Leto LXXVHi, St. 1 Putiimt p*mčmam w 0nm Pr»«L-r^«h» h*t berahlt u LJubljana, 8 I o , JLTTRA< HeStige KampSs zw!schen Maas und Mcsel In Mitteh'talien feindliche Aufklurunssvorstosse ab^euiesen — Die Lage an der mij»arischea Front unveranđcrt Aus dtm Fuhrrr!inuptquarttcr, 1. Jan D>;B. D.-us Oterkommando der \Vehrmacht glbt bekannt: An der Sudfrnnt B—CW Finbnirhsrau-nit - znrlsehen Maas und M osel vvird hrftijr p« k&rapft, Emeute Versuehe der Amorika-ner, mit atarken Panxerkr&fteii uns»»re SteUnngeh sUdllch und vvestlhh Bastojrne elnzudr i h en, blieben erfoljrlos und knste-t si-- besondera hoho Material- und Men-Beheirverluste. Unsere erprobten VerbSade scboasen In d#o den graasen Tnjj iihor to-benden K&nopferi 121 Pamcer- und P&aser-Spaha a n kb und vernichtcten zahlrciehe Knionn n. In Fls^-«-Lothrfntr^n fobrton unsore Trappen elne Relhe von Voratosaen gcgen di" nnnm br jron starkererj Kraften etrtV Mosate bboh rikante* ne Front. Befderseffei JBitsoh gTiffen sle auf breltei Front die SteUongen der fetadNehen - Gefechtsvor posten an und nrarfen di.se ai:f die Hatipt- kampflinie znruck, Der felndHche NacnseJtubverkelir in Nardfrankn icli und Belgien \var in der veigangenen N>.-!:t nrirksamea Anerriffen BMserer Kampf- und t- IfHeger arjsjgesetst. Liitti: h und Antvverpen negen untrr dem anbaitendem Beachnsa nnserer Ferafeuer-vvaffen. In Hittelitalleii nrnrđen femdHcbe Auf k&lrangsvorstdsse in den Kerjrcn BftdHeJi Imola und in der Romafrna abgeiv lesen, Re-v.\ gtnujen und Ansajninlungen der Rritten doreb starke Fenerscniage bekampft. Trotr. viiederbolter Angriffe der Bolsehe-«vistes Ii'i ?> die I.ure in 1'nnrn an d«»r gesamten Fronl znrisehen der Dran ur.'! der d nrakischen Qrenze - sowle vat Bodarjest unvcnimb-rt. Der Brcnnpunkt der gestrigen j Kampfe laaj im sIowakisclien GnrenzgeMet J Kwisdhen dem Gran und der oheren EtpeL j Bis anf einige mzwisehexi abgeriegelte Fin- I r.rii^iip scheiterten die feinđUchen Angrlife j bcr» it« vor nnseren Stennngen. An der gesamten bbrigen Ostfrnnt bi» fBr Kemel verliet der Tag ohne besondcre i Ifreifllhaje. In Kurland nahm der Felnd nur im Raum nord\vestfirh Doblen seine AngTiffe wieder auf. Unsere Di\isionen zer-SCblagen in h:irtt*n Kampfen die narh hef-t r ^Feuervorbereltung gefiihrten I>urrh-hiurlisvcrsurhc der Bol*ohewi*t«"n, die da-bel hohc hlutige Vorluste erlitteru In elf Bchweren Kampftagen babea die onter dem r h\ drs GenrraJoberaten Schorner kampf« n.lon Ver bande dea Het-re«, der Wai-fen-SS und k ttfscaer SS-Frriwilliger, ht*r-s , Dd nnterstatzt durrh flie^enrte Ver-bande und Flakeinbeitea d»-r Luftwaffe nn-ter Funrung ihroi« Obeiliaft hkihnMwm Oe-n< ral der FH^per I*fiMfirhc!l. den Ajiatiu« von 40 Sr-hiitzendiviMonen und 22 Panrrr-iin ; StmuigCBckfttgverbanden abg«'«ebia-Bank der bonea LetstuBgea von Fiih- rung und Tmppe hli«*b dir Front In Kurland bis auf anbedeatepde OlIKuhV»ea'luate fest - r iiuid. Von ZL bis 31. Desante* n/nrden 51S Panaer vernic h tet »ouie 79 Ge-md V\l MascJaaeugt m tfcf t erbeu-t.» Di- bratigen AnafaHe dea Fendee sind i: \.ohn'irh hooh. FlakarlHlerle der Luft-^choss in den Hampf-n 112 «o\vje-tische Fmgaienge at>, t\-eftere 145 trurdm , I .j igdflleger rum Absturr grbrneht. Ar che Terrt>r\erband«1 seta- ten ihre Angriffe s^ejj^n den ive«*tdeu.tsrhefi i fort und warten Bomben nuf Strnite in Nori- und Nordvve-tdent*r'dand. Gros-sere Schaden in WobngeMetea entstanden vor allera in Groee-Hamborg Mjwie bel ei-ncm Nachtangriff der Br'ten auf Oberhau-Ben. In den frtihon Abenrlstunden xrar die lehshaaptstadt da.s Ziol «iehneller briti-r r.-.,.-., <■<...,M1nrf.. 7,-» nn^Ioamerikani-Flogzenge, in der Mebrzaid vteiinoto-rl . r* mber, vmrden dtirch JagdfUegei ti Titi Fl&kartUlerie der Luft\veffe vernloht^t. Harineflak acJiosa in den Vormittagsstun-den des 31. D°remb*>r iiber den oatfileal-soben Inseln nemi vicrmotorige Bomber ab. Bamit wurden im Mnnat Desember durch die Krlojfs- nnd Hnndelsmarine liua^vaanf 1*9 feindliche Fiugzeuge abge^rl* *n. Silcv't! hz%\ med Maas3 In Mozc-^ V srednji ILiliji zavrnjen] sovražnikovi izvidniški sunili — Položaj na madžarskem bojišču neizpremenjen Flibrorjev glavni ««tan, 1. jan. DNB. Vrhovno pove'jništvo oboroženih sil objavlja: Na tnžnera bo^Mn našega vdorhega pod-roeja meti Maaso in Mozelo se vrše siloviti boji. Ponovni poskusi Američanov, da bi z nnu-nim) oklopnifiktanl silami vtisnili naAe postojanke ju/no in zapadno od Baatogna, ni w inoli aapeba, zahtevali pa so od napadalcev posebno visoke tvarne in človeške izgube. Naši preizknieni oddelki* so uničili v ves dan trajajočih bojih 121 oklopnikov in oklopni&kih Izvidnhikih voz ter razbili Številne kolone. V Al/aeij: in Lorenl so nnpra\ile naše čete mnogo sunkov proti ameriškemu bojišču, s katerega so bile odtegnjene močnejše sile. Ob obeh straneh Rltseha so napadle na široki črti postojanke sovražnikovih prednjih straž ter jih vrgle nazaj na glavno bojno črto. Sovražnikov oskrbovalni promet v severni Franciji in Belgiji Je bil izpostavljen \ pretekU noči uspešnim napadom naših bojnih in lovskih letal. Liege !n An vera sta trajno v ognju našega daijnostreinega orožja, V srednji Italiji smo zavrnili sovražnikove izvidnlške sunke v gorah južno od Imo-le in v Komadni. Z močnim topniškim ognjen smo obstreljevali premike in zbiranja Britancev. Kljuh ponovnim ho!jsoviskim napadom se položaj na Madžarskem na vsem bojišču nnd Dravo in slovaško mejo ter pred Budimpešto ni IzpremenlL žarišče včerajšnjih bojev je bilo na slovaškem obmejnem ozemlja med Granom in gamjlm Eplom. Kazen na nekaterih vdornih točkah so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi že pred našimi postojankami. Na vsem ostalem vzhodnem bojišču do Memla je potekel dan brez posebnih dogod- kov. V Kurlantliji je sovražnik le na področju severnoz.apadno od Doblena obe.«»viJ napade. Naše divizije so razhile v ha-uih bojih po siloviti topniški pripravi izvršene prebijah* poskuse boljš<'\"ikov, ki so imeli pri tem visoke kr\ne izgube. V enajstih dneh hadih bojev so odbili pod vrhovnim poveljništvom generalnega po'kovnika Scbornerja boreči se oddelki vojske, vojaške SS in iatvijsklh S.S prostovoljcev s sijajno podporo letalskih oddelkov in protiletalskega topništva pod vodstvom njihovega vrhovnega poveljnika letalskega ge-a PBngbefla naval 46 strelskih divizij in 22 oddelkov oklepnikov in napadalnih topov. Spričo velikih dejanj vodstva In čet je ostala boina črta v Kurlandiji razen nepomembnih teritorialnih izgub trdno v naših rokah. Od 21. do 31. decembra smo uničili 51 :> oklopnikov ter zaplenili 79 topov in 267 strojnic. Krvave sovražnikove izgube so izredno visoke. Protiletalsko top-ništvo v se>tavu letalstva je sestrelilo v teh bojih 112 sovjetskih letal, lovci pa nadalj-nih 11.3. An^loameriškl teroristični oddelki so še nadalje napadali zapadno nemško področje ter vrgli bombe na mesta v severni In se-vernozapadni Nemčiji. Večja škoda je nastala zlasti v stanovanjskih predelih Velikega Hamburga ter pri nočnem napadu Britancev na Oberhausen. \ !njlh ve- i'i urah je bila prestolnica Reb*ha eilj brzih britanskih bojnih Irtal. Lovci in protiletalsko topništvo v ses*i\n letalstva so uničili 75 angloameričkih letal, večinoma Itirimotornib bombnikov, Mornariško protiletalsko topništvo je sestrelilo 81. deoem-bra dopoldne nad vzhodnofririj«»klmi otoki 9 štirimotornlh bombnikov. S tem sta »e-streHll vojna in trgovinska mornarica v mesecu decembru skupno 99 sovražnikovih letal. O položaju na bsj's^h H Tiin, l jan. O položaju na bojiščih poroča vojaški sodelavec agencije DNI* dr Alalis Kruli: Ob zak.jučku leta j«; poskušala sovražnikova propaganda z novim valom optimizma obvladati razočaranja v zavezniških deželah Preokret vidijo v tem. da se jim je posrečilo na več mestih vdornega področja zaplesti v boj skozi Belgijo in Luksemburg prodirajoče nemške oklopniške divizije S tem pa ni odstranjeno dejstvo, da so Eiscnhovvrove armade na vsej črti zapadnoga bojišča potisnjene tz ofenzi%e v defenzivo. Vsi sunki, ki ao jih sprožili ob bočnih zaporah pri Stavelutu. južno od Ba-sto^na ter ob Sauerju, so obrambni uk!«epi. ki tudi tedaj ne izgubij* obrambnega zna čaja. če sovražnickvl oddelki napredujejo za ner.oliko kilometrov. Skrajne točke vdornega področja so vzdržale nasprotnikov pritJs* Druge naloge pa tudi niso imele Nasprotno pa je bilo zavezniško vodstvo prisiljeno dopustiti, da sta ameriška 9. armada na severu in ameriška 3. armada na jugu takoj opustili ofenzivo proti Porurju in Posarju \er oddali večino svojih oddelkov na novo bojno področje V teh bojih se sedaj ti oddelki izrabljajo, ne da bi dosegli omembe vreden uspeh, ki bi moral biti v prvi vrsti vendar v tem. da bi prisilili nemške oklopniške armade, da bi umaknile svoje proti belgil^kemu zaledju u^merj^ne napadalne osti. Čeprav morda Ardeni niso idealno ozemlje za nadaljnji prodor proti severu, zapadu in jugu, ven- dar ni mogoče opv>rekatl dejstva, da imajo nemške čete to področje trdno v rokah iz izkušenj, katere so morali dobiti Američani pri Aaehnu bodo morali spoznati, da bi potrebovali tedne in mesece da bi si zopet izvojevali izgubljeno ozemlje če bi se jim posrečilo zbrati toliko rezerv da bi si lahko drznili znova prevzeti Iniciativo. Tako daleč pa Se niso. rlco težkih bojev na pravem napadalnem področju ter številnih obkolitev za nemškim bojiščem morajo izvesti nasprotniki vrsto izgub polnih osamljenih akcij, ki požirajo nadaljnje rezerve. Rszen tega morajo uporabljati v veliki meri prevozne le-talake oddelke, ki postajajo žrtev nemškega protiletalskega orožja, medtem ko u niču lejo nemška bojna letala za zavezniškim bojiščem sovražnikovo oskrbo Pri tem tudi nemško daljnostrelno orožje uspešno ruši sovražnikova oskrbovalna središča To je torej neusmiljen uničevalni boj. v katerega so zapletene Eisenhovvrove armade ki so se nekoč že tako veselile zmage Od rega zmagovalnega govoričenja nI ostalo ničesar več kakor samo bojazljivo zagotovilo, da bo našla nova nemška of>nziva na tem ali kakšnem dragem mestu zavezniško vodstvo bolje pripravljeno. Pohod na Ber-dn je s tem končan, zaradi tega najdejo Poceni tolažbo v ugotovitvi, da se jim je posrečno izvojevati oz«k pas z mgovzhoda do ameriških padalskih divizij/ W so ob-koliene pri Ba^to^,, m )h «sr> %e vedno v j težkem položaju. Razbreanenilui vaL ki ga Fiiiirsrleu poziv nemške Novoletna rnđijska poslanica — „Dekončna zmaga se bo nagnila na stran enega, ki je je najbolj vreden: na stran Vellkenentškega Reicha!" Fuhrer'ev gta*~m ,*f«n. 1 jan. Fiihrer je dal ob Ncr. em letu pozK nemškemu narodu, v katerem je dejal m "d dnjC-m: Le konec eta me sih, da danes govorim. Cas je od mene zahteva! več ko samo govore DoccKfk, mmulh 12 mesecev, zlast. pa vse. kar se je z° .d'lo 20. a »o me prisiliv da posvetim v«.', svojo pr ,-omf*t -o delovno svio edmi nalogi, zn katero ?nže leta: usodnemu boju svojega naroda Kajti, čc «© na-sprotnlc že prej nar»ovedo\al letos naš zlom potem » - stiP :: rrav v letu 194-4 posebne nade Sc ni dar se j'm ni zdc'o da je zmaoa *sko bi 7u kakor v avguotovih dneh pretek e-ga leta. ko je dobesedro s'ed'la kaiastrofa ka-bMtrofi Ako nam je kljub temu uspelo, kakor že b 7 okiot. zopet obrnit- usodo, potem imata pri tem poleg žrtev, borb ;n de'a %-sch m:fb ureditve promern-h zvez. letalskih or>o-ič ter razgašanic de'oma nara\most idiotsk:h zakonov o prMooanju z nem^k»m nahodom vr^no trf:o. kakor da bi bila vojna že dol-! ena m h' se dalo že sodaj v po-petneni miru raz'T:i"•, at^ o vseh ukrepih, s katerimi bi vladale E\n.po države ki nudijo same naravnost žalosten or'mer za to. kako naror? m ni mogoče v'ad t*. Ako na bi v za-padnfi dem kratkih državah kdo izmed vodilnih državnikov dejansko verjel v-semu temu kar narvezujejo na^«xiom. si lahko razločimo le s tremi vzroki: 1. S tem da uniisVijfn naroda soloh ne noma o t»r »i« ne veoV). da zadnj'h 3<">0 let nem "V" rgo-i ^vin" oi r'""^' sike bistvu nem-^ega ryr^d^ tia ^a m bi *a nrm:k' narod. je povzročil nemški napad pri Ardenih. je vplival tudi že na siednje!talijansko bojišče, kjer so nemški protivdarci že močnejši kot zavezniški pritisk. Ti boji pa so kljub temu le krajevnega pomena. Poziv za --drugo boji&če« bo morda kmalu šel cd zapada proti vzhodu, torej v obratni smeri Toda Stalin ima tudi tukaj svoje misli ter ne namerava podvreči stra-teSkhn potrebam sapadnlta sil svoje politične ci'je. Boji na Mar:ž^rskem. na skrajnem levem krilu ter premiki vzdolž vsega madžarskega bojišča g- tivo ne bodo razbremenilno vplivali na J£isenhowTov položaj ker bi bP dosežen nri'emljiv cilj šele po mesecih ter ker boljševild vedo že iz vzhodnopniskega primeia da se ni tako lahko približati nemškj meji. Kot --drugo hoj'šče« so nudili l.<~»!jševiki le velenapad proti kurlandske predmestju ki je bil tretii te vrste v desetih tednih Vendar se lahko sodi da se je ta D ^ad že izjalovil Množice topjrJfitva in i- \ T-rt materiala ki so jih vrgli bcljSevOti 9 tn boj so bile brez koristi izvoljene tn bocH nova tnktika ni mogla omagati c rpjsklh postojank. Nova oblika napada je bila namreč v Izredno močnem topn- -**:»---'. rr.->m ognju v či- gar nepoai'ođnem varstvu je napredovala sovjetska pehota in to kljub nevarnosti, da bi bila zadeta od laminih granat. Ta novi napad pa se je izkazal skupno z nemškim zapornim ognjem kot past, v katero so padle neštete žrtve V ojačenem obrambnem sistemu, kjer so odlično sodelovali tudi domačini, je bil posamezni borec v premoči nad sovjetskim peScem. posebno ker je bila sovjetska pehota sestavljena iz vojakov vseh mogočih narodnosti, predvsem iz prisilnih rekrutov iz zasedenih dežel, ki ao bolj mislili na beg kakor na boj. Nemška ve^.ka stoji ob prlčetku novega leta na vseh bojiščih pripravljena za obrambo mej z n^omsjno bojno moralo ter oborožena tudi za napad, kjer bo Sreba sovražniku vsiliti svojo voljo. odkar je etopil v sgodovino, le ecVen »zmed odločilnih, temveč najodloč'lneiši faktor ev-lopske zgodovine m s tem svetovne zgodovine n to ne zgolj v preteklosti, temveč je to rudi * sedanjosti ter bo še prav posebno v bodi »cnosti 2 Da n*maio sikake«?« rK^rrna o naroetno-eoetarktični državi, da dledajo brez razumevanja na r-Mvo te ljudske ideie. da so osca-vi uspeh;, k- j »h ie do«»egla nnn x*tk »socialistična vlada v naitežiih ok< i £ nah vecku Iju«ii v deželah okrog na« *.kr»r. ter da ^o to tuon mora!, ostati, kei obveščajo tamkaj javnost 2id>e. k; ustvarjajo javno mnenje, ki n a seveda na podlagi sžnth in napačn h predstav Zato najbrže še dane* ne vedo. da ne moreta na-Jomes.f»ri nanxlnosociaIi§r»"n.e države nit ho'j*en 'zein niti Jem -.kr^.fk - ? .:r >."U ski idejni svet, ko 'kot o tem lahko sploh govor mo, ker sta se pokarala v Ncmč'i oba v dejanjih nesposobna ti ker predstavljajo rezultat njunega delen-anja v defe4-.h. k-, jim vtadata !e stra&en zgled. 3. Da so v teh dcže'ah poenali mesto tega nekaj drugega, česar večna zdra.