DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Polt. Cek. rae. St. 8-1 Bi 27
Leto I. - Štev. 31
Gorica - Trst, 21. novembra 1947
Izhaja vsak petek
Slov. učiteljišče t Trstu
Zadnjič smo poročali, da je Slov. dem. zveza za Svo* bodno tržaško ozemlje po* sredovala pri merodajnih činiteljih v Trstu glede ure* ditve slovenskega šolstva in predlagala ustanovitev slovenskega učiteljišča. Da* nes že lahko z veseljem po; ročamo, da so ti koraki rodili uspeh.
G. brigadni general ame= riške vojske in višji častnik za civilne zadeve Ridgelv Gaither je izdal ukaz št. 18, v katerem so zbrana vsa do sedaj raztresena določi* la, ki se tičejo slov. šolstva na STO. Ta ukaz vsebuje vse dosedanje odredbe g le: de našega šolstva, jih točno opredeluje in jih izpolnjuje z odločbo, da se v Trstu ustanovi slovensko učite* Ijišče. Ta ukaz se nam zdi tako pomemben in tolike zgodovinske važnosti za tr* žaške Slovence, da v na* slednjem priobčujemo nje* gove bistvene člene.
V kratki utemeljitvi svo? jega odloka pravi g. gene* ral Gaither :
»Ker sodim, da je prh merno in potrebno ustanot viti nove šole in prilagoditi sedanjim razmeram različ* na navodila, ki so bila od časa do časa izdana v soh skih zadevah v tisti coni Svobodnega tržaškega o* zemlja, ki jo imajo zasede* no britsko — ameriške sile, ukazujem:
člen /.: ustanovitev sloveni skih osnovnih šol; člen II.: ustanovitev sloven* skih strokovnih šol in tečajev; v Trstu se usta* novi strokovna šola trgov* skega in strokovna šola industrijskega značaja, v Nabrežini dvoletni stro' kovni tečaj za industrijo, rta Katinari dvoletni tečaj za trgovino;
člen III.: ustanovijo se niž* ja srednja šola, realna gimnazija in trgovska akademija v Trstu; člen IV.: ustanovi se učite* Ijišče s slovenskim učnim jezikom v T rstu; ustroj tega slovenskega učitelju šča je enak ustroju onega z italijanskim učnim jezu kom; osnovno število razs redov učiteljišča znaša 4 razrede; vodilno, učno in upravno osebje se name' šča v skladu z navodili, ki jih izda Zavezniška voja* ška uprava; vsa izpričevat la, potrdila in druge urad* ne listine, ki jih izda to slovensko učiteljišče, so enakovredne podobnim izpričevalom, potrdilom in uradnim listinam, ki jih izdajajo drugi istovrstni zavodi.
S tem odlokom, ki v bu stvu zajema vse slovenske šolske zahteve, je zakonito rešeno naše šolsko vprašat nje na STO. Posamezni čl e: ni, ki smo jih samo kratko navedli, določajo osnovno število razredov, ki naj jih imajo posamezne šole s pripombo, da se v slučaju potrebe to število lahko pomnoži. Z vsem tem je naše ljudsko šolsko, stro* kovno in srednješolsko vprašanje na tržaškem o* zemlju povoljno urejeno. Upamo, da se bo tudi na tržaški univerzi dalo ustva* riti položaj,ki bo zadovoljil slovensko akademsko mla*
Slov. dem. zueza za naše šole, za držaoljanstoo in za begunce
Zastopniki Slovenske demokrat* ske zveze, se neprenehoma zavze* majo za vsa vprašanja, ki se tičejo Slovencev v Italiji. Že od meseca septembra intervenirajo pri obla« stih za naše šolstvo, za priznanje italijanskega državljanstva tistim, ki bi ga bili v srriislu mirovne po* godbe izgubili, in tistim, ki bi ga radi zopet pridobili, ker so ga svoj čas zaradi bega pred fašdz* mom izgubili ter zlasti za begunce iz Primorske.
Za naše šolstvo
V zadevi šolstva so naši odpo* slanci zahtevali, kakor smo že po* ročali, naj se ustanovijo nove šole na Jazbinah pod Cerovem v Brdih in na Plešivem pod Medano, in naj se zopet odpre nekdaj že obstoječa slovenska šola v Ločni* ku pri Gorici.
To zahtevo so naši odposlanci predložili tudi v spomenici, ki so jo izročili v Rimu ministrskemu predsedniku De Gasperiju in pro* svetnemu ministru, in se v zadevi osebno razgovarjaii z glavnim rav* nateljem Ferrettijem in inšpektor* jem Salvinijem, ki sta oba vzela zadevo v resno preučitev. Za se* daj vemo, da je šola pod Cerovem ustanovljena in učitelji že name* ščeni in da je obnovitev slovenske osnovne šole v Ločniku vprašanje morda le nekaj dni. Za šolo pod Medano pa je menda rešitev težka zaradi pomanjkanja primernega prostora. Na vsak način je zelo težko, da bi učenci zahajali v šole v Krmin, štiri do pet kilometrov daleč, v hudem zimskem mrazu. Če se bodo tudi naši prizadeti ljudje sami postavili, bo zadeva prav lahko ugodno rešena.
Poleg tega so se naši zastopniki zavzeli tudi za slovenske srednje šole v Gorici, ker se italijanski šovinizem preveč zaganja proti njim. V posebni vlogi na prosvet* no ministrstvo so prikazali neute* meljenost takega zaganjanja, ker število dijakov, ki so morda pri* šli ob italijansko državljanstvo po določilih mirovne pogodbe, ni ta* ko veliko, da bi odločalo za ob* stoj slovenskih šol. Ti dijaki so slovenske srednje šole že obisko* vali v prejšnjih letih in jih imajo pravico tudi končati. Zadeva dr* žavljanstva ni še urejena in zakon ne prepoveduje tujcem obiskovati v Italiji obtoječih srednjih šol. — Vseh ostalih dijakov tujega držav*
Listnica ureiništva
Z ozirom na poročilo: „Dr. Krek v Ameriki", objavljeno v zadnji številki „ Demokracije", izjavljamo, da smo poročilo posneli po „ Ameriški Domovini" v informacijo na-nih bralcev in da ni dr. Krek v nikaki zvezi z „ Demokracijo
ljanstva t. j. jugoslov. in tržaškega, skega državljanstva reši nujno in jo pa komaj sedemnajst odnosno ugodno za vse begunce iz Primorja šest. Za približno tristoštirideset; t.j. iz Julijske krajine s tem, da se dijakov slovenskih srednjih šol je j jim ga potrdi, kakor da bi ga ne to zelo nizko število.	bili nikoli izgubili, ali pa da se izda
dino in bo tržaška »Alma mater« sprejela slovenske visokošolce kot enakovred* ne irt enakopravne ter v vseh pogledih pomagala, da bodo tržaški Slovenci vžgat j ali na njej svoj akademski narašča j.
Iskreno smo hvaležni g. generalu Gaitherju, da je uredil in uzakonil naše šol* ske zadeve. Naša zahvala gre pa tudi vsem drugim njegovim sodelavcem, ki so pripomogli, da se je to kočt Ijivo, za nas življenjsko vprašanje srečno rešilo.
Nadalje se je SDZ zanimala tu* di za vprašanje nastavitve profe* sorjev, katerim oblastva nočejo izdati državljanskega lista in zato niso še bili nameščeni. Upati je, da ne bodo naše srednje šole osta* le brez profesorjev samo zaradi njihovega državljanstva, ker bi v takem slučaju res Slovenci lahko trdili, da gre za namerno prezira* nje pravega položaja. Kar velja za državljanstvo nekaterih dijakov, velja tudi za državljanstvo pro* fesorjev, to je, da se ne more še trditi, da so italijansko državljan* stvo izgubili. Sicer pa niti Nemci niti anglo*ameriški zavezniki niso bili ozkosrčni v tem pogledu. Bi* stveno jim je bilo, da se v šolah pouk vrši, ne pa državljanstvo profesorjev. Vse je le začasnega značaja in upravičeno upamo, da bo zadeva državljanstva ugodno rešena. Poudariti pa moramo, da je fašizem kriv, če nimamo Slo* venci v Gorici rednega profesor* skega zbora. Vzel nam je šole, profesorji so se razkropili, vzgoja naraščaja je bila pa ovirana. Naj bi demokratična Italija vsaj neko* liko popravila krivice, ki nam jih je zadal fašizem.
Državljanstvo
V zadevi državljanstva smo že večkrat povedali, da sc SDZ resno zanima za stvar. Poleg številnih ustnih zahtev v tem oziru so se naši odposlanci dotaknili vpraša* nja tudi v spomenici, ki so jo predložili v Rimu, kjer so nato imeli važne razgovore v uradih notranjega ministrstva. V začetku tega meseca so poslali še posebno pismo ministrskemu predsedniku De Gasperiju in notranjemu mini* stru Scclbi. Vselej je SDZ pouda* rila potrebo, da se zadeva italijan*
novi zakon za zopetno polnomočno pridobitev z vsemi posledicami glede ohranitve premoženjskih in drugih pravic.
Do sedaj nimamo še nobenih točnih odgovorov, vendar čujemo iz rafenih uradov glasove, po ka* terih lahko sodimo, da se v Rimu v tej zadevi nekaj pripravlja, in da se bajo vršijo tozadevna poga* janja med Italijo in Jugoslavijo.
Vprašanje beguncev
Za begunce se SDZ poteguje ves čas, odkar je vprašanje po* stalo pereče, tako v času Zavezni* ške vojaške uprave kakor po zopet* nem nastopu italijanskih oblasti. Zahtevala je, naj se begunci vpi* šejo v seznam občinskih prebival* cev tam, kjer so se sami naselili in naj se jim izdajo živilske karte. Naši odposlanci so za to zainte* resirali državnega podtajnika M a* razzo vpričo goriškega prefekta, ministrskega predsednika De Ga* sperija, in nato še enkrat goriške* ga prefekta. Ker pa se zadeva re* šitve tega vprašanja zavlačuje in tudi razni naši nastopi pri občin* skih uradih niso imeli zadovolji* vega uspeha, so zastopniki SDZ poslali prejšnji teden nujno vlogo ministrstvu za notranje zadeve in goriškemu in videmskemu pre*
,	* . .zagovarjati radi umora ne.
tc-km. Prikazali SO v Vtog. restir	-
položaj naših beguncev spričo zi= me, ki je že tu, in prosili za ugod* no rešitev zadeve kakor jim je že sam državni podtajnik Marazza obljubil meseca septembra v Go* rici. Upamo na ugoden odmev na* šega prizadevanja. Beguncem pa priporočamo, naj si izvolijo tudi lasten odbor, ki naj se bavi z vse* mi vprašanji, ki se jih tičejo, da ne bodo hodili posamič po uradih.
JEZIKOVNA AVTONOMIJA na Tirolskem in v dolini Aosta
Nemcem, Francozom in Ladincem so jezikovne*pravice že zajamčili
Člen 24. posebnega statuta za tirolsko deželo določa sledeče:
»Trem narodnostim (italijanski, nemški in landinski) se jamčijo prosta raba njihovega materinega jezika, šole v materinem jeziku, običaji in navade tako v javnem kakor v zasebnem življenju.
