebo izobrazbe. Pred zborevalei je bil podan tudi končni obračun vsega dela ob zidavi doma: koliko je stal. koliko »o je nabralo v darovih, koliko je pri-ue-la loterija in koliko je .-.e d'>lg». Začetkom, med in po zhurovanjii nas je per*ki zbor zabaval v občo zadovoljno** s prav izbranimi pesmicami. Ustanovil >e je dramatični odsek, pevski odsek in odsek za poživitev kniiznire. Končno je še v inienn mož ganljivo in navdušeno govoril Jiuief l.avrih ter poudarjal. d s jr mcd-ebo.ina ljubezen in sloga zgradil« tako velik dom in izvajal. da naj ta medsebojna vzajemnost vseli fartuinv tudi v bodoče ostane v pro.-vit društva. Zhnrovalei smo se razili z največjim zadoroljstvom in s sklepom, da hočemo, da bu naše ilru-tro » največjo korist Supniji iu r čast Domu. Prihodnje dneve bodo poverjeniki nabirali se člane p.. r,isph. Vsak član bo imel ugodnost pri iznosojunju koiig in brezplačen r^iop pri skioptič-nili predavanjih. Pristopimo iu delujmo v »druie-nimi močmi z* povidigo krsčsriske presvetel — Bog iivil
©SILNICA.
Pri V uri, i ILiujaloki iu *ko/i do Korevja oblikujejo na- Osilnieajie, da ,e pri nas sovražimo. Kaj pu to koga briga? Pred >vuiifii pragom pometajo! Tri iia.> .-.e vsi zastopinio. (e p« kdaj v Kočevje grem«, gremo zatu, k,-r inutmo radi go.poda sodnika Savla. Ce bo pa dr. Najovir na« poceni za-t«paJ. kadar »p -»pokaramo«, bomo tudi ujega radi imeli, '/a prepir v naši hiši pa nikomur ulč mar ne gre. Pa tista radovedno,!, kako je bilo i>ri aodniji 1. februarja! Pričali smo, pa jp bilo »2up-uik je rekel, da ima vse v bukvah zapisano- gospod Kovač so pi dajali, dn inujo črno oa bel en,, ( je rantolmadl Jurij Tomei gospodu sodniku Kaj p*. j« zato? Kaj jo res tak«! In ep je .lurij Tomec še prepričal, da »bonskega sluge pri znanem ia«la,u na plani lani ■>. sepiPinbra sploh traven ni bilo m da jp vos razglas bral In Janez Kovač mUi občinskega slu,;o t,p ne bo zmjela kap. Olavn,, u Ha se je vsp po pra> iei poveilalo.
SV. ANTON V SLOV. GOR.
(Razno.)
Nti kraj šteje v zimskem času dokaj več prebivalcev kot poleti, tako da se že skoraj v cerkvi pozna. Kar ie namreč moških vi™' carskega «1, bajtarskeCa star.u, aii pa iantov
fite *	člani, si tjrecio poku
iskat dela ko zidar i in tesarji. Zahajajo tudi v L,nbl,ano. NjU, p.iseljenost £ nTpomea za Litibhano povečanje stanovanjske bede, ain-pak zmaaicanie, saj prihajajo vendar gradit nova stanovanja, Kakor ob novem "etu godci iz raznih strani, tako so se o«lašak- pred Svecnico zopet koleduice v takem izobufu kakor ie nobeno leto in se torej ni batL da bi ta s lar »slovenska navada prišli, v boLblip-
~tS}d Sl'"Čk ai«?ke,aP ^Vrn^adru «va ,e bilo j>n nas pokupijenik 40. Zadela ?e
"tevli*"?! (84-325) najnižji dobitek pri gospodih orožnikih. Di . podp. društro torS sme z nanubiti zadovoU zidov djtriLo* j mi, d« I« Y»ai en« srečka zadela. Sedai ie posl« v >vet srečke i. reklamo tudi m! OrS za tako potrebni Dniitveaidom!^Bo*iM|
črtice iz življenja sv. Cerkve.
Vera v številkah. List »Osservatore Romano.: jo nedavno priobčil sledeče -številke: pripadnikov rimsko-katoliške Cerkve jc na vsem svetu 264 5 milijonov, protestantov 166-5 milijonov, shismatikov 117 milijonov, judov 11 milijonov, mohame-danov 202 milijona, bramanov 222 milijonov, budistov 120 milijonov, konfuciani-stov 235 milijonov, tavistov (na Kitajskem) 32 milijonov, sintoistov 17 milijonov, paganov 145 milijonov, — fz tega jc razvidno, da je še ne vsem svetu približno 1000 milijonov nekristjanov ali z drugo besedo dve tretjini človeštva še ne ve ničesar o Kristusu in njegovem nauku. Zares! Velikansko poljo za katoliško misijonsko delo. Pač potrebno, da vsi od prvega do zadnjega delamo in molimo za izpreobrnjenje paganov.