-ega oemske-0a naroda ne pozna namreč majhno k i i s£,on.sk'h pd't;kov in salonearib generalov, ki so v porotnem nepozna\anjii »ve c lastne duhove. p':«ične n voja^cr breapomembn ©TJ poskušali #vetn dor>o\*ed«ti da se bodo z državnem udarom nckefla rfne dokoTJa i dc ob-;rt n nato brez naxlalTiicga lahko prnrcdli do s'tjne k?p.bj'acje kakor je bi1a v ItaTiii, na F'nskem. na Madzarrkem. v Rumviniji n Bnlnariji Otm mani so poznali na^ ^ vraž-i lei nemiki narod. čim manjše je Wlo njihovo pozna va ne bistva nan*dno*oc aTi:.tVčne države, tem raie so gradili na zagotovi .h teh neznačajnh liudi smatraj n;»hovo fantastično mišljenje in govorjenje za reanicnG ter j+i nagradili ne le z močno vero. temveč tudi de-:an«ko v denarju. Nauk preteklosti in sedanjosti Ob koncu leta b, rad podal vsemu temu nasproten dokaz, da sta namreč ta narod n ta drŽava s svoj'ro-i vod Inirm možmi neorna-jana v 9*0 i volp in nezmot'j'.va v svoji fanatični odločnost', da bosta vojno na vsak način uep-e^no izvojevaa do kraja tud če bo treba sprejeti vse udarce nastale spričo zari rb t n osti usode Zato bi rad še enkrat ugotovi', kaj izhaja za nm iz preteklosti 'n sedanjosti m kaj je nujno, da vo ves svet v bodoče: 1. Iz preteklost', n «*e*1aniosti poznamo cilje nash sovražnikov Vemo. ka nameravajo z nem'k'j državo brrmsko-amcriski dr-žavn k\ kaj boJjseviski obtatiifc in kerncem koncev za vsem s/oječi mednanidn* /^i-'ie Uspešna izvedba teh zanrršljcmh ukrepov bi ne prinesla le popolnega raztrgmja nem ke države, deportacije 15 do 20 nvlijonov Nemcev v tujino, zasužnjen je preosta ega dela nemškega naroda, pok var en je našt nfti iSalC mladlne temveč nred\-sem lakoto rr 1' tva Ker rv.rinv) dlje na:rh jg&rn * i n ker -o nam slednj s pro- wga »■ "in bi betanjem iz ust svoj*'h dr-iavnikov in novinarje* podlac notrcSno raz- fl-ri^ ve ncmrav*lno vrednoti njegovo borbo. Deistv»9. da ie ta bo: že sam tako brezmejno težak izhaja iz bistva navedenih cJjev na^'b sovražn kov Ker hočejo namreč uničiti na£ narod sku-ajo ure*nićiti to metodo že v vojm s sredstvi kor iih civiliziran«- č'o-veAtvo *e m poznalo Z razrušen jem na'ih mest hočejo ne le ub jat nemške žene n otroke, temveč predvsem odstrani dokumente naše tisočletne kulture s katero ne morejo rs-imerjati ničesar sličneaa To :e rudi or.r^l u^oeva'ne^a boja proti kuirurnrm zakladom Ital'je. globlji namen pri riadajevanju današ> I ttjcgs bo> v Boig^i in v Nnosaaaki. Tona kot Fcnks ix pepela »e je *« razvalin na:ih nv-H še prar. posebno znova dvgnila nemška voija. Ko se bo nekoč ta č«a poln muk. koo-čai, bo \-sak Nemec ocezrnejno ponoseai. da STne biti pripadni takega naroda. Prav tako bo pr šd ne-kuč čas. ko bt>do na>: niisprot-n'ki občutili kulturno skrun'tev. ki bo v našem spominu živela dalje, kot vel ko sramoto. Vem, tla bodo takrat kot zakl uček tega časa vstala rudi nemška mc>ta iz s\ Kb razvalin kot noAa znamen a nernM-vj drža\Tie ve Učine. Kljub temo ne Nmio imeli več številnih nem..! ;* ih inric:nikh m kuitum h pri-dobftev. ki jih ne bo m-.g ve nadoknadita. rsd ne tiw£ rešiti Evrope Lctn 1044 je bio leto n.-.jtežiih bremen v tem ogromnem boju. B2;i je leto, v katerem smo dokaza i. ila rnosčanski družabni red ne more več Kljubovat v harem današnjega aH celn bodečega ča-a Država, ki se ne bo de- ansko družbeno pop< In ma na novo prvure-dla, bo zaO.a \ kcc** Liberalno obdobje ja r irnik) Mnenje, eia je mogoče ta ljudski naval zaustaviti s paramentarno-dem kra>kun p 1 rvicaivittoui je otročje prav tako. k.ikor so blc na Mettem;chove mett^ie proti pro.braj- >čemu stremljenja po združevanju naroda v 10. at letja Posfedice tega poman ikona postavitve novega resnično socialnega življ>Tij.kega cilja se kažejo v ron-uanjkanju duševne ovipome volje, ne le pri n j ho v h na-ro*!^. temveč tud- v pomanjkanju mora'ne cnlporne moči njihovih vodstev. V vpeh deželah vadimo, da je ostal poskus za obnovo demokracije polomoma neploden. Izkazalo se e tudi. da ž-vi ta tesno narejena cel-na lahko ali v redu. ki omogoča ob največjem upoštevanju posameznikovi 1 ipoaobaostj največje slimtve ter preprečuje z močno krotitvulo vseh egoist čn'h nag nrov nih znnike, al p*, da so države, kakor jrfi šmarno v srrednj. in zapadni Evropi, aeap * bne sa Htijenje to se pravi, da so narod, v njih obso eni na po- Tako so se v tem letu po zglerlu kra'jeve Ita'je zrušile Finska. Romunija, B »Igar.ja m >\acfe; sveta, S^"\Ta;.t\o. ki ga izražajo pri tem mnog. dr-žavn ki rrrav teh dc/d pr.et ne odstovarjajo nj'hove-rrm gospodarske m ti omejenemu egoizmu «1 » tem zvezani poli*"»mi kratkovidnost*. Za nas pa je vse to le nova obveznost, da >etlno bolj jasno sipoznamo. da sta obstoj ali propad nemike bocločn'^t; oddana od do-»edne »Z2radit*e naše ljudske države da so >"*^e ogromne žrtve k. jih 'e mora! doprinesti na^ narod, močne le kot pogoj družabnega reda, ki bo oAsrran 1 vse pred pravice ter narrr.vil ves narod za neavlca ne le Btifa dohV nosti. temveč tudi >stih življenjskih r-av'c č^đež 2o. stcletfa P..gird v mor.ilno vrednoat tega na:L-ga pre-prčanja daje nam vsem, zlasti pa meni samemu moć. da nadaljujem ta boj z neomajno aarr»oza\estjo. To prepričanje je zagoeovfc lo pozivu, ki sem ga mora! v tem letu s poudarkom nasloviti nem:kemu narodu, tudi splošno potrditev M li on Nemcev vseh po-k'i:ev in stanov, mož in žena. mladen Cev ks deklet, so zgrab'Ti za lopate 'ni take nezmerne stvar, ki prenaša take grozote, bo izšd iz te žareče peči preizkusen, močnejši in bolj trden kakor kdaj-koli prej v svoji zgodo vri Sla po, kateri se moramo za vse to zahvaliti ŽKlovsJ^o-rneciiia-rodni svetovni smražnik. pi tem poskusu, da bi imaSila E\topo in zatrla njene narode, ne bo le izpod etela. temveč si bo sama pripra-v.U sr.ojo propaftt. Ob klincu rega 'eta bi rad izrazil vsem neštetim m lij Tiom mo ih sorojakov s prepolnim srcem zah\a!o za vse kar so pretrpeli, prestah, storži m napravili Pro*v* bi jih. naj rudi v bodoče ne prenehajo. Jaz tjpvonm sedaj manj. ne zato ker ne bi hotel ali mogel govoriti, temveč ker m» moje delo dopušča mani časa za govore Vam moji sorojaki. zagotavljam znova, da je moja vera v bodočnost nagega naroda neom.n na Komur je na-lož»la Previdnost tako težke preizkušnje tega je določila za največ ie stvari Tega poziva ne morem zaključiti ne da bi se zahvalil Bogu za njegovo pomoč V tej uri hočem podari kot zastopnik Ve';ke Nemčije Vsemogočnemu svečano ob'tubo da bomo verno in neomajno izpolnjevati svojo dolžnost tudi ▼ novem letu s trdno vero. da bo prđa ura, v •tateri se bo zmag* dokončno nagnila na frrrari onega, ki je e n '.jboij vreden; VeLkooecDj^kvega Reiciia, Iran 2 •SLOVENSKI NAROD, torek, 3. januarja 1M4 Štev. T •5qvw ministra Goebbelsa ob koncu leta .i.rlin, 1. jan. Minister dr. Goebbels Je gOVorU ob koncu leta po radiju nemškemu narodu. Med drugim je dejal, da je zatekel konec vojnega leta 1944 zapadno človeštvo v resnično tragičnem položaju. Ako so upali zapeljana evropBJd narodi po petih letih vojne, da se bo ujihov brezupni položaj po prihodu angloameriških sil olajšal, so se v tem upanju pač grozno razočarali. Kjer koli so se pojavili sovražniki Reicha in novega evropskega reda. so jim takoj sledili lakota, beda ter politična in gospodarska zmeda. Leto 1944 je zaneslo splošno krizo Evrope in celo vsega nravnega sveta na novo višino. Zaključujoče se vojno leto 1944 je stavilo nemški narod pred najhujše preizkušnje. Izmed katerih bi večinoma že ena sama zadostovala, da bl pritisnila druge narode k tlom. Ako ru moglo preteklo leto omajati Nemcev, kaj bl jih potem sploh še moglo omajati ? Po kratki omembi najvažnejših dogodkov preteklega leta je minister nadaljeval: V teh divjih viharjih je stal nemški narod kot skala v morju Njegovi sovražniki so mislili že. da je pot v Berlin prosta Toda zgodilo se je za nje nekaj nerazumljivega. Nemški narod in njegovo vodstvo nista misi:]a na kapitulacijo. Z brezprimer-nim naporom vseh sil sta si ustvarila zopet trdna tla pod nogami Ideja je zmagala nad surovo silo. Nobena kriza ni bila dovolj močna da bi nas zadela v naš življenjski živec. Živimo je poudaril minister, v času prevrednotenja vseh vrednot. Nemški narod razpolaga v njem z možem, ki je vreden tega časa tn ki ga bo končno tudi ukrotil. On je vtelesenje svojega časa. Ako si bo Evropa resda svoje življenje, potem le z nJim. Naši nasprotniki so si edini le v svojem srdu. v svoji peklenski uničevalni blaznosti, ki Je naperjena proti vsemu, o čemer misli, da se dviga nad njo. Sicer lahko podirajo in zažigajo, toda manjka jim sila za postavitev nečesa novega ln boljšega namesto našega opustošenega sveta. Zato se bodo njihovi nameni izja.ovili. Njihova navidezno nepremagljiva moč je prekoračila svoj višek v trenutku, ko je prisilila nemški narod k zadnji preizkušnji, iz katere je izšel močnejši ko vse sile terne. Leto 1944 je bilo leto naše preizkušnje. Toda na njegovem koncu stoji triurni* naše žilavosti. Vojna se odloča vedno šele v poslednji rundi. Ako mislijo v Londonu, \Va-shingtonu in Moskvi, da pri tem mi ne bomo imeli nikake besede, bodo morali to svoje mnenje temeljito izpremeniti. kot so jih morali že mnogo o nas. V bodoče bodo prisiljeni, da se še marsičesa nauče. Sinovi narodov naših nasprotnikov bodo morali plačevati zmote svojih vodstev s krvjo in z življenjem tako dolgo, dokler ne bodo spoznali, da nemškega naroda ni mogoče premagati in da je zato — sam določen za zmago. Novo leto nas bo našlo pripravljene NTiti sekunde ne bomo Oklevali ah se bali. Kakor smo obvladali staro leto hočemo obdržati v svoji oblasti tudi novo Naj nam prinese kar že hoče. mi smo pripravljeni. Nemški narod bo šele tedaj povesil svoje orožje, ko bo imel zmago trdno v roki in niti sekunde prej. Ka-koi zelo ljubimo mir. bo moral biti ta mir zmagovit da se nam ga ne bo treba nikdar sramovati. To je naš neizpremen'jiv sklep. Nov^ bojno in vojno leto bo našlo nemški narod in njegovo vodstvo stalno pripravljena na vsak položaj. Novoletna poslanica prezidenta B^prnka Za novo leto Je Imel sinoči ob pol 20. url prezident general Leon Rupnik po radiu naslednji nagovor, v katerem je podal kratek oris narodnega dela in uspehov v preteklem letu ter om.m*čll smernic*.* za delo ln borbo v letu 1945. Dejal je: GKV7 Bzrscht vem Scnniag: C^!iwearpsinkts der Wfaterschlacii! Im Westen fesi Rcche&zrt und BastcHiis Lnndnngsversuch an der Ligurischen Kiistte zerschlagen — In der Abvvehr-SChlacht lim Blldapest verloren die Bolscheuisten in eioer VVoche 415 Panzer — Dritte Schlacht in Kurland abgeflaut — Terrorangriffe ge^en v.est- und siid-westdeutsches Gebiet — Ver°*eItangsfcoer auf London — Deutsche LJ-Iioote versenkten G Schiffc mit 25.G0G 1>KT elnzudringen, Berschlug die tapfore deutsch- Aus dem Fuhrerhnuptquartier, 31. Dez. DXB. Das Oberkommando der VVehrrnacht gibt bekannt: ln di<- \\ interschlacht zwlscben Maas u:nl Mom'1 siiul von belden Seiten so starke Rrafte aerangefuhrt »orden, daas unter iJntUiOssuii- der ubrigen Fronten dna die Halfte aller auf dem westlichen Kri« gs-acbauplatz stebenden Dlvisionen in diese Schlacht verwickel1 sind. Ilire Schwerpnnkte liegen lm Kaum von Bocnefort und Bastogne. Dem eigenen An-gritf sndvvestlicfa und sudostlicb von Bastogne versuehte der Veind durefa starke Ge- geuangriffe in die sudliche Flanke nnserea ikngriffskeib EU begegnen. In erbitterten kainplcn \\urde dirse Absicbt vereitelt. 34 felndliche Panzer dabeJ verniehtet. Die Schlaeht gehfl vveiter. Das Fernft uer auf die fcindlichen Nach-sctiui>-t.t/punkte Luttieh und Antwerpen dain-rt an. An der Ugurlschen Kbste \vurde «=tidli<'h Msasa eln Landungsversuch scnwacher ItetraBlcner Kriift«* EerschJagen. Der GegneT Hj-^s z:ihlr Tott* und Gefangene tai-rnek. An der Ubrigen Front ln MitteHtallen kam es auch gestern zu kelnen Kampf-handfungen von Hedeutung. Irn nngarisenen Kampfraom fiihrton die Bolschewisten Ewtschen der Drau. dem Plattensoe nnd der Sudgrenze wakel naeh Ihren in den letzten VVochen erllttenen bohen Vertusten nar zusammrnh:inirlu«c Antrriffc, di*» abgewiesen ivurden. Ilire Ver-suehe, von mehreren Seitcn ln Budapest Nedeljsko vcftto poročilo: ungnrische Besatzung an den Stadtrandern. ln der Abweluracfclaclit westiich und nord-Ucb Budapest \erloren die S©wjete vom 20 bis 11. Dezember Insgeeamt 415 Panzer. Im Zuge der slowakischen Grenze dehn-te der Feind si ine naeh Norden gerlcnte-l j. i trchbruchsversuene auf \veitere Al>-schnitte aus. ln harten Gebirgskampfen MOirden die feindlic ben Angriffe z\\ ischcit dem Gran umi dem Qnellgebiet des Bajd abgevriesen oder naeh geringen Anfangser-folgen /um Steben gebracht. An der Front von der Osislouakei bis zur Hfemei blieb die Oefechtstatigfc« it \wi-terhin gering. Naeh 10 ragen heftiger Kampfe i«t die urittt Scbiacbt in Kurland gestern abge-ilaut. \Vo der Feind neeh angriff, blieb er in unserem Peuer liegen. Amcrikanlsche Terrorverbando stiessrn ara Tage in ivestdeatsebes und sddivcst deutscbes 6obict vor ur.d crriffen m-hen an-ileren Orten besonders Rassel und Kaisers- lautern an. In don Abrndstnni'rn \varfen taiUscbe VerbanUe erneut zahlriiehc Bom-ben auf Ivoln. Storanirriff«* richteten s:-gegen Hannover. Die feindilehen Terrora. grlffe vverden ueiterhin mit dem Vergei-tungsfeuer auf London beantvrortet. Deutsche Unterseeboote wtzon ihren sebweren Kampf gegen den feindllchen Nachschnb f<>rt. In den OewaMern um Kn- gland versenkten sio nenerdfngfs 6 Sehiffe mit 35.600 BUT, dnrunter einen mit 3Iuni-tion beladenen Fracht<*r, na zap^: pri Rccli m »m«^ ,Oh ligur-.1 i obali razbit poizkus Izkrcanja — V obrambni h:tki 7i Bodimnesto so izgubili boljševiki v enem tednu 415 oklopnikot — V Knriand'ji se jo zaJk|jn-čila tretja bitlia — Terorističnl n»pa(ii na zapadno in his^z&paj^no Nemčijo Po\ račini ogenj na I^mdon — Nemške podmornico so potopile 6 ladij S 25.600 brt Fuhrerjev -lavni stan, 31. dec DNB Vrhovno poveljništvo oborožonih sil objavlja: V zimsko bitko med Maaso in MoseJo so bile dovedene z obeh slnini tako močne sile. da je zapletena v tO bitko približno polovica vseh divizij, kar jih je na zapadnem bojišču, tako da ostali odsek! bojišča mirujeja. Težišča ti* bitke so na področju Roche-fforta in Bastogua, NaSeniu napadu jugozapadno In Jugovzhodno od Bastč5 idege ln Anvers nadalje obstreljujemo z daljno-strelnim orožjem. Ob Ilgurski obali smo južno od !Masse rasbm poskus Izkrcanja Šibkejših sovražnikovih si!. >Tn.->co sovražnikov je bilo ubiti« ali ujetih. Na ostaiem ln*ji;.ču v srednji It - - • i Ji tiuli včeraj ni bila nobenih pomemf»-nlh b.'j-'V. Na madžarskem br»Ti«^n so Izvedli hrdj-seviki med Dravo, Blatnim Jezerom In južno slovaško mejo po visokih Izgubah, ki *o jih utrpeli v poslednjih tednih, samo napade brez vsake zveze, ki smo jih odbili. Iira-bra nenisJco-madiarsks posadka je ob mestnem robu razbila njihove poskuse, da bl z več strani vt'rli v Budimpešto. V obrambni bitki zapadno in severno od Budimpešte so tegubul bojjseviki od 20. do 27. decembra skupno 415 oklepnikov. Vzde'ž slovaške moje je rn7iirll sovražnik svoje proti severa usmerjene pVrb^jne posknse na nadaljnje Odseke, V trt!ih jrnr-sklh bojih smo med Granom In Izlivom Saja odbili sovražnikove napade ai| pa jih po majhnih začetnih uspehih zaustavili. Na bojišču od vzhodne STovaSke do Me-mela je bilo bojno" delovanje nadalje neznatno. Po desetih dnevih silnih bojev se je včeraj končali *r;*?j bitka v Kuiiandljl Kjer je sovražnik še napadal, Je ohrlčal v našem ognju. ameriški teroristični oddelki so prodrli podnevi nad zapadno in jugozapadno nemško področje ter so napadli razen drugih krajev posebno Rassel ki Raiserslaotern. V večernih urah so vrgli britanski oddelki ponovil* številne bombe ns-Koln. Motilni napadi so bili usmerjeni na Hannover. Na sovražnikove teroristične napade nadalje Odgovarjamo s povračilnim ognjem na London. Nemške podmornice so nadaljjevale svojo težko borbo pn-fi sovražnikovi oskrbi. V vodah okrog Anglije so potoppe sn«"t 6 ladij s 2." 600 brt. meti njimi neko s *-i»*oM- voni natovorjeno tovorno ladjo. Na|več|a c2eixziva z leteč iti jI bombami v poate^aTp^ll Stoekholm. 