m Let~ mAXa., st. 283 LJubljana, sobota 1% dacembta loja Cena Din i.— Izfiaja vsak dao popoldne izvzemši nedelje Is praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. većjl Lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UTBAVNI0TVO LJUBLJANA, Rnafljeva o 11 ca štev. 5 Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 81-25 tn 81-26 Podružnice: maribor. Grajski trg St 7 — novo mesto. Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon It. 05; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št 190 — Jesenice:: ot> kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Obnova monarhije v Španiji S sklepom Francove vlade so ra zvel javljeni vsi zakoni o izgonu bivšega Španskega kralja in zaplembi njegovega p remoienja — Na ta način hoče general Franco zagotoviti obstoj svojega režima in uvedbo fašizma v Španiji Viteški kralj Aleksander Zediuitelj Alfonz XIII« PARIZ, 17. dec. »New York Tribune« objavlja v svoji kontinentalni izdaji daljše poročilo iz Burgosa po katerem se je Franco na prigovarjanje Rima odloČil za restavracijo monarhije v Španiji, španska nacionalistična vlada je snoči ukinila oba eakona. s katerima so bile kraljo Alfonzu XIII leta 1931 in 1932. odvzete državljanske pravice in zaplenjeno vse imetje v Španiji Kakor znano se je kralj leta 1931 ob državnem prevratu v Španiji izselil in se odrekel tudi pravici do prestola. Kmalu nato so mu bile odvzete s posebnim zakonom tudi vse državljanske pravice in končno je socialistični režim izdal Še zakon, po katerem so bila zaplenjena vsa njegova veleposestva v Španiji in tudi vse ostale nepremičnine in premičnine na dvoru. Omenjeni list poroča, da je Franco razen tega poslal v Rim posebno delegacijo, v kateri so hči nekdanjega španskega diktatorja Prima de Rivera, šef propagandnega oddelka falangističnegs pokreta Da družen in književnik Montez Po načrtu nacionalistične vlade naj bi se pravica do prestola priznala 25 let staremu prestolonasledniku princu Juanu pod pogojem, da sprejme program španske falange. Kakor znano, teži falanga v Španiji za tem, da bi se obnovila nekdanja španska veličina ter oblast na morju in na kopnem. Falanga odklanja sleherni tuji vpliv v notranjepolitični razvoj v Španiji. Država sama naj bi se uredila po totalitarnem sistemu. Hitler hoče kolonije Prihodnji mesec bo po posebnem odposlancu zahteval v Londonu vrnitev bivših nemških kolonij LONDON, 17. dec. e. Havas: Laburistični list »Daily Herald« javlja pod velikim naslovom, da bo kapetan VVie demann prihodnji mesec prišel v Lon don, kjer bo v imenu kancelarja Hitler ja zahteva) kolonije To bo prva direkt na zahteva Nemčije Čeprav so vse ko lonialne države, tako Anglija. Francija Belgija in Portugalska odklonile zahteve Nemčije, da odstopijo tudi le naj manjši del svojih kolonij ali onih. k? jib -^k« iipravljaio po mandatu Društva naro- | Anglijo, ki jo bo skušala oridobiti dov, je Hitler trdno odločen, da to za- nimi drugimi koncesijami. devo razčisti: v Berlinu naglašajo, da so dovolj dolgo čakali Hitler sedaj ne bo več prosil in moledoval in tudi ne več čakal. VViedemanna je poslal v London, da bo tam skušal prepričati angleško vlado, da Nemčija ne more živeti brez kolonij, zlasti ker potrebuje surovine. Dejstvo, da je bil kapetan Wiedemann izbran za to misijo, je dokaz, da nemška vlada postopa precei obzirno, ker ne želi izzvati odkritega konflikta s z Nemške univerze v ČSR ostanejo Zaradi premalega števila domačih se morajo na njih vpisati dijaki iz Nemčije PRAGA. 