Katoliški Amerikanci na delu za svojo vero. V Združenih državah vzdržujejo 6532 katoliških šol z 2 milijona 38.624 otrok. Društvo za razširjanje katoliške vere je v letih 1905.—1921. pozidalo veliko število ccrkva v 43 državah Severne 4inerikc, pa tudi na Aljaski, Filipinih, v Porto Riko in Kanadi, Leta 1919. je izjavilo to društvo, da oskrbuje 83', vseh cerkva. Prav tako je v omenjenih letih to društvo ustanovilo na novo 2000 novih župnij. Škof A. Hickey je napravil zbirko za zidanje novih katoliških deških šol in ta zbirka je vrgla v treh obrokih 350.000, 575.000 in 1,000.000 dolarjev. _ Pred kratkim se je obrnil p. Monahan, misijonar na Filipinih, na katoličane v Severni Ameriki s prošnjo: ..Pošljite mi katoliških knjig.« In komaj jc bila prošnja objavljena, že sta sestavila dva trgovca v Pitts-burgu knjižico v obrambo resnic katoliške Cerkve, pokrila stroške za njeno izdajo in poskrbela, da je knjižica prišla v 25.000 izvodih v roko misijonarja. — Za reveže bolnike irt sirote je posebno skrben kardinal Mundelein. V te namene jc nabral do sedaj vsako leto na binkoštno nedeljo nad 1 milijon dolarjev. Sedaj se mu je pa tudi posrečilo, da je naložil nad 1 milijon dolarjev obrestonosno in ustanovil posebno dobrodelno društvo, ki bo vodilo dohodke in razdeljevanje podpor. _ Tudi
za Slovence so posvetili nedavno novo semenišče v Clevelandu. Slovenska kato-hška jednota šteje že 27.436 članov. Odkar jo vodi g. Anton Grdina, je narastla za 6205 novih članov, poprej pa komaj v desetih letih za toliko.
Sveta katoliška Cerkev ima sedaj 66 kardinalov _ med njimi 34 neitalijanov —, 14 patrijarhov, 219 nadškofov in 944 škofov. Zadnje leto je bilo ustanovljenih 10 novih škofij. Pomožnih škofov je 615. Sv. stolico zastopa pri raznih narodih 20 apostolskih delegatov. Apostolskih vikarija-tov je 198 in 82 prefektur. Apostolski diplomatski zbor sv. očeta šteje 26 nuncijev in internuncijev. V Vatikanu ima 8 vlad
svojega poslanika in 17 vlad svojega mi. nistra-zastopnika.
V Čehoslovaški znaša prirastek volil-cev v krščanske stranke pri zadnjih volitvah sledeče: Hlinkova stranka Slovakov 100 odstotkov, češka ljudska stranka 59 odstotkov, nemška krščanskosocialna stranka 45 odst. skupaj 67 poslancev. VOJAŠKI7, ZADEVE.
Kaj berem.
Mladost. Mladost je orlovsko oziroma fantovsko glasilo, brez dvoma eden najboljših naših mladinskih listov. Vsega nudi v izobilju: za razum, za voljo, za srce, za razvedrilo, za zabavo. Fantom ga ne moremo dovolj toplo priporočiti. V 1. šte\ ill<i prinaša najprvo navduševalen članek za [K)t v Kim, ki se !»o vršila začetkom septembra, Jože Pogačnik priobčuje krepko in odločno pesem: Mož — posebno primer-na za deklamaeijo. Jože Jagodic je za<Vi r. drobno fantovsko povestjo: Krvava zarja, Svečanov Loj/.e obranavu velik vzgojni pomen plačevanja članarine v društvu, po* tem sledi obračun zbiralne akcije za Orlovski stadion in članek o stndionski loteriji, daljni spis opisuje življenje velikega mladinskega prijatelja Kolpinga, priljubljeni Otokar Janez, ki ga naši fantje že dolgo poznajo, pa na svoj šaljivo-resni način popisuje svojo pot v Ameriko, potem sledi kratek pa potreben zdravstveni članek. Za vzgojo značaja skrbijo orlovska pisma, ki !>a od daleč niso namo za Orle, umpak zn vso fante, ki vedo, da je vzgoja samega sobe velik in dobičkanoson kapital v življenju. Veliko borila vsake vrste najdeš v odstavku: To in ono. Potreben je tudi tolmačev nabiralnik, kjer se razlagajo naj-navadnejše tuje besede. Zadnja stran pa je namenjena smpšnieam in ugankam.
Fant, vzemi v roko Mladost, denar, kt ga boš dal zanjo, Ihjš prihranil s U.>m, da med tem ne boš šel v gostilno in še naučil se boš veliko.
Mladost izhaja vsak mesec in slane na leto ,'M) Din. Naroča se na naslov: Uprti-va Mladosti, Ljubljana, Ljudski dom.
Olimpijske isre 1928 in stadion v Amsterdamu.
Po zgledu starih Grkov so začeli leta 1896. na novo prirejali olimpijske igre. Tedaj so jih priredili v Atenah na Grškem, nato pa na štiri leta, torej tako kakor včasih na Grškem. Leta 1900 so bile v Parizu, 1904 v St. Louisu v Ameriki, 1908 v Londonu, 1912 v Stockholmu na Švedskem, 1916 je bila vojska. Lela 1920. so jih prvič po vojski spet priredili in sicer v Antvverpu v Belgiji, a so bile nepopolne, ker ni bilo zraven »premaganih« narodov Nemcev, Ogrov in drugih. Tudi leta 1924. pri igrah v Parizu Nemcev še ni bilo poleg, pač pa bodo z drugimi vred nastopili pri prihodnjih olimpijskih igrah v Amster-
Jamu na HolacLskem leta 1928. V ta namen bodo zgradili v Amsterdamu poseben stadion; vse ozemlje, kjer bo stadion, stranska poslopja itd,, bo obsegalo 42 ha! Danes je lam še samo močvirje, a so ga že začeli zasipali in svet dvigati. V pol leta bo to prvo delo končano. Prostor za nogometa in za lahko atletiko bo 400 metrov dolg. tekališče bo 9 m široko. Zunaj bo 9in široko in 500 m dolgo dirkališče. Gleda1, cev bo šlo v stadion lahko 40.000 do 43.000; prostori, kjer bodo stali ali sedeli, ne bodo iz nasute zemlje, temveč iz iz-lezobclona, in bedo spodnje dele uporabili za pisarne in za 40 sob, kjer se bodo tekmeci preoblačili. Časnikarjem bo na razpolago 600 do 700 sedežev, okoli 40 telefonskih sobic in polno drugih prostorov. Pred glavnimi napravami bosta stali dve stavbi; ena bo za težko atletiko, torej za dviganje uteži in za rokoborbo, ter bo imela prostora za 3000 gledavcev, druga bo pa prirejena za tekme v sabljanju. Dalje bodo tam okoli prostori, kjer bodo igrali tenis, 10 po številu, 7000 gledavcev
nato 50 metrov dolga plavalnica, vežba-lišče, kavarna, restavracija, posebna olimpijska vas za 700 tujih tekmecev, prostor za 4000 avtomobilov, ki bodo posredovali promot do stadiona in od tam proč; itd., itd. Vse skupaj bo stalo 1,900.000 ho-landskih goldinarjev; v našem denarju okoli 44 milijonov dinarjev.