Uradi deželne vlade bodo v od* govorih rabili jezik tistega, ki se predstavi, če je Italijan ali Nemec in po možnosti tudi, če je Ladinec; ravno tako bodo ravnali tudi osta* li uradi, ki so v jezikovno mešanih ebčinah.«
Člen 67. posebnega statuta za dolino Aosta določa: »V deželi do* line ima francoski jezik značaj uradnega jezika kakor italijanšči* na. Javne listine sc lahko pišejo v enem ali drugem jeziku brez razli* ke, izv/emši sodnijske sodbe, ki morajo biti pisane v italijanščini.
Državni upravni uradi morajo v izvrševanju svojih dolžnosti in po* slov izbrati in poslati v deželo do* line Aosta najprej uradnike, ki so rojeni v tej deželi ali ki poznajo francoski jezik.«
Člen 68. tega statuta pravi: »V
»F ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus Ivati.
šolah vsakega reda in stopnje, ki so v tej deželi, se bo pouk vršil v francoščini in italijanščini z ena* kim številom ur. V občinah nem* škega jezika v dolini Gressoney se bo poučevala tudi nemščina.«
Slovencem pa jih {nočejo še priznati
To široko jezikovno avtonomijo, ki so jo dobili Nemci, Francozi in celo Ladinci pozdravljamo z vsem srcem. Obenem pa trpko občuti* mo krivico, ki nam jo dela Italija s tem, da nam oporeka pravico do slovenskih šol v Benečiji in v' Kanalski dolini. Ladincev ni men* da več kot deset tisoč, in Nemcev v dolini Gressoney je tudi zelo malo, pa so jim jezikovne pravice jasno zajamčene. Zakaj moramo biti mi Slovenci tako težko priza* deti in prikrajšani v pravicah, ki jih drugi prosto in javno uživajo? Še vedno upamo, da bo Italija pri* znala tudi nam vse pravice, ki nam pritičejo. Saj jih ne zahteva* mo za Slovane v Abrucih, v Kam* paniji jn v Apuliji, čeravno bi jih lahko zahtevali, spričo dejstva, da so jih Nemci v Gressonevu dobili. Toda za Slovence na Goriškem, v Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini jih pa ne bomo nehali zahte«
HEIMIRI v ITALIJI
Novi val nemirov v Ita* liji opravičujejo socialko* munisti kot posledico treh »zločinov« desničarjev :
1) umor tajnika C. d. L. (Delavske zbornice) v Si« čiliji,
2) umor delavca v Medi* gli.
3) atentat na rajonski se* dež KP v Milanu.
Bo zanivo malo globlje po* gledati v te zadeve in sku* šati dognati, če so ti vzroki res »causa causans« nemi* rov, ali so samo pretveza.
Minister notranjih zadev je pred ustavodajno skup* ščino izjavil, da umor taj* nika C.D.L. v Siciliji ni po* litične narave, ampak da je enostavno maščevanje temnih elementov podzem* nega sveta, sodrugov umor* jenega. V dokaz je prebral tajnikov kazenski list, ki je potrdil, da je bil omenjeni že večkrat kaznovan radi raznih prestopkov.
V Medigli so »napredni elementi« oblegali hišo ne* kega kvalunkvista z nepri* kritim namenom, da ga lin* čajo. Na smrt ga je namreč obsodila »ljudska pravica«. Kvalunkvist je z okna stre* Ijal na množico in pri tem ubil nekega delavca komu* nista. Sličen slučaj se je pripetil 1. 1921. sedanjemu poslancu ital. rep. stranke Lussu*ju. Sodnik, pred ka* terim se je mogel Lussu
iz skupine škvadristov, ki so oblegali njegovo hišo, ga je oprostil, ker je dejanje izvršil v sa moobrambi. »Progresivna justica« ljudske množice v Medigli je pa kvalunkvista enostavno linčala.
Na dan atentata na ra* jonski sedež KP v Milanu, je policija aretirala bivšega člana KPI, ki je priznal, da je izvršil atentat. Zanimivo je, da je bil terorist par dni prej še redni član KPI.
Ali so omjenjeni »zločini« samo pretveza za nemire v zagati, v kateri so se znašle KP v zapadni Evropi, naj sodi svet.
Kominform je nastal, po tehtnem preudarku, ko so v Moskvi uvideli, da iz tež* kega položaja, v katerem se nahajajo, ni mogoče naj* ti drugega izhoda. Šele ko so se vodeči komunisti pre* pričali, da ni mogoče več nikogar preslepiti, so se vr* nili k nasilni taktiki. Ni pa bilo predvideno v njiho* vem načrtu, da bi tako hi* tro in tako brezobzirno morali poseči po tej novi in nevarni taktiki. Po okto* bru 1917. je komuniste se* daj prvič prehitel razvoj dogodkov. Mislili so, da bo Evropa prestrašena, kloni* la pred novimi azijatskimi mogotci. Zgodilo se je pa ravno obratno: volitve v Italiji, Franciji,Angliji, Švi* ci, Avstriji. Belgiji dokazu* jejo, da Evropa ni klonila, temveč da je segla po pro*, tiukrepih. Strnila se je o* krog njenih antikomuni* stičnih strank in s temi stvorila valolomi proti ko* munizmu.
Ta skoro istočasni na* stop evropske demokracije proti prodirajočemu totali* tarizmu je zbegal voditelje internacionale.
Vsi njihovi poskusi stre* mijo za tem, da bi onerno*
Od srede
do srede.
>3. novembra i Ravnatelj ameriškega zunanjega političnega urada Loy Herderson je Izjavil, da je po mnenju Združenih držav varnost Grčije in držav Srednjega Vzhoda neobhodno potrebna za svetovni mir. — Madžarski protikomunistični voditelj Zoltan Pfelffer je ob prihodu v Ameriko izjavil, da je »demokracija na Madžarskem mrtva, toda pod pepelom klije opozicija". — John Griggs, ki je bil podpisan pod „senzacionalnim* člankom o sovjetski atomski bombi, je izjavil, da on članka ni napisal In da so njegovo ime izrabili, da bi dali vesti, ki jo je objavil kak komunist, večjo pozornost; Griggs je bil glavni napovedovalec .Glasa Amerike “ v angleščini od marca 1942 do preteklega aprila: tako se je bajka o sibirski .bombici" razblinila v nič. — Predsednik ameriške Delavske zveze William Green je javil, da je njegova organizacija začela z borbo proti boljševiški propagandi, ki skuša z vsemi sredstvi onemogočiti Marshallov načrt za pomoč Evropi. — V Varnostni svet so ns Izpraznjeno poljsko mesto izvolili Ukrajino. — Montgomery je odpotoval v Afriko, kjer bo pregledal čete in vojaške naprave ter bo razpravljal o vprašanju obrambe z vojaškimi voditelji Južne Afrike in drugih afriških držav. — Jugoslavija je zaprosila Združene države, naj bi deblokirale 51 milijonov dolarjev jugoslovanskega zlata v Združenih državah.
14. novembra 8 V Veliki Bri-taniji je odstopil britanski finančni minister Dalton; nadomestil ga je sir Stafford Cripps.
— Ameriški predstavnik je na zasedanju namestnikov zunanjih ministrov izjavil, da je jasno, da skušajo sovjeti preprečiti napore zahodnih sil, ki nameravajo dati prednost avstrijski mirovni pogodbi tn s tem nrpnr^iti pofotn prihodnjega zasedanja zunanjih ministrov. — Glavna skupščina' ZN je odobrila — kljub sovjetski opoziciji — ustanovitev posebne komisije za Korejo. — Ameriški zunanji minister je izjavil, d& bodo na zahtevo grške vlade povečali ameriško vojaško misijo v Grčiji za 90 častnikov in 80 mož.
— Italijanska vlada je ves dan razpravljala o ukrepih za zatrtje nemirov; notranji minister Scelba pa je izjavil, da položaj ni tako nevaren, kot bi ga nekateri krogi radi prikazali. — Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je imel dolg razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Marshaltom; med drugim sta razpravljala o možnosti, da bi Združene države dale Češkoslovaški 20 milijonov dolarjev posojila.
Francoski ministrski predsednik Ramadier razpravlja z voditelji glavnih francoskih političnih strank — razen komunistov — o možnosti za sestavo nove koalicijske sredinske vlade. — Glavna skupščina ZN je z 32 glasovi proti 17 odobrila načrt, da bo prihodnje zasedanje skupščine v Evropi. — Masarykove izjave, ki jih je dal tisku, kažejo po ameriškem mnenju, da je češkoslovaški zunanji minister sklenil zavzeti ob podpori češkoslovaških zmernih strank odločno stališče proti komunistični politiki.
16. novembra i Odbor ZN, ki sestavlja načrt za delitev Palestine, ni dosegel sporazuma glede datuma umika Britancev. — Bevin je imel v Bristolu govor, v katerem je Izrazil obžalovanje, ker se pariške konference o Marshallovem načrtu niso udeležile vse evropske države; dokler bom zunanji minister — je dejal Bevin — ne bom nikdar na strani tistih, ki žele obdržati svet v neredu. — Italijanska vlada je sklenila povišati policijske sile v vseh večjih mestih Italije in bo v primeru komunističnih nemirov zahtevala pomoč redne vojske, če bi bilo to potrebno. — Na poroko princese Elizabete je prispel v London tudi jugoslovanski kralj Peter s soprogo kraljico Aleksandro.
17. novembra i V J Londonu je odstopil voditelj romunske diplomatske misije Franasov, ki je član Tatarescove liberalne stranke; prav tako je odstopil član liberalne stranke romunski veleposlanik v Buenos Airesu. — Grški zunanji minister Tsaldaris. Jo objavil ustanovitev grško-
Od srede
do srede.
(Nadaljevanje s prve strani)
ameriškega glavnega stana za operacije proti gveriljcem. — V Parizu so za uovega župana izvolili brata generala De Gaulla-Pierra De Gaulla. — Predsednik Truman je v svojem govoru pred Kongresom zahteval597 milijonov dolarjev za nujno pomoč Evropi, in sicer 328 milijonov za Francijo, 127 milijonov za Italijo in 42 milijonov za Avstrijo. — Združene države in sovjetska zveza sta dosegli popolni sporazum glede razdelitve Palestine in glede u-stanovitve dveh neodvisnih držav — arabske In židovske — v oktobru 1948. — Sovjetski zastopnik višinski se je ponovno uprl vključitvi Italije, Irske, Portugalske, Transjordanije, Finske in Avstrije med ZN.
