Iz pod Grintovca. Tvoje vabilo, ljubi ,,Tovarš", da bi se vsi kranjski učitelji združili in pristopill v novo učiteljsko društvo na Kranjskem, ine je zelo, bi rekel, do sol/. ganilo. Kdo kje potrcbnje več podpore in spodbude, kakor ravno Ijudski učitelj ? in kje bi je dobival, če ne iz svojega tabora ? Vse na svetu je (ako vstvarjeno, da si mora samo pomagati, če hoče shajati in napredovati; vsem kliče pregovor: ,,Pomagaj si sam, ia Bog ti bo pomagal!" Mi učitelji to resnico davno davno skušamo, in kdo bi bil li tako aboten, da bi p e č e n i h tic pričakoval od drugod, kakor sam od svojega trnda in prizadevanja! Bratje, sedaj je čas, da tudi mi na Kranjskem vstanemo iss terdega spanja, da ne hodimo posamni — temuč v družbi, v pravi biatovski zlogi, iz ktere nam bli.šči boljša prihodnost. Naše učiteljsko društvo mora biti pravo krepko zavetje v vseh našili okoliščinah. Kedar bode komu treba tolažbe, dobiti je more v drustvu, — kedar bode kdo iskal pomoči, prihiteti mu niore društvo na pomoč, — kedar bode kdo potreboval dobrega sveta, dati mn ga more društvo, z eno besedo: učiteljsko društvo mora biti vsakcrau učitelju vse. Kedar pridem v Ljubljano, bodcm naj pred prašal po liiirni sobi učiteljskega drustva, in tam upara dobiti vsaj kterega svojega brata , ki mi bode vedel o tem drustvu veliko veselega povedati. Z Bogom, Ijubi ^Tovarš". Bog ti daj srečo in pogum! Iz Gorenskega. So gospodje, ki mislijo, da učitelj povzdigo sadjereje ne more drugače pospeševati, kakor, če ima sam manjši ali večji sadjerejni vert. Tim v dokaz, da to ni res, in sodelalcem v spodbudo, da se v sadjereji veliko lahko zgodi, akoravuo kdo nima ne velike, ne majhne sadjerejne šole, povem to le: Pred dvema leti je bilo, ko na Gorenskem nekemu možu rečem : Vi iraate velik zelnik, zelje je pa silno dober kup (100 glav je I gold. 30 kr. veljalo). Pustite svojemu sinu, da na koncu zclnika stirjaški seženj z jabelčnimi peškami obseje, kako, mu rad pokažem. Mož je bil zadovoljen. S sinora posejeva nekaj pešek. V šolskili jesenskih praznikih predlanskega leta sem imcl priložuost, imcnovano gredico ogledati, drevesca so bila 3' do 5' visoka, lepo opleta in silno lepa; fantu pokažera, kako naj spomladi te divjake požlahtni. Okoli sv. Jurja letoa dobim pismice od imenovanega mladenča, da je vse divjake 3" do 5" od tal pocepil. 0 letošnjih jesenskih sol.skih prazuikih pridem zopet v ta kraj; perva pot mi je do požlahtnjenih jabelk. Kako se začudim, ko vidim okoli pedeset cepljenih drevesec, naj več po 4' do 5' visokih, čverstih in ravuih kot sveča. Mož in njegov ein se čudita, da so spomladi pocepljena drevesca tako zala zraatla in se tako zelo zdcbelila; meni sta se pa tudi /.ahvaljcvala, da sem ju podučil, da bota s tako majhnim trudom in brez izdajanja denarja prišla k lepim drevescem. Cez dve leli bodo že dobra, da se na stanovitne kraje presadijo. Letos sta še dva druga dcčka iz te vasi ravno tako peške nasejala, ker si po tej poli hočcta drevesec rcdili; tako bode rastlo veliko iz majhnega. Dragi sodelalci, kteri nimate sami vertov, naj vsak še letos saj po tej poli poskerbi in za sadjerejo kaj stori; v malo letih bode naša dumovina lep eadni vert. Iz Predoselj nad Kranjem. Novo leto imamo. wz Bogom za- čni vsako delo, da bo dober tek imelo" tako beremo v našem šol.skem Ijerilu. Tudi ti, ,,Tovaiš", začenjaš danes svoj deveti tcčaj in vem, da ti je o novem letu tudi ta ponicnljivi prcgovor pred očnri. Bog teohrani še mnogo let v prid nam slovenskim učiteljem in na blagor domačega šolstva! Upamo, da boš nam tudi za naprej zvest tovarš v vseh zadevah in primerljejih našega težavnega stana. V svojem povabila v zadnjem listu preteč. 