Vojaške zadeve.
Vprašanje. Kakšne jiosledioe zadenejo onega, ki je imel iti na nabor, pa je pobegnil v Ameriko?
Odgovor: V smislu člena 43. zakona o uetrojstvu vojske in mornarice sluzi oni, ki se ob svojem ča-su odtegne službi v stalnem kadru, tri leta, če so ga zaloti do dovršenega 40. leta. Od dne, ko bi bil moral vsto]riti v kader in dokler ne nastopi službe se pobira iz njegove imovine ali dohodkov vojaška taksa.
Vprašanje. Moj sin služi pri vojakih svoj 18 mesečni rok, drugi sin pojde leto« k vojakom zopet za 18 mesecev. Vložil sem prošnjo, da bi se drugemu sinu vojaška služba odložila za toliko ča^a, dokler ne odsluži prvi sin, pa je bila odbita. Jaz sem rojen 1878 in bolmi, imam poleg navedenih sinov še dva sina, rojena 1912. Kaj mi je storiti, da bi se moji prošnji ugodilo? F. K.
Odgovor. Glatioin ilena 52. voj. zakona se
reknitu odloži vojaška služba, če je v itd i rodbini poleg tega reftruta samo še en rodbinski član (n. pr. rekrutov brat) sposoben za delo iu če ta ie služi v kadru. V Vašeni slučaju bi se vaši prošnji ugodilo, ako pri Vas poleg omenjenih dveh sinov ni nihče drugi sposoben za delo. Ako mislile, da jo tako pri Vas, vložite prošnjo še enkrat ali pa pritožilo zoper rešitev zadnje prošnje in poudarjajte tudi nesposobnost ostalih družinskih članov za delo
Vprašanje. Moj nečak, rojen 190(1, pr.jde lelcs na nabor, ima dva brala, od katerih je pVvi odslužil 3 letni vojaški rok v Avstriji pre.i vojno, drugi je bil pa pri vojakih med vojno 3 lela in v Jugoslaviji 2 meseca. Ali ima tedaj moj nečak, ki je tretji, pravico do skrajšanega roka?
Odgovor: Ako je drugi brat tistega letnika, ki bi tudi v mirnih časih prišel na redni nabor med letom 1914 do 1918, Itdaj se smatra, da je služil v vojni svoj redni rok in ima trelji pravico do skrajšanega roka, ker sta pred njim po vrsti dva njegova brata služila polni rak. Svetujemo, da si ta pravočasno preskrbi uradna uverenja o službeni dobi bratov, da jih bo mogel predložili naborni komisiji.
Vprašanje. Ali res služijo tisti, ki so oženjeni, samo 6 tednov pri vojalrih? A. P.
Odgovor. Ne. Ženitev nima na določevanje vojaškega roka nobenega vpliva. Sploh pa znaša najkrajša doba vojaškega službovanja (skrajšan rok) 9 mesecev, izvzemši bogoslovce, ki služijo le 6 mesecev.
LISTEK
Patrick A. Seehan:
Nodlag
Povest Irskega dekleta.
Po mnogih vzklikih strahu, groze, ponosa, veselja sta obadva utihnila, konj pa je stopal dosti hitro, kajti bil je obrnjen proti domu. Tisoč divjih misli se je podilo v starčevi glavi — misel, kako je komaj ušel smrti, misel na hvaležnost te uboge žene, na čudni nagon, ki mu je rekel, naj sprejme njenega otroka — delo ljubezni, ki je bilo sedaj stokrat poplačano. Nato je pogledal v prihodnjost in začel ugibuti, kaj bi se moglo z otrokom zgodili. Če si začno o resnici le malo šepetati — in zakaj bi se ne mogla vsak trenutek raznesti? — tedaj bi ne mogel, to je vedel, otroka več obdržati, s tem bi pa ne prelomil samo besede, ki jo je dal ženi, temveč tudi lastna najdražja načela. Čutil je, da potrebuje zaveznika, in ta zaveznik bodi njegov sin, ki je prvi odkril Nodlago in ki naj podeduje, ko mu oče umrje, dolžnost njenega zavetnika in očeta. Toda kako naj mu naznani to strašno vest in kako jo bo Donal sprejel? Ali bo imel dosti možatosti, da se dvigne nad svoje slojne tradicije in da stori to, kar bi bilo zelo lepo in plemenito? Ali se mu ne bodo morda uprli prirojeni keltski instinkti pri misli, da bi rodil otroka take krvi kot člana svoje družine? Bilo je res zelo dvomljivo, kako bo Donal to sprejel, a bilo je neobhodno potrebno, da mu skrivnost odkrije. Po tihi molitvi k Njemu, ki stoluje nad zvezdami, je starec zakašljal in dejal:
Ali bediš, Donal?«
»Kaj bi ne?« je odgovoril Donal in si pomel oči, kajti dremal je bil. »Kje pa sva?«
>Vedel sem, da si dremal,« je rekel oče, »pa zmerjal te ne bom zato. Zdaj sva na poti med gostilno in Mallovvom.«
»Noč je tako temna,« se je nerodno izgovarjal Donal, »da nisem vedel, kje sva. Ali sva že bila pri gostilni?«
»Tukaj,« je rekel Donal, položivši svojo močno, žuljavo roko na očetovo dlan, ki se je je takoj oklenila.