>8. novembra a Glavna skupščina ZN je odklonila ponovno potrditev lanskega sklepa proti Franc. Španiji. Brit. mandat nad Palestine bo prenehal 1. avgusta 1948. - Politični odbor ZN je razpravljal o spremembi listine Združenih narodov za ukinitev „veta“. — Marshall je imel na banketu trgovinske zbornice v Chicagu govor, v katerem je podrobno razložil ameriško-sovjet-ske odnošaje; obtožil je Sovjetsko zvezo, da skuša v neskončnost podaljšati sedanji le malo zadovoljiv položaj v Evropi in prav tako je zanikal obtožbe sovjetskih predstavnikov in komunistov, Češ, da v Združenih državah pripravljajo tretjo vojno; te vesti so popolnoma neresnične — je dejal Marshall — in tisti, ki jih razširjajo, se tega tudi točno zavedajo.
19. novembra a Francoski socialistični voditelj Leon Blum
te privolil, da bo skušal sestaviti •olj močno vlado, ki bo reševala nastalo krizo zaradi stavk. — Danes se je v Porurju končalo neposredno britansko nadzorstvo nad rudniki. — Ameriški senatni odbor za odnošaje s tujino je soglasno odobril zakonski osnutek za nujnostno pomoč Franciji, Italiji in Avstriji v znesku 597 milijonov dolarjev. — Politični in varnostmi odbor ZN sta odobrila ameriSki predlog, po katerem morata »mala skupščina" in varnostni odbor v enem letu preučiti način spremembe pravice _veta*. — Ramadierova vlada na Francoskem je odstopila.
Odpor proti komunizmu narašča
Politično razmere in vojaške operacije so begale ljudi vso dobo vojne in nič čudno ni, če so se v sili ljudje zatekali k tistemu po« Iitičnemu gibanju, kj je obljub* Ijalo deveto deželo. Zločinsko je bilo izrabljati to človekovo za* upljivost v strankarske namene, kot je to delala komunistična par* tija. Toda laž ima kratke noge in tudi komunistične prevare so ime* le svojo mejo. Tedaj se je komu* nizem poslužil drugega sredstva, r.amreč groženj. Poslužuje sc jih povsod, kjer misli, da pridrži spreobrnjence v svojih organizacij jah. Naj nam «a dokaz služi sa* mo izjava, ki jo je dal sekretar KP na kongresu SIAljVja v Trstu, ko je grozil tistim, ki bi se izne* verili komunistični diktaturi.
Komunizem v dem. državah
ve odklanjajo komunizem. Za od* ; govor si oglejmo skandinavske j države. Zakaj? Odgovor ni težak, j Zato ker so socialne razmere v
obzorjem, generala Marshalla, ki I ske, in še tistega dela Nemčije, j teh urejenih državah tako dobre.
Konferenca zunanji ministrov s Londona
tika.
Želje, preprečiti nasilja in vz* postaviti poštenje kot življenjsko potrebo, so se širile po Evropi.
Ko so v Angliji prišli na vlado laburisti, jih je komunistično vz* hodno časopisje pozdravilo z ve« likim zadovoljstvom. Mislili so, da je za komunizem bolje, če an* gleškega naroda no vodijo kon* servativci. Ni bilo treba dolgo čas kati, ko je iz vseh vzhodnih ča* sopisov kakor na povelje (in mi* slimo, da je bilo tako) siknil strup proti Attlejevi vladi. Za Združe* nimi državami je torej prišla An* glija, ki je vzhodu povedala, da j ne misli pomagati sovjetom pri | ustvarjanju temeljev za politično | nasilje.
| Kaj sedaj? Večjo važnost je pri* Moj namen je preučiti razvoj i čela sovjetska zveza polagati na komunizma v zares demokratičnih j Francijo in Italijo. Pa ne da bi državah, v tistih namreč, kjer j tema državama pomogala, kaj še! lahko človek svobodno izraža svo* Treba je bilo le pripravljati prt; je misli in se ne boji, da se mu j kucijo. S tem bi prišel Stalin do
je pokazal, da je nasproti nasilju j ki se prične ravno tam, kjer pre* potrebna trdna in odločna polis neha sovjetski vpliv; želela si je
Nemiri v Italiji
(Nadaljevanje s prve strani) gočili izvršitev Marshallo? vega načrta, dobro se zave* dajoč, da bi njim zadal ta plan smrtni udarec.
Ameriški kongres' raz? pravi j a te dni o pomoči Italiji, Franciji in Avstriji. In ravno Francija in Italija danes, Avstrija pa jutri, so bojna polja, ki jih je ko? minform izbral za odločil? no bitko proti Marshallo? vemu načrtu in proti a m e? riški pomoči sploh.
V Italiji je politična situ? acija taka, da so desničarji sicer močni, a popolnoma dezorganizirani in razbiti. Primanjkuje jim močna o? sebnost, ki bi igrala vlogo italijanskega De Gaulla. ISredina — to je »Democra? zia Cristiana« za enkrat vzorno kljubuje Togliatti? jevim in Nennijevim po? skusom v konstituanti. Ji bo pa uspelo to tudi na te? renu ?
Togliatti in Nenni hoče? ta za vsako ccno vstopiti v vlado pred splošnimi vo? Iitvami, ker hočeta imeti kontrolo nad celim voliv? nim aparatom. Parkrat sta poskusila to doseči s parla? mentarnimi sredstvi, a jim je spodletelo. Sedaj je To? gliatti javno napovedal borbo De Gasperiju na » neparlamentarnih tleh «. To pomeni revolucijo. Nič manj odločno pa mu ni od? govoril De Gasperi v Ne? aplju. Zato mislimo, da se danes nahajamo tik prsd zgodovinskimi dogodki. Komunisti bodo skušali do* seči s silo, kar jim je spod? letelo z demokratskimi raz? govori. Ali je italijanski narod sedaj prikladen za nov eksperiment ene tota? litarne stranke? Ni li to tvegan poskus nad naro? dom, ki je komaj prestal nesrečo načelno slične dik? tature ?
bo zaradi tega kaj pripetilo.
Ko so zavezniki zrušili zadnji odpor, ki so ga nudili Nemci, je kazalo, da je Stalinu uspelo pos tegniti svet močno na levo, če že ne prav pod svoj vpliv.
Tisti, ki so poznali komunizem in njihove voditelje, rso se čudili angleškim in ameriškim državni? kom, da so ubirali politiko popus ščanja do sovjetske zveze. Morda bomo kdaj izvedeli, da so zahod* dne velesile vedele, kam Stalin sili v svojih imperialističnih tež* njah. Mnenja pa smo, da mora biti popuščanje dobro omejeno, ko ni pričakovati, da bi nasprotnik od= stopil le za malenkost od svojega programa, ki se glasi svetovna revoluci ja«.
Komunistična nemorala
Komunistična partija uči pravo nemoralo: obljubuje vse, če misli priti s tem iV stiske, Nato išče vzroke, da ničesar ne izpolni, kar ni v njeno korist. In zato se je takoj po vojni pokazal spor med dvema nazoroma, ki jih danes po? znamo kot vzhod in zahod. Nemo? rala in brezobzirnost na eni strani, doslednost in popuščanje na drugi, so izraz teh dveh nasprotujočih si nazorov, katerih predstavnika sta komunistična sovjetska zveza in demokratične Združene države. Obe smatrata kot najpopolnejši gospodarski sestav industrializaci? jo države. Amerika je do tega pri? šla postopoma zaradi tehničnega razvoja in svobodne zasebne in is ciative. Sovjetska zveza pa misli, da se to doseže mnogo prej z državno iniciativo in nasiljem, in je zato nasilje uvedla kot sistem.
Toda nasilje, kakršno koli je, je nemoralno in ga pošten človek no prenese.
To je razlog, da so se narodi, ki lahko odločajo sami o svoji usodi, postavili v bran proti vzhodni na? silni politiki, ki vihti zastavico so? cialne pravičnosti, medtem ko je prav tei politiki socialna pravič* nost zadnja briga. Naj nam zado* stuje poznanje obupne življenjske ravni vzhodnih držav prav tistega razreda, ki ga sistem obožuje, to je delavca.
Truman spoznal napake
Še se ni končala vojna, ko je Rooseveltov naslednik Truman spoznal napake, ki jih je delala ameriška zunanja politika, in je te napake pričel odpravljati. Na če? lo zunanjega ministrstva je posta* vil človeka s širokim političnim
dveh zmag. Odpravil bi bil iz Itas lije sveto stolico t. j. papeža, in odpravil bi bil demokratične svos boščine, ki so jih zlasti Italijani tako dolgo pričakovali. A dosegel bi bil še nekaj več. Prav v sredino Sredozemskega morja bi bil postas vil svoja pomorska oporišča, in to v škodo AnglosAmeričanom, za katere je to morje s Sueškim prekopom življenjske važnosti.
Proti komunistični zavojevalni politiki so postavili Italijani in Francozi politiko gospodarskega in socialnega izboljšanja. To sta dosegla deloma Ramadier v Fran* ciji in še več De Gasperi v Italiji. Da je pri tem ameriška pomoč igrala važno vlogo nihče ne dvos mi, saj si Evropa samo s svojimi silami no more pomagati, vendar pa jo značilno, da je komunizem izgubil svojo bitko prav tam, kjer si je najmanj mislil.
Padec komunizma
Pa še nekaj je treba pripomniti. V Franciji so zadnje občinske vo* litve pokazale, da ne odklanja francoski narod samo komunizma, temveč da se silovito večajo vrste največjega francoskega nasprotni« ka komunizma, to je De Gaullesa, kateremu je francoski narod dal 41°/o vseh glasov, kar daleč preka= ša vse druge francoske stranke, najbolj pa komunistično, ki je do* bila pri teh volitvah manj kot 7°ln glasov.
In to ni dovolj. Grčija in Turs čija sta državi, ki tvorita most v Evropo in sta zato pri srcu polits biroju v Kremlju. Pri srcu sta pa tudi Ameriki. Po zadnji svetovni vojni je šlo za to, kdo bo gospos daril v Bosporu in Dardanelah. In glej, kljub spretnosti in nasilju so sovjeti še vedno zaprti* v Črs nem morju, medtem ke bi zlasti sedaj bilo bolje brodariti ob pa* lestinski obali, kjer se Arabci in Židje prerekajo, kako se bodo vladali, in so svoj spor privedli do najvišjega svetovnega razsodišča, to jo do Združenih narodov. Arabci in Židje se bodo morali pokoriti višji sili, in bi bilo za sovjetsko zvezo kar dobro, če bi bilo uspelo priti do konca ti* stih petrolejskih vodov, po katc* rih priteče »smrdljivo zlato« iz nič manj važnega Iraka.
Želja SZ po izhodliSu na morje
Še bolj pa si je sovjetska zveza želela izhodišča na odprto morje. Želela si je Perzije z njenim bo* gatim zalivom, ki nosi njeno ime. Želela si je Skandinvije in Dan*
Koreje.
Ostalo je pri željah. Sovjeti so daleč od perzijskega petroleja in daleč od izhodišča v Indijski os cean.
Kdor vlada morje vlada svet. Nam Slovencem še ni v krvi, kaj pomeni prav za prav morje. Mi še ne vemo, da so vrata y svet tam, kjer se pričenja slana voda. Preds stavljamo pa si že lahko, da je za* radi vojaških uspehov in zaradi svetovne trgovine dobro čepeti s svojimi kanoni ob obalah velikih morij. Tega se velesile dobro za* \edajo in tega se zaveda vzhodni imperializem, ki je ena izmed teh velesil.