1. ;an Po^ebn. dop:5mik lista »Dailv Mail« Walter Farr poroča o ♦boj sču leteč h bomb« za angloamer ški-mj čei^rni m priznava, da so streljal: Nem-d več tednov z letečimi bombam.: na zapadno bojišče in v njegovo zaledje. Po-seono so obstreljeval: ceste, po ka erih se je premknlo vojaštvo, o^krbov. lnj središča ter kijučne postojanke. Točno štev.lo :zstre.jen:h le'ečm bcir.b ni znano, sodijo ps. da je bila to »največja ofenziva z letečim bombami v prednjih mesecih«. Eden izmed teh velenapadov leečh bomb je bl izvršen istočasno z nemškim prodorom Povsod v zaledju je opaziti sledove obstreljevanja z letečimi bombami Farr je moral nadalje priznati, da niso bili pr tem prizadeti samo odseki bri^ansk h čet marveč tud; drugih zavezniških sil Na več mestih boiišča je biio zaposleno .protiletalsko topništvo samo s tem. da je obs:re !;eva:o nem>ke leteče bombe. Britonk doposnjk je prep^ čan da imajo Nemci tisoče takšnih leieč h bomb ter prihaja sprčo tegn do zaključka, d bo padla na Ansrlo-američane 5e marsikateri leteča bomba. Nadalje vid: v ojačenem obstreljevanju s tem^ bombami nov dokaz udarne moći nemškega orožja. ,Drag; moj: slovenski rojaki! Z istima besedam-, ob istem Času in z istega mesta sem vas pozdravu danes pred le:on% ko smo od&iavijal: leto 1943 m smo polagali svoje upe V leto 1944 Takrat sem dejal, da izpolnitve programa našega novega življenja n. mogoče stisniti v okvir enega samega koledarskega le:a. ampak da je naše vstajenje odvisno od trajnih naporov nas sam h. od tra;no zaposLtVe vse naše dobre volje in vseh naš.h moči ri da sta za to potrebni skrajna enotnost v miš^enju m nastopanju ter elise i pl. n .ran ost. Takrat oem se tudi zahvalil vsem on.m Slovencem, ki so s; zarai: zveste izpo*n.t-ve dolžnost; do Boga. naroda in domovine iahko .asih. zasiugo, da so on. pritegnil, na nas pozornost Nemčije! nam tako zasigiirali njeno varstvo in pomoč m s tem v najtežjem času izdejstvovah našo rešitev iz brezizglednega položaja, v katerem smo se nahajali ob 8. septembru 1943. ^leia. To so bih naši hrabri prvi domobranci, naš: kmetje m delavci, del našega -z-obražen^tva. ki se je zaveda, dolžnosti do naroda, ter Bogu, narodu in domovin; zvesta slovenska mladina Ce se i »zrem na razdobje med svojim lansk m m Ie:ošnjim novoletnim pozdra vom. me vztrajno, zvesto .zpolnjevanje narodn h dolžnosti teh najboljših Slovencev m Slovenl-: navdaja s ponosom in hvaležnostjo Svoje najpomembnejše priznanje so ti rojak: dobili tudi od samega našega SS-Obergruppenfiihrerja g Er\vna B enerja, č»g^r dneino povelj \ ki ga je izdal za naše domobrance in policijo* mora navdušiti sh herneira slovenskega vojaka in čifear novoletni pozdrav. naslo\ljen na ves slovenski narod, nas navdaja I ponosom, občukom mirnosti in zaupanjem v lepšo bodočnost. Verujem, da govorim prav iz srca vseh Slovencev, če v imenu vsega slovenskega naroda dajem izraza zahvale vsem ki so v m.nuiem ietu z žrtvami, delom in čustvovanjem pomagal: gradili naš ugied. našo varnost in obnovo našega življenja. Predvsem so to on: nen^k. in slovenski vojak:, ki so v boju morali žrtvovati svoje življenje al. svoje zdrave ude za var nost slovenskega naroda. Pridružujejo se jim om drug: Siovenci in Slovenke, ki so moraij iste žrtve dopr nesli vslei zahrbtnega napada strahopetnih sovražnikov poštenega slovenskega naroda. Te žrtve pomen jo dragocen tem olj našega preroda, iz katerega mora vzklili nova. srečnejša doba našeg i narodneg i življenja v težko pre.zJiušani širši evropski domovini. Vsak pošten človek mora danes bil] hvaležen tudi vodji Nemcij-v k: s s.oji-mi vojak., s svoj mi delavci v blagor vseh evropskih narodov — ludi na^e^a — vo-u --odo Bvrope v lepie in srečnejše bodo, e dni mirne, a ^^.ij^ ia sdravesa, tvornega tekmovanja sadovoljnih in svo-Lodnih evicp^kili narodov, ki j h n- bo več begalo židovsko botj.cv ško in sve-tOVnokani'al'siJ nj bujskaajc Ia rcvarje-n,,e. \ iu.1 dt..L vajo nemški na^or; Ia nemške zr.vc svOj zo.iuvn k s. isel zi- r^di c csa.r jim mora v.dn bolj nczaitlž .o dajali prizn mje ves sv^t. V te:-: je z o-L0\ /:.k) pofilanatvo re^iške žilave in brezoin rr. v vir Kjfv< rti zarad.; čtra. bo prišel p*ej al. slej ve sve. u savestj ii stopil v novo. sj c :. j« dobo sve cv ° zgodovin-. V tem pa je tu:ii ves pomen V'zdržnosti tisti i na^ih roja?vOv*. k: so iep:ejiibrske dni leta 1243 pritegnil: nase pozornost Nemč je in ms tako vključili med soba je vn ke za to novo dobo. v kateri bomo tudi mi mali slovenski narod prejeli pr.znanje in plačilo za žr.ve in napore, disciplin ranos mšljenja .n čust.o-v-anja ter za trezno ravnanje današnjih dni. Priznani^ Cz^:/^::z:~* đamabra tstvo r ostal « porok na e zrnate nad sovražniki na e a r.aroila porok na le ■■■ liani I in naše veljave v družini svobodnih evn psk;h narodov. To domobranstvo ho po?'rh tncli nosilec in iz-Vajevalee na*e«u novega narodnega in družabnega reda. v katerem bo vsak do-hrornisleči Slovenec moral biti zadovoljen. Tako kot naši vojaki, je v preteklem letu tudi večina pripadnikov drugih sta nov dobro izpolnila svoje dolžnosi: do Boga, narodne skupnosti in domov ne. Kajpak so to bili zopet naši neprecenljivi kmetje ki že sko?; 1500 let naše te/ke zgodovine dajej) našemu narodu vedno svežih, dvigajočih sil. naši marlj vi delavci, ki svojemo narodu v naitežj- dobi njegove zro^ovim* navzlic največjim na porom boliš viške laži niso odpovedal 7ves*ove in sl^rbe. in na*"a mladina ki 3* ni **al^ Ta*>e*:ati m'kom in čarom lažnj:-vih za,pcl Tvrf>v. ampak je raiume'a da je po sredi vprašanje njene bodočnosti in se je zato skoro stoodstotno posvetila službi narodne skupnosti. Zahvaljujoč se tem dej s: vom. smo v pretek iem koledarskem razdobju navzlic težavam, ki jih predstavlja višeK vojnega stopnjevanja, dosegL za razmere m okoliščine zadosti lepo vrsto uspehov. To je uvidela ogromna več-na naše^^ narod a -n se nam je v delu in naporih pridružila. Uscdisa krivda cep^i bal] vcev Pridružilo b. se nam jih še več, če ne bi b-ii m^ra.no in dejas-sl-u oviran.. Ovi-ralj pa so jih oni redk: pO--ameznidu. k: sem jih vse leto sam in po svojih sodei ,v-C-h. kaieri so odvrgli vse ozare m se pošta Vid. samo v služba narodu v njegovi težk. muki. javno v govorih in člankih in zasebno opozarjal :n opominjal, naj vendar rrusl.jo na narod in končno tudi na-Se -n naj ne rušijo narodne enotnosti, ki nam v djscip.imrar.em mišljenju i:", nastopanju" lahko eduia pomaga iz stiske na zeleno vejo. Mislil sem, da so t opom.n: moja dolžnost, ker -o septembra meseca leta 1943 hoteli on. :>am: in usoda, da v tej vojru muki nosim odg^-vornus: za 00-dočo usodo svojega naroda. Toda ostali so vedno enaki. Trdovratno in navzi.c oč.tnosti po.ožaja so sledili :-da vsakega pozitivnega č!ern. k gre v n Č Nočem delat: m.kakšnh oČ kov. ker z i svoje grehe mora v-akdo sam dekati pokoro. Tcda čas je. da prav danes ko rle-lamo bilanco minulega le"a in pripravljamo načrte novegi delovnega razdobja. poti -hrm." Č n b: neka vt- n?h n al vo j cžev poi..1 »»i . s..e...ai.ov njr^Lj4MiMs «. svoj j kratkov.dnostjo tekn.-ov.mjem :a prvenstvo, in r ^a:ni nczanplj vostfo * i -isravanjem stal.> na p t «. o r valji :a ♦ zumevan.iu, ln zn sti das Ep i u ln enol o-sti pravega slovenskega naroda ki >• j zbral v in za Slovenskim domobrana vc 1. bi danes ne bilo brez koma čni z-bojn.kov. zavarovano, mirno '"r. u'C:cno san?o jec'ro slovenskega pro> t. r : — E-jiib Ijaoska pokrajina — ampak b vse I bil do^ožen.i t itd. v drugih pre k e ž - vijo naši ljudje, in bi sr I k vs n i tvorna sila posvetila grat-nji in obnovi razbitin ter duhovnemu in gmotnemu utrjevanju zoper satanski boljsevi/et.% ki nam sloji na poti v lepšo bodočnost. Zato gre iem večja zahvala vsem on.m pos enim. zares doniOijubrurn rojakom, kj so razumeli zapoved časa in s svojim, napor: dvignili naš ugled do tiste višine, zarad: katere so prejeli pr.znanje novoletnega pozdrava SS-Obergruppeniuhi erja, priznanje, k. nam pomeni obljubo in zaupanje. Si J venci b 1*2113 vztrajali na začrtan.. po*J Slovenci vemo. aa ča_> pre-^rtušenj §e ni mimo. Toda mi tudj vemo, da smo žilavi in odporni in da oomo na začrtan poti vzoržal., ker hočemo v boaoče tive i icot svoooden. ložcansla, kulturen in samcbi-ten narod s svojskim znača.;eai in svoj^ko ruuavo. Zato bomo združili tsa sde. stis-n.li pesti, napeli mišce in možgane da se bomo izmuznili namenom židovskega bolj-sevunua, ki nas s svajo satansko i^ro hoče ponižati na n.o4 ujo lou.h sužnje\ v si...«h, interesni svetovnega .i i \^,\a Ce pa hočemo it v novo bodočnos kot časten, pošten, kiepek in vitalen narod, ki se zaveda svoj .h sposobnosti in svojega posianstva -n ki zarad, svojih pozitivnih lastnost, zares hoče zasesti sob. odgovarjajoče m^'o v družbi narodov nove Evrope, ki ji -c ojo vztrajnostjo m nepopustljivost jo z~ua temelje nemški vojak sem kot krmar naše uso ie skozi razburkano valovje rojstva novega svetu na pragu novega leta naj>orov in dela trezrv.b .n preračunlj.vih delavcev poleg zahvale do-bronu.-leč.m moral izreči mkaj po robnih. Čeprav ne preveč laskav.b besed na račun tistih, ki morajo marsikaj na scb. spremen.ti. če hočejo svojemu naro hi zares korist.ti. Na pragu usodnega razdobja, ki ga danes nastopamo, bi namreč rad - l.er je to na mojem mestu tu 1. moja dolžnost — poudaril, da se nova dotn. ki mora pr ti :n tudk bo prišla, že dovolj jasn očt'uje. Zato bi rad svoje drage rojake še enkrat opozoril^ Slovenci, zberite se ln odi>H*e ori, da vas sonce nove dobe ne bo na*lo zatopljenih v nere«n čno saaje! Gc^la za delo v L 1945 Zahvaljujoč se predvsem tudi Vsemogočnemu, ki mi je v minulem, letu sta ob strani in čuval nad našim naro lom izjavljam, da ostane tml: v nastop '■ t. letu slej ko prej moje voi.lo n . retue-n jeno- Vse za rešitev naroda! Kor s t: t: nu:oJu! Vsem za svoj narod zaskrbljenim roia-kom, ki mi sledijo. In onim. ki mi še hočejo slediti, pa dajem parole novega leta* Ncii-prosen boj komunizmu do njegovega uničenja! Delo za duhovni prerod in tmoini, obnovo na c^a nar. da! Negovanje ku'turuih. versk h gosjodar-skih «n družabnih vrednot sloven k £. naroda! Negovanje slovenskih narodnih Izročili dat var janje pogojev za nov. prav|cnejl in boljši drui'abrn red ter stanovsko >»ogo! Ker je slovensk. naroJ evropski narod, zato na slovensk. zemlji soudeležb, za ustvaritev nove Evrope, ki naj vzk.ijc iz združenega evropskega bojii prot: boljševizmu, iz boja. v katerem nam je zaridi načelnost:, prvenstva in žnvovanja vz.iled Nemč ja! Delo za enotnost, k: nas ed-xia lahico nriDelje v lejiše dni! Za* o: Zdi urimo vs* in vse svoj in sile v mr združno eno.o v Slovenskim doiiioLranstvom! Tedaj bosta naš naroin. obstoj :n naša s\'oboda zas gttrana za vso bodočnost! Za ta boj n za to delo želim vsem svojim dragim slovenskim rojakom mnogo treznega mišljenja, discipline in moči pa mnogo sreče in še več blagoslova božjega. k naj se s svojim odreš ln m bogastvom razliva na na> narod v novem letu 1945! spo olnostl in za na im jr^stLlentn RupsiHcu munijana, l. j .L.aija Novo let: je Siove-asiio domobranetvo I praznovalo uavi z bUv.n.co po niestu, nato pa s ćest Lrcar^u poveljstva Slovenskega Jo- mobranstva SS Obergrupperifuiireriu ge-: ricra.u iiascaerju ter generalnemu inspeK-torja domobranstva pre^ratatu Leona ii,up-niri.u. Buan ca p. ljU^i.a.asrvh ul.caa se je začela ob 7. zjutraj ko je iz Vegove ui ce ■ Odkoraka bataljon uomob.a— c^v z godbo na čelu. Gadba je ves čas cbhcda marljivo : igrala koračnice k. so glasne odmevale po j prcbuja.cčJi se ljubija;. aiiaska noć rojstva našega Odresenika: zakaj človeštvu Jo pri-neslo novo vero \ božjo Pravičnost in Dobroto, ki je napovedala boj zlemu. Sedaj stojimo na koncu 1914. leta tega in s tem na višku borbe med dobrim in zlim. S r8 1" sodba, pred katero nas Je po-stavila božja Previdnost, preden misli na-kloniti smago Pravici in Dobremu. V stro-• . lju in trdem lOJU namreč ho- s b izbrati one ljudi In one narode, ki naj v blag r vsemu stvarstvu božjemu po pravio-n >-.t. in dobroti izoM kujejo človeštvu in njegov življenjski prostor — našo zemljo — v skladu z \«>ij,» božjo In njenimi postavami. Boj j«* trd in strahoten. Sovražniki Do- bii-.-.i in zavezniki zla. ki so našega Odreci sovražili, mučili in križali, ker se j- boril pruti njihovi satanski nepravičnosti, lakomnosti in samoljubnj pogresnosti, so se v« io na delu, da bi zatajili našega Boga, t> '.-.arih Bogu vdan in narodno za-vednj lel človeštva ter vse dobrine sveta nagrabili zase. Kakor so noben narod naše remije ne more izmakniti tej borbi med Dobrim in zlim In tako je tudi naš mali narod v tem boju udeležen. Premajhen je sicer, da bi odločilno j* -*e.;el vmes; vendar je zadosti veli h in močan, da ua mejah sv t; je doino-vme in za njimi dela In se bori za vmago De brega nad zlim. Samo po tem hrabrem boju in marljivem delu za Boga, luirod iu domovino, si !K>nio v vrstah narodov, ki se p-nI vodstvom .Nemčijo bijejo proti židovski zaroti, priborili < • t -j in bodočnost *n si bomo pridobili med narodi, ki bodo zaradi vzdržnosti na strani Dobrega izbrani za ustvaritev novega, pravičnega in Bogu dopadljiv e^a svetovnega reda, nam pripadajoče, pravično mesio na svetu. Vas, dragi moji domobranci, naj v prihodnjih dneh rojstva Boga in začetnika novega leta dela in naporov na strani *J o brega ta misel dviga in utrjuje v volji ifl veri v zmago nad zlim ter v zaupanju v Koga in v lepšo iMMločnost našega naroda, v bodočnost, ki naj jo On blagoslavlja. Vedno mislite na to, da so naši očetje in dedje 50> let našo čudežno lepo domovinico, ki nam jo je naklonila us.nla, hrabro uranili, marljivo obdelovali in spremenili v naš mali zemeljski raj. Samo, če bomo svoje di ižnostl popolnoma natančno Izpolnjevan, bo ta naša rajskolepa domovina «»tala na-ia last, da bomo lahku nadaljevali drlo naših prednikov In svoji očetnjavi dali lepšo sreč-nešo in bogattjšo p;Klal»o. Zavedajte se zakona, ki Jc položen v našo naravo, zakona, ki pr;-vi, da novo življenje lahko klije samo iz boja, dela In žrtev In da naše življe- ss ^ M"rala komunističnega komandanta ni istovetna z moralo meštva Bo beni lun prevaja samo zanesenjaka, med tem ko ostane celota ohromela in apatična, ker ne občuti skladnosti in stvarnosti nače'. ■Za- :n v a Je tudi primerjava ljudskega materijala pri dom brancih in komunistih. Domobranske borne enote so dostavljene v ogromni večini iz trdih kmečkih pesti, ki nos jo s seboj neusmiljeno fizično udarnost. Jasno in t^čno se zavedajo svojega cilja: vrnitev na domačijo, nemoteno nadaljevanje svojega nnravnorra, od Bog-a postavi je-nega življenja. Nasprotno je pri komuni, stih T sta ka masa, ki bi mo*ala biti za losego cilja res udarna, čuti krivico, da jo pri.