»Hočem, da prisežeš pri evangeliju, ki ga nimava s seboj, in pri Njem, ki je evangelij napisal, da ne boš nikomur razodel, kar ti bom sedaj povedal. Ali
prisežeš? .
;Prisegam, je dejal Donal, ki ga je slovesnost kraja in prizora pretresla.
»Ali prisežeš, da boš oče otroku, ki si ga na božično noč našel v hlevu, kadar jaz umrjem?«
»Nodlagi?« je vprašal sin zelo začuden.
:Da, Nodlagi,< je odgovoril oče še krepkeje stisni vsi sinovo roko.
»Gotovo, če Vi želite,« je dejal Donal obotavljaje se. »Vse, kar je, je Vaše in bo moje le zato, ker mi boste Vi dali.«
:: In jaz ti bom tudi dal, Donal, moj sin,« je rekel starec čuvstveno. ; Še nihče ni izredil boljšega sina kot si ti. Sedaj poženi in jaz ti povem vse. Mala Nodlag, ki si jo ti ono mrzlo, hudo noč prinesel iz hleva, me je danes rešila vislic.«
Začuden, preplašen in nevedoč, kaj naj misli, je Dcnal ošvrknil konja, oče pa je začel svojo dramatično povest.
Ali se ne spominjaš, da so ono noč pripovedovali o neki blazni ženi, ki je pred Božičem hodila okrog z zavojem v naročju ?<
»Spominjam se. Sam sem jo videl in govorila je zlobno kot zlodej, zlasti o Vas.«
»Ali si jo videl danes v sodniji?«
»Ne,« je odgovoril Donal. »Ne morem reči, da bi jo bil videl.«
»Bila je tam,« je rekel starec. Ona je podkupila Dalyja in Novvlana zame in cena je bila Nodlag.«
»Ona je tedaj Nodlagina mati?: je vzkliknil Donal začuden.
»Da. je dejal starec, izkušajoč umiriti svojo razburjenost. »In sedaj se spomni svoje prisege, Donal. Ona — Dalyjeva žena k
Donalda je ta vest tako presenetila, da je za nekaj trenutkov onemel, izkušajoč si to stvar pojasniti. Bil je zmeden. Nato se je zdelo, da je naenkrat butnilo vanj strašno spoznanje in rekel je pritajeno, toda grozeče:
»Tedaj pojde, pri vsem, kar je svetega to blaženo noč, na cesto tisti trenutek, ko prestopim hišni prag.«
»Ali tako držiš svojo prisego?« je dejal oče proseče.
Nikomur ne rečem besede, tode ona pojde vun in zlodej noj pobere njo in tudi vs» njene ljudi.<
Razno.
Z aeroplanom nad Eve-rest! Francoski aviatik C al liso hoče premagati najvišjo goro sveta z aeroplanom. Doslej se je o<l vseh aviatikov Callizo z aeroplanom najviše dvignil, in sicer 13.000 metrov. Ker je Everest 8882 metrov visok, ga upa premagati. Hoče leteti najprvo kolikor mogoče visoko nad goro in se od zgoraj dol približati njegovemu vrhu. Od spodaj gor ne gre. ker so vetrovi premočni in bi takoj vrgli aeroplan nazaj dol. Mi smo mnenja, da se mu polet ne bo posrečil, ker so tudi v veliki višin nad onim gorovjem Se zelo močni vetrovi, kar je ugotovila predlanska angleška eks-1 »edicija j>o oblakih. Lani se je lotil tega gorovja iaborni angleški letalen Cobham, pa ni prišel niti do višino 000 metrov; veter ga je kar zapodil in je bil Cobham vesel, da je brez nezgode ušel.
Mesto lirei moških. Na Angleškem je mestece Larlord, ki ga upravljajo izključno le ženske. A ne samo javna podjetja, tudi zasebna so vsa v ženskih rokah. Ženska je župan, ženska vodi poŠto, dve ženski raznašata pisma, ženske pečejo kruh, delajo čevlje itd. Pa jo vendar tam ravno toliko moških kakor pač povsod drugod. Domenili so se, da bodo mestece popolnoma ženskam prepustili, oni gredo pa v bližnjo in daljno okolico za zaslužkom. Ta delitev dek je nekaj Sisto novega, pa se je doslej izborno obnesla, In so sklenili moč ki in ženske, da bo ostalo tudi zaaaprej tako.
»Na ve5 načinov se lehko prelomi prisega in ne ggrno z besedo,« je ugovarjal oče. »Ne moreš storiti ka • si dejal, da boš storil, ker bi s tem/; je pristavil odločno, »že povedal, kar veš.<
»Kdo mi more braniti?« je vprašal sin mračno.
»Jaz ti bom branil in Bog ti bo branil,« je izpre-govoril starec slovesno. »Olenanaar je moj, dokler ne umrjem, in otroka se ne bo nihče dotaknil, dokler je meni ime Edmond Connors.«
Donal je dobro poznal železno odločnost svojega očeta, kadar je sklenil kako stvar izvršiti. Zato je opustil grožnje in ga je izkušal na drug način pregovoriti.