Kjerkoli gospodarske, socialne in politično razmere še niso urejene, vlada nezadovoljstvo. Kot pa smo zgoraj ugotovili, je nezadovolj* stvo največji prijatelj revolucije in najboljše komunistično pogon* sko sredstvo.
Odpor v Južni Ameriki
Zanimiv je primer Južne Ames rike. Južnoameriške države, kamor je komunistična partija poslala svoje odlične prckucuhc, so pri* čele dvigati svoje glave, čim so se prepričale, da Združene države ni* so njihova zatočišča samo na pa* pirju, temveč da gre končno zares. Čile, Argentina, Brazil itd. so s svojo odločno politiko dokazale, da uvožene komunistične propagande ne marajo. Naravno je, da je pri tem okrnjen ves ofenzivni komu* nistični sistem.
Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj
kakršnih do danes še v sovjets skem delavskem raju niso poznali, j
Dne 25. novembra se bo* do sestali v Londonu zuna* Swet prihaja k zavesti nji ministri Britanije,
Popolnoma je jasno, da sovjeti! Združenih drža\-, Francije nimajo več uspehov. Komunizem | Sovjetske zveze, da bi izgublja svoje pristaše. Komunis j dosegli sporazum O mirov? zem je prišel iz mode. Poštenje se j pogodbi Z Nemčijo. Bri? vrača v duše zbeganih in zaslep*; tanski zunanji minister Er* ljc.nih ljudi, vera v lepoto se pola* j j^est Bevin je več kot en? šča silneje in silneje človeških | krat govoril, da je ta sesta-src. Komunizmu ne preostaja nič ; nek zadnja ali skoro zadnja driigega kakor grožnja, da si ohra* priložnost za preprečitev ni mlačneže. Toda ob prvi priliki j OStrC lazcepitve med SOV? se bodo mlačneži izneverili, in tega | jetsko zvezo in Zahodnimi se komunistični voditelji zavedajo j demokracijami. Obljubil je, in skrbijo za lek, ki pa ni vedno.j da bo Storil vse, kar je V najučinkovitejši.	I	njegovi moči, da to upanje
Zgodovina, ki je najboljša uči* j ne bo .splavalo po vodi. teljica, nam dokazuje, da je bilo j Naenkrat izgledi niso po? strahovlad konec vedno tala-at, ko j polnoma jasni. Namestniki bi morale dobiti prostovoljni pri*! zunanjih ministrov, ki ima? stanek ljudstva. Ali ima komuni* j jo nalogo, da pripravijo Či? stično nasilje v Jugoslaviji, na j sto mizo za svoje ministre, Poljskem, v Bulgariji, v Romuniji, j Še niso dosegli veliko uspe? na Madžarskem in v sovjetski j ha. Kaže, da še niso dosegli
zvezi pristanek ljudstva? Množic* ne aretacijo, sodne razprave ter politični zločini nam dokazujejo, da ne. Ko bo GPU s svojimi od? delki, kot so OZNA itd. prene* hala delovati, bo komunističnih držav konec. Takrat se bodo vsi sopotniki in priskledniki in celo komunisti — kakor so že fašisti (kdo si je upal to trditi, recimo pred desetimi leti?) — trkali na svoja elastična prsa in vzklikali: »Zapeljani smo bili«.
Nam pa, ki trdno verujemo v poštenje in ki smo si poštenje iz* brali za življcnsko potrebo, bo ta* krat prijetno pri srcu, ker bomo imeli največji dokaz, da se nismo motili in, da nismo zavajali ljudi
prav za prav demokratične drža* j in jih poganjali v zločinstvo.
POLITIČNI OBZORNIK:
Ob 30 letnici ZSSR
Ljudske želje in Titov strah.
Pri otvoritvi Železniške proge Šamac - Sarajevo je imel Tito svečan govor. — Pri tej priliki je ostro napadel „tiste ki si po kavarnah šepetajo neresnične vesti o težkem političnem položaju njegovega komunističnega režima in pravijo, da bodo Amerikanci vdrli v Jugoslavijo in z atomsko bombo vse pomedli1*.
V narečjih smo navedli njegove besede.
Tito pa ni povedal, da šepetalci z besedo „vse“ mislijo le na njegov režim. —
Velika ameriška revija »Time« je priobčila članek o sovjetski zvezi, o njenem ustanovitelju in o uspehih boljševiškega gospodar* stva. Ob 30 letnici sovjetske zve* ze je zanimivo slišati mnenje vsa* kega resnega človeka in vsakega lesnega časopisa, ki se bavi s tem največjim socialnim in gospodar* skim eksperimentom v človeški zgodovini.
Poglejmo kaj piše ugledni »Tis me«;
Pred 3(1 leti se je pojavil iz?a skladovnic knjig, kjer je prebil
palice — ravno zato, ker so pro* palice.«
Lenin je umrl, na oblast je pri* šel njegov naslednik Stalin in bol j* ševiska sovjetska zveza te dni sla* vi 30 letnico ustanovitve. Komu* r.istična partija je napravila obra* čun in pravi, da je z njim zado* voljna. Poglejmo še mi, kako prav za prav stoje stvari v sovjetski zvezi.
Hrana sovjetskega težkega de* lavca vsebuje 2.340 kalorij dnevno. Otroci v dobi največje rasti dobi* jo 1.114 kalorij, odrasli družinski
pa
večji del svojega življenja človek
z votlimi lici in mongolskimi očmi j člani, ki jih delavec vzdržuje
ter sc polastil oblasti v deželi, prejemajo dnevno 892 kalorij.
Nikdar ta človek ni sprožil puške	,	,
..	.	...	.	,	,	,	V petin sobah povprečne mani*
ali pištole, nikdar ni vrgel bombe, -	.
.. .	, .	,	r	ameriške druzme bo moralo v
nikdar ni dvignil roke nad clove*	g	sovjctskimj	nzmcrttmi
kom m vendar je bilo v njegovem j stallovatj ,cta ]92S _ J4 ()Scb y
[letu 1934 bi jih bilo 17, v letu 1937 bi jih bilo 20 in po zadnji vojni, j ki jo ©pustošila, del sovjetske zve* Lenin je čital mnogo knjig. Ba* j ze, bi jih moralo stanovati 30. kunina, ki jo sanjaril o absolutni j Sovjetski državljan mora danes svobodi, Marksa. ki je sanjaril o j hoditi na delo bolj razcapan kot
imenu poklanih več ljudi kot v imenu Atile. Temu možu je bilo j ime Lenin.
absolutni političnoekonomski zna nosti, Rousseuja, ki je sanjal o pravici. Čital pa je tudi dela pru* skega generala Karla v on Olause* \vitza, ki je sanjal o moči in ohla* sti. In čim več je Lenin čital, tem* bolj je tudi on sanjal o moči in oblasti. Na rob Clausewitzovih del je pripisoval svoje pripombe: »Ka* ko resnično!«, »kako spretno!«, »kako duhovito!«.
Ko je izbruhnila leta 1917 fc< bruarska revolucija, je rusko ljud* stvo zrušilo carski režim brez Le* ninove pomoči. Tedaj so bile v Rusiji prve in zadnje svobodne v o* litve. Zdelo se je, da Rusi vedo, kaj hočejo, vendar jo Lenin vedel še bolje, kaj hoče. Njegov priljuh* ljeni izrek jo bil:	»Ljudje	ne
vedo, kaj je dobro in kaj jo slabo zanje«. Lenin se je za izvedbo svo* jih načrtov poslužil vseh in vsakih sredstev in končno zadobil oblast nad ruskim narodom v oktobrski revoluciji. Večkrat je dejal:	»V
politiki ni morale, v politiki velja samo to, kar ti utegne koristiti. Včasih so nam potrebne tudi pro*
katerikoli drugi državljan v Evro? pi. Slabšo jo oblečen celo kot v letu 1917.
S svojo tedensko plačo bi pov* prečni sovjetski delavec kupil lahko 11 in pol kilogramov kruha. Povprečni ameriški dclavec pa bi za svojo tedensko plačo lahko ku* pil 190 kilogramov kruha. Sovjet* ski delavec bi s svojo tedensko plačo lahko kupil 4 kilograme me? sa, ameriški pa 40 kilogramov. Povprečni sovjetski delavec mora, delati 7 tednov, če hoče plačati] slabo obleko, ameriški povprečni! delavec pa zasluži v enem tednu toliko, da si lahko kupi prav do* bro obleko.
Sovjeti mnogo govorijo o indu* strijskem napredku v sovjetski zvezi. Po zanesljivih podatkih so sovjetska poročila pretirana. Štros kovnjaki cenijo, da bi brez bolj? ševiške revolucije imela danes Ru* sija večjo in boljšo industrijo — in to z neizmerno manjšimi elo* veškimi žrtvami.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO«
sporazuma o raznih točkah, ki so jim bile prvotno do? deljene v razmišljanje in da so se dozdaj vrnili k razgovorom o dnevnem re? du londonskega sestanka. Ena izmed točk, glede ka? tere niso mogli priti do za? ključka, se nanaša na za= časno vlado za Nemčijo in na to, ali naj bi bila takšna vlada pripuščena na konfe? renco o nemški mirovni po? godbi. Upati je, da ibodo mogli zunanji ministri sami rešiti zadeve, ki jih bodo njihovi namestniki pustili nerešene.
Kljub temu nekoliko ne? jasnemu položaju bi bilo prezgodaj gledati na polom londonske konference kot za nekaj gotovega. Res je, da zadnji sestanek zuna? njih ministrov v Moskvi ni imel pozitivnih uspehov, prav tako pa je tudi res, da njihova prejšnja sestanka v Parizu in New Yorku ni? sta bila popolnoma nega? tivna. Istočasno pa ne mo? remo zanikati, da se polo? žaj po moskovskem sestan? ku zunanjih ministrov za? ostruje na stvareh, ki navidezno izključujejo sporazum. Na londonskem sestanku se bo pokazalo, če ta videz odgovarja stvarnosti ali ne.
Dokler ne bo podan na? sprotni dokaz, moramo še vedno upati, da bodo štirje zunanji ministri v Londonu našli nekako skupne podla? ge in da razlike med njimi niso nespravljive. Utegne pa se tudi to zgoditi. Če bi do tega prišlo, potem bi v neposredni bodočnosti izgi? nilo vse upanje za postopa? nje z Nemčijo kot z gospo? darsko in politično enoto in izgledi za Evropo bi bili mračni.
Stalin je več kot enkrat izjavil, da veruje v mož? nost sodelovanja med sov? jetsko zvezo in zahodnim svetom. Tudi sovjetski zu? nanji minister Molotov je priznal, da je sodelovanje mogoče. Poleg tega svoje? ga priznanja pa je tako zlo* rahljal zahodne države, da je vrednost njegovih besed sumljiva.