-:)no mobilizirana iz svojih domačij in to za cil;e. ki so jim neprhodni in tuji Tega se zaveda tudi komunistično vodstvo. Zato v svoji propagandi obljublja kmetu no končani vojni udobno življenje, dokazuje da se ne bori proti veri itd S tako propa rani o so komunisti Inhko zaslepi}] |a le lenuhe, ki verjamejo, da jim bodo k^m:mfst; po vojni dodelili po- " ~ pa bi jrarela zanj«. Lju'svn so seveda dejanja več kot besede Od to.l tuli njihova bojni malcduSnost. Glavni vzroki ogromnih komunističnih iz-gub ^o t^ret v neenaki moaM bo-jnjočTh se skupin in morali tud odgovarja j-čem udarnem bornem duhu Boj bijejo samo delovne orepioste in kmečke mase, ne pa me-ŠČ! nI Zn ohifktn-no In lasno sliko o obr^žitvi komur!stov in dnrnob-aneev moramo pri. merjati razmerje v času. ko so nastopile prve domobranske bojne skupine Od res:a časa u lame bojne skupine vodijo samo. stojne akcije Po petih mesecih borb so domobranske bom« skupine zaplenile ogromna množino avtomatskega orožja. Ni Sd čuditi časopisnim vestem, da je v komunističnih brigadah veliko neobrože. nih v drugI polovici meseca avgusta je n. pr Štela »Gubčeva hr:orn ^c. ki lo ko-munisti smatralo kot »elitno« okoli 400 mož. od teh tretjina neoboroženih. Podatke o pomanjkljivi oborožitvi morp dohiti vsak od -oTa pris lncga mobllizlranea, k! se je prodal. K m—^•■»•»n v^^ci-vo ^^|pTo q stro- eimi kaznimi omejiti ;zmibo orožja Ni bilo ro'ko da je marsikateri plačal s svojim življenjem, ker se je iz borbe vrnil brez strojnice. Ne sano nepos**pdrieea. temveč tudi posrednega krivca kličejo na o! govor. Načelo, da so bori le oni. ki ve. zakaj se bori. je v teh podatkih več kot priiem- lj!vo. Vsak človek posebno vojak, 1e na "rfMh pohodih In v bo-fu Izpostavljen izrednemu telesnemu mnn^i fn vsem vremenskim spremembam Nn^-> le. da se "o^k 'izič-no kar np'^wn noreti za nredrtoiečo borbo katti v rr'oi pom 7erv^s';t'. so^e e^l^^a in pre igatl vse duševne in ž'včnr napetosti. Za chranitev telesnih in duševnih sposobnosti borca je na važna ustrezajoča hrana in obleka. Slaba hiana in obleka povzročata bolezni, slabo voljo, pr k ite godrajanje. netovaristvo, v beju pa popustljivost a'i celo apatičnost. Vsak lah-k~ primerja borce in raztrrane trope zajetih prisilnih mcb lizirancev z dobro oblečenimi in oT>re?n1''er,;T,"»4 domohranci tTsrjeb borbe pri teh okoliščinah ni dvomljiv. Številke padlih pa to še bolj p jasnjujejo. Omenil sem že, da mo: a biti vojaški starešinski kade: najožje povezan v celoto. Pri komunist h so pa po večini, jrotovr pa vsi višii komandanti prepričani komunisti in vse njihovo drli je le v duhu navodil kc«mmlstične pa rt ne Da pa ne bi nihče od voisJSkih =torr?,'r> r>o^nh:l ter'a mu dodele 5e politkomisarja. Na ta način skuša komunistJčna stranka dobiti oblast na1, množicami prisilnih mobflz rancev. Iz celega k~mnndrio£ra sistema s'edi vprašanje o vojaških sposobnostih starešin. Dejstvo ie. da zonrret in ognjevit član partije ni nujno tudi dober Ftareš:na. Na tak -.nčln rekrutirani mladi in zarr izeni privrženci pa rt; le so ro večini nerrzso^nl in znnc^rvnjpkl. P Bledica to!rn bezanjem Komunisti zato pošdjajo v prve vrste pri- slne m obi 1 iz rance, di padalo za njihove cilje kar v skupina.h. Prisilni mohilivimnci zato spremiedinoio in se prijavljajc domobrancem Razumljivo ie da v tak?h skupinah nI p-avrra hr.rher<^"*a duha Se manj praveira oemji zato tudi v odločilnih ak-cfjah ni kolektivnega brvrher.erra duha. K tei notranji raz Iv^*-1 ti osti mobihri-rancev v veliki meri pripomore tudi skupno življenje s poklicanimi ;n izvoljenimi ženske v vn^«kfm tabo ižču in to Se na vplivnih položajih nerodk~ povzročajo pri zdravih ItmečkSh fantih odpor in tiho zasmehovanje. Poleg slovenskih pri silnih mobtHzlraneev so dop-injen^ komunisti/fine enote z drugimi narodnostmi. Precej s cesaiskind I^a-hi. Njihova borbena vrednost in n'ihov bo-L ni duh ■?f> preizknSen In poznan Slovenskim mcbilizirancem le tnžko dokazati da se tu!; cesarski Italalni borijo za njihovo stvar. Zdrav na-odnl čut in «room1n je močnejši od n»ropas"ande. Spričo te^a tudi borbeni duh ne mere b?t: na vi?;m\ Nehote se nam knže nepovezanost in razklan^^ m«^d tako Imenovanim vodstvom OP in 1it?drko masn nrisimfh mobi-iizirancev, kJ bi n^- računih OF morala predstavljati naro'no udarno silo ^r^d prvimi so meSč^ni, ma'omeSč^nl In *a^ni | *"^]:t'čni konjunktur Isti m^d drugimi pa ljudje trdee-a dela ;n žnHavIh rok Zmagati m^re^o ie dru*^ 7^t" b^^o T^a^^t^a^-ci slovenski domob'-anel. flz r^n'miveo'a 9C ftavka nadnoročnika S. J. v 2>s:ovcnskem Oomobranstvu«.) StTZ Tri le*a že divja vihar >narodne revolucijo t na slovenski zemlji. Tisočletje že bojuje slovenski narod neizprosen boj za Obstanek, Sovražnik od zunaj se je hotel polastiti prelepeg-a keščka zemlje, katerega je Bog polail našim očetom, da na njem žive. sra cbdelujejo In od n^ega žive. Naši oče*je so znali svojo zemljo ceniti, ker so se zav dali njene vrednosti, ki je izražena v pesnikovih besedah: Pdlje. vinograd ?ora. morje, gruda kupčija tebe rede ... Zr^ na so Jo tudi ljubiti in chčadrvati prirolne lepjte; zato poje narodna, pesem: Lteba moja je Slovenija. jaz pa slave zvest sem sin! Za to domovino dela in stji na straži zaveden Slovenec zanio so tudi danes pripravljeni zvesti slovenski sinovi prelivati svojo kri In jo tudi nrelva-*o v nesebični hubo-m- bolj kak~r doslej. Prc/i najhujšemu in najnevarnejšemu so*Tarniku. k: grozi narod razkrojiti z untčujcč'm strupom brezbožnega komunizma r»od krinko svoi ode in erjakega raia K^r pa ve. tee-a doseči ne m~re dokler Slo-Venr. ft^ vrw*4*-u-f?k* In Ih'bli^ «nt>ie narodne svetinj« Bog narod, domovina, zato je &'Oti un;čev i no delo pod <_roslom rop pozi umor! Ne le na Dolenjskem, Notranjskem, Go. -> - .-i -.j renjskem m &*ajerskrm, kje; je naroc!:\a revolucija zahtevala že nad 50.000 človeških žilev." požgala In uničila pa Se nad polrvico narodnega premoženja, marveč tudi v slovenskem Primorju povzreča komunizem duhovno in tvarno ško'o ter žrtve, ki daleč presedajo one v dobi 25 letnega za*"ranja cd strani L*ahov Tako pa. dajo najboljši najvestn^jši ki niti za trenutek niso kioniM pred nikomur. Število njih je neskončno: đ užina Ercova i Dovn- nerg), Ćukova in Cgaletova (C nI ^->-h), Seljakova (Gore). Bevčarjeva (Srednje). Bredeljeva (SVh.irje), Grahel (S*. Vid. g^-ra). Leban fTobnin), G:kova Kcc^ančiče-va. Jagodmkova in Ifotkova *II. Bistrica) iti. Kri teh krče k Bogu po uamlljenju. Za temi se vrsti deso t sočera množica nesrečnih in nedolžnih; med n^1mi z Toma-la SO Ean-SČce 17 Bcvca 33 č'rneira vrha 36. n Eistrice Hušce 80 Tolmina 52. Jelšan čez 300 itd. še večje ^e unioenje slovenskega 4met-ja. Kako žalosten je norled na pof^ane vasi. kjer je zamlo vsako ž1vlv-n;e "Pru-ž'ne strehe so le *u in t«m kot Bola- V»ne živa*i v 7i«s"nib v-.'o-»-Vi b^'-? T-p^. mernlli z* bivanje divi »č n odi nekdai srečnih v f^seh deianie slovenske d ntOV n«j' 'n t • rti h»-ranje je prir.n^ot^ slc^'enekemu ljudstvu v znamenju »svobode« in rcmeljjVskcga r^ja! uje dobiva svoj smisel samo v življenju vsega naroda! To življenje sicer morajo mnogokdaj izvojevatl žrtve posameznikov. Toda prav v tem, da s tem kori^tijj narodu, dobiva njih žrtev svoj pravi pomen. — Sin božji je moral umreti, da je odkupil človeški rod, ki naj v bojo, za č gar i;dl. vitev «*e moramo boriti tuui nd, izvojuje zmago Dobrega. V danaA-njem boju se v i-»ti službi bijemo za pravični j>o, l>olj^o, Bogu bolj dopadljivo dol»o miru med narodi, dobo, ki naj bo polna dela In Iskanja resnice ter boja proti vsem znanim in nepoznanim silam, ki so človeštvu sovražno. Pozivam vas, da prav prihodnje dni posvećenju dvignete svoje misli ln izprašate svoja srca, ali ste dolžnosti vojakov sloven-«kotu se varaa oz s'a vai.i Kol?k-tivizi:a a industrija bo ve no nujno imela za posledico ogromno pura it k> ti ok a-eijo Tu fco k m '!u postala edini ra.red, k: ima od režima korist. A'i je mog' čj vsaj upati, da r/r> sovjetska birok.acij i, ki v inozemski p o^aga :di o eš^bi zatrjuje, da je izšla >,iz ljudstva«, v odškodnino za br m , ki ga nab a dežel , vodila gosmodarstvo v smeri več e r zd -[livene pravičnosn za več;o bT;i. injo >dc-[avskega in kmečkega razrc\!.:?« Tu nastopi p-os'ed j: rajo\n. anje. V » v j skem n-č tn-m g si 'aJ9 vu ima proizvajalec o in samo en gi sa-mepa kupca: državo. Potrosrnk s-^ uah j-.i pred cn m san na prodajal -:m: državo. D.žava — de! d .j.) ec pa ima mi>e o^ pod ttn;^kega šrfj, vendar s to o.rcm.io raz iko, da rno.e bez kazni kupovali r° cen;ih tOL-e in pr d h i d«1 e p- c nali lakote, ktr ni.n.i konkurence, ki bi jo brzdala, in nobene i b.a ti nai seboj. P 1-iiverja.mo cene. po tate h so j- ska v a .a ^upu e zemej ic prd2 z ni u, po k>.-terih jih pr da a d !a em n nam šč n-cem. F.aČL.je pa n t; j po 10 .lib-'. e. 100 kg in prodaja k.ua po 2 .-a .j kg, to ~e pr -vi. da 2sasluži 2.000§/»j i: .o je z uiu mi pi':-do ki. i:i ih mo ajo k '1 -V. i viri em kmetje od i:, ti državi po zeo r.i kih c" ah. < v "k u -na cena m4eku je 15 kopejde, pro 1 na ko -z . l »a cena pa 1.60 rublja za ii'er. Po-do hi je gl ce masa, bombažj . nu, k. > i. d. Ai&eta, ki je b f.a rap/a le a v Si-b : :■, je ugotovila, da vzame država lune-t :.. -iT o njihc e žetve, 13—15*/» gre trak-:m postajam, 2.3n/o upravi fcoihoza, 10.5 v rezervni sb'iaci ta\o da o-tan^ »ka-ae-tu« v najboljšem prime:« 31°/« fe vdo-tlm e ta de ž v pre irevoli c j ki Rusiji z: - ai c0"'a. Kmet Uvi bedno, kez prodaja po preni j^'h cenah, d avec živi siromašno, ker kupuje predrago ne d\ bi pri tem uposteva!i davke na d h dk , na mezde, t..ko imenovane -p.o5t-;v,^l ne ( av-.-čine««. brezplačna ku\ik. s kal rim M oboji ub emen;erw. p:e vsem pa n zio.ni prometni daveI> hodlci d. ž ve, ki raz -po a^a z vso industrijo, brgovino, prevozom, d'» o::;io ^0' o narodn ga dobo I a samo 10e.«♦ osia^ie neposredno v ro-».-h ljudstva. Toda kaj počne c' "žava s temi ogromnimi dohodki? Inves i a nh v vojno p oi -vodnjo in i: dt^tr a i -tcijo. v »0 ia1tna c.eh?; razde juje }ih v o iHrJ mezd. To .a vik dc;cž up r biju za vzdrževanje birokracije, politične p*>li i je, ki je -.liMa.a v državi, p^h.tične ai-rna/.e n \>»ega ogromnega aparata s a->ke n pr p g nd?. — (Iz p. Poljančeve knjige »*Jo podaratvo v Sovjetski zvezi«). Sedaj, ko imamo za seboj staro leto 101 1. se izplača seči nekoliko nov a j in si posveti spomin na zja^e najrizličnejS h aiigie-ah ter ameiižkih veljakov giede kv-ca .\jjne. Vse te izjave k až a j o, na kako trhli podlagi so bile cs^ovace. Dokazaj jjo. tudi, kako so narodi USA, Velike Brltan jl- ter SSSlw naj.u potrebni varanja, da lahito Se vzdržijo v vojni. Dne 21. novembra ID 13. se je oglasu državni podtajnik v ameriškem vojnem ministrstvu Paltcrson, ki je Lejai, da ba leto 1944 prineslo zmaga aavc.^n vojskam. 2e O^z dva tedna je spie^ovor.I južnoafiiiiii ministrski preJ-s^.uk. SmutS, ki J3 cj.jU J južnoafriškim vojakom, da boda praznovali bcžU-ne praznike 1911 ket zmag^vaici na svoj.li domovih. Dce 2o. Jecenio«:a LU4J pa j* napovedal ta.-cralai podpredsed.Uft L:3A VVailace. da bodo Angloaunericani tri mesece po pričetku invazije umčuj-če porazili Nemčijo. Naslednjega dne je hotel -grati preroka general EHs 2r. ki je izrazil svoje mnenje, da si hoda zavezniki prioorili za»aj;o čisto gotovo v letu 1S44. Dne *J.S de cembra 19 io se je oglaail med tem od^to- pivšj zunanj: mnlstei L'3A Huli, ki je izjavil, da . j z atsolutno sigurnostjo doboje-vana zrnata v E\ropl 1944 Dne 1 januarja 1944 je oz.iačll general Patton 31. oktober 1. 1944 kot najskrajnejši rok nemške kapl-tulncije Irteg;a dne je spregovoril ca n mai-Sal afontgomery, k; je predvidel ahsclutno smago v EIvropi za december l^tl Dne 19 hihja i jje gov - Cbiurchitl in dejal, da Je r r'' ra poletje 1PM n^dec Berlina bn avgusta pe je ^'.a.-'!] zunanji minister JCđen z Izjavo, da bo an-gloaraerAŠlu vojn: cilj dosežen sredi fieptem- V roke nam je prise| pr^.s dt>p sa itaoa III. Op. Z. Alpske šiev. 498-13. ki ga je 6 novembra p*>*h.; »^tab Oorenjakeg Odreda« vs^m cci^čnim -ekre.^rj m edhlic G^r. od-eda in ga je podpsaa] p*».tti »»mi-sar tega odreda Stevo Ptdiorc. V t h na-vožilh je neikaj prav zanimi ih očr., k j:h boKVK> priobčili. Dane*, navajamo z^*)lj po^iavje A ;ocka 4 teh nav«»di, ki >e ^la se: •Vrata v Partijo rnjjrarno ime^i na ši > o odprta pri tem pa moramo pravilno azu-me;i ši:ino Pa.tije pr: sp&ejemu no ih e'a-nov. Vse stare part.zane, ki s t m v:a se borijo v gozdu izvr^uTejki pror: m P t-tije, je treba s. r. j_-ti v P; ti o, če se čut jo komuniste, p iznavujo d".T:ž..b i rod v So -jeuki zvezi za prav.č n Ln žele, da bi '^u.1i pri nas up£stavL'i ak družabn red. Vse kandidate je t:cba sp:ejet; tak'j. raz n onih, ki so v času kanci dat r p kazali, da se v Partiji re bodi razvili. SKOI mora postatj res masovra o ganizacija. Pa i je treba, da se v Pa ti o ne vrinejo tuji cementi (kulaki), nezdravi intelektu lei td. Vse č,ane Paruje p« je neba smolo dvigniti na odgovorna m#s!a « Stab ODREDA daje pove j i za sp e;e-marije v Partijo' To je že -iun po sebi na> ja^ne.ši dokaz, da je v*a tako_v. na »os.o-bodiina« vojska ie k munistična mi: ca m nič drugega. To pa dok tzu e o b - e »Vse stare partizane, ki s tem, da se borijo v gnzdu izvršujejo program Pa tije«. Mar niso te besede več kot iasne! Vcsi komunisti torej, ki se bore v goidovih izvrSujejo s tem program komunistične part je! Ali smo torej komunisti, ali ne? Izredna zanimivo je. ka :o gledajo komunisti na kmete (kulake)! N e smutr. jo zgolj z.1 tuje elemente! N.»s k::;et t -re , ki je steber slovenskega♦ naroda, k:: et, kateremu se mora ves narod zahv i.iti za svoj obstoj, tega našega kmea nazivajo k. mu-ni-tiTni zločinci 7a tuj elemen*! N i km t >e.:aj lahko ve. pri č:tti ie! Od k murv..- ov rra čaka Še to, kar je do?iv vea kes i stan v Ru-iji. Baltskih državah. Ramuniji itd.. nam:eč strel v tLnik! Ssđba ned terenci Ako bi vedeli zrščitmki in ternci ra Piimorskem, kake ^h sov.aži o oni, ka eie so pognali v go^xi, da tam ža.06 no p" i-nejo po nečloveškem stradanju in .:p ,e-nju. poUm bi se zgiozil: n. če bi bn> Ć količkaj poštenosti v sebi, bi prizna i &vojo krivdo ter v^aj skuša i pop aviti š.:ođ-\ ki so jo napravi i t:? Čer m pri ..o .>k m Slovencem. Potrebno ;a e hr nine k vd . Pri zapeljanih m prisilno m. b iz a ih v gozdu ie že zdavnaj priznane in sp n i-nje. da i"o n: h ove nesreče krivi te e c;. Zato tudi sk*. satu ctes:i ta ar m s -eb?. V I^tri se je iz nekega kraja v i i i vež komunistov domov. Zbrali so vse zaščitnike in terence ter jim 7'!" ozil , da ji i beda takoj pt*>t:-e!ili. če ih izda o komunistom ali če bi ih Se enkiat s ]ii v g- zd. Ker je terenska druščina re.o strahop tnn, niso seveda niti poskusili, da bi okusiji zagroženo krorTo. P^v-od je prš o m d "ud; spoznanje, da so njihove nesuče krvi ere c. N čudno, saj se Ijuclj? sp o.-; j j \ ka&o to, da ter:nci sami rvo š'i v grmovje, rm-P k ie druge silili in vab ! na v^c n će. Prav bi bilo, da te en i sa i ok. i »raj«, ne pa da ob *<> ih p č:h v >'i ra .^"oji bo'oča komira s a iq driiga m:s<4a dcba*:rajo in p"^: ja o v smrt nedolžne žrtve. Pravi Po ko:nunist:čri radijski postaji »Slobodna Jiigos tivi^a* je bi;a p < d kasum mesecem dni objavi.ena »amn.s j..« z.i VSe srbdke čelnike, hrvaške in 6lo/erus\c do-m brance, k: se do 15. jantarja priglas jo k tolpam NOV. Zanimiva je Ti OVa ab-Fazložitev te »amnestije«, v ka.eri sta naJ vse značilna dva odstavka: »Vzroki, da .-o =>e držav! j a' i Tu os ' v ;e znašli na str m sovraži :kov r a ea.ii : a tične stran e. kate.a ja prva prijela za orožje in ka er-č.um oo v tej borbi dali svoja živ Jea ja.-* Nedavno tega je »Straia ob Jadranu« sporočila o uničenju komunistične komande mesta Št. P^-ter na Krc*u. V članku je bilo rečeno, da je zgo a a akt vika z vso vsebino, ki je b ia pr.ee, važna. Danes to vest popravljamo, ker ta ak cvka ni zgorela, temveč je ostala co a in v-a vse na je znana, kar ie samo po sani jasno. Po-ročevalec je skril resnico, da ne bi terenci prehitro izvedeli o vsebini, k^ nikakor ni zanje prijetna. Bila je n; m - č tam v spiskih vsa tei-en^ka mreža za gonjo Pivko. Prav pa je. da tudi trnci to velo koga veseli, naj le gre v gozd, saj ga b *do stražarske in dobrovoj ke puške kmalu poiskale ter ca nagrad le za njegOvo »na-ix>dno« delo na slovenskem Pr morsk rru čim prej izgine ta terenska br to ši a v gord, tem buje Bo vsaj p:av kra-.ek i ro-ces z njimi. Ivi vrda jih ta pot ne veseli, A'i z ne je ostala samo ta. Je Se reka pot, ki se e pa ne bodo oprijeli navaj ~i vz ra ti v avo e:n »dobrem delovanju za narodni bdagorc Ta druga pot je pxt ; i š cnosti in p avižnosti. Ta pot zahteva poravnavo vss ikode, povzročene z njihov "na detmn. Ta pet zahteva pri nan*e zmote, če je bila hote ali nehote, ob apomanju rr, čne poti OF! »Sedanjo borbo najb^^h itn°y Jugoslavije so imenovali čisto komunistično borbo, s katero so komunisti h teii pri i OO oblasti in do osnOvanja s v e ov. Samo s tem so mnogi postali L dajalci s.u.