»Ime Connors iz Glenanaara ni bilo še nikoli omadeževano. Nikdar nisem mislil, da bom moral doživeti dan, ko nam bo lastni oče nakopal nečast in sramoto, c
»Pusti to, ti pravim, sicer se bo zgodilo, da bo samo eden od naju nocoj videl mater.*:
»Mislite si,c je rekel sin mračno, »da bo pod fctreho, ki je čuvala štiri rodove poštene družine, prebival otrok ovadnika — o moj Bog, kako bomo to prestali?«;
»S tem, da si zavežeš jezik in držiš prisego.«
»In morete li reči ali si misliti, da se to ne bo izvedelo? Povem Vam, da se bo razneslo, predno bo en teden minil. Še nikoli niso izkopali groba, ki bi mogel dosti globoko skriti skrivnost pred onimi, k i jih poznamo. In potem — potem nam požgo hišo pred lastnimi očmi.
»Za to skrivnost ve Bog in ti,c mu je odvrnil oče, >in On je ne bo nikomur povedal.«
Nato sta oče in sin za dolgo obmolknila; nad hribi se je budil dan in prav kmalu bi imelo pokukati solnce izza temnih rleč Konckroure. Pripeljala sta se preko mosta v predmestje Mallovva. Živa duša se ni nikjer genila, le psi so zalajali izza hlevnih vrat, ko so zaropotala nizka vozna kolesa preko neravnega tlaka. Toda tudi ta glas življenja je kmalu utihnil, ko sta se vozila preko lesenega mostu nad potokom in pcs ušala globoko mrmranje vode doli v strugi. Tu se je Donala polotila nenadoma misel, kajti nepričakovano je ustavil konja in nagovoril očeta s tresočim glasom:
»Oče odpustite mi tiste besede, ki sem Vam jih prej govoril. Gotovo nisem nikoli mislil na to, da bi Vas bilo treba gra'ati. Ali ste mogli ono noč, ko ste me poslali v hlev, kaj več vedeti kot jaz? Ko bi Vi bili tisto noč vedeli, koga sva prinesla v hišo, bi mi bili sami ukazali, naj ga vržem v jamo. Oče/ je dejal dvomeče, ko je zapazil, da starec molči, >recite, da niste nikdar vedeli, da je otrok, ki ste ga ono noč sprejeli v pošteno hišo, otrok ovadnika in jaz pozabim vse.«
»Dobro sem vedel,« je odgovoril starec svečano, m sem sam poprosil irater, naj pusti otroka pri nas.«
Donal ni odgovoril nobene besede, temveč je le ošmil konja. Popoldne istega dne je razsodil pri sebi, da je oče zblaznel. Zmešal ga je strah pred smrtjo in sramoto. Vse je bilo le domišljija bolne duše. In čutil je, da mu je lehko varovati svojo skrivnost. Cas bo vse razkril, če je tukaj sploh treba kaj razkrivati. Medtem bo skrbno pazil na vse. In — Donala je pri tem resnično spreletelo čuvstvo radosti — tako bi mogli obdržati Nodlago, ki je že bila prirastla k njegovemu korenjaškemu, velikemu srcu, dasi sam ni vedel za to.
Edmondu Connorsu je precej odleglo, ko sta drdra.a po cesti proti domu in ko je Donal začel kazati zanj največjo skrb ter semintja sam zase tiho tazvizgal pesem »Calin deas Cruidhte nam-bo«.
Kovaškega pomočnika io vajenca sprejmem.
ANTON ROŽNIK, Dobrunja, p, Sp. Hroiica.
XI. poglavje.
Slutnje.
Ali je Donal verjel, da je njegov ooe v resnici blazen? Ne, toda on se je trudil verjeti, ali bolje, samega sebe prepričati, da je tako. To je, hotel je potisniti v ozadje to čudno in v resnici strašno vest, ki mu jo je bil oče razodel in zakriti njeno strahoto z vero, da je oče žrtev svojih blodenj. Zato je izkušal ne izpremeniti svojega obnašanja nasproti Nodlagi, da, bil je še bolj ljubezniv kot prej, tako da so se sestre šalile in govorile:
»Donal. ti očividno čakaš na Nodlago, pa boš do tedaj plešast, star samec k
Njegov oče je sam pri sebi govoril: »Ali me je Donal prav razumel? On je čudovit igralec, če se človek spomni, kaj vek
Sčasoma je vendar vedno se vračajoča misel na njen rod povzročila v njegovem srcu veliko izpre-membo. Postal je siten in nezadovoljen in je, kakor ponavadi v takih slučajih, zvračal krivdo na vse, samo ne nase. Največkrat je zvalil vso odgovornost na otroka. Včasih mu je, ko je bil v samotnih mislih, stopila ta stvar j red dušo v vsej strahoti; in tedaj je, če je oral, zaustavil konje, snel klobuk, si obrisal čelo in rekel poMasno:
»Dobri Bog, kaka misel! Tam v hiši moje matere, na njenih j rsih naslonjen, od mojih sestra polju-bovan, je otrok onega ovadnika, ki je poslal poštenega moža na vislice in pol tucata dobrih sosedov v Avstralijo, in jaz ne smem izpregovoriti besedice. Ili-i-i! To je vendar od zlodjak
ORZEK
N NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJENJE
XII.
Lutkar Ogenjžrl podari Storžku pet zlatov, da bi jih nesel očetu Pepku, a Storžek se pnsti prevariti od Lisico in Mačka in gre ž njima.