Ko je g. Attlee 10. okto? bra govoril o nedavni u? vedbi popolnoma samo? stojne vlade za Indijo ter o priznanju burmanske ne? odvisnosti, je rekel, da to dejstvo pozitivno pobija stalno sovjetsko obtoževa? nje Velike Britanije, češ da je »imperialistična«. Če je danes na svetu kje impe? riaiizem, kar pomeni, da si kake močna država politič? no in gospodarsko podvrže druge narode, potem ga gotovo ni mogoče najti v britanskem Commowea? thu. Britanski imperij se postopoma razvija v unijo
Potvorjena dejstva
»Primorski dnevnik« o; staja dosledno zvest svoji komunistični zlagani pro* pagandi. Ni nas presenetilo, ko smo v zadnjih dneh brali nešteto napadov na vodstvo radijske postaje Trst II. Polemika z omeje* nimi izpadi »Primorskega dnevnika« je popolnoma odveč. Naša javnost si je namreč o oddajah, katere je napadel omenjeni list, že ustvarila svoje mnenje. Dejstvo je namreč, da ta javnost radijsko postajo Trst II posluša, tisti pa, ki pisarijo napade proti njej, je ne poslušajo. To je morda za njih tudi edino opravičilo, ker sicer ne bi mogli pisati popolno* ma lažnih stvari. Nikakor pa jih seveda to ne opravi* čuje s stališča objektivne* ga novinarstva, kar pri »Primorskem dnevniku«, to ve danes že vsak otrok, ne igra nobene vloge.
V četrtek pa je objavil »Primorski dnevnik« novo cvetko z grma »Slovensko *hrvatske prosvetne zve* ze.« Prinese! je namreč ne* kakšen protest omenjene
pod krono velikega zbora narodov. Vsak narod med njimi živi popolnoma svo* bo dno svoje lastno živi je* nje ter vodi svoje zadeve brez pritiska ali vmešava* nja drugih članov. Člani sovjetske vlade so te stvari ali popolnoma prezrli ali pa so sprejeli tezo, da je Britanija imperialistična država in sedaj nočejo te teze opustiti.
Bil je čas, da je predsed* nik britanske vlade to po* vedal. Po našem mnenju se je ministrski predsednik motil le v toliko, da je go* voril preskromno in da bi sovjeska zveza utegnila to njegovo zmernost napačno razumeti. Britansko javno čustvovanje je mnogo o* strejše, kakor pa izhaja iz Attlejevih besed. Britanski zunanji minister bi užival močno podporo javnosti, če bi moral na sestanku zu* nanjih ministrov jasneje govoriti. Če bo g. Molotov na londonskem sestanku napadalen, bo naletel na odgovarjajoč odpor, če pa bo prišel v spravljivem du* hu, bo našel gotovo ugoden odmev.
komunistične organizacije proti kratenju »kulturnih« svoboščin na tržaškem oze* mlju živečih Slovencev, v katerem ta organizacija »najodločneje protestira zoper nezaslišano kulturno nasilje in poziva vso jav* nost, da nastopi v obrambo slovenske kulturne svobo* de«.
»Dejstva«, ki jih navaja omenjeni protest, so nam, ki redno poslušamo oddaje Trsta II, netočna in zlaga* na. Vsi vemo, da mladin* ska in otroška oddaja nikakor nista ukinjeni, am* pak da sta še stalno na sporedu. Enako je z oddajo »Slovenščina za Slovence«, ki je celo dvakrat tedensko ra sporedu. Kar se tiče preprečevanja nastopov članov Slovenskega narod* nega gledališča za Tržaško ozemlje, se nam zdi, da omenjeno gledališče redno nastopa ter da ni izostala doslej še niti ena njihova predstava.
»Protest« SHPZ govori nadalje o prepovedi odda* janja Cankarjevih del, kar naj bi bil »višek kulturnega nasilja «. Kot redni poslu*
šalci pa stalno slišimo na sporedu Cankarjeva dela. Tako smo slišali n. pr. tudi v torek, 11. t. m., posebno! oddajo, posvečeno Canka* rju.
»Primorski dnevnik« in SHPZ pa ne povesta, da komunistične orgamzaciie namreč niso edine predstavnice Slovencev in Hrvatov na Tržaškem svo* bodnem ozemlju in da ni* majo monopola nad pri? kroj e vanj ena	slovenske
kulture, kar je bilo doslej v navadi ne samo v Jugo* slaviji, temveč v precejšnji meri tudi v Trstu in na ra* dijski postaji, česar pa se je vodstvo radijske postaje končno vendarle zavedlo. Odtod toliko krika, ki pa po komunistični navadi te* J melji na zlaganih dejstvih,; ker bi slovenska javnost resni-' co le pozdravila. Vodstvu radijske postaje Trst II k »napadu« le čestitamo, saj vidimo, da je odločeno, da pomede pri svojih oddajah z ljudmi, ki so vanje stal* no vsiljevali komunistične propagandne tendence, za* radi česar smo postali ne* katerih oddaj že precej si* ti. Upamio, da se bo to se* daj spremenilo in bomo lahko uživali res takšne programe, kakršne si že* Jimo.
Poleg tega je SDZ predlagala še sledeča pravila, ki naj se uvedejo v posebni statut:
A) Vsakemu državljanu pripad* niku avtonomne dežele bodi za* jamčena pravica, da se prosto iz* razi v materinem jeziku, ustno in pismeno, v vseh javnih uradih in pred vsemi javnimi organi, in da prejme v svojem jeziku usten ali pismen odgovor. Za manjšine ve* lja to pravilo v mejah občin, kjer bivajo, in v deželnih centralnih javnih uradih.
B) Vsakdo ima pravico do osnov* nega . in srednješolskega pouka v lastnem jeziku.
C) V mešanih občinah se uvede v javnih uradih dvojezičnost.
D) Vse občine, so avtonomne.
E) Pokrajinam, občinam in frak* cijam občin se morajo vrniti v preteklosti pridobljene pravice.
Slovenska dem. zveza in posebni statnt
Ker je italijanska ustavodajna skupščina potrdila avtonomno dc* želo s posebnim statutom Julijsko Krajino — Furlanijo in določila, da se posebni statut le začasno ne uveljavi, je SDZ zavzela jasno in odločno stališče proti temu odlo gu, ker smatra, da se s tem, bistve* no krši ustava. Ustavnih določil ne sme nihče kršiti. Leta 1920. je Italija z zakonom od 26. septem* bra št. 1322 v členu 4 potrdila de* želno in občinsko avtonomijo, ki so jo naši kraji imeli pod Avstri* jo. Toda fašizem je leta 1923. vse to preklical in obstoječo av* tonomijo uničil. Ali naj tudi se* danja demokratična Italija hodi po stopinjah fašizma? Slovenci nismo tako slepi in tako brez* brižni, kakor si kdo misli, da ne bi znali protestirati proti takemu početju.
Pravice manjšin naj se zajamčijo v posebnem statutu
Zato je SDZ temeljito proučila osnutek posebnega statuta, ki ga je pripravil odbor Furlanskega ljudskega gibanja iz Vidma (Mo*
vimento Popolare Friulano), in je k temu osnutku stavila sledeče pripombe, ki se tičejo tudi jezi* kovnih pravic manjšin.
1. Jezikovnim manjšinam bodi na vsak način zajamčeno zastop* stvo v deželni vladi.
2. Jezikovne manjšine imajo po* sebna volivna okrožja s pravico, da volijo v teh okrožjih vsi pri* padniki manjšin, kjerkoli bivajo na ozemlju dežele.
3. Jezikovnim manjšinam bodi zajamčeno gotovo število poslan* cev v deželni skupščini, ne glede na število volivcev, ki ga statut določa za izvolitev vsakega po* slanca.
4. Avtonomna dežela s poseb* nim statutom jamči za pravice je* zikovnih manjšin v smislu tozal devne zakonodaje in mednarodnih pogodb.
5. Če se skupščina razpusti pri* dejo na vsak način v začasno vla* do tudi zastopniki jezikovnih manjšin.
6. Za sestavo prve začasne vlade se zaslišijo za mnfcnjc tudi zastop: niki političnih in kulturnih udru ženj jezikovnih manjšin.
Popis tujcev
Mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo ie radi 19. in 20. paragrafa sprožila več vprašanj, ki jih bosta morali obe državi sporazumno urediti. Do te ure* ditve smo v Julijski Krajini v nekakem prehodnem, za* časnem staniu. Štetje tuj* cev, ki ga je predpisala po* lici j a, je vpadlo v te pre* hodne razmere in povzro* čilo precej zmede in razbur* janja. Tudi razni uradi niso imeli zadostnih navodil in so izdajali nasprotujoča si pojasnila. Zato smo se obr* nili na merodajno mesto in izvedeli sledeče:
Vprašanje državljanstva pri onih naših primorskih rojakih, ki so bivali na o* zemlju, katerega je Italija odstopila Jugoslaviji, še ni urejeno. Obe državi morata šele izdati tozadevne zako ne in predpise glede opcije. Še le na podlagi teh zako* nov se bodo dosedanji ita*
lijanski državljani lahko
prostovoljno odločili, za ka* tero državljanstvo lahko prosijo. Do takrat jih po* lici j a ne bo smatrala za tu j* ce in jih ne bo nikamor silila in preseljevala. Prijavijo na j se vsekakor do 26. no* vembra na kvesturi ali pa na pristojnih policijskih ko misarjatih, kjer jih bodo vpisali v sezname in jim iz* dali izkaznice za bivanje Na podlagi teh dovolilnic bodo dobili živilske nakaz nice, katere bodo marali vsakih 14 dni menjati- Nih* če jim ne bo delal sitnosti pri njihovih opravkih in
Amerika in Eoropa
marshailou načrt za pomoč Eoropi
Amerika se deli v severno srednjo in južno Ameriko. Severna Amerika je anglosaksonska, medtem ko sta srednja in južna Amerika latinski po jeziku. Tam je občevalni jezik angleščina, tukaj pa španščina in portugalščina. Severno Ameriko tvorita dve državi: Ameriške Združene države in Kanada, katera je dominijon britanskega imperija. Ameriške združene države, ki se na kratko pogosto imenujejo samo »Združene Države" ali »Amerika", nas tu zanimajo.
Pomen Amerike za svetovno skupnost
Je to država, ki meri okoli devet in pol milijonov kvadratnih kilometrov in je približno enaintrideset krat večja kot Italija ali Jugoslavija. Obstoja iz 49 držav, ki so povezane v državno zvezo. Ameriške združene države so danes po svojih proizvodih največja industrijska in poljedelska država na svetu. In po svojem ogromnem bogastvu in političnem vplivu so one pravi svet za se. Do te gospodarske moči in gospodarskega blagostanja so se povzpele na podlagi privatnolastninskega gospodarskega sistema ali načina, ki priznava vsakemu človeku popolno pravico do lastnine, do svobodnega razpolaganja z njegovo delovno silo in s prihranki, ki si jih je s svojim delom, s pridnostjo in skrbnostjo zaslužil. Ta gospodarski način, ki se imenuje netočno tudi privatni kapitalizem v nasprotju z državnolastninskim sistemom ali državnim kapitalizmom (ZSSR), je podlaga svetovnemu gospodarstvu in življenju že preko stopetdeset let. V tej dobi je napravilo človeštvo največji skok od pamtiveka v svojem družabnem, kulturnem, gospodarskem in tehničnem razvoju.