« doni '\ ir.e.c T to torej priznava, da k m nizem ni raogei in ne bo mo: ei ra'e i vseh. plasti, da je ljudstvo proti komunizmu. Priz a B, da mu je poteb: a in si ^x nuj c p te) a kri;ka narodno-oavob di n ga b p in zato po navodilu Moskva ^kuša na vsak neC n zakriti komunistični značaj uVovaistva, Tu je najLolj vzrok »am;.e^t je . Pok zatt S -tu svojo m'l.istnost. č 5: »Saj nismo • ki b.;j e;iki!« in prosl:-pi:i tiste lomače lirtc. in ki ^>o tako topoglavi, da bodo -b. ra limance. Z?lml n!cen kcraanlsl Videl sem bedo 'n trpljenje, oboje tako stiaiao in nedopovedljivo, da sein b.l ogorčen nad saudm seboj. Kjerkoli sem bil, sem bežal od palač in muzejev, hotel sem v vlogi nemočnega opazovalca gledati življenje ubog-ih. Ne zadostuje pa, da bi revščino samo gledali in z njo sočustvoval!, aiorail bi živeti z njo, toda wujim se smrti. Te uaive, nečloveške bede ni na ščitu nobene stranke; v vse te strašne podzemske brloga, kj~r nI niti žeblja v zidu, niti umazane cunje na tleh, vpije komunizem samo iz daljave: > Tega je krv družabni red; v dveh k-tih, najpozneje v dvajsetih letih bodo zavihi aie revolucionarne zastave, potem pa . ..« No. kako — v dveh letih, v dvajsetih letih! Ali rolete z mirno dušo dovoliti, da bi reveži živeli tako samo še dva tedna, dva dneva? Tuja mi je buižuazja, ki ne zna, ali tuch Ko..tuai/,e.n, lu na mestu pomoči prinaša zastavo revolucije. Zadnja b<=seda komunizma je vladanje, ne pa pomoč, njegovo gealo je moč, ne pa pomoč. Bada, lakota, brezposelnost — to za komunizem ni ne-z:io.;ao breme, niti sramota, temveč dobro-dj^ia rezerva te.anih sil, ki k pi v skupku uporov in odpera. »Tega je kriv družabni j red,-i kričijo komunisti. J\c, lega lama k*ivl vsi, ne glede na to. ali stojimo naj Okn -! Sko revščino z rokam v ieou ali pa z za,-Btavo revolucije v roki. Reveži uLso razred, temveč so brezmzred-nl, deklasirani, za vi ženi in neorganizirani. Ti ne bodo nikoli na stopu Sčih prestolov, pa čeprav bi kdo izmed nj>h sedel na Kakem prestOtU. L-ačrn ljudje si ne Z-jle, da ul vladati, temveč, da bi jedh; če gledamo a stališča revščine, je vseeuo, kdo vlada. Vat je odvisno od tega, kakor to pač oučutiiuo. Revščina nI ustanova .niti ni družabni I red, temveč je nesreča. Naj poitčem kogar koli, ki naj oi neposredno pomag^U lju^e.:i. zmerom naletim na Btfzlo dokinuo o Vladavini družuoiuh razredav. Ne moram hiti komunist, zakaj komuniat čna etika ni etika d;-užabne pomoči. Zakaj pr d.ga komunizem uničenje družabnega leda, ne p.t družabnega nereda, to je L»ede ? Zato, kei ko- munizem, čc sploh misli pomagati revežem« dela to samo pod pc&ojcm: Najprej moramo vladati, potem ste vi na vrsti. Prav zato nisem komunist, ker sem na strani revežev. (Capek; Zakaj ni^em komunist.) umik britanskih čet lz Ab-sinije To okolnost sinemo namreč. sp:.i\ iti v zvezo edmO z domnevo, da so Angl ž pristali na to tiradi tega. ker svoje čete drugod krvavo potrebujejo. Dejansko ne poailjajjo Angleži svojih čet v Atene sajno iz juZne Italije in Severne Afrike, temveč tuch z Bližnj a vzhoda. V zvezi g to pogodbo so Angleži -mimogrede« prikrajšali tudi Francijo. 2elezn ca, ki vodi iz Džioutija v Addis ALebo in ki je bila preje v traneoskih roliah, bo namreč zdaj obratovala pod angleškim »nadzorstvom«. Tako smemo soditi, da skušajo Anglež, najti v Abesiniji neko rešitev, s katero bi radi abesinske prilike izravnali z Tgiptaltticd KoM.j pa se Bglocano o v seua-njih prililiah godi, je vsem prav dobro znano. BcU? V aheslnakd prestolnfl Addi3 Abebi je bii nedavno peropi^an eung^ško-abesinski dogovor k: ie zelo poučen zaraUi * r.osti ki jo uveljavlja Anglija napram razn m >osvo-bojenim« narodom. V tej pegodh! se je zavezala Abeo.nija, da ostanejo nekateri predeli, ki mejijo na »britanska Somalijo«, pod britcaiiikj upravo. Razen tega bodo pride-Ijoni abeainakim mia atrom posebni angleški svetov alci«. Predvidena je tudi neka angleška vojaška misija, Id ima nalogo prevzgo-j:ti abcsir.sko vojsko. Končno je priznana britanskemu letalstvu pravica, di lahko »deluje« v Abes niji, če tudi ne v monopolnem smislu. Tako vidimo spričo te pogodbe, da je Amalija zopet na delu z istimi metodami, ki so bile uveljavljene že za časa kraljice Viktorije. Poš.ljajo se »svetovalci« ter vojaška odposlanstva — danes seveda tudi letala — n se neprekinjeno razglaša angleško kulturno poslanstvo. Ne smemo se pa čuditi, da je predviden v omenjeni pogodbi rra »s44 V3e te napoved so bile La4u varljive ln lahkomiselne, da je smatral Churchill 12. novembra 1944 za potrebno, da potegne črto preko vseh teh napovedi ki jih je »dopolnil« z izjavo, da bo Nemčija v šestih mesecih poražena. Ta pregled kaie. kako varljive bo napoved' raznih ^prerokov«, ki so sedaj po do-godkih «arr>ih temeljito razkrinkani K vsem izja...... bi samo še prtstaviii svarilo l idalj ijlml podoholm »prerokbami« bode o:'-iv gotovo v novem letu tudi deževala iz ust teh in drugih slabih »prerokov«. Važno navodilo Z ozlrom ua inoznoHt, da bi bile ob priliki bombnega napada razrušene vodovodne naprave, bi postala delno neuporabna tudi stranišča na vodno Izplakovanje. Da se omogoči njihova uporaba, morajo biti na razpolago v vseh straniščih na vodno izplakovanje večje posode, napolnjene z vodo. Tudi bo potrebno, da «e i tem shičujo stranišča od časa do časa desinficirajo. Izmed deAlnfekeljskth sredstev je najcenejše In najbolje apneno mleko, v drugI vrsti klorovo »pno. č«» je na ruzpolago. Nekje na dvorišču mora biti pripravljena »»>čja količina gaATOeaja apna ks»trro ne po po-trebi razredči z vodo in se z njim razkužijo stranišča. Vsaka školjka mora u neti lesen pokrov. Stran & •SLOVENSKI V ARO D« torek. 2 Januarja 1944 HutUani xa%eiedi ($3 0a£opičerem smetišču hjer ustvarja mlađi mejster Rihard Debenjah Dae 6. t. m., na dan srv M klavža. je b'La t ljubi aniki stolnci ivpa s o vednost. Prevzvi-šcro gospod dr. (Jregor.j Rozman, škof ljubljanski, je blagoslovil m izročil svojemu namenu krasno pcnjak je ustvarjal slovenskejja sv. Mi-klavža dva meseca. De o je moral često pre-krniti, predvsem zaradi vremena. Pomanjkanje svetlobe je namreč močno otezkočalo ndahko dtlo. Precej časa o vzeli tudi alarmi Kljub vsem oviram pa je delo lepo in hitro napredovalo, in je bilo za časa dovršeno. .Morda na zgolj naključje, da v atejeju, kjer je dolga leta ustvarja] nesmrtni mojster Rihard Jakopič, kjer so nastale neštevilne umct.r.e neprecen!;* v vrednosti, da v tej dela\nici ustvarja in preb.va nvadi moVter Rihard Debenjak. človek nehote na to po-misK, ko obstane pred starim, ne kdo ve kako Svrstan skednjem na kff'ičnem Mirju Kdor §c ni bil v Jakopičevem svetišču, obstane negotov pred vrati skednja, prav tak7« i mi, kakršna so po Docnjsk; in no drugih predelan na^e domovine. Potem počas! vstopi v temo skednja, delno spremenjeneca v nekakšen hodnik ali predsobo. Če bi se tam spredaj na dc?n: ne odprla vrata m če bi ne zagorela eiektriSna luč pod stropom, bi človek ne vede! ne kod n~ knm Nenaden prehod v svetlobo ca osvesti in ko vstop v atelje. 6e takoj zave da je v Ljubljani Prostorna soba * dvema vc'iVma oknoma: eno nudi razgled po t«hem Mirju. drugo na Trnovo Ta ateljeje takoj po potresu sezidal Jakopičev brat z namenom, da mu bo bival rce do smrti. In tu je mojster našega impresionizma preživel večji del svojega dolgega n nenavadno plodovi resa življenja Tu c doživljal radosti n grenkobe. Ko se jc Ribanj Jakopič pos'ovfl od življenja, je bila njegova delavnica prav za prav skoraj v nazva bab. Široka okna so bila delno z let o oh1 peč napol po- drta, pohištvo obrabljeno, razpadajoče. Od vsepovsod na je vela ncucfnana ustvarjalna sva. nepreman1 iva volja do dela, k' je stala visoko nad vsem popvcrnrn Že na prvi pogled je obiskovalec lahko spoznal, kako obsežno je b;lo delo R hasda Jaki pača Stene so ble v*e popihane: nanje ie namreč mejster zapisoval naročila. n*ih obliko in velikost Severna stena, ki jo dnevna svetloba močno osvetljuje, je bi'a dobesedno preluknjana od žeKjev, na kateri'! 50 \iselc ne-tete podobe. Na te- steni ie m< *s*ct z izkušen m pogledom presodil sleherno delo. ki ga je bil dovršil. S te stene so podobe romale v naročnikovo posest ali pa so ostale «e kako uro v delavnici, da je vešča m; i-trova roka odstranila ntdostatek ki (ja ie zas'ed'io knt-čno m s" go oko Tia Jakopičeve delavnice so bila debelo namazana z barvo. Jasno je bilo vidno mesto kjer je nesmrtni mojster ustvarjal. Tam je bUa ni t:eh Se posebno debela plast barve Dve c'cboki vzdolbini pa sta nedv n> no kazali, kje ie Jakopič stal- ko je n egov čopič čara' na plat- b ščke naše zemlje n neštete druge motava, Mimo okn'je. kakršno je se nrsebej v tem delu M rja. je povsem ustrezajo temu močnemu ustvarjalnemu duhu V tej sob» je prihajala Jakopičeva neizčrpna ir*tvar alna sila do puvega :zraza Često ie de'al cele noči. Bil je neurrud'] v mo j*ter Ril je «razit ustvarjalec, ki je posveti' skoraj vse svoje življenje temu področju iimetnosti Na velikega mo stra snonvnja danes v njegovem nekdanjem areljeiu ed no velika miza Rihard Debenjak jo je ohrani 2a spomin. Na nji 90 še barve k; jih je Jakopič' rnesai. Pa še nekaj je ostala kar ooleg v id-nega spomrnja na nesmr+nega mo stra. Se zmeraj se v deavnc; čuti Jakopičevi navzoč -noot; nekaj s'-lnesk oval muzeje. V Franciji je bi! dve len' n po!. Udeležil se je razstav jut?o*?l&\snskih upodabljajočih umetnikov v Parizu iii v Haagu. Tik pred izbruhom sedanje vojne s-e je vrnil v Ljubljano Po uepeh'h v tujin: je Debenjak žel uspehe tudi v našem mestu. Priredil je samostoj- ne razstave svoih podob, s katerimi je vzbu-chl veiiko pozornost «1 je kulturne kroge opozoril na svojo ustvarjal00 uoio. Njegova pri- Slovenci! Blm® Rlhard Debenjak zadevanja so h'la v poln* meri priznana. Nedvomno pa je, da m adi Rihard Debenjak še ni doseoel s\oje«a viška, da nam bo njegova ! mojstrska roka ustvarila še lepša in vrednejša dela. — ob. Po odredbi gospoda prezidenta Pokrajinske oprave odpira SOCIALNA POMOČ v Ljubljani s novim letom svojo lastno WARt:POVALNlCX) OBLAČIL, OBUTVE, PERILA, POSTELJNINE ITD. Glavna, poslovalnica bo v Gradišču ftt. 4, nasproti Dramskega gledališča, ter bo pričela poslovati v torek, 2. januarja 1045. Ko Socialna pomoč opozarja oivčinstvo na to važno socialno institucijo, ugotavlja sledeče: nasiravno »o nahfrke nl»pr<*vnih predmetov, Id jih je v tem letu izvršila Socialna pomoć, prinesle po radod.irnosti dobrih ljudi razveseljivo zbirko, vendarle vsa ta za-loira hitro kopni, ker so potreoe Izredno velike. Da pa bomo v stanju v šestem letu vojne nuditi rojakom, to je bejroneem in naSe pomoči kakor koli potrebnim osebam, razna oblačila, bo odslej Soeialna pomoč nakupovala vse vrste obnošenih ob- lačilnih predmetov, kot obleke, obutev, p**-rilo, posteljnino itd. vi i vemo zutrdno, t!a imate doma se lepo za!ogo raznih oblačil, ki jih ne potrebujite, ki bi jih pa nujno potrebovali na*i »om;:ikl. Zaradi tega pozivnnio in prosimo vso Slovence in Slovenke: f*rf>rtajt»" te oblneilne protlmete nam, mi vam jih plačamo po dnevni rt-ni in hvnloz- ni vam bomo za vsak prrdinet. ki nam fl boste prodan, vi pa bontc s lom btorill »ep socialen ^in, ker boste prtpovnoj^n, da honm lahko hitro oblekli in r.buii potrt-Uriejra rojaka. Naj ta poziv ne oatnnp brcr odmova. Opozarjajte vse svo;r znance na to velo- važno socialno naknpova!nleo. Posebno vas, rnatefe in po«?p^laratuu Pred nedavnim nas je čudno osupnil izid knjige, ki je — z ozirom na gornja izvajanja — v najvišjem smislu slovenska in tudi v najvišjem sm/slu neslovenska. Govorim o novi tragediji Ivana Mraka — >Marate, drami iz revolucije in tudi — drami o revoluciji. NaSa malomeščanska sredina je delo Ivana Mraka gotovo ves čas njegovega ustvarjanja smatrala kot izraz nečesa brezobličnega, nerazjasnjenega in nedozorelega: kot tisto a pri orno nedozorelost, ki ji ni moči podeliti splošnega, nivcliziraneg-a spoštovanja, darovanega stvaritvam ljudi, kateri so na kakršen koli način presegli ah vsaj dosegli tisti usodni, neoznačljvi minimum naše provincialne umetnostne mere. V tem desetletnem predsodku in zlasti v njegovi stalnosti je samo po sebi nekaj skoro pošastnega. Pravd pogled pa se nam odpre šele, če preko predsodka pregledamo celotno delo dramatika Mraka. Tedaj bomo namreč odkrili, da pojem o njegovi konfuznosti ni le čuden — temveč čudežen, kajti ta pre-slišani (besedo poudarjam kot kritiko!) opus ni le nekonfuzen in nerazvit, temveč kaže ravno v doslednosti svoje miselne in oblikovne rasti edinstven primer harmoničnega ustvarjanja. In tako trdim, da ni nič bolj naravnega kakor da stojijo na začeiju Mrakovega dela usodna rOblocnicaa:, >Mon-na Gabrijela« in : Slepi prorok« in da se zdaj dopolnjuje v tragediji »Marat«. Čudim se. da se ni našel nihče, ki bi za mladeni-škim ogn j ometom tistih spevov Cul besedo resničnega dramatika, morda komaj zaznavno in vendar v celoti obstoječo, in ču-rUm se tudi, da se ni našel nihče, ki bi pozneje pravično presodil razvoj iz teh svoj-skih začetkov v zrelost. Mogel .bi reči, da je ta razvoj neverjetno dosleden in kot tako vsaj vreden zanimanja nekaterih bolj tenko prisluhujočih ljudi. Zdaj stojimo vsaj mladi ljudje pred tragedijo >Marat« in se čudimo. Delo je namreč eno najbolj sklad-n:h. razvojno pravilnih, pravičnih in urejenih del naše liteiature: nekaj polnega, preprostega in zrelega- Preslišani razvoj od >Obločnice«. Nova drama je obračun s tragično — neposredno doživljenim.! vprašanji revolucije v naši lastni sredi. Kot prvo, osnovno oznako bi izusti, da je to delo drama velikega pokoja in če bi se kdo nasmehnil ob pojmih pokoj — drama in revolucija — pokoj, bi se preuranih Zgodba tragedije je zgodovinsko skoro doce>a verni zapis o Maratovi smrti Obravnava njegovo poslednjo krčevito borbo, njegov konec in v tem koncu poslednjo, najstrašnejšo tišino njegove usode. Zraven je še zgodba Charlotte de Cordav. pletež manjših usod in v monumentalno skopih, včasih grotesknih prikazih, kakor zveneča kulisa, kos revolucijskega vrveža. Bistvena pa osta.ne na tem ozadju zadnja borba silaka Marata z usodo in smrtjo. Danes, ko sami doživljamo grozo množestvene smrt' okrog nas in v nas, nam je bolj kakor kdaj um-ljiva ta borba poedinca. Poedinec Marat, človek, ki nosi v svoji besedi smrt za cele množice, v besedi, katere groza je nedolžna, a vendar uničujoča, ta strašni, drveči Titan revolucije — poedinec Marat, se naenkrat zave. kako sta se prehud'li v njem dve čudni stvari: usoda in smrt. Blazneči Titan se skloni nadse in prisluhne: čuti, kako raste v njem smrt, kakor dozorevajoč sadež, vzravna se — in tu se pričenja tragedija. Poslej gledamo otepanje z usodo, ki je v njem in se sprašča, ter z usodo, ki hodi ob njem v osebi nekega moža z imenom d'Artois, starega grofa in revolucij-skega poslanca Ta oseba je Maratov antipod in vendar v nečem tudi. njegov dvojnik, njegov zopernik in obenem v višjem smislu njegov edini drug po usodi in spoznanju. Spoznanje