17. dec. e. Da se urede kulturna vprašanja med Nemčijo in Češkoslovaško, je bilo definitivno sklenjeno, da bo st^ odslej še v naprej obstoiali nemšks univerza v Pragi in nemška tehnika v Brnu. čeprav so Cehi želeli da bi se ti visoki 5oli glede na majhno število Nem cev v Češkoslovaški ukinili Ker bi bile na teh visokih šolah premalo dijakov, je bil. kakor javljajo tukaišnji listi, izdan nalog s strani nemških oblasti da se morajo vsi dijaki iz sudetskib krajev vpisat* na praško univerzo odnosno na brnsko teh niko Vpisovanje dijakov na teh dveh vi šokih šolah ki bosta gojili nemško kulturr v Češkoslovaški, se že vrš; in predavanj? se bodo pričela v januarju Vsi dijaki, k' so se že vpisali na druge univerze v Nemčiji bodo morali takoj prestopiti na praško univerzo ali pa na tehniko v Brnu Poles tesa se vodijo tud' pogajanla o mno gib drugih vprašanjih vTaipmnees kulturnega sodelovanja nanašajoč? se tudi na obojestransko stališče tiska kakor rud4 na kulturne in turistične zadeve Ta poea janja. ki se vodijo deloma v Pragi delo ma pa v eBrlinu bodo zaključena v začetku januarja in do tega roka ie odeode no potovanje dr Chvalkovskega v nem-gko prestolnico. Nemci na Slovaškem PRAGA, 17. dec. e. V zvezi s kampanjo za volitve v Slovaški je zanimivo stališče, ki ga bo zavzela pri teh volitvah nemška manjšina katere vodja je dr Karmasln ki je obenem državni podtajnik v pokrajinski vladi in tudi drugače igra važno vlogo Izjavil je, da bo nemška manjšina glasovala za kandidate slovaške ljudske stranke, toda definifvnc stališče bo odvisno od tega če bo ookraiinska vlada tudi Še v naprej zavzemala napram nemški manjšini tisto dobrohotno stališče ki ga priča-kvje od nje Ce tega ne bo je rekel dr Karmasin bomo našli drugo pot za uve-I javi jen je svojih zahtev In potreb Na sho-1u v Bratislavi ki mu le prisostvovalo nad 10 000 ljud! so na koncu zapeli znano narodnosocialistično pesem Horst-We-dbor je sklenil izročiti sodišču prejšnja ministra bivše podka'-patske vlade in na--odna poslanca Rrodvja in Fencika ■ Kakor *namo je Brodv k' je obtožen zarad* ve-eizdaie. ker je hotel Podkarpatsko Rusijo odstopiti Madžarski, že delj časa v zaporih, dočim se ie dr Fenciku posrečilo pobegniti na Madžarsko in je zdaj poslanec v madžarskem parlamentu, kjer vodi gonjo proti CSR in za razdelitev Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madžarsko. Rumunija na novih potih Nova stranka naj združi vse dosedaj razcepljene politične struje v enotno obrambo nacionalnih interesov Bukarešta. 17 dec. br. Vest o ustanovitvi nove enotne stranke nacionalne obnove je naletela v vsej rumunski javnosti na veliko odobravanje. ker upajo, da bo na ta način konec strankarskih razprtij in vpo-stavljena nacionalna sloga Zlasti pozdravljajo ta ukrep glede na zunanje nevarnosti ki groze Rumuniji zlasti s strani Madžarov, ki znova postavljajo svoje revizioni-etične zahteve. Pa tudi v notranjepolitičnem pogledu pomeni ustanovitev enotne stranke odstranitev velike nevarnosti, ki je grozila državi s strani fašistično usmerjene Železne garde. Akcija za ustanovitev nove enotne stranke tzhaia iz najširših političnih krogov, številne ugledne osebnosti iz političnih in intelektualnih krogov so se obrnile na pravosodno ministrstvo, naj jim dovoli ustanovitev nove politične organizacije, »fronte nacionalnega vstajenja« To prošnjo so podpisali vsi člani sedanje vlade, veliko število bivših ministrov, ki so bili člani bivših političnih strank, predstavniki bivše socialistične stranke, bivši šefi generalnega štaba v pokoju, predsednik in več članov rumunske akademije ter ugledni novinarji. Med podpisniki so tudi najvidnejši zastopniki vseh ideoloških smeri. Treba je poudariti, da so med ostalimi tudi štev. ugledne osebnosti iz Erdelja. ki so se prej pojavile na čelu narodno socialističnega gibanja. Prav tako pomembno je z moralnega vidika, da so ta akt podpisali rudi mnogi vojaški poveljniki in generalštabni oficirji. Nova stranka bo takoj pričela z delom ter