V to dobo spada zmaga človečanskih pravic nad srednjeveškim suženjstvom, absolutizmom, nasiljem in brezpravnostjo; zmaga svobode, bratstva in enakosti; odprava tla-članstva in fevdalizma; varstvo in zaščita delavca in šibkega človeka sploh s strani države; zavarovanje delavcev in uradnikov za starost, bolezen in brezposelnost. In pravica najnižjega delavca in kmeta, da se povzpne, on in njegovi otroci, do najvišjih mest in služb, ki jih nudi človeška družba in država. Na tehnični strani je dovolj omeniti ogromne pridobitve, ki kot tisočletni mejniki segajo v večnost: parni stroj (železnica), elektrika, vijak, telegraf in telefon, avtomobil, zrakoplov, radij, brezžični valovi in nebroj iznajdb na vseh poljih človčškega udejstvovanja.
Ali je čudno, če se borč Združene države Amerike (ZDA) zato, da ostane ta dosedanji način življenja in dela še v bodoče podlaga človeške družbe? Saj je ravno ta sistem pripomogel do onega blagostanja v ZDA, ki so ga deležni ne le lastniki podjetij, ampak tudi delavci. Koliko denarja je prišlo iz ZDA samo v naše kraje, v Slovenijo in Jugoslavijo v zadnjih petdesetih letih, koliko podpor in prispevkov prihaja še danes od tam. In to je prihranjeni denar delavskih rok, to je znak blagostanja in izobilja, kajti kdor nima ne more dati. Ali ste kedaj slišali da bi prišei kak ameriški delavec v Evropo dela iskat, ali da bi Evropa zbirala podpore za Ameriko? Vse to nam je dokaz, da ne živč v Ameriki v blagostanju samo kapitalisti in bogataši, ampak tudi inozemski delavec, ki je prišel tja dol s trebuhom za kruhom in z dobro voljo.
Ameriške Združene države v zadnji svetovni vojni
Ameriške Združene države so pomagale že v prvi svetovni vojni zrušiti Nemčijo in Avstrijo. In ako ne bi bile ZDA v zadnji svetovni vojni priskočile na pomoč s svojo ogromno gospodarsko, tehnično, vojaško in organizacijsko močjo, bi danes vladal nad svetom Hitler in Japonec. Na tisoče in tisoče miljard dolarjev je Amerika dala združenim vojskujočim se narodom v živilih, zdravilih, orožju, ladjah in denarju. Končno je poslala svoje čete v Afriko, v Evropo in v Azijo, ker niso bili zavezniki, pri vsej gmotni pomoči, Nemčiji in Japonski kos. Amerika ni bila neposredno ogrožena od Nemčije ali Japonske, in del ameriškega naroda je bil zato proti vstopu Amerike v svetovno vojno. Ali njej je šlo za tem, da zlomi totalitaristični nacifašistični način življenja in pojmovanja, ki je slonel na diktaturi, na nasilju, na zatiranju svo-
O kulturnem nasilju
V letih fašizma m poseb* no nacizma se je nekajkrat kulturni svet zgrozil na ! nasiljem, ki sta ga uvedla ta dva sistema tudi na kultur* nem področju. Vendar da* nes lahko trdimo, da je v kulturnem nasilju še mno* go hujši komunizem kot nacizem in fašizem. Toda malo govore o tej sramoti dvajsetega stoletja. Takoj po vojni so v zapadnem svetu molčali iz pietete do zavezništva z rdečim vzho* dom. Polagoma pa se dvi* gaj o posamezniki, ki se ne strašijo povedati na ves glas, da v državah, ki so pod kruto peto _ sovjetske zveze, vlada nad'kulturnim življenjem sramota potva* rjanja kulturno* zgodovin* skih resnic, sramota ukaza* nega molka umetnikov, ki niso politično zanesljivi, sramota ukazanega pisanja in ustvarjanja, ki mora po* veličevati tirane in njihove valpte.
Imamo PEN*klub, ima mo tisoče kulturnih in hu
manitarnih organizacij, i* mamo verske in moralne organizacije in vendar vse te le redko spregovore ali pa sploh molčijo o tej kul* turni sramoti našega sto* letja. Vse to menda le za* radi dobrega sosedstva s tistimi, ki to nasilje delajo. Dogaja se celo obratno: nasilniki, ki so zatrli vsako kulturno svobodo doma, zavijajo hinavsko oči in govore o kulturnem nasilju pri zapadnih narodih. Ta cinizem in ta azjatsko pre* finjena metoda je tako dr* zna, da kulturnemu člove* ku zares zapre sapo. Rajši ne odgovarja, ker se mu zdi bedasto dokazovati, da je noč temna in dan svetal.
V zadnjem času so začeli pisati tudi slovenski komu* nistični listi, (ki so ubrani vsi na isto struno) o kul* turnem nasilju. Tudi nam se zdi neumno odgovarjati tem' ljudem na tako pisa* nje iz enostavnega razlo* ga: prepričani smo namreč, da naj razbojnik in tat pač
ne govori o morali in po* štenosti. To lahko bolje opravijo drugi. Toda za ti* ste, ki morda niso posveče* ni preveč v žalostne razme* re, v katerih živi danes slovenski narod, bomo kratko omenili nekaj dej* stev :z slovenske kulturne sodobnosti.
Potvarjanje zgodovinsko *kulturnih dejstev
Nad slovensko kulturno zgodovino se izvaja danes najhujše nasilje. Vsakdo, ki hoče danes poučevati v šoli, pa je že starejši pe* dagog,* mora preko poseb nih preobraževalnih teča* jev. Tu slikajo politični veljaki in njihovi pokorni hlapci vso našo kulturno zgodovino pod vidikom komunističnih načel in vse, kar je le mogoče, je treba uničiti, česar pa ni mogo* če, pa je treba vpreči v ko* mu nistični voz.
Samo nekaj primerov: komunizem ne vidi nobene lepote v slovenski narodni pesmi. Slovenska beseda je — tako trdijo — nastala šele med vojno v gozdu. Zato naj na radiu odmeva samo partizansko*komuni*
stična pesem, zato naj v sprevodih in pri svečano* stih pojo le komunistično* partizanske popevke. Na Primorskem moramo zato po navodilih peti ob vsaki svečanosti le take pesmi. Naša narodna pesem, ki se ji je čudil ves kulturni svet, naj molči! Ker pa le ni mogoče povsem uničiti narodne pesmi, zato naj se ta in ona vtakne in pomeša med partizansko popevko, tako, da bo videti kot da je tudi ta partizansko*komu* nistiona.
Velike kulturne Slovence je treba narediti za komu* ste! Prešernu seveda ni mogoče odreči veličine in velike ustvarjalne sile. Tu* di malo prezgodaj je živel, da bi ga lahko poslali kar v hosto in trdili, da je prav za prav partizanski poet. Zato ga je treba pa kako drugače rdeče pobarvati In res! Danes proslavljajo Prešerna kot nikdar — to> da reveža so vpregli v rdeče vajeti in danes trdijo, ne da bi pri tem zardeli, da je ta veliki Slovenec, ki je bil ro* jen 1800, natančno videl pohod partizanov in da je
on predhodnik komunistič* j ne vlade nad Slovenci.
Tudi Cankar je veličina, j ki jesni mogoče potisniti v j stran. Zato ga je treba pač; narediti za komunista in I rdečega komisarja. Zato ga brez sramu popravljajo, izpuščajo odstavke iz nje* govih del (glej slov. čitanko za gimnazijo, ki so jo izdali komunisti po prevzemu o* blasti), pišejo uvode k nje* govirril dramam; a to niso literarni uvodi, ampak po* litični! S temi uvodi hočejo za vsako ceno obrniti po* zornost na to, da Cankar ne obsoja sedanjega nasi* lja, hinavščine in laži, da ne obsoja sedanjega izra* bljanja trpečega ljud* stva, ampak hočejo doka* zati, da to obsoja pisatelj samo takrat in samo ti* ste nasilnike, ki so živeli pred desetletji. Ne, ne! Cankar obsoja tudi da* nes in predvsem današnje nasilneže in hinavce in oblastniki, ki more in tr* pinčijo Cankarjev narod, potem ko so pregnali pra* vico in tisočletne postave. Danes jemljejo le posa* mezne drobce Cankarjevih
del in jih dramatizirajo (Hlapec Jernej) in režirajo tako, da lahko služi komu* nistični propagandi. Pravo in resnično Cankarjevo u* metnost, ki opozarja in grozi komunističnim nasil* nežem, to umetnost pa so potisnili ob stran in ne go* vore o njej. To je največ j e potvarjanje Cankarjeve po* dobe in pri tem’ hinavsko zavijanje oči in trkanje na prsi: Slišite, Cankarja ne marajo, Cankarjeva dela so nekoč zažigali! Če bi da* nes živel Cankar, bi ga že davno obsodilo inscenirano komunistično »ljudsko so* dišče« na smrt in bi verjet* no zažgali ne samo Eroti* ko, ampak njega samega.
Takih primerov kultur* nega nasilja in potvarjanja zgodovinskih dejstev bi lahko našteli še več. Do* taknili se jih bomo spet prihodnjič enkrat. Danes bi radi samo opozorili na to, naj rajši ne hodi na sonce tisti, ki ima maslo na glavi. Skušali bomo pa obenem zainteresirati kulturni svet, da se bo zganil, in spoznal kulturno nasilje v Slove* niji.
bode poedinega človeka, na odpravi svobodnega gospodarstva in trgovine ter na oboževanju države kot nevidnega ter Hitlerja in Mussolinija kot vidnih malikov. Atlantska listina (karta), ki je bila od Roosevelta in Churchila podpisana in od vseh združenih narodov slovesno sprejeta kot končni cilj minule svetovne vojne, vsebuje štiri prostosti, za katere so se zavezniki borili: prostost od strahu, prostost od poman-kanja, prostost vere in prostost misli. Za te cilje in prostosti je šlo v boj 140 milijonov Američanov in potrošilo na tisoče milijard dolarjev svojega premoženja, da uniči tri tirane in osvobodi svet suženjstva, ki mu je od njih pretila. Amerika iii imela osvajalnih namenov, ni zahtevala vojne odškodnine, ni zahtevala zemlje, šla je v boj za prostost in svobodo celega sveta.
fejna je prinesla le formalno zmago in razkol sveta
Iz vojne je Evropa izšla razbita in obubožana. Amerika je Evropo podpirala po UNRRE tudi po vojni, do konca 1946, ker je želela pomagati v vojni združenim evropskim narodom na noge. Zato je bilo nujno potrebno složno delo vseh evropskih držav za obnovo. Med voino je bil svet prepričan, da bo po vojni sovjetska zveza, ki je bila v vojni razpustila svetovno komunistično internacijonalo, krenila ideološko bolj na desno in prilagodila svoj gospodarski sistem zapadnemu privatnolastninskemu načinu življenja; ali pa vsaj opustila komunistično propagando v drugih evropskih državah. Tako bi bile iz vojne komaj izšle države mogle posvetiti vse svoje sile obnovi svojega gospodarstva in svoje imovine.