smrt!, ničnosti, spoznanje Neizbežnega. In borba donkihotskega Marata s tem spoznanjem, borba proti poslednji resnici je prava vsebina tragedije. Tako čujemo skozi vse neurje dramatičnega dogajanja en sam Šepetajoč, hlastav plač strašnega Marata, ki hoče prekričati udarce nihala na uri lastnega življenja. Marat tvega poslednje reči. napreza vajeti revolucije, si izpričuje sam sebi in drugim pravico svoje resriicoijubnoati, zmerom bolj glasno, zmerom grozaeje in nad vsem vstaja dvom kakor lesketajoča ploskev giljotine. Najprvo je dvom in nato klici usode. PoeoVnec Marat sa zaman potaplja v svoje ljudstvo, ta prijatelj ljudstva; iz njegove tesnobe raste ihta in se sprema 4ez vse. Hitenje čujemo skori hrup množice ln skozi mrki mofk njegovega zlokobnoga poStenja, čujemo ga iz bede in opasne, pošastne veličine, proti kateri se pne. Čujemo, kako ta plač narašča in narašča, dokler ne doseže viška v nočnem pogovoru z dvojni-kom-grofom; je samo še šepet, pripoved o smrti kreature v neskončni samoti. »Kreatura pogin j a v strašni, nezaslišani samoti ... < In dvoje spoznanj si stoji nasproti kakor dvoje zrcal. Podoba je, da se je nekaj umirilo, toda Marat se poslednjiČ iztrga spoznanju, zažene se za usodo, postavi v boj in v tem boju propade. — Antični propad je to, brez vere v Boga in oni svet, propad grškega tragičnega junaka, prostega tistega verovanja, katero je onemogočilo ustvaritev krščanskega Oidipa ali Aja-sa. — Ko propade Marat. se v zveneči po-nevihtni tišini razpleto preostale usode; oseba starega grofa d'Artoisa pa do konca spremlja uix)do vseh teh ljudi, dokler v &;1-ni trudnesti tudi sama ne omahne. Mogli bi reči, da sloni tragedija na tej čudoviti figuri, ki prepleta dodajanje kakor vodilni motiv simfonijo, s svojo koralno, bachov-sko muzikalnostjix Je pa to tisto, o čemer sem govoril spočetka — veliki pokoj. In veliki pokoj leži nad mislijo tega dela Priča, da je bilo treba do tu napraviti počasi, kakor se dogajajo stvari v narav*, neko pot, ki je človeško življenje. Oblika raste iz ideje: mrzlo zamišljena kompozicija, kjer ne manjka nič in ni nič preveč, preproščina starih tragedij in trpka polnota jez'ka, Svojevrsten simbol jc. da je to delo nastalo v najbolj zmedenih časih naše zgodovine. Obsoja pa še drug, c?? rrm^j svejevrsten, a zelo trpek simbol. Simbol naše bornirane sredine, katera dramatiku z desetimi ali več dramami, k: so v najslabšem primeru vsaj povprečne, po dvajs-itih letih dela še ni omogočila, da bi stopil na oder slov. gledališča, kjer fc z neverjetno er.c^ta\-n^£ljo igrajo podpovprečne komedije francoskih, čeških in bogzna kakšnih drame.tikov in to ob vekanju nad revščino domače gledališke produkcije. — Tudi simbol, ne ? D. FL Znprioio L„ Jezerkd. K-sš plod oviti in priljubljeni p!satelj Lojze Z;tp*nc je pripravil naSi mladtni za božične praznike n:vo, lepo presenečenje. Te dni sta Izšli namreč v tisku in zaiožbi Učiteljske tiskarne novi pravljici za mladino. Prvi je naslov JKF^eerka«, drugi pa »Ctidefcni rog«. 2e naslova sama utegneta razvneli domišljijo naše mla line, ki bo prav gotovo vzljubila tudi omenjeni pravljici ter ju večkrat pozorna prebrala. Navdušila jo bo zgodba o mladem vilinskem kralju MIha. leku in njegovi lepi ž-enki vtii Jezerki, pa tudi pravljica o kudarskem postiriu-^ra-šCaku Marku ki je bil svoj Hm h-f^rjfrra-jinskim podložnikom pravden goapodar in ki je tako zasrviral na čudežni rr-g, da so pritekle živali ter zaraiale okrog Marka in njegove Barlce. Obe piavljici nas vodita v čarobni svet Gorjancev ter Bele Krajine, katere narodopisno bogastvo nam L. Zupane zmeraj na novo odkriva. Okusno opremljena mlalinska knjiga šteje 118 strani. Ob sklepu je še slovarček manj znanih bel okra; inskih besed. Posrečene ilustracije, ki so v smiselnem skladu s pravljičnim potekom, je plastično izdelal akademski slikar G. BiroDa. Naj ne bo slovenske družine, ki ne bi imela v svoji rodbinski knjižnici pravkar izišle Zupan-čeve mladinske knjižne novosti. Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče. sin in brat, gospod ŠPOLAR IVAN sprevodnik E. C. 2. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. januarja 1945 ob pol 11. uri z 2al. kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, 1. januarja 1945. Žalujoča ŽENA 1 otroci tu ostalo sorodstvo Ljubljana, 1. januarja Prehod iz starega v nevo le-to je Ljubljana >etOs praznovala v podobnem viemenu kakor božične praznike. Kljub vojnim Časom 90 Ljub'janfani tudi letos v skladu z rezm::ami pro> a ■] prihod novega leta. S: veetirovali so več - noma v domačem krogu. Icjor so ure na o potekaj« v prijemih pompp.kfh. dr labnih igrah in domačih zabnvnh. Davi »2 jc za to Ljubljana prebujala bo'j poz: o. Pro i pof- ^k«?rvet3kih žrtev. Ang'oameriška lefena co "ol pro-jokt.il iz sovražnega 'eiafa in ga sm tno nevarno ranil. Prepeljali 5 ?n v r o-bolnico, kjer mu pa zdravniki ž-e rreo mo-gfi več pomagati m te Sp^Var krnela acteai LunrL Prireditve za hegzsttcv V dvorani Ur^uliriskega samo^^-na jc bile na ^praznik sv. Štefana lepa bo?, en t pri red i t e^' za begunce. Uvodoma :-e pre' -sednik odbora za do^.jsko, notra^>ke in beckranjsike begimce in Km čke p s;.me podal podrobno poročil o o do u <;dibora. Begr.rn.ci so nato vT>rizorili V< «nbe rg: urjevo igro »Vrnitev«, ki je zelo zadovoUki poJjro zasedeno dvorano. Potscbno božično priredVv je p_ir*di! svojim rojakom bcfokranjčki be^ur.*k: odbor, ki s-ta mu rxmj»e5ali SJkofijetcn dobro— delna pisama, in Socia-na pomoč. Prireditev je bila na praznik sv. Steft>rwi v verandi dvorane Uriion. Božičnice so se udeležbi razni častni gostje, m "d njimi ško! dr. Rožmnn. Peaneki zbor ^e o*vori| bc-žč-nico z bežoilcrarij^ko pesrra;o. na o pa Je spregovoril črn<*n>^'j*ki dekan Bitnar, ki je pozdravil vse navzoče in jih bodril, naj po^jJTirbo vztrajajo. Zbra-e beiokiaaajakfl begunce je nagovori-* h-ioVI žftcof dr. Rozman, ki je za nje prav tako naieft mnogo torkih, bodlilnih besed. Begunci so mu bih iz JU*ca hvaležni in so oe mu toplo zahvaiii za nagovor. Pevski zbor je zapek še nc&L;j božičnih pesmi in med begunci se je razvio prijetno družabno božično razp "oženje, talco dn je božićnica belotoaaart>k"h b.-gtm-cev minila ob splošnem zadovoijtitvu, Zastruplj en Je s pfitywia V soboto okoli 15.30 je mestni zdravnik dr. LogPr pok ;i cal leJevasfeJ avtom ob ifl v Grtdišče, kjer se je v hiši št 15 v drug-:m r^dsti^opooi zgodila težka nesreča. Zr.ar.i zbčra^ec slik, starin in numizmt*ik g. Pavel W in ter se je po nesreči ne\^amo zastrupi s p^irrorn. Kakor dorrmevajo, je ostal plinski ku-ha'mLk v kuhiriii, kjei- jo Winter popodne de al. po neprevidnosti odprt in ko se je p-dn popodne zopet pojavil, je nemoteno uhajafi po kuhinji in stanovanju čutili 50 ga pa tudi v v^ej hiši. Winter je bil tako zatoplenj v svoje de5o, da ni zav hal smradu. Kar naankrat je zdrkni*! s srtola in ^e je nezavesten zgrudil poleg mize na L$a. Ljudje, ki so octkrili nesrečo, so nago p-okli-cafi zdravnika dr. Logarja, ki je ponesrečencu pomaga!, da ga je spravil z pet k zavesti, nato pa ga je vele$ prepeljati v splošno bolnico, Trčenje dveh tramvajev na Tržaški cesti Dnevna kronika le redko be'eži veifc: prometne nesreče, kakrsria bi se bile skom zgodba v nedejo na starega leta dan po poldne na Tržaški cesti. Kakor pripovedujejo očividci, je okoli 16. popoldne pripeljal iz mesta tramvajski voz r*a postajo pri Langusovi ulici. Ustavil se je tamJcU da bi počakal na voz, ki je tedaj vozil 2 viške strani. Dvotirna pmg» se namreč tamkaj »premeni v enotirno do Mihme Med tem ko se je vi£ki vot bližaj no-ta j a-Ližću. je pripetjal v irneri k m^sta s pre ceJSnio naglico druai trarnvajeto voai. Oba vozov« at mesta sta bVs potna potnikov Vozniku diruret?« voza te mesta rz. n-«o«-nth ra^oeov ni twpelo. da bi pravočasno zavrl svoi voz m je z vso sno z^vozil v kajoči tramvaj prerj eeboj. Tr6eye je a* tako močno, <3?r 50 lvdc v obeh vocovih kasror p kosenj popack 'i po •Je'h. v keenut— ku so bile pobite vse i.pe. ki tiO mno B potnike ažje in težjo poftkodovafe. Dr 1 so «sc poškodovali pri paddh ali fcrCsnjih Zaradi sunka od zau-ij se je stoječi voz zneei gibati v «meri proti krtiHJ. kjor .e oba tira združujeta. Tja m? ie v llstena treni) ku prbliževal tudi tramvaj 7. vift i fW-ni. Pva srečo je vosnik tramvaja 7. ^ 3 ^triini še pravočasno ot azif, kaj je go- dajo 'n ni izgubil živcev. Ko ;,c vi ie-l, da se ponika zaradi trčenja nognani voz nje— mu naproti m cla obstoja nev m s1 n>. Vf^ga trčv-nja. je duhaprisotnt> z vso silo pognal svoj tramvajski voz p-e.o spojnega me-1 a obeh tirov in iako pre reft'i dru * nesrečo. ToJ-no Sto^'1 > žrtev te ii-r.dne in nenavadne tlBnivajake ncstrCe ni sna ». VeČina potn'ktrv' je tih c la?je ranjena n so si sami pomagala sij pa so sami potsl^a i zdvav::'ško pomoe. ReSevema postaja jo prepe^ja^a na kiru- "k* o'd >' spvOŠ e b niče 'e najtežje polkovunano zasebnico Marijo Tornetovo, Uprava p^icije v Ljubljani je Bf> e e a večje številu prijov tatvin k<> - pred ln mod božičnimi prazniki. V °OĆ n;i 20. e-cembra je b:!o ukradeno Vi .»»rju D Baler-ju iz veže hi^e v Kersnikovi ulici m ) ko»'o ziiamke »Adlcr«, vre no 1&000 lir. Dne 21. decembra sta b:b ukrade*-.i dve kolesi: na Gosposveeald cesti je ro nan tat odpeljal Jakobu Stn kju moako k do juiapifce »Viktoria«, vredno BJ 00 lir, v Gradišću je pa ErnanjkaSo Ludviku T ne-ču mopiko koo znatnkc »Avtomat«, vredno 30-š-ko kolo znamke »Fh&neinen«, vre 'n<> 7 1 ,1 lir. Dve ko'^; s-ta bi i u'r deni 1 ne 23, decervkbrn. V Selcnburgcvi ulici je i n nilo Antonu Gobcu moško ko|0 z amke »P-U-goot«, vredno 10.000 ir, na Novem trffi: p.i Ladu Zupančiču mox1:o kofo znamke »Di -munt«, vredno 7.ooa 'ir. Na Gosp s cooii je v noči na 24. de rmbra b i o 'm-ženirju A'e:ksiju Ka č.nku m ško koo znamke v-Tpac«. \Te:no T.'T'r, r. I - e r č' je bi1o i9krađe)no ra Goaposvetski om i ri - do'fu K^.'-š'ču mošl-o ko'o znr.m.e »Maister«, vredno 12.0o0 lir. Upsnva po'i c'je hrani nekaj najde :h ko"as, ki so bi'a nedvomno ukrad na. M d t^TTi koTesi so moSko kolo s tovamaSko št. 202 497. moako kolo znamke v.'"'~;t« in« s tovamirko številko AR 7.000, moako kolo znssnfce >M"ve« s tovernmo v prihodnji StO-I vUkl. : 09. Umrla nam je na,ša dra^ra teta gospodični Skcls Alo|zi}a Po'veo irnc^e pOKOJOtce 00 v sredoT dne 3 1. m. ob pol 0. uri dop. z ftal, napele sv. Frančiška k Sv. Ki ižu. r^juhSjana, 1. januarja 1915. Dr. FLAJSOVl — SEVBUKOVI Dne 31. decembra 1944 zjutraj je po dolgem trpijenju mirno v Gospodu zaspala nasa nadv3e skrbna žena ln ^iata mamica, gospa An&ssiiša Klaačar roj. Sever soprosa po^- ***** v po*-Naso drago mamD sprei..imo k večnemu počitku v torek. dnJ 2 lanuaria 19 15 ob poJ 10. uri dop. z Zal. kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Osijek, L j*n- 1945. Globoko taiujocl: VTNRO KLANCAst, mož; vrvnih ZORKA. k^^». Sttrr 1 SLOVENSKI NAROD*, torek, *. juraarja 1944 Stran S Svet se je ustavil za trenute/e v scotem Gro^otcGu • • • Misli ob BjžZh in koncu leta 1944 Težko je pl*oti božične podlistka in črtce, i pnčeikov krščanst\'a votlino kot kraj Izvele težje pa božična u\udnike. k U ko Božičev \ ličar jevega rojstva. O rojstvu v votlini govore sva u£iba.a s pokojnim dr. Kramerjem že j tudi širni vzhodni cerk\eni cčetje. Po mnenju mesec dni pred Snetim večerom, kuj bova I pozna.alcev e\an^elija fe lahko združ ti obe tokrat nap-sala za božčnt u\xnlnk Dr Kra- i predstavi o rojstnem kraju božjega sna. Ro mer si je beležil misli za božični u\'odn:k na ! d l se je najbrže v eni izmed nar:r\n'h skijnih koščke lepenke, ki fe teža la v škatlicah za i votlin v betlehemski okolici Takih i'Otlin je rigatete »Urni Navadno fe vtaknil košček j tam okoi cela vrsta in so služile v slabem L e v zmed bvor.h žcpo\r v fe- j vremenu pastirjem za zasilne hleve na pro-• ku. še rajši pa v kake knjigo, ki jo je j stem ae pasoče živine in drobnee. Umetniki trenutno čital. In tako sva ostala ruivadno, kljub vsem znnisanim mis'irr, na koncu brez prave misli, ker sva našla kenčno vse druce koščke lepenk, samo ne z božičnim, zaznam- so pri slikanju Gospodo^ga roJffv.«? upoel: priznatu ko preste dure drobce teh nettetih pisanih m s! k -:.h p&\ •efiče\ an /' nu j!epše**a večera 'etu da slehernik ki je imel vSaj mulo talentu n ljubezni v srcu. napjsal in naslikal nekaj svo-fe^n. osebnena Kciikn razprav ie bifn ie napisanih o bistvu te skrivnostne noči, ki pomen la eno izmed \'C,ikih nrelcmnic V zgodovin • raz\r>^a človeškega rodu Koliko razpravi lan fa je blo že o vprašanja, ali se je rodi Odrešenih v hlevcu al v na-r£.vn: skalni votlini. Evangelist Luku. ki ie pisal svoj e\ranreli j po ustnem pr^pr>\ edo\t.niri Mne Bogoroefica, pra\wi, da je mr*ti novica dvto v hrenj in ga po rojstvu položila v a.*?/; V Betlehemu v,mem pa so kazeli od pnnh rnr vse italinske cerkvene jaslice, med katerimi so nekatere s*arc že stolet ia Drugi, kakor Gic*to in Ghirhmdaio so upodabljali rojstvo božjega deteta zopet pod streho ži-v:n>kc£a hleva. Ko čh\iek obeduje slike starih mojstrov z večnolepim m'.tivo-, mister ja božične noči. *e nehote \'prr.š:i>e^ ali ie bi! fožej res tako vfar in nebo ' b o ž i rednk *far in oS*vet mož Po pri-r<-)*-cJo-\-nnju e\-uncel-/en• fe bit v let h. v kakršnih so ženih zreli i^rachki mož te: to }e ra/Ji mhjš •k-$ek prif fasHce v vo tttb dre ci u Med internacijo v tfaliji na sem čitnl m&mf\teno razpravo o zgodntfni positvljanja jaslic na Apeninskem polotoku. Ta cb;čaj sega v XI stoletje. Prve jasi ce so posta\-ili za Božič v Neaplju že leta 1025 in krstili ceo po njih cerkev s »Sv. Marijo pri jaslicah«. Slike s prizori tz rojstva GospodoK'ega pa segajo v šesto stoletje. Med njimi je najstarejša sika Jezuso\-e\2fl rojstva v katakombah sv. Boštjana v Rimu Katoliška vera je edinst\'ena in enotna po vsem svetu. Kljub temu čast: Bo^a vsak človek in vsak narod na s\r>i načm. Med zamorci v Lgandi je Marija črna, kakor so črni angela h fo časte in slave v ntem božji s!a\i. So Kita skem in Japonskem ima božje dete, ležeče v jzziczh. rumeno polt n poševne mongolske oči. V star h palermskih jaslicah, ki so remek delo sicHiiske narr.dne umetnosti, stoji sv. Družina z božiim detetom navadno pred hle\'cem na prostem, ker v Paterrnu zime n mr^za ne poznajo Pestirji pa kuhajo pri ognju, kjer 81 ocreva/o preko noči v bakrenem ^zotfiču — makarone. Za zaključek še eno poglavje iz apokrif-nega JfJzobo\>eva evanffen ;a, v krterem pr.pi-suje sv. Jožef rojstvo Gospodovo takole: »/n joz. Jože j. sem stopi! na plan da bi se sprehodil Pn rišem več hod i Pogledal sem na nebni obok ki ie obsthl Pihal je močan ve ter% pa je sredi poti ob*'čl V'del sem trce na nebu. ki so sredi pofeia ohstate kakor prikovane Videl sem pastirje, Jt' so *edel: zbrani <.koli lonca, h katerega so zajemali. In tsti. ki to hvčiJi. rnso več izžvečili bsti, h so •egB \- lonec niso več dvgn/r tok. Om pe,t ki so nesli v usta tvoj fSdžtjaj, so obstafi ođ-priih ust Obrazi vseh so bi'i zinrtlv nebo. l'fdel si oi'čke -n j&gnjeta na noti. ki so ohs4,.^ KaKOl vkopana i remi o Strme'a so nekom v nebo Past'r jih ie hotel pognan & peJico, Pn mu te roka obsfnla v višini, da ni mogel zomuhnil z n/o Gledal sem ia^nJeta ob po t .ku. ki so nila Obstala nr. so nad vod'- sklonjenih nla\' in odr.'tih **nhčkov ;n n'so pila...« Tpkr. Jakobov ;fn* &'znoeIii V niem teti *kritn \-c' 'kti mi^ct Swt se ie tisi mil za trenutek v s\'0'Cm VP-^nem krogotoku iz i*eč-nosr/ v večnnjtt \rse ch^lr-lo t9 hp j?po dnvna i*eso/»Vfa sc e nrelo-i-.ila nn dvoje: v dobo pred m po Kristu ...