1. si prav rekel, ko si djal: Ce s m o učitelji kedaj potrebovali svojega lista, ga potrebujemo gotovo sedaj, ko se nam začenja nova dolia". Bog daj, da bi se tvoje pravično voščilo — da o novem letu ne lode nikjer slovenskega učitelja, ki bi ne imel svojcga wTovarša" — prav do pičici uresničiln, kajli le tako, če se boinu učitelji eden /. drug-im in vsi z vsciui dobro porazuniljcvali, bomo učakali boljših časov, kakoiMiiih si sami za se in za šolstvo voščimo. Zalostno je, da se sedaj nistno vsi slovenski učitelji toliko napredovali, da bi spoznali, kako treba nam je edi n os ti in zloge, ktero pa si ravno slvarimo s Hvojim šolskim časopmom. Naprej, dragi bratje! hitimo za umiko, da nas omika ne prehiti in za seboj ne pusti! IzTernovega naNotranjskem. Jako važen je /.a nas ijudske uči- telje, iu verlo lepša lisfe ;,Tovarševe", spis z naslovom: ,,Zemljepisje v Ijudeki šoli". Prav bi bilo, da bi se ta spretni spis, cnako g. Zivkovtomu sestavku: ,,Človek in narava* še pnsebej ti.skal. Tako bi ga dobila v roke tudi na.ša mladost To pa bi bilo gotovo veliko vredno! — Pražam pa dalje: ali bi ne bil to velik napredek, ako bi dobili v naše Ijudske šole knjižico ,,Z e m Ij e pisj e?" Ker imamo g. Kozlerjev wzcmljevid" slovenskih dežel, bi potem mladino prav lahko učili v zemljepisju, kajti imeriovana knjižica bi obdelovala ravno tc dežele, ki je ima zeinljcvid. Torej misliin, da bi nikakor ne bilo napačuo, ako bi se spolnila moja, in gotovo vsacega druzega slovenskega učitelja želja, da se spis v ,,Tovaršu" wZemlj epi sj e v Ijudski š o 1 i" še posebej da, natisniti! ') Po pravici ti povem, Ijubi ,,Tovarš", da te vselej težko pričakujem 3. in 16. dan v mesecu,ker (e te dni navadno dobivam. Ne vem, da si se mi tako prikupil. Cudrio je, res prečudno je, da ti nekteri učitelji še vedno herbet obračajo, ter ti zapirajo vrata. 2) Iz Notranjskega. (Xapredovanjska kmetijska šola.) Po spodnjem Avslrijanskein in tudi nekoliko drugod snajejo tako imcnovane ') To bomo poskerbeli.Vredn. 2) MPrazni klasi nosijo glave visoko".Vredn. ,,napredovanjake kmetijske šole", kcr sl. minisleratvo kmetijstva v avoji spomenici želi, da bi se v vsi Avstriji vpeljale (ake šole, za ktere naj bi res vsakteri učitelj si prizadeval, da jih osnuje, ker te so potrebne, če hočemo na boljše priti. V tej šoli naj bi se vai v kmetijstvo npadajoči nauki po okoliščinah kraja podučevali. Tukaj naj bi ae podučevalo v sadjereji, murvoreji, v svilstvu, vinstvu, živinoreji, čebelarstvu, poljedeljntvu, gozdnaratvu in sploh v kmetijski kemiji. Mislim, da na Kranjskem naj bolj kaže, da bi se take šole imele ob nedeljah in praznikih popoldne po božji službi. Tudi se bodo kraji dobili, da se bodo v zimskih večerih lahko vstanovile. Na Kranjskem naj sedanji dečki nedeljske šole in tudi drugi aturej.