Naslednji dan je poklical Ogenjžrl Storžka k sebi in ga vj rašal:
»Kako je ime tvojemu očetu?«
»Pepek.«
»In njegov poklic?«
»Ubožec.«
»Zasluži dosti?« •i ,>Toliko zasluži, kolikor je treba, da nima človek nikdar ene pare v žepu. Pomislite, da mi je mo^el kupiti abecednik za šolo, je moral prodati edino suknjo, ki jo je imel na sebi, suknjo, ki je ni bilo drugega ko krpa pri krpi in šiv čez šiv.«
»Ubogi revež! Skoraj se mi smili. Na, tu imaš pet zlatov. Pojdi hitro in nesi mu jih in pozdravi ga lepo tudi v mojem imenu k
Storžek se je, kakor se pač spodobi, lutkarju tisočkrat zahvalil, objel vse lutke po vrsti, tudi žan-darja, m ves iz sebe od zadovoljnosti se je odpravil na pot, da bi se vrnil domov.
Ni še prehodil pol kilometra, ko sreča Lisico, ki je sepala na eno nogo, in M a č k a, ki je bil slep na obe oči; sla sta po poti tako, tako, podpiraje drug drugega kot dobra prijatelja v nesreči! Lb«a, ki je bila hroma, se je opirala pri hoji na mačka, Maček, ki je bil slep, je pa zaupal vodstvo Lisici
Li8icaD°b€r dan' Storžekk ga Prijazno pozdravila
fludar« Indijiinkp, I ud ijiuike i,, rodu Osa«,, porabijo ves svoj ,],' «. li&l> in klnč. Js„ ^ bogate, ker imajo niofn! pelrolejske vrel« |'0 predno porabi vsaka „j teto okoli 20.(kki dinarje »a ližp.	'
K*""? » nmosiob«, Neka ženska v Orali v Zedinjenih driavah j, imela znanje z tnož^ druge ženske. Nnio j, prtflo v njeno stanovanj« 17 drugih žensk, obleče-ne v vreče za nmko, zato «la jih ni »poznala. Zvenite so jo, vlekle v Rozd, jo privezale na drevo in jo toliko časa tolkle z od. iomljanimi vejami, t]H «< je onesvestila.
Pameten sodnik Naj. grši se nam zdi tinti flo. vek, ki trpinči i val in Se preklinja zraven. Zadnjič sta stal« v \ewyork« v Ameriki dva moj ■ l.rei klobuka in brez dežnika dve uri v najhujiem de* žju na cesti. Sodnik ju je bil obsodil na t,j kazen, ker »ta puslila konje v plohi brec. odej« na cc«ti. Bila sta dva iz-voSčl; a. Bolj pametne kazni si sodnik pač ni mogel izmisliti
Dvakratna bolečin,v — »Zakaj jokaj, fantek?« — »V b!ato som padel in mati mi je hlače »!epla.< — »Ja, to vendar ni no- -bon vzrok, da joka3.< — >0 ja! Ko je mati hlače stepala, scui bil Je jaz v njih. c
Razlika. V letih 1919 do 1924 ter v [wvih osmih mesecih leta 1925 je bilo v vsej naii državi vplačanih 5.189,398.M davkov. Prebivalstvo Slovenije Slcje dv.majslino vsega juposlov. prebivalstva in bi morala torej tudi Slovenija plačati le dvanajsti del davkov. — Plačala je pa več kot sedmino, namreč 768 mili* jonov 826 tisoč dinarjev. Neposredni'! davkov plača vsaka oseba v Sloveniji okoli 171 dinarjev, 1 Srbiji pa samo 63.
Cerkev in kiao. Papol je dovolil Škofu v mestu Dijonu na Francoskem) da sme v apostolskih dneh prirejati v cerkvi kino - predstave. To je prvi tak slučaj in bo od uspeha prdsrtav odvisno, če se bo kino v katoliških cerkvah stalno vpeljat.
Nezlomljivo steklo. —
Dva Avstrijca sta znaila steklo, ki se da raztegniti in se ne zlomi, i o steklo ima veliko odporno silo, se da dobro piliti, vrtati in pobrati. Zlasti za avtomobile bo
to steklo prav prišlo, t spredaj, kjer imajo napravo proti vetru. Neka angleška tovarna izdeluje že steklo na debelo.
;,Kako veš, kako mi jo ime?« je vprašal dondek. j Saj poznam dobro tvojega očeta.«
-Kje si ga videla?«
; Včeraj sem ga videla na vratih njegove hiše. s »In kaj je delal?«:
. V srajci je bil in se tresel od mraza.« — Ubogi očka! A če Bog da, od danes naprej se ne bo več tresel...!« >Zakaj ne?-;
■»Zato, ker sem postal jnz velik gospod. -
i In zdaj. ga je prašala Lisica, — ;.kaj pa misliš začeti s tem denarjem?«
Ti, velik gospod?« je rekla Lisica in se začela neotesano in porogljivo smejati in tudi Maček se je smejal, a da bi prikril smeh, si je vihal in gladil s prednjima tačicma brke.
Kuj bi se tako smejala!« je zaklical ozlovoljen St r/.ek. j Zal mi je, da sta dobila radi mene pršavico v usta, a ti tukaj, ali jih slišite, pet jih je, pet zlatih.«
In privlekel je na dan zlate, ki mu jih je podaril Ogenjžrl.
Ob j rijetnem žvenku zlatnikov je Lisica z neprostovoljnim gibom raztegnila nogo, ki se je zdela od-revenela, in Maček je na široko odprl obe oči, ki sta bili ko dve zeleni luči, a jih je koj spet zatisnil: Storžek pa res ni ničesar opazil.