— D Ir. ££hi@Cjan£am &g tf tem! ftuđ® nttvC) Vrli Ko pokrije rv^e draffo mesto neprodrna noč popolne zatemnitve, ki jo pr^knjajo tu pa tam le slabo brleče 'učke žepnih sveti'k. doživi marsikd.) na ljubljanskih ubcah kaj neljubega m neor jernetja. nekateri pa rudi kaj pn etnega. To je pač odvisno od usode in >reec Ljub jančani ©o v temi hudo nevljudni Greš po ul;ci Tema ko v rotju Le ru pa tam migljajoče zvezdice žepnih svef-lk. ki pa bolj s!epe. kakor razsvetljujejo Vsaj oni, ki žepnih svcilk nmajo. so tet*n mnenja. Zato ču e- ru zatemnjeni cesti večkrat tak-šieie opazke: »Kaj pa svetite tako v oči. da b. človek skoraj oslepcj Ce ne znate rabiti baterije, jo rm ugasnite«. »Kaj vam mar Drž:tc jezik.« oni $ svetilko noče ostati dolžan Malo da'ie se razlega iz egiptovske teme: »No. no. kaj se pa zaletavate, vi, nereda « »Vi. vi, sibte v človeka skoraj bi me bili podrli Vi teslo'« »Noo, štor neotesani skoraj b mi i zbil torbico iz rok.« cvili malo dalje visok ženski glasek. »Pa bi imeli luč.c »Luuuč. uuuč' Zakaj ie- pa vi nimate?« Take n enake zvene * teme 1 ubjanskih uTc. Pro-zva;ajo jih glasovi razi čnih be.rv in kakovosti Vmes so mocočni b.isi m zvočni tennrj.. jem, alti in vreščeči soprani Če se podnev r*t ncFreč: zaleta v človeka, reče* vljudno »pardon« Tako pač zahtev^ olika. P(moči je pa olika neprtrebna Kajn noC je noč. saj prav: prouovfir da so v noči vse krave enako črne In no tem presovoru se ravnajo na«i meščani ME PRIJETN A PUSTOLOVSCIN A To pustolovščino je dož vel nedavno moj zn;ncc Se e zvečer r>j zatemnjeni jubljan-ski ulici Kar zasliši z desne pritajene vzdihe: »Oh. oh. ko vsaj vedela, kje je robnik.« /^Loski c!as Možaku je zagomazdo po žilah. Majhna s'adkj pustolovščina se t» no-nuja bratec si ie mis'il Ustavil ««e je. Za-kaMjal Češ: tukaj sc-m Ženski glasek je spet obupno zajeea! iz teme: »Oh čisto nič ne vid'm Miti prestopiti si ne upam Dvakrat bi bila že skora pad'a.« »Gosoodxna naj vam pomagam?« s.- je on kaval.rsko p<)nud»' in stop-.l tia, cx!koder je prihajal si as. Iztegnil je roko in jo prijel čez pas na-ahne. kav-.dirsko se\-eda »Pojdite.« jc retce! »p-nm.te se moje roke Dva bova laž e na^l. not«. Mi s« uprala Hvaležno ie vzdlhnila m za spoznanje celo preveč stisnila k njemu Kakor pohleven ps ček se je pu**'ia vod't' Povedal^ je. d.i s'an-ne v Zakotn ulici čudno nakljočje Kajt, tud-, on stanuje tam. V nvs'ih ie med potjo nrerečctavV vsa rje- Darulte za ScclaLis pcr/.-:^2 ■ >»r_ j- ■ . kleta ir te aTfce. da b" ucan»' ka*:ra bi bila. Da je mlada m 1 ubka. o tem jc bil prepri-Jan. H'.ali! je usodo ki ju je ts.ko nepričakovano seznami i P!i'. ?o /a<:ostoval. dn -•ta drug druce^a ahko v dc"a n sr">^na'a. Tedaj je on kakor r.kamencl od groae n roka. s krit»_.-o je malo prej ob eraal sprenolje-valko, mu je ko mrtva omahnila Kajt: spo-/n.d jo je B la je do'oon.v-u sosedova Ka*ra poštama, jez kava Svi'ja, k» je bTa z njegovo družino že od nekdaj \ laseh. Z materjo so se nekoč celo toŽarili Seveda e rud ona epozna.a njega Ne b: moj: reči. kdi ikI obeh ie bi bevj az( jar.m. •Viir!« sta vzkliknila oba hkrat' vsa zasopla. Potem se je on prvi znašd »Zdij boste pa menda že prši- domov saj ni več daleč« jc rekel vsakdanje m mrzlo. ■>Ta7 sem namreč v kavarn p^zab! dežni:. Moram nar»jt In že q.i je vzela noč Ona je nekaj ^agr-grala. N:. je več ute»2n:l posušata L uba dobra črr.a noč Lia je skri1^. Skrila ie njegovo ...•■>. og ircenje rad šaman svboj in nje-govo jv*'.o. da se j* da! r.Lk'.j sne jat; na led. Naslednji d-a jc prv-bredcl \-sc troosme v mestu ter končno nekje vendar e »zt k-i;I žep no •diki. C;na bo odšle njeilova spreinlje vaka na vseh poteh, da nikoli več ne dozivi taksnega srcć;mja, kakor ca je bil tisti nesrečni večer. IN KAJ JE D02IVELA DOBRA TETKA KUNIGUNDA Masa ljubo, dobra tetka Kun^nda je plaha starca VaejBi na svetu se boji Najbolj pa psov in konj. Če ji prteče nasproti bev-skajoči kuia ji zatrepeče v grozi njeno poštam o p'^ho deviško srce m \su drgetajoča o jadrno ubere na dru20 stran ceste. Če stoji konj preblizu pločn ka. si sploh ne upa mimo. V velikem ovinku in v večnem strahu, da jo brcne al» utfrizne. se ga oone. Da. tik-šna jc naša ljuba tetka Kunieunda Ce se kdo norčuje :z te« a njenega pretiranega strahu pred psi in konj: mu važno razloži: »Veste, ta strah m, je že prirojen Ne morem zato Tak-at no. sa; veste kaj naslon reči. malo preden sem pri^a na svet. se je ino a mama hudo prestrašila konia in psa. In ta strah sem podedovala.« Oni dan pa se ie po opr.ivkih v mesm za-kajsn la ;n na cest jo je prehitela noč zatemnjene Ljubljane Uboga> kratkovidna tetka k. še podnevi dobro ne vidi je misfila, tia bo umrla od strahu Počas* m stokajoč je ta-vaia skozi temo čofotaa te po največjih mlakužah. se spotikala k;er e bij pot naj-bo j ravna, se zaletavala v ljudi in bridko, bridko tarnala Tu pa tam so ji ljudje po-magah Zdaj ta zdai on*, jo je vljudbio po-vedcl čez cesto ji nazn :čil kje na hodi, potem pa :e spet sam-, k'o'm-'rm'a da i je. čof. * Bol po naj več j h lužah Tako re romala že j debelo uro eer>n»v b* poJlnevi prisa Jomo-' V*dobrifl deset.h rrnut;h Končno ie največ s pomočjo dobrih ljudi eeveda vendar c pritavrVn \ ulico kjer je stanovala Zda^ jo ie čakn'a 9e zadnji teka- va, da na;d«.- pravo bi5o>, ki je h\] Jz »like odmaknjena cd ce«te Post da je n čn!: -.'a. da pride kdo 2 'učjo meno Tods rlnm'k i. fe ponarjfiial Prav zdaj ni bm niVjeT nikogar. Na sJcpo jo jc ubiala dalje. Zdai ... vendarle ... V bluhni je čuda šum kakor da se je nekdo prestopil. Nato jc teplo dahnilo vanjo, človek — se je razveselila. Obs-taJa je n zaprosila: »Oh človek božji, bodite tako dobri in ml povejte kje JC tukaj hiša številkj dvajset. Taksna tema je. mč ne vidim.« Poleg nje e zopet za«op!o Toplo je puhni o vanjo. Toda" odgovoril ji n» n.hče. Le zakaj nai ne odgovori je z grozo pomislila. Morda je gluh. ali pa ni razumel mojega vprašanja Še enkrat ie zaprosila »Oh. bodite tako dobri n mi povejte, kje je tukaj hisa številka d»a set.« Nič. LTvogo retko Kunrrirtdo je obni,, zona. Morda pa to sploh m čiovek. Morda jc kak strah Hudobna ve'ča z onecja s\cta. ali pa .. oh. saj tega sploh ni upala prem'S ti do kraja Hv>te!a se je obrniti. Pobegniri. Tedaj pa se je nekaj vlažnem d Otekli lo njenega drobnega nagubanega obrazki Vel »k insVav jezic jo ie oh'iznil po ?*:u, V gTozi je 'zteg-nila mko in zarinala tik pe'eg sebe ogromen k n: •': cjobec Mrtva som — je pomislila V se ne-i ž veti arozi Zdaj zdaj me bo p^r/rla |aka no^ast. »Na pomoč! Ma pomoč!« je zakričala s po-rfcdVljkni n»čmi. pmlen se je nezavestna zru-ila v blato in mlakiiže. Ljudje, ki s a!i domov si uboga tetka f^e d »igo ni orn.mogla od doživete cr»oze ves retlen je «^0-vorlla in sandala e»",mo o t» ti ?n>/n k'^njsicj po&BSĆi. In zdaj je s-%cto nr»">—č 'nrt. da ni n*r' za l:»sek mr».n:ka'n. rw bi jo hi! poM Na cesto na s" od takrat tetka Kuaiflundl splnh ne ura več. r* c::i- cafla(a Znanko imam. Ki hudo rada računa. O svojom gospoviiujstvu vodi vzorno knjigovodstvo, tako da mi jo je nacž že dostikrat postavil za vzgled. Seveda sem jo skušala posnemati. Vneto £e:n si zapisovala g epo- dinjske dohodke in izdatke. Imela sem zsl to lep, rdeče vezin zveack, na katerega sem napLsala z velilomi črkami: Gospodinjski dnevnik. Sprva je Kar šlo. Toda že po prvem tednu so se izdatki in dohociki v mojem lepem, rdeče vezanem zvezku tako hudo skregali med seboj, tel ko Številk se je nagnetlo v moj ubogi svesek, da me je postalo strah pred njuni in pred snmo se^oj ter sem svoj lep. gosp rni g^oapodinjsk dnevnik. In ne zapisuje si samo za kohko in kaj j^ nakupila in izdala, ampak viulo :sračuna tudi čas, ki ga je porabia pii svojih go5po-d njskih opravkih. Zaniioivi so njeni zapiski lz zadnjih predbožičnih dni, ko je čak.da na božične dodatke, ki naai jih stokrat hvala mu!! — naklonil naš Prevod. Takšnile so njeni zapiski; 20. decembra, šla pc kromlpr. Do prodajalne rabila 20 minut. Cakaia 1 uro. Toda kromp rja je zmanjkalo. Jutri dobe novo pošiljko. Sla domov ia spet porabila 20 minut. — Pcpcidnen nabavila pri svojem trgovcu grah in sadni sok. za čakanje in po; porabila 30 minut. Naslednji dan' Čakala na krompir 2.15 ure. Preden sem prišla na vrst j, so se oglasile alarmne sirene. Sla v zaklon šče. kjer sem cakaia 2.^0 ure. Za pol tja in nazaj rabila 40 minut. — Popoldne sem vnovič ćai'ala na krompir 1 uro in sem ga slednjič dočakala. Za pot spet po;ab če kar sam nadomeščal gospodinjo in deklo. Oče se je često pošalil da se bo moral oženiti, aa bosta imela vsaj gospodinjo. Seveda. Košir je razumel, da oče s tem misli nanj. Toda Kcsir se n: mislil nikoli ženiti . . Zaljubljen je bil v vrhove Triglava. Vse vrhove je večkrat oblezel, le Triglava še ni dosegel Zato je sklenil, da poide na Triglav, čim se bo vreme ustalilo. Nekega dne je zarana vstal in šel še\e na Kredarici se je prvič ustav 1, da se je malo odpočil Tako je bil navdušen, da bi čirn prej dosegel zla to rogo vo kraljestvo Srečno je dosegel vrh sivega očaka Oziral se j«? na vse strani. Kajti on je zrial ceniti lepoto. Postal je častilec Triglava. Njegova ljubezen do triglavskih vrhov se je podvoiPa. Ko je zapuščal Triglav, je sklenil, da ga bo vsako leto obiskal Ko je dospel pod planino Uskovn'co. se je samo za hip ustavil, da se je malo okrepčal, ker se je pripravljalo k dežiu 2e je šel mimo Loma po kolovozni poti. ko je nenadoma obstal. Zagledal je pred seboj dekle, kakršne ustvarja le planinsko podnebje. Sedela jc ob poti na kamnu in počivala Pied j.abo je imela polne košaro čri.iv. Ko je i>nia tujca, je hitro prestavila noae v travo da b* s« ji ce videl meški čevlji. >*a licih mladega dekleta se je pojarfla rdečica; lepo lzi>očene prsi so ji nemirno zapial"1 V zadregi je bila. plaha, ker se je ustavi pred njo tujec, v samoti. Koširjeve oči so poromale cd njenih drobnih rok do prestrašenega, zal iga obraza, obrobljenega s plav mi las;..-i. Občudoval .je njene, čudovito plave Inse. ras^niscene po hrbtu in prevezane s širokim zelenem tra kcm. Usta je imela na pol odprta, ko ia bi hotela nekaj reči. Imela jc bes? lepo izoblikovane zebe; b'!a ie bele priti in . a-rahlo rdečih lio. Bila je v preprost! črni obleki, brez nogavic. Ki lice je imela kratko, veliko prekratko za njena leta. ^Preveč ste ei naložila čraic,« jo je prijazno nagovoril Košir. »Ni sile,« je odvrnilo dekle in povesOo glavo. Košir je uvidel. da je dekletu ajespova navzočnost neprijetna, zatp j * dejal »Deževalo bo — pospešiti bova morala korake, da naju ne bo dež namočd.« Dekle se mu je nasmehnilo in molčo* po-kimalo. Seveda. Kostrju bi bilo ljubše. Ja bi šla z dekletom skupno v dolino. & dekle se je okrenilo v nasprotno smer. kakor d3 b! ne bil nihče v njeni oližini. »No, bom šel pa san«,< si je miziit in krenil navzdol po kolovozu. Ko je bil že do kaj oddaljen cd dekleti, si je oettal ker se ji ni ponudil, da bi ji pomakni nestl crnice. >V letih sem že. a tako '.aleia fleMKa 9fl nisem vdel,« si je govori L ^ Iračilo s« je že. ko se je vrnil domov Odložil ie nahrbtnik in se vsedel k nvzi. Gospodmj-i Pepea mu je pripravila večerjo. Ko je vstopil še oče. Uma je navdušeno pravil, da je srečno d^serel Triglav. Dejal je, da ni tako naborna i>ot ba da trt tud! oče lahko šel z njim. >Ako me boče Triglav spoznati, naj se kar on potrudi, da bo pr.šel do mena,* se je p s ilil oče. •No. ako ne pojdete vi z menoj, bo 51 i pa Tepca. AH beste šli?r je resno vprašal ^Gospod, jaz niti na dimniku ne b: upala sedeti, kaj šele na Triglavu,« mu je z nasmehom odvrnila *Bom šol pa sam. Zdaj grem pa spar: malce sem se utrudil. Lahko noč vama želim !•? Takoj ie legel, a zaspati ni mogel kajti nenrcotiuio je imel pred očmi dekle 9 krnicami. Menda s? nisem na prv pogled zaljubil v to zalo deklino!«, si je govoril. Naposled je le zaspal. Ko se je zarana prebudil, je imel zopet dekle pred sabo. Ali me je udarilo na pametih si je misli', in vstal, šel je na vrt n ogledoval cvetice, želja ga je Obala, da bi narod I šepek in ga poslal dekletu. Tcda kam? Saj niti ni vedol. v kateri vasi domuje. 1 že spet sem pri dekletu,« se je jezil. Pri vsej svoji dobri volji, da bi poz^akil na dekle in da b' je ne imel vedno pred očmi. se mu to ni posrečilo. Njegova velika ljubezpn do triglavskih vrhov se je preselila v dolina. Vsak dan je bil tako zamišljen, da je celo oče opaž, 1 na njem spremembo. Oče si je mislil, da je sinu žal. da je prišel v ta zapuščeni kraj. zato mu je nekega dne dejal: »Jernej, vse neprijetnosti, kar si Jih doživel, bi teta Ana lahko preprečila. Objokoval si smrt dveh mater — le zakaj ti je razodela to sk: vnost . . . « >No. to je moja sreča, drugače bi ne bil nkdar spoznal svojih roditeljev Počutim se srečnega — le Rutar nam je grenil življenje; a upam. ko se bo vrnil, da se bo po-baljšal.« • »Ne vem.« £*a je zavrnil ode. »Vse Rutar-je je zasejal zli duh!« Po kratkem molku je dr;dal: >Rečem ti, da 9e drži pregovora: Previdnost je mati modrosti.« Kosir je odtlej, ko je videl dekleta, osta- jal doma. Vsake cedeijo jc stal v bližini cerkve, da bi veaj še enkrat v del tako zaželeni obraz, toda ta želja se mu ni takoj izpolnilo. Sele ko je bil v fari semenj] dan, se pnu je aru,meh:ula sreča. Z^o^t jo je videl, a je moral najprej nakupiti biriuancem, ki so ga obe topili. H^I li so od stojnice do stojnice. Botrček je delil dobrote Ko je odslovil birmance, se je oziral in iskal z očmi dekle. Kmalu je pr šla mimo njega s skupino deklet. Vprašal je očeta, če pozna dekle v sivi obleld. 1 Seveda jo poznam.« je odvrnil. Povedal mu ;e. da je dekle iz Studorske vasi 'n da ji je cče že umrl. Ko je vprašal očeta, kako misli o dekletu, mu je oče povedal vse podrobnosti, k^r je spoznal, da se sin zanima zanjo. Povedal je. da ji je ime Klara j in da se z materjo preživljata 7 obiranjem jagod in dninami. In stara da je šele šest-I najst let. fTiid* eno kozo imata, da jima i ni treba kupovati mleka.« je pripomnil. Košir se je zamislil in si priznal, da je do ušes zaljubljen. Klara je bila prva. čigar lepoti se m mogel upreti. Povedal je očetu, kje jo je srečal s črni-cam' ln da je imela veliko prekratko krilo in moške čevlje. »Seveda.« se je nasmehnil oče, »tu med gorjanci je življenje težavnejše. kakor pa v mestu. Ni zaslužka, zato je vsakdo le ob praznikih čedneje oblečen.« Košir je sklenil, da bo kupil dekletu najpotrebnejše stvari. Povedal je očetu svoj sklep, a oče se mu je nasmehnil. »Toda, kako bi dobila mero od njenih nog?i je vprašal očeta. »Ko bo Sla zopet mimo naju, bova kar na oko odvzela mero.« je odvm'1 očs. »Sedemintrideset,« sta oba hkrati ugoto-vtla. Kupil 11 le pražnje ia delavne čevlje, za dve obleki blaga-ln srebrni obesk s štlri-peresno deteljico ln tudi razne drobnarije. Vse je zavil v papir in dejal očetu, naj jI on izroči zavoj, kor hoče ostati nepoznan. Oče se je nasmehnil in vzel zavoj. Ko je dohitel skupino, je dejal: Klara, tale zavoj ti je podaril neki gospod zato, ker imaš tako lepe laske!« Dekle je zardelo, kajti dobro je poznala galjivost vaškega pastirja. »Jernej, ne šalite se z menoj!« »Klarica, ne šalm se! Le vzemi zavoj, le! Kar potipaj, niso v njem konjske fige,« se je nasmehnil in ji kar vsilil zavoj. Dekleta so hotela, da bi takoj odvila zavoj, a Klara jih je zavrnila rekoč, da ne bo kar na cesti odvljala. »Pojdimo tja za skedenj,« je pokazala z reko. Ko je odv'la zavitek, je zardela, prijateljice so pa kar obstale. Hitro je nazaj zavila in dejala: »Nazaj bom nesla Jerneju — tja naj nese, kjer je dobil.« Dekleta so jo komaj pregovorile, da je obdržala zavoj. Nato je kakor mlada srna odbrzela domov. 