Ali komaj se je bil Stalin zavedel, da je postal zlom Nemčije neizogiben in da ne preti s te strani več sovjetski zvezi nevarnost, za poraz, se je vrgel še med vojno z vso zagrizenostjo starega boljševiškega revolucionarja na propagando za boliševizacijo Jugoslavije, Bolgarije, Poljske, Romunije in Češkoslovaške. Po vojni je sovjetska zveza to akcijo pospešila in jo podpirala s pritiskom svojih čet in delovanjem svojih agentov. S tem je nastal razkol na eni strani med sovjetsko zvezo in boljševiziranimi državami, ki so uvedle, razven Češkoslovaške, boljševiške režime, ter med zapadnimi zavezniki na drugi strani.
Radi tega razkola je svet dve in pol leti po končani voini brez miru, v živčni vojni in mrzličnem pripravljanju na' bodoči spopad. Evropa je polna nezadovoljstva, poman-kanja, mizerije in gladu, žrtev političnih bojev, štrajkov in šovrastva. Nesposobna, da bi se sama dvignila iz te solzne doline; ji je ponudila Amerika svojo pomoč.
Marshallov načrt
Ameriški minister za zunanje zadeve Marshall je dal 5. junija 1947 evropskim državam pobudo za gospodarsko obnovo Evrope. Ta načrt predvideva gospodarsko pomoč evropskim državam za njih obnovo pod pogojem, da se one sporazumejo med seboj za skladno delovanje. Amerika je tedaj obljubila pomoč 25 milijard dolarjev v treh letih, toda je obenem zahtevala, da evropske države same napravijo skupen načrt za obnovo. V Parizu so se sestali v juliju Bevin, Molotov in Bidault. Ali Sovjetska zveza je sodelovanje odklonila, češ, da se z ameriškim načrtom krši suverenost in gospodarska neodvisnost evropskih držav, četudi je bilo izrecno naglašeno s strani Amerike, Anglije in Francije, da ne bo organizacija za obnovo podvzela ničesar, kar bi moglo biti nezdružljivo s suverenostjo in gospodarsko neodvisnostjo posameznih držav,' Sovjetom je bilo na tem, da ne izgube vpliva in nadzorstva nad satelitskimi državami. Ali njim je šlo tudi za to, da se podaljša v Evropi nered, nezadovoljstvo, uboštvo in kaos, vedoč, da je mogoča boljševiška revolucija le med lačnimi in obupanimi ljudmi.
Češkoslovaška republika je dokaz, da ni sovjetom šlo v račun, da bi si evropski narodi opomogli z ameriško pomočjo. Češkoslovaška je bila že prijavila svoj pristop v organizacijo evropskih držav za obnovo Evrope na podlagi Marshallovega načrta. Ali na pritisk iz Moskve je morala preklicati pristop. Zato sodeluje v organizaciji 16 evropskih držav; med njimi Anglija, Francija, Belgija, Švedska in Norveška, ki jim načeljujejo socialistične vlade, Italija in druge demokratske države. So pa odklonile ameriško pomoč sovjetska zveza, Poljska, Romunija, Bolgarija, Ogrska, Albanija in Češkoslovaška.
Komunistična internacionala je pritisnila tudi na komunistične stranke v Franciji, Italiji in na Tržaškem ozemlju, da so se izjavile proti ameriški pomoči. In da bi preprečili komunisti to pomoč, so pričeli v Franciji in Italiji z organiziranimi štrajki, da vržejo dotične vlade in podaljšajo sedanje obupno gospodarsko stanje, pod katerim trpe največ delavski in uradniški sloji.
Kam vodi ta nesrečna politika zapeljane množice? Kako dolgo bodo te množice še poslušale in sledile komunističnim diktatorjem? V Franciji je ljudstvo že pokazalo pri občinskih volitvah, da odklanja uničujočo in razkrajajočo politiko boljševizma. Le v miru, redu in z vztrajnim sporazumnim delom je mogoče obnoviti Evropo in dvigniti sedanjo življenjsko raven evropskega človeka. Amerika nam hoče pri tem pomagati, ker ji je na srcu blagostanje tudi ostalega sveta. Drugače ni mogoče vpostaviti ravnovesja gospodarskih sil v svetu, ki je predpogoj za splošni gospodarski napredek in razvoj. Ali naj odklanjamo ameriško gospodarsko pomoč?
OBVESTILA
Izredni davek na
premoženje
Opozarjamo našo javnost na važna določila zakona od 29. marca 1947 štev. 143, ki ukar zuje pobiranje izrednega davka na vsem premičnem in nepremičnem premoženju. Člen 29. tega zakona pravi, da mora plačati ta izredni davek vsakdo, čigar premoženje doseže vrednost treh milijonov lir. Od premoženja, ki se ima obdavčiti, se odbijeta dva milijona lir. Člen 30. istega zakona pa pravi, da morajo premoženje prijaviti, ne glede na to ali bodo ali ne
obdavčeni vsi, ki so na da n28. marca 1947 Imeli premoženje v vrednosti enega milijona pet-stotisoč lir. Rok za prijave poteče 31. decembra 1947. Ker predvideva zakon zelo visoke globe za tiste, ki prijavo opustijo ali zamudijo, naj vsi prizadeti pazijo, da prijave ne zamudijo. Na davčnem uradu se dobijo vsa tozadevna pojasnila.
Rok za prijavo vojne škode
Obveščamo našo javnost, da rok za prijavo vojne škode poteče po šestih mesecih od 16. septembra 1947, dan, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo. Tako sporoča finančna inten-d anca.
(Nadaljevanje s tretje strani)
lahko bodo dobili tudi delo, samo z zakonom ne bodo smeli priti navzkriž. Štetje na policijskih uradih se vrši zgolj radi statistike, nudi pa prijavljencem možnost, da za čas, ko so nekako med dvema stoloma, pride« jo v urejene razmere. Šele ko bodo izdani zgoraj orne* njeni zakoni o državljan* stvu in o opciji, se bo nji* hov položaj dokončno rešil. Medtem pa bodimo mirni in ne delajmo z razburjenjem preglavic sebi in oblastem-Dobili smo zagotovilo, da bodo pristojni krogi z do* brohotnostjo in razumeva, njem stali prizadetim ob strani.
  Iz Slovenije
Uvedba NEP;a...
Ko je Lenin propadel s svojim komunističnim načrtom, ki je po* gnal v smrt od gladu nad 10 mi* livonov Rusov, tedaj je «dovoIil» povratek na prejšnje svobodno gospodarstvo. Da pa ne bi priznal zloma svoje gospodarske politike, je povratku na »staro« dal zvone* če geslo »Nova ekonomska poli* tika«. — NEP.
Ko je Tito .začel v Jugoslaviji z izvajanjem komunističnega go* spodarskega sistema, ni bilo de* teta, ki ne jbi- takoj uvidelo, da vodi tak sistem v glad in propast.
Danes, ko je ogorčenje obubo* žanega naroda toliko naraslo, da je omajalo celo vrste partije, ob* javlja Boris Kidrič, da se je za mnoge predmete uvedla svobodna prodaja, čeravno v omejeni obliki. Ta povratek na »staro« — imenu* jejo komunisti:	»Izraz uspeha v
proizvodnji.«
Kidrič priznava:	»Kakor	hitro
smo omogočili kmetu svobodno prodajo in svobodno določanje cen, so se naši trgi takoj napol* nili z dvakratno in trikratno koli* čino robe«. Pa zakaj so komunisti dovolili še le sedaj? Tito pogosto* krat pravi: »Mi grešimo, ker ne znamo bolje«. Toda to ni nikako opravičilo. Narod gladuje radi komunističnega poskusa in ne* zmožnosti? Ako ne znajo bolje naj puste one, ki razumejo. Seve* da bi bil to začetek konca dikta* ture komunistične manjšine nad narodom. A interes partije je pred interesom naroda! Ali ni to res, komunisti?
Dvojne cene
V svojem nedavnem poročilu je govoril Boris Kidrič o začetku svobodne prodaje. Toda ta ni po* polnoma svobodna, ampak orne*
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v vse razrede učiteljišča se bo začasno vr< šilo na slovenskih srednjih šolah v ulici Corsiea 9/II. do 2. dec. t. 1. Jasno je, da lahko prestopijo na _omes njeno učiteljišče tudi tisti učenci, ki so se začasno vpis sali na druge srednješolske zavode. Vse podrobnosti bodo prizadeti učenci zve* deli pri ravnatelju učitelji* šča.
Odhod šefa gosp. oddelka ZVU
Podpolkovnik Bicherteth jo za* pustil položaj šefa gospodarskega oddelka ZVU in odpotoval na do* pust v Anglijo. Po odpustu iz voj* ske se namerava preseliti v Južno Afriko. Med vojno je bil dodeljen angleškemu uradu, ki je skrbel za izdelavo načrtov in dobavo pomo« či balkanskim državam, posebno Jugoslaviji. Pri mirovnih pogaja* njih s satelitskimi državami je bil gospodarski svetovalec angleškega odposlanstva za gospodarska vpra* sanja 'Prsta.
POROKH
rniDlESlE PRESTBLOnnSLEDHlEE
V četrtek 20. t. m. se je v Londonu poročila angleška prestolona-slednica Elizabeta s poročnikom Filipom Mountbattenom, princem grške kraljevske rodovine, ki je pa pred meseci postal angleški državljan in stopil v službo pri angleški vojni mornarici. Poroka se je vršila po vseh starodavnih predpisih angleškega dvora z velikim razkošjem in resnično kraljevskim sijajem. Že tedne in tedne so angleški in drugi časopisi polnili svoje predale z vestmi o pripravah za poroko in zlasti opisovali izredna poročna darila, ki jih je dobila nevesta iz vseh delov sveta. Na poroko je bilo povabljenih 2250 gostov, državnikov in članov vladarskih hiš, med temi jugoslovanski kralj Peter s kraljico Aleksandro, ki sta se poroke tudi udeležila.
in Jugoslavije --------------------
jena na gotove predmete, ki so v svobodni prodaji na razpolago po mnogo višji ceni, nego stanejo ti predmeti v uradnem razdeljeva* n ju.
O čem je prav za prav tu go* vora? Državljani Jugoslavije do* bivajo gotovo, nezadostno količi* no sladkorja, ki spada med raci* jonirana živila, po nizki ceni. Ostala količina sladkorja se lahko kupi v državni prodajalni po ze* lo visoki ceni. Prav tako tudi ne* katere druge predmete.
Do tega je prišlo vsled splošne* ga nezadovoljstva, pa tudi radi velikega zaslužka, kajti državni dohodki zelo in nepričakovano padajo. Na ta način upa država dobiti do gotove mere sredstva za kritje svojih ogromnih izdatkov.