. In zdaj,« ga je prašala Lisica, — 3kaj pa misliš začeti s tem denarjem?«
Predvsem,: je odgovoril lutek, »kupim očku lepo novo suknjo, vso iz zlata in srebra in z bisernimi gumbi; in potem kupim za se abecednik.-«:
»Za te?«
»Zame, da. V šolo bom hodil in se začnem pridno učiti.«
»O, poglej mene,« je rekla Lisica, »slepo navdušenje za učenje me je spravilo ob nogo.«
'Poglej mene,« je rekel Maček, »slepo navdušenje za učenje me je pripravilo ob vid na obeh očeh.«
Ta trenutek se je oglasil bel Kos, ki se je valjal v cestnem prahu, in rekel:
»Storžek, ne poslušaj naukov malopridnih tovarišev, sicer se boš kesall«
Ubogi Kos, da bi se ne bil oglasil! Maček se je usločil in skočil ter planil nanj in ne pustivši mu niti toliko časa, da bi začivkal ojoj!, ga je požrl na en zev s periem vred.
Ko ga je pojedel in si obrisal gobec, je znova zaprl oči in se delal slepega ko prej.
»Ubogi Kos!« je rekel Storžek in vprašal Mačka: >Zakaj si tako grdo ravnal ž njim?«
»Zakaj? Poučil sem ga. Drugič bo vedel, da ne sme utikati svojega kluna tuj pogovor!«
Prehodili so že več ko pol pota, ko se Lisica kar na lepem ustavi in vpraša dondka:
»Ali bi hotel podvojiti zlatnike?«
»Kaj to pomeni?«
»Ali bi hotel iz pet rumenih zlatov napraviti sto, tisoč, dvatisoč zlatov?«
»Magaril In na kak način?«
»Način je prav lahek. Namesto da bi so vrnil domov, moraš iti z nama.«
»In kam mo hočeta peljati?«
»V deželo čukov.«
Storžek je malo pomislil in rekel potem pdločno;
»Ne, ne grem z vama. Zdaj sem že blizu naše hiše in grem domov, kjer me čaka moj očka. Kdo ve, kako je ubogi starček včeraj jokal, ko je videl, da se nisem vrnil. Zares, malopriden sin sem postal-in Murn Marnjae je imel prav, ko je rekel: »Neubogljivi otroci ne morejo imeti sreče na tem svetu.« Jaz sem to skusil na lastni koži, ker doletelo me je toliko neprilik in tudi snoči sem bil v nevarnosti v Ogenjžrelovi hiši... Brrr! Kar lasje mi vstajajo, če samo mislim na to!«
»Torej,« je rekla Lisica, »hočeš iti res domov? No, pa pojdi, toliko slabše za te!«
»Toliko slabše za te!«, je ponovil Maček.
»Pomisli dobro, Storžek, preden daš sreči brco!«
»Sreči brco!« je ponovil Maček.
»Tvojih pet zlatov bi se spremenilo kar čez noč v dvatisoč.«
»Dvatisoč,« je ponovil Maček.
»Pa kako je mogoče, da bi tako zrastli?« je vprašal Storžek in zijal od začudenja.
»Koj ti razložim,« je rekla lisica. »Vedeti moraš, da je v deželi čukov skrivnostno polje, imenovano Polje č n d. Na tem polju napraviš majhno luknjo, deneš vanjo na primer en zlat. Potem zasuješ jamo, jo zaliješ z dvema vedroma vode studenčnice, deneš nanjo ščepec soli in zvečer odideš brez skrbi spat. Medtem, tekom noči, zlatnik požene in se razcvete in ko zjutraj vstaneš in se vrneš na polje, kaj zagledaš? Zagledaš lepo drevo, obteženo z zlatimi cekini kot lep klas z rumenim zrnjem meseca julija.«
»Tako torej,« je rekel Storžek vedno bolj osupel, če bi zakopal jaz v to polje teh mojih pet cekinov, naslednje jutro — koliko cekinov bi dobil?«
»O, to je kaj lahek račun,« je odgovorila Lisica, »račun, ki ga lahko napraviš na prste. Misli si, da ti vsak cekin obrodi grozd s petsto cekini; množi petsto s petimi in drugo jutro dobiš v žepu dvatisoopetsto cekinov, svetlih in zvenečih.«
»O kako krasno k je zaklical Storžek in zaplesal od veselja. »Ko bom dobil te cekine, jih obdržim zase dva tisoč, ostalih petsto pa podarim vama!«
»Nama podariti?« je zavila Lisica ozlovoljena in užaljeno. »Bog ne daj k
»Bog ne daj!« je ponovil za njo Maček.
»Mi,« je nadaljevala Lisica, »ne delamo iz umazane in podle dobičkaželjnosti, mi delamo edinole zato, da obogatimo in osrečimo druge.«
»Druge!« se je odmel Maček.
»Kako krasna človeka!« je pomislil Storžek in na mestu pozabil na svojega očka, na novo suknjo in abecednik, pozabil na vse dobre sklepe ,in rekel Lisici in Mačku:
»Pojdimo torej! Z vama grem.«
Prebivalstvo Budimpešte. Zadnje štetje navaja 949.094 prebivalcev; moških 430.200, ženskih pa 518.794, torej žensk skoraj 80.000 več; posledica svetovne vojske.