9 Ko se je oče vrnil, je dejal: »Pojdiva v krčmo, tu je prevroče!« V^sedla sta se k mizi ln naročila vino. »Jernej, škoda, da ne moreš, odtrgati te cvetke — premlada je zate ... « »No, to n* važno — končno pa niti ne mislim na kaj takega.« je odvrnil Košir, dasl sam ni bil teh misli. >Lepa je, a siromašna, zato sem ji poklonil to malenkost,« je dejal zamišljeno. Oče se je navdušil: »Da bi videl to dekletce, ko je štela tri leta, kar angelčka smo jo imenovali.« »Verjetno,« je potrdil Kcš4r. Ker je bila krčma nabito polna ljudi In polna tobakovega dima, sta vstala in zapustila kremo. 10 Klara odtlej, ko je dobila zavoj, nI imela miru. Nenrestano sta razmišljal: z materjo Marto, kdo ji je vse to podaril. »Dotlej počakaj, da se bo natanko zvedelo. Če nI bila pomota.« je dejala mati. Vsak dan je pričakovala, kdaj bo kdo prišel po zavoj. Scle ko ji je Jernej zatrdil, da je vsa Stran y •S L O V h N b k i N A K O D« torek, 2. januarja 1914 -Ste* r v\0::v:< 73^ — fcrfscr £2?sva vriska Kitajci goie že več kakor osem sto let posebno vrsto mravelj, ki se ohranijo z gosenicami in z drugim mrčesom, da tako arujejo pred gosenicanu nasade pomaranč in mandaiin. V takem vrtu se ne rnore zarediti nobena gosenica. Mravlje stalno tekajo po steblih in drevesnih vejah ter sproti ugonabljnjo mrčes, nasadom pa ne storijo nobene škode. Na otoku Javi prinašajo domačini mravlje s polja in gozda in jih deva jo na mangova drevesa, da jih očistijo škodljivega mrčesa. Ta vrsta mravelj je v vsakem pogledu koristna. Je še mnogo \-rst drugih mravelj, ki so zelo škodljive in nevarne. Te so strašne škodljivke. ki v kratkem času lahko upostošijo cele nasade. Pred njimi so zlasti v nevarnosti veliki nasadi kave v Braziliji. Mravlje plczv'o na bilke in jih grizejo. Ce pomislimo, da ie takih mravelj na milijone, potem lahko vemo kakšno škodo povzročijo. Še strašncjše po mravlje-potovalke. ki žive zlasti v Afriki. Te živalice so dejansko gospodarice velikih pokrajin in so pravi strah živali in ljudi. Za vrsto mravelj, ki se imenuje snafn, ni nebenm zaprek. Velikanske kolone teh mrav*! j se prebijejo skozi pragozdove; če nalete na kako žival ali človeka ga napadejo z velikim pogu- J h Avgust: mom. Alnogo škode povzroče med živino. Ko začuti žival prisotnost snafujev, poštene nenurna. podere ograje in se razbeži na vse strani. Ce naleti na kako žival glavna kolona snafujev. ostanejo od nje v kratkem času le še bele kosti. Lepšega okostnjaka si ne moreš misliti, kakor ga puste snafnjL Snafuji napadajo tudi druge žuželke, gosenice in ostali mrčes. V zapuščenih vaseh je kmalu konec sodobnega n-rčesa, zlasti znanih tropskih stenic. S te strani so v neki meri te mravlje celo koristne. Domačini se jih zelo boje. Nekatere vrste mravelj potovalk potujejo samo ponoči. Na svoj način so zanimive mravlje krtice. Naglo si kopljejo rove pod zemljo, kjer potu jedo. Na čelu take kolone so pionirji, ki gradijo rov. za njimi pa gredo ostale mravlje Kilometre in kilometre potujejo skozi džungle in stepe čisto nevidno. Po vročih tropskih krajih so mravlje potovaTke »olika nergoda. pred katero j«* človek skoraj brez moči. Za kme- t fske kraje so lahko tudi koristile, ker uničujejo škodljive žuželke in gosenice. Kclona mravelj potovalk sama po sebi je zanimiv pojav. Kakor prava voiska ima patrole, zaščito od zadaj in straže ob bokih, ki svare svoje tovarišice pred nenadnimi nevarnostmi. Kake cem se rcs'ara! med stenami Jaz sem poslušal te zrele m"že in delal svoje delo naprej. Pri tem sem si tihoma Zclel, da bi tudi jaz nekoč pestai uradnik, da bi imel tudi jaz kdaj uradniško kapo na glavi, kakor so jo imeli nekateri od teh. ter bluzo in zvezde za vratom. Predclgo-časno bi bilo navajati značilne poteze mrro-gih drugih v onih Časih živečih uradnikov. O pokojnem Gabriču, ki je bil zelo velike postave, pa naj le povem, da so ga pod imenom »Nace* poznale vse ^kanclije« ter vesele dnevne in nočne družbe. Nrj omenim pri tem opisovanju, da so bili tudi nekateri naših takratnih predstojnikov že v stari sodnijl. pa tudi v novi palači pravi originali in dobričine. Morda je bilo še več takih na deželi. Za te pa ne vem, ker sem služboval vseh 40 let le v Ljubljani. Upam. da ne bom prav nič žaMl spomina pokojnikov, če opašem nekatere dogodke. Ko smo bili še v starih Križankah, je bil tam starejši svetnik g. G., ki je bilo naravnost užitek poslušati, kadar se je smejal. Muhasti uradnik, o katerem sem napisal, kako navdušen lovec je bil, je večkrat kaj zabavnega povedal, tako. da se je pričel ta gospod smejati. Bil je to bolj majhen, debel in že starejši gospod Kako prisrčno se je smejal, ve le tisti, ki ga je slišal. Ko je pH*'--l do »viska«, se mu je od smeha tresel ščinalnik Zraven si je brisal oči. kihal. vlekel robec iz žepa in se skoraj nI mogel ustaviti. Vsi so se a njim smejali; tudi jaz sem se ponižno krhljal za mizo. Lepo se ml je zdolo. da so tudi nekateri taki gospodje tako družabni napram podrejenim. Toda kadar nam je pa ta gospod izroči! svoi? spise, takrat pa se je lahko samo on smejal, ne pa mi Tedaj smo pa mi pogosto ugibali s povečevalnim steklom njegove b giife, stikali glave skupaj in ga hodili spraševat; kaj naj pomeni ta aH ona beseda Bil je pa vedno zelo prijazen. Ko že omenjam njegovo pisavo, naj pripomnim, da se ljudje pač ločimo tudi po pisavi. Tako so imeli nekateri gospodje gladko čitljivo ali celo lepo pisavo (Bulo-vec. Val. Le vični k. Nagode, dr. Toplak, dr. Kaiser, Stockel, Zebre). Toda nekateri gospodje so pisali tako kakor da brije buija ali pada dež po papirju. Tako Čitanje in prepisovajne je bilo težko in zamudno. Marsikaj je bilo treba črke * buhštabiratic. kakor smo takrat rekli, ali pa jih celo s povečal nim steklom ugotavljati. Tudi nekateri takratni pisarnhfkJ uradniki so imeli krasno, da naravnost kaligrafično pisavo, n. pr. Schott. Šinkovec, Negovetič. V poznejši in današnji dobi še marsikateri drugi. Od nekdanjih izvršilnih organov je pisal naravnost krasno že zdavnaj pokojni Ko-man. Kinsno, da naravnost kaligrafično pisavo je imel tudi nekdanji piiljubljeni ko- lega Brofach. Okiaski pri začetnih črkah so bili zelo bkusm Tudi prijatelj Bischof je zelo lepo pisal. Ta d v a sla bila takrat pri deželni vladi. Na tinandnem ravnateljstvu je Pravgvk. vzorno pisal. Imenovanj trije so bili že priletni, ko smo bili že čisto . 2e zdavnaj jih ni več na zemlji Nji-. pisava jim je še danes v čast Spoštoval sem Jih kot izkušene može m prav rad 8e;a govoril z njimi. Svoje dni, ko še ni bilo pisalnih strojev, je bila lepa pisava zelo zaželena in upoštevana. To je bilo potrebno zlasti v prec'seustvonm pisarnah, od koder so izhajali razni odloki o imenovanjih ali upokojitvah ali pa dopisi na konzularne oblasti, ministrstva ali kabinetno pisarno. Bilo je naravnost už?t<-k gledati takšen dopis, ki se nam je zdel včasih kakor tiskan. Pri sodišču pa je bOa nujno potrebna čim hitrejša pisava. Predvsem zaradi razprav, h katerim smo bili pred 45 leti pri-tegnier! kot zapisnikarji ?»koro vsi takratni pomožni uradniki. Tedaj je bilo potrebno pero hitro »sukati« Ko pa je s+on1! na plan pisalni stroj, ie -»pobrustal« vso ročno hitrost, ustvaril manjšo smotljivost, napravil zapisnike ličneiše. čitrjfvejSe in oktts-neiše »Indigo papir« se Je preselil na pisalni stroj, ker je z enkratnim tipkanjem natisnjenih kar 5 —6 odtisov z morebitnimi napakami na enem ter istem mestu. Mislim, da je lepa ročna nihava t. uvedbo pi-solnpfra stroja zelo pndla in da se ttevilo onih. ki leno ali celo krasno pišejo, ni dvisr-nilo. Naj bo plsn'nl stroj Se tako praktična za leva: tudi rr.o-nn nisava je lepa, zlasti vpisi v razne registre. Vprčujte z elektriko! ^□□□□□□□□□□□□□□□OLjOJGDLX1DOD[j □ s d. z o. z. laUl in Larve opp'![ i' iLULOiJULOjromiji.o rt.it 03 Novoletna križanka Besede pomenijo: av:n: 1 začetek novoletnega voščila (ki se nadaljuje pod 56. in 100. vodoravno!, 17. igra na karte, IS. spremlja debu-tante, 19. prispevek. 20. nerabljen, komaj izdelan, 22. dnevi rfmljanskcga koledarja, j 24. pregovor trdi, da ima kratke noge. 27. i me*to, ob katerem so 1. 1371 doživeli Fran-coa hud poraz, 30. drevoredi, 33. umetnik, 36. okrajšan podredm veznik, 3S. del vrednostnega papirja, 40. igrišče boril m ca. 42. glasbilo. 43. del kroga. 45. sladka jed, 47. okrajšano žensko ime. 49. mesto v Severni Afriki, 51. pogrešno, zmotno, 53. pohlepno jesti. 55. vprašalnlca, 56 nadaljevanje novoletnega voščila (k: se zs.čne pod 1. in konča pod 100. vodoravno!, 60. živalski glasovi, 61. de! pluga, 62. eksotična okrasna rastlina 64. prijeten za oko ali uho. 66. Pirque-tova hranilna vrednota. 63. mestece v južni Tiiolski, 70. del okna. 72. igra na karte, 75. hud. neprijeten, 78. menično poroštvo, SO. pregovor pravi, da ;ma svojo moč, S2. notranji del telesa, 84. prometno sredstvo, SO. veznik, S7. reka ob bivši albansko-jugo-s!ovan."ki meji. S9. d*d kupnine. 91. švicarski kanton, 93. število. 94. moško ime, 96 znanstveno, študirano, 98. živalim nadležne žuželke, 100. konec novoletnega voščila (ki se začne pod 1. in nadaljuje pod 56. vodoravno ). Navpične*: 1. del telesa, 2. naval na denarne zavode, 3. grški bog, 4. dohodek dr-ža\'e, 5. v sankah, 6. kratica v krajevnih imenih, 7. število. S znanost, nauk, 9. za-jedalska rastlina (ptičji lim), 10. srbohrv. predlog-, 11. predlog, 12. domača žival, IS. prav tak. 14. žepni pribor, 15. dva enaka soglasm'ka. 16. število, 21. del streha, 23. del voza. 25. mičen, krasen. 26. vas pr Ljubljani. 2S. glasbeni pojem. 29 potujoči pastir, 31. doba, razdobje, 32. jezero na Finskem, 34. obrtnik, 35. južni sad. 37 cerkveno petje, 39. država v Azji. 41. žensko ime. 44. prekop, 46. star. ki se je zgodil žo prod daljšim časom. 48 nunski vojskovodja. 50. plačan za delo. 51. del pribora, 52 gradbeni mater:jal. 53. trije enaki sogla sr.iki. 54. kraj v Istia blizu Trsta, 55. okr«j*ano žensko ime, 57. star denar. 58. nekdaj prusko, kasneje litovsko mesto, 59. določene barve, b"3. evropsko velemesto. 65. fižolov in grahov sorodnik. 67 moško ime, 69. znak poze! jen j a, jeze. 71. velika, stroka ulica, sprehajališče. 73. ocena. 74 spodnji de! svinjske ne:.re (množ. i, 76 šahovska smrt, 77. moško ime, 79. angleško pivo. 81. odpad :i. k imajo sedaj veliko ceno. 83 ptica roparica, 85. jezero v Sibiriji. 88. otok med Anglijo in Irsko, 90. češka pritrdilnica, 92. glej 22. vodoravno, 9o. v drvu. 96. v pustu. 97. osebni zaimek, 98. v rovu, 99. kratica sa označbo tujega jezika. Rešitev križarske štev. 30 Vodoravno: 1. Bukarešta, 8. uporniki, 14. slepariti, 21, oko. 22. trd, 23. nrav, 24. led, 25. dur. 26. rž. 28. os. 29. okopati, 30. otopeti, 31. um. 32. pa. 33. bik, 35. Al, 37. et. 38. mil. 39. Avar, 40. pero. 41. raj, 42. ko, 43. ar, 45. čaj, 46. ol, 47. bo, 48. okolica. 53 dremati. 58. ep. 60. no, 61. sol, 62. dan. 63. neon. 66. Rim, 67. neuk, 69. Američani. 70. eparhija. 71. aperitivi. Navpično: 1. Barbarosa. 2. ko, 3. ako. 4. rosa, 5 što. 6. trk. 7. Ado. 8. ura. 9. oni, 10 rr, 11. na. 12. Ivo, 13. Igo, 14. sle, 15. let, 16 Edi. 17. adut. 18. rum, 19. Ir. 20. Ivalojoki. 27. žival, 32. Piran. 34. kaj. 36 Leo. 37 Eva. 3S. meč. 42. koli. 44. remi. 47 bor. 48 oda, 49. kan. 50. oni. 51. ide, 52. Ana 53. dni. 54. eta. 55. ara. 56. tip. 57. ime, 59. pat, 61. se, 64. Er, 65 oh, 68. ki. Novoletna zlogovnica a — an — be — bo — cir — da — di — e — er — fi — ga — ge — ja — ka — ku — li — 11 — lo — lost — ma — na — na — na — na — na — ni — no — no — no — o — o — o — o — par — psa — ra — ra — ret — ri — ri — ris — ro — sej — sijsk — sko — šved — ta — taj — te — Uv — ton — tva — va — va — vec — ▼o — vo — za — za — z' — ža — ž a Iz teh zlogov sestavi 19 besed s pomenom: 1) Napoleonov priimek. 2i grški junak. 3) mesto v gornji Italiji, 4) mesto ob Črnem morju. 5> slovn ški sklon (tuj.). 6) evropska država, 7. lončena piščal (tuj), 8) mesto v Palestini, 9) mesto na M gaskarju, 10) Starogrško bojišče. 11) slo-v*»n*ki gledališki igralce, 12) geomet: lik (tuj.). 13) pobitost. 14) slovenski ; i- telj (u. i SS? 15) baltska država, 16. i čansko boaanstvo, 17) som « vrhniški ko- lici (v Cankarjevi drami). 1S> roJaUd čin (tuj.). 19) shramba za vosla (tuj.). Prve črke. brane navzdol, in nato predzadnje navzgor, povedo citat iz Prešernove Zrtravljtce. (^sk< v 6. besedi velja za en glasnik). Rešitev rloirovnice štev. 50 1) Svetovtd. 2) orel. 3. evangelist. 41 Nizozemci. 5) Cerknica. 6) Romeo, 7) Jurka vas. 8) Turgenjev. 9) Aristoteles 10^ bil lil Oerulin. 12) nreopng. 13) Radeče. 14) Gorenjsko, 15» rosrn<\ 16) igrača. Stoletnica rojstvu Simona Gregorčiča. Bibliofilski izdaja Tavčarjevega »Cvetki v jes^n?« je podarjena Slovenskem a !?:!rV.at:, tega pa ne boste dočakali !c ji je segla v besedo »Kar vi se mu zahvalite!« >Ne bodi no otročja saj si že šestnajsto leto dopolnila:« »Čeprav bi dopolnila trideseto leto, bi s tem '"lovekom ne upala govoriti — prego-sposkt je . . € »Malo prej si pa pravila, kako ti je sim-pat čen.« »Saj še trdim! Na moč je vljuden in prijaznega pogleda toda ne upam si stopiti predenj.« »Tebi se menda malo blede Kar pri bolem dnevu ter bo pogoltnil kakor volk.« »Rečem vam. da se kar bojim, da bi morala govoriti z njim, ker nisem vajena tujcev.< »Ako je pa tako. bova pa enostavno molčali, saj on ne ve, da nama je znano, kdo te je obdar4!.« k % »Tako je prav mclčivaT< se je razveselila Klara in šla past kozo. 11 Košir je imel jako lepo urejen cvetlčni vrt. Sam je e^il vrtnice In jih križal zdaj s to, zdaj z drugo vrsto Vaščani so se mu ». Lili. posebno krčmar je občudoval njegovo spretnost Nekega dne je prišel župn k k njemu na vrt in mu dejal. da bo šel v Ljubljano j Vprašal ga je. če kaj potrebuje, da bi mu on spotoma pripeljal. »Ne vem, da bi česa potreboval,« je odvrnil. Nato mu je župnik dejal, da bo obiskal tudi Rutarja v zaporu. Košir se je za nip zamislil. »Prav. gospod žttnnfk le oH5*:te ga. saj je zapuščen. Sporoč'te mu moj pozdrav!« Segel je v žep in izrodil župniku večjo vsoto denarja za Rutarja. »Tudi to mu izročite — poboljšal se bo!« je veselo dodal. župnik ga |e debelo pogledal in ves presenečen vprašal: »Kaj, vi mu odpuščate? In kakor vidim rrav iz srca . . . « »Da odpuščam mu — mlad je še. mlad. postal bo mož.« je resno odvrnil Košir n Lij aval vrtnico. »Ce Rutar ne bo prijateli temu dobrosrčnemu človeku, ko se bo vrnil domov, pa t:či v njem sam vrag!« si je mislil župnik in občudoval Koširja »Krčmar ne pretirava — res mu nJ enakega v moji župniji,-51 je mislil. »Da bi še v cerkev hodil, pa bi bil popolni mož — dolgo je že med nami, a še ni stopil pred Gospodovo mizo.« si je govoril in skleni, da bo takoj govoril z njim o tej zadevi Stopil je bliže in dejal: »Gospod Košir, pravi mož ste. ravnate so po svetem pismu' Toda. eno samo napako imate! V rerkev ne hodite . . . « »Gospod župnik.« mu je segel v besedo, »po pravici vam povem, da sem cela tri leta študiral sveto p'smo in znam domala vse evangelije na pamet. Poleg tega sem se nekako odvadil. .. « »Slab kristian ste. ker si niste zapomnili, kar ste čitali v svetem pismu — vi ste oolj zgodovinar kot kristjan!« Košir je znrgnil z rumeni in dejal: »Res me sanhaaa vse, prav vse, gospod župnik.« SchriftieitCT Trejoje: Kudolf Orim. ~ Fttr »Nartwtoa cinkarna .V G.« ate Oruck*teUe Za »Narodno tiskarno d. d-« kot Uska run rja: FYan Jeran. — FTir don I n^oratenfcei-! verantvvortlich - Za iraeratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič. želi vsem svojim cen], odjemalcem SREČNO sasnansean NOVO LETO 19 4 5