Nastane vprašanje kdo lahko kupi tako drage predmete?
Ako se Vzame povprečno delav* sko ali uradniško plačo, je jasno, da je nemogeče kupovati tako drage predmete iz normalnih za* služkov. —• Ostanejo oni »drugi« dohodki — korupcija in kraja par* tijskih funkcionarjev. Tudi oni, ki se do sedaj niso ukvarjali s ko* rupcijo, so nekako potisnjeni v njo. Ali glavno je, državna bla* gajna potrebuje — denarja. Kako se pride do njega ni važno.
Tudi v sovjetskih mestih se na* hajajo specialna skladišča za luk* suzno robo. — Posamezni pred* meti nadkriljujejo plačo dobro nagrajenega uradnika tudi po 5 do 6 krat. Roba se kupuje, toda ne od redne plače. No, oblast se ne briga odkod ima kupec denar. In je važno samo eno: da pride dr* žavna blagajna do dohodkov.
To so najnovejša pota komuni* stičnega gospodarstva. To je ozad* je sistema dvojnih cen. — Toda, kadar zdrči voz po bregu navzdoi, ga ne ustavi nikdo.	%
Razprava proti podjetnikom javnih del
V zvezi z nerednostmi pri od* delku za javna dela so v začetku tedna zaključili še eno razpravo pred vojaškim zavezniškim sodi* ščem, ki je sodilo trem podjetni* kom Bevanu, Mahnetu in Pamphi* liju. Sodišče je prva dva oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, tret* jega pa obsodilo na leto dni za* pora pogojno in plačilo 500 lir globe, ki jo mora plačati v enem tednu, sicer mu jo spremenijo v 6 mesecev zapora.
Pisemske brzojavke
Višje poštno ravnateljstvo jav* 1 ja, da so 15. t. m. obnovili nočne pisemske brzojavke s pokrajinski* mi mesti Italije pod istimi pogoji kot pred vojno. Brzojavka mora obsegati najmanj 30 besed, vsaka beseda stane 3 lire.
Razprava zaradi dvojnega umora
Pred porotnim sodiščem se je začela razprava proti 20 letnemu Albertu Uleriju, ki je obtožen dvojnega umora, ker je 29. sept. ubil s strelnim orožjem Maria Favento in Josipa Superino. Uleri
je izjavil na razpravi, da je ne* dolžen, izjave pa, ki jih je dal na policiji, da niso resnične, ker jih je dal v (strahu, da bi z njim slabo ravnali.
Iz Lokve pri Sežani
Pretresljiva vest nam je prišla iz Lokve: Jože Obrsnel — Pepi Mesarjev, si je v skrajnem obupu vzel življenje. Vsi, ki smo ga po« znali, ne moremo tega zapopasti. Pepi, vedno vesel in dobro razpo* ložen, vedno nasmejan in razigran, pa tak usodni korak. »Primorski dnevnik« pravi, da mu vzrok ni znan. To je zlagano; le predobro je znan »Primorskemu dnevniku« in vsem onim, ki so ga v tako obil* nem številu spremljali na zadnji poti. Saj so prispeli znanci in pri* jatelji iz celega Krasa, da bi ob tej priliki pokazali simpatijo do človeka, ki je raje šel v smrt, ka* kor da bi suženjsko živel. Pok. Obersnel je bil narodno zaveden človek in je kot tak podpiral s
Osebna vest
Dr. Anton Kacin, bivši inšpek* tor pri višjem šolskem nadzorni* štvu v Gorici, je imenovan za rav* natelja slov. učiteljišča v Trstu.
Čestitamo!
Nov obmejni zločin
Na državni meji v bližini Šte* verjana je bilo v ponedeljek 17. t. m. proti polnoči slišati strelja* nje in človeško zdihovanje. Drugo jutro so našli okrog 30 metrov od žice, v mlaki krvi mrtvega Jožeta Koršiča, 48 letnega kmeta s Huma pri Kojskcm. Nesrečni mož je ho* tel skrivaj obiskati svojo ženo, ki je pred komunističnim nasiljem zbežala na italijansko stran, ob* mejna jugoslovanska straža ga je pa opazila in ga brezsrčno poko* sila z mitro. To je v dobi treh tednov že tretji krvavi zločin, ki ga je zagrešila jugoslovanska ob* mejna policija. Prvikrat dva krep* ka fanta, Maraž in Štekar s stre* lom v tilnik, v ponedeljek pa dru* žinski oče in gospodar Koršič, z mitro. Za prestop meje smrt. Ljudje se zgražajo nad zverinskim divjanjem in so poleg tega vsi pre* plašeni. Pošteni Italijani pravijo, da takega nasilja ni bilo v dobi najhujšega fašizma, da Italijani ni* so nikoli s takimi kaznimi klali Slovencev, kot to delajo lastni ljudje. Ali res še ni bilo prelite dovolj naše krvi? Bog nas varuj »ljudske oblasti«, ki neusmiljeno pobija lastne ljudi. V zadnjem hi* pu čujemo glas, da je bil Jožef Koršič namenoma vzet iz postelje in ubit.
So že začeli
»Primorski dnevnik« je zopet prinesel vrsto neresnic iz Sovo* denj. Gosp. uredniku svetujem, da ugotovi prej verodostojnost tr* ditev proden jih objavi. V kolikor sc mene tiče, se mi zdi naravnost ogabno, da se mi pripisujejo be* sede, ki jih nisem nikdar rabil, kar lahko pričajo vsi uradniki občin* skega urada v Sovodnjah. Kot je znano, je šlo za lepake, katere je občinski urad dobil od župana iz Sagrada in so bili tiskani le v ita* lijanščini. Kot voditelj občinskega urada imam palogo, da dam take lepake nalepiti na zidove, kakor hitro mi jih župan oziroma pre* fektura dostavi; moja odgovornost leži le v tem, da točno izvršim to nalogo. V nobenem slučaju pa ne nosim odgovornosti za obliko alf vsebino, ki jo ti prinašajo. 'Po stvar sem razloži tudi »tovarišu« Ivanu Cotiču, ki je prišel v urad in protestiral, da lepak ni dvoje* žičen. Svetoval sem mu, naj se obrne na župana, oziroma na pre* fekturo in ukrene vse one korake, ki iih zakon predvideva. Jaz sem uradnik in iv takih stvareh ne od* ločam. Zgleda, da »tovariš« tega ni napravil in ni šel niti k županu niti na prefekturo. Zakaj?, Aid se je zbal podvzeti zakonite korake in vzeti nase odgovornost in mo* rebitne posledice? Ali se mu je zdelo primerneje in lažje napasti neodgovornega uradnika in ga bla* titi v svojem časopisu? Vsekakor povem »tovarišu« Cotiču Ivanu, da
svojo družino osvobodilno borbo ter zanjo mnogo žrtvoval. Sedaj pa, ko je videl, kako kruto je bil prevaran on in ves narod, ni mo* gel preboleti gorja, ko je bil v svoji vasi priča nasilstev in samo* volje onih, od katerih je pričaka* val, da bodo prinesli odrešenje, so pa prinesli sovraštvo in preganja* nje najboljših ljudi. Bil je potre* ben le neznaten sunek, da je zrušil možaka Jožeta Obersnela. Preko 70 let je imela hiša mesnico, iz roda v rod. Nove oblasti so vzele koncesijo in jo izročile »hrabremu borcu«, ki se je odlikoval s pre* našanjem mesa iz cone A v cono B. Ni šlo tu za odvzem koncesije, ampak za način kako novi oblast* niki krojijo slovenskemu narodu pravice na »osvobojenem« ozem* lju. To je ubilo pok. Obersnela. Mi, dragi Pepi, ki te nismo mogli še enkrat videti, ki smo se le v duhu udeležili sprevoda k večne* mu počitku, Te bomo za vselej ohranili v najboljšem spominu. Počivaj v miru v domači zemlji.
se mi uradniki ne bomo pustili zavesti na stranske poti m da bomo tudi v naprej poznali samo eno pot in to je pot zakona. Ob* činstvu pa bomo vedno in rade volje na razpolago z vsemi nasve* ti. Čas bi bil, da bi razni predsed* niki in drugi funkeonarji »Fronte« in drugih takih rdečih formacij prevzeli nase ne le naslade, ki jih nudi lavorjev venec, temveč tudi odgovornost in posledice za vsako drugo početje. Očita se mi tudi, da sem begunec; to zame ni nič sramotnega, sramota gre le obla* stem, ki danes vladajo nad ubogo Jugoslavijo.
Franc Plesničar
Štandrež
Čg. Josip Kosovel, ki je leta 1944 obhajal šestdesetletnico ma* šništva, bo v nedeljo 23. t. m. praznoval svoj devetdesetletni rojstni dan. Vsi farani mu k te* mu jubileju čestitamo.
Iz Idrije
Dne 9. t. m. smo imeli pri nas sv. birmo, ki jo je delil pomožni škof Vovk iz Ljubljane. Oblasti so sitnarile in delale ovire, toda kljub temu je prišlo k birmi preko 1500 birmancev iz bližnje in tudi dalj* ne okolice. Vožnja s korjerami je bila otežkočena, zato so ljudje prišli z vozovi in peš. Mnogi so hodili vso noč, da so pravočasno prispeli v Idrijo.
OBSOJENI DUHOVNIK
Dolgoletni župnik v Sp. Idriji g. Ludvik Likar je bil od ljudskega sodišča v Ajdovščini obsojen na 12 let ječe.
Na Tolminskem samo en zdravnik
Zaslepljena komunistična politi* ka, ki ne pusti živeti nikomur dru* gemu kot samo tovarišem ali pa prodanim dušam, je dosegla, da je na vsem Tolminskem samo en zdravnik. Ubogi bolniki! Obisk iz Tolmina v Bovec stane baje 2500 dinarjev. Tako skrbijo komunistič* ni valpeti za zdravje svojih tla* čanov. Slabše kot pod tolminski* mi grofi.
Sv. birma
Knezonadškofijski ordinariat sporoča:
V soboto dne 22. in 29. novembra ne bo delitve zakramenta sv. birme v škofijski kapeli, ker bo knezo-nadškof odsoten.
Opozorilo
Do novega sporočila bo od 1. decembra dalje knezonadškof sprejemal stranke od 10.30 do 12.30 samo ob torkih, četrtih in sobotah. Duhovniki se naprošajo, naj razen v skrafni potrebi ne zahtevajo sprejema, na druge dni ali ob drugih
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
SLUŽKINJO, vsa hišna opravila
brez kuhanja, italijansko državljanko, išče manjša družina v Como. Zaposlitev stalna pod dobrimi pogoji. V pismeni ponudbi naj bo navedena starost in plača; stanovanje in hrana v hiši. Magazzino Svizzero, Como,' Casella postale 15.
Odgovo-rni urednik : Janko Simčič
Tiska tiskarna Budin v Gorici-
Vesti s Tržaškega
Vesti z Goriškega