Prvi nebotičnik v Berlinu. V Berlinu gradijo poslopje, ki bo 140 m visoko in bo imelo 16 nadstropij. Ker so se bali, da bo okoli poslopja premalo prostora za dohod, so napravili sredi poslopja pod zemljo 600 kvadratnih metrov obsegajoč trg. do katerega bodo z vseh nadstropij vozila dvigala in odkoder bo napeljan promet na vsa strani.
Psi, ki lažejo. Nemški lovski . list »Hubertu6« pripoveduje, da je neki pes zelo kašljal in da so mu daK sladko zdravilo pTOti kaši .ju. Tudi ko že ni bdi več bolan, je še zmeraj kaeljal, samo da' je dobil zdravilo. Ko ga je gospodar kaznoval, je takoj nehal kaši jati; a' brž ko je gospodar odšel in je bS sam z gospodi-; njo, ki mu je zdravilo' dajala, je spet kašljaL* Takih in podobnih slučajev je več. Nekaj prav vsakdanjega je tole: Pes mora capljati za gospodarjem ure in ure; dolgčas mu postane in rad bi se malo zletal. Zato sune gospodarja z nosom v koleno, da postane gospodar pozoren nanj, ob« stane in gleda srepo na levo in desno. Gospodar ga pošlje na ogled naprej ; pes najprvo zelo pazljivo išče in začne potem, ko ga gospodar ne vidi več, letati sem in tja.
Metuzalem. Turek Za-ro-aga je star čez 150 let. Ker je bil reven, so ga nastavili za vratarja mestne hiše v Carigradu; svojo službo opravlja zelo vestno.
Priiasno. Peter hofie prodati svojo hišo in jo ponudi Pavlu. >Prav lepo,« reče Pavel, »samo tole veliko poslopje nasproti tvoje hiše mi zar pira razgled.« — >;0, to nič ne de,« reče Peter, 5-to je einodnišnica, kt lahko vsak trenutek v zrak »frči.«
Oj te ženske! Služkinja: »Prosim lepo, gospa, ali boste kmalu napravljeni? Gospod so me poslali vprašat.« — »Reci m« vendar, naj ne bo tako nepočakau. Saj sem mu vendar že pred eno unj rekla, da bom v pettill minutah gotova.«
Uganke.
Kdo je držal vse božje zapovedi?
Katero besedo vsakdo, in najsi bo še •tak učenjak, vedno napak napiše?
Kateri Jezufaov čudež krčmar j t največkrat ponavljajo?
Kaj je naredilo 12 apostolov v nebesih?
Kalklo prideš najceneje do Mene oprave, ki je vredna 100.000 kron?,
Rešitev v, prihodnji številki. Izmed ti« stih, ki bodo vse uganke pravilno raj, Sili, s© bo eden izžrebal in bo dlobil 5 sreMf za Orlovski stadion. Rešitve naj se počttjajoi samo po dopisnici na uredništvo.
Zlatorog (erpenflnofo milo
Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealuo sestavo.
Motna vina očistiti
IN TRPKA TER PREKISLA OMILITI JE ZELO
ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spec. francosko želatino »LAINO« tvrdke Clerment & Quignard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! — Glavna zaloga: DROGERIJA
»SANITAS« — Celje in Ljubljana.
ri^ni dobite ceneje nego otrobe, popol-»IfcUL. noma zdravo blago za prehrano, po 1/0 Din za 109.— kg pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta M. 36.	528
Vlipnra za	poštenih staršev, takoj
" £lJCIIl'tl jprejme Anton VIDENSEK, Selo — Moste pri Ljubljani.	667
popusta na čevlje, gamašne, jermena, taške, poilnožnike vsakemu, ki pred
Božičem kupi v naši detajlni prodaji v Pollakov) hiši, Dunajska cesta št. 23, na dvori&ču.
Tovarna za usnje in čevlje
Csrl Pollak d. d. v Ljubljani.
.........................................................
Prometai zavad za mm i i v Liub ian) I prodaja premog
it slovenskih pokrajin
vtieli kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja In raz-pečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste iu vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za pramog d. d. v LJubljani, MikloSičeva cesta 15/1.
^»•iHinmHiiiiniimiiiiiiiiiiiiiumimuiimiiiriiiiunimiiii—
Na bol ie duiienalo gnojilo
za vse zemlje in vso rastline je
soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri trgovcih 7. umetnimi gnojili. — Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje naSim zemljam. Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravilni porabi tega in drugih umetn h gnojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubi ana, Gruberjevo nabreije 16.



»JULI.IENOVO« čistilo za hitro in uspešno
čiščenje vina!
Uporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Uporaba ie enostavna. Preprodajalci zahtevajte specielne ponudbe Glavni
zalogai Drogerija SANITAS, Celje in Ljubljana.
Dobro znana manuiakturna trgovina
MARIJA ROGELJ - Ljubljana
SV. PETRA CESTA 26 — najvljudneje priporoči svojo bogato zalogo štofa, cajha, klota, porhanta, oksiorda, cefirja, platna, rujave in bele Kotcnine, dalje moško in žensko perilo, rute in šerpe, volnene in svilene žemperje ter razno drobnarijo. Blago dobro, cene nizke.
Tel, št. 57, 979 in 470.
Raitu poitnef* 4«koYn.ji urada ta Slovraljo . K 11.945
Zadružna gospodarska banka d. d.
1" "	Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzotav.: cospobanka.
v lastni palači (vig & vis hotela „Unlon"). Podružn-ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, ftibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 15.ooo.ooo -, vloge nad Din 2oo,ooo.ooo -
tssraz
Amerikanskl oddelek: Direktna zveze z ameriškimi bankamL _ Urejevanje ameriških zapuščin. * PoobtoSCen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
IadajateJj: Dr. Pitat Euleree.
Urednik: Franc Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.