ši ukaželjni hodijo v take šole. Da bo pa učitclj mogel iii podučevati, mora mnoge slovennke in nemške kmetijske knjige brati.3) Vodilo učiteljev za te predmete na Slovenakem naj bi bilo: ^Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole na krnetih, 3. del," ker v tej knjigi, ki jo je al. minislerstvo priporočevalo za nedeljske šole, se popisujejo imenovani predmeti razun kmetijske kemije. S temi bukvami, če jih učitelj zna rabiti, se bo veliko veliko storilo za našega, se premalo podučenega krncta. Za poduk v kmetijski kcmiji naj ai vsak učitelj preakerbi Vertovčevo ,,kmetijsko ketnijo*, 4) ker ta knjiga obaega v.se od kemije, kar sino se na Dunaju po 2 uri na dan od njc učili. Ker je pri takih učbah ka/.alni poduk naj bolj tehten in zdaten, ai bo inoral učitelj po moči tudi te pripotnočke poskeibeti. Sadjerejno šolo bo učitelj aam napravil. Cebelarstvo se z majlinimi stroški pričtie, ali pa ee kak čebelar v vasi dobi, da rad avoje čebele ukaželjni mladini razkazuje. V drugih prcdmetih se bo tudi manj ali več v kazalncm poduku storilo intako se bodo ti nauki pospesevali; zatorej, aobratje! podučujmo na podlagi imenovanih knjig, in prepričali se boino, da nam bo domovina v malo letih za to hvaležna, na drugi atrani boino pa kazali, da blage namenc sl. ministcrstva razumemo in z združcnimi močmi pospešujemo blagor Avstrije. — Gospod Milivoj ia pod Triglava se jezi, da mu od onih učiteijev, ki so letos pretečene jesenske praznike bili na Dunaju, nobeden kaj o tem ne spisuje. Jaz mislim, da je komaj kteri iz med 300 na Dunajn bivših učitcljev bolj popolnoma popisal, kaj, kako, koliko in a kterimi pripornočki smo se nčili, kakor ravno ,,nnih eden* namreč g. J. Tomšič v ,,lVovicah". Tudi iiieiiiin, da so ^Novicc" čaaopis, iz kterega je svet zvedel, da nismo hodili po svetu za ,,nebodigalreba*. Ker nam je g. T o m a i č že na Duiiaju rekel, da bo on v ,,Novice" vae napisal, kako in kaj se je tam godilo, smo pa drug-i molčali. Dr. Costa je tudi une dni sam poročal, koga in kako so na Danaju v gospodarskem kongresu govorili in sklepali, pa mi.slim, da nihče ne tirja ravno o tej reči tudi od g. Zevnika kak npis. Zakaj je pa g. Tomšič v ^Novice" pisal nameato v ,,Tovarša", naj ga pa g. Milivoj samega vpraša. Da bi se ravno tista reč v 33 Silno koristne knjige o kmetijstvu, ktere smo na Dunaju od sl. ministcrstva ilobili, (udi radi posoilujemo, svojim bližnjim sosedom, da jih prcberejo. Pis. 43 V sercu me je bolelo, ko sem slišal od več slovenskih učiteljev, da imenovanih dveh knjig ne poznajo. Pis. BNovicah" in MTovarsu" obdelovala, se mi ne zdi sposobno, ker vsak doinoljubni slovenski učitelj prebira ,,Tovarsa" in ,,lVovice". Pisavec teh verstic je sicer tudi v eni in drugi reči, ktero je na Dunaju videl in zvede), menil pisati, pa misli, da sc ne spodobi, ker, kar je g. T o m š i č prav dubro pricel, bo gotovo ravno tako dobro tudi doveršil, iu kar eden dobro naredi, tam ni treba dveh ali več pomagačev. Iz Ljllbljane. Kakor druga leta, tako so tudi letos imeli otročiči Ijubljanskega mesta in ž njinii tudi njih dobrotniki in dobrotnice v nedeljo pred božičem, veseli bo/ieni kres v Ijubljanski čitalnici; razloček jc bil le ta, da število obdarovancev se nobeno leto ni bilo toliko, kakor lelos: 104, — 59 dečkov in 45 deklic — oblečeni od nog do glave; to ni kar si bodi, pa se je vendar letos zgodilo. Tii se vidi, kaj stori vse združcna moč in ncvtrudljiva pridnost. Sej pri gospodu dr. Orlu domače gospe in druge 6 tednov niso druzega delale, nego otrokom obleko pripravljale in šivale. To početje se je nekako v našem mestu udomačilo, in Ijudje brez razločka v jezicih obilno dunašaju svoja darila, ker le tako je mogoče izpeljati delo, ki višej slane od 900 gl. Oinenjeno nedeljo o pol enajslili se zberu dečki iz raznih šol v mestni soli pri sv. Jakopu iu gredo do čilalnice, kjer se jiin deklice iz nunske sole pridružijo. Marsikteremu otroku ee je vidclo na opravi, kako zelo je potrebeu obleke, in vsacega človekoljuba je moglo v serce ganiti, videti, koliko oblcke so pridne gospe in gospodičine v tein kratkem času naredile. V čitalnici se je zbralo k tej svečanosli prav obilo odličnih guspodov in gospa, med njimi tudi gospod stolni dekan dr. Pogačar, in visokorodna gospa pl. K o n ra d - E i b e s f e 1 dova. Gospod dr. Orel, začetnik in duša vsega tega početja, je povdarjal v svojem nagovoru, da se je to početje v Ljubljani nekako udomačilo, in drevo pred 4 leti vsajeno je posebno Ietos obilen sad obrodilo, ter pristavi na koncu svojega govora, da to početjene sme v Ljubljani nikdar prenehati, kar mu golovo vsi iz serca priierjujeino. Čitalničini pevci eno zapoju in potem dobe iz rok plcmenite gospč Konrad Eibesfeldove deklice svoja darila ; gospod stolni dekan pa dele dečkom njih odmerjeno obleko. Otroci ee napravijo v novo pražnjo obleko, ktera se jim je kaj lepo podajala, ker g. mojster Maršalek zna to prav lepo vrediti. Otroci sami iie vedo, pri čem da so, ko pridejo z novo obleko v dvorano. Tukej so prav lepo in kerščansko otrokom in vsem nazočim govorili gospod dekan, ter nas spoininjali revščine , v kleri je sin božji na svet prieel; primerno so povzcligovali kerščansko Ijubezen in usmiljenje do ubogih ter omenili tudi ranjkega g. prošta Antoria Kosa, ki so lani otrokom darove dclili, pa jih tudi vsvoji oporoki niso pozabili, in so otroke oponiiiijali k rcdncmu šolskenui obiskovanju, k lepema življenju iu k hvaležnosti do dobrofnikov, kteri so jim letos zopet tako vesele bo/.ične praznike napravili; poslednjič se pa zahvaljujejo v inienu otrok vsem dobrotnikom in dobrotnicam. — Na inizah je pa šc nekaj bilo za otroke pripravljenega — pogača, ktero so naši peki za ,,Bog plačaj* spekli, in jabelka. Obdarovani otroci se vesclo razidejo; tudi mi nazoči smo se z otroci vred veselili, in Boga hvalili, da je na- klonil serca dobrih Ijudi, ki pripomorejo, da uboge sirote morejo v zimskem času v šolo hodili. Radostnega serca kličemo: Bog poverni vsem dobrotnikom in dobrotnicam v našem mestu stoterno, kar so tukaj ubogim otrokom storili! Bog obadi v svoji tnilosti tudi v prihodnje naši šolnki miadogti blagih dobrotnikov ! — ,,J e z i č n i k ,'•' ali pomenki o slovenskem pisanji, ki ga je snoval doslej pet let učeni g. prof. J. M a r n , in je v začetku preteklega leta hotel že omolkniti, se nani je vendar še ohranil. Kakor je bravcein ,,Učit. Tovarša" znano, je »premeiiil nekoliko evojo podnbo, in v dobri, inimo prejšnje še bolj doverseni obliki razkazuje tesno zvezo med staro in novo slovenšcino, ter uči, kako naj se 110voslov. jezik innoži in olikuje po starem. Razgovori se veršijo po Fr. Miklosičevem velikem staroslovenskem slovarju I. 1862. - 1865., in za stsl. glasove, za ktere v novoslovensčini nimamo lastnih čerk, se rabijo posebna znamnja tudi po Miklosičevi velevi, da se na pr. § naj bere kakor e n, q, kakor o n, l na kratko kakor v besedi s i t, u kakor v besedi k e s , e kakor naše e v besedah v e 8 t, 1 e p , y skoro (ako kakor nemški ii ali česki y (Prim. ,,Uč. Tov." 1868. 1. 2. slr. 21). Dosedanji razgovori segajo do čerke L, in se dobivajo v nekaj rnalo iztisih tudi posebej pri bakvarju g. Gerberju. Obširniše razjasnjenje teh pomenkov «e bode dalo na koncu. Želeti je, da bi ijubitelji slovenskega jezikoslovja pospeševali to počelje, ktero mnogo koristili utegne zlasti šolski inladini, pa tudi starejim Slovencem, da bolje uinevajo sedanje na podlagi nekdanje slovenščine olikano pisanje. — Artistično-Iitografični inštitut gosp. Ant. Hartinger-ja na Dunajn je po nasvetu naše kmetijske družbe gosp. Janezu Zalokarju, dobroznanemu pisatelju kmedjskih knjig, izročil prestavo neinškili razjasnil v Hlovcnski jezik lepe knjige, ki v podobah predstavlja kmelijsko-gozdarsko gospodarstvo. To delo, za solo in domač poduk pripravno, bode kmalu dodelano, in kakor gosp. Hartinger piše odboru kmetijske družbe, je presvitli cesar iz lastne blagajnice podariti blagovolil velik znezek, da se šolarn vseh dežel iz tega denarja brez plačila pošiljajo (e podobe. — (Zahvala.") V dol/.noHt si siejeni, da se javno zahvaljujem vsem blagim dobrotnikom in dobrolnicam za njih bogale milodare in nevtrudljivo marljivost, po kleri so pripomogli, da je bilo letos obdarovanih 32 otrok naše šole, bivajočih v Št. Jakobski in trnovski fari. Spolnovaje to svojo dolžnosl tudi v prihodnje priporočam našo ubogo mladino blagosrčnim dobrotnikom in dobrotnicam v našem mestu. J a n e z R o z m a n, zač. ravnatelj mestne glavne šole pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Dunajski časopisi pišejo sedaj miiogo o postavi šolskega uadzora, in pravijo, da «e je bali, da vlada ne bode poterdila vsega, ker so zahtevali nekteri deželni zbori. Tako je, n. pr. (iroljski dežclni zbor marsikaj sklenil, kar se nikakor ne vjema s postavo 25. maja preleč. I. Tudi kinnjnki deželni zbor je s (iroljskim, akoravno ne po vscm, vendar zelii na enaki poti, da se nainreč cerkvi dovoljuje več, kakor kaže poetava 25. maja preteč. I. V drugih krajih pa so deželni zbori na nasprotni sfrani od vladinega prcdloga tudi predalee zašli, da bi se jim moglo ugajati. Kaj bo o vsem tem vlada ukrenila, bodemo kmalu izvedeli. — G. J o ž. V o g r i č ii , prejsnjemu vodju c. k. nonnaike v Gorici, je presvitli cesar pndelil zlali zaslu/.eni križec s krono. — Prišle so še pred prazniki na svetlo iia/.nanjene ,,C c rk v e n e p e s m i," ki jih je za petje postavil F r. G e r b e c , in obsegajo (e le pesmi z lepimi cerkvenimi napevi: ,^S v e t i v e č e r" (,,Poglejte čudo se godi," Bl. Potočnikove bes.), ,,S v e t i v e č e r" (,,Zveličar preljubi je prišel na svet," A. Praprotnikove bes.), ,,M o1 i t e v" (Iz globine," A. Praprotnikove bes.), ,,Pred sv. obhajilom" (9K febi, k tebi", Radoslavove bes.), ,,Po sv. obhajilu" (,,Serce v v niilih čutih," T. Znpanove bes.), ,,Jezus moje želje" (,,Kje je Jezus", A. Namretove bes.), ,,Hrepenenje po Jezusu" (,,Prijatelji, povejle mi", J. Virkove bes.), nJezii8 sladko irae" („0 Jezua presladko ime", J. Bilčeve bes.) Priporočamo (e pesmi vsem pevcem in orglavcem, ki Ijubijo lepo cerkveno petje. Pri g. skladatelju ta zvezek velja 50 kr. — pri bukvarjih pa bode drajši. — Slavno c. k. ministerstvo za poduk je tukajšnji privatni glavni šoli gosp. Alojzija Waldherr-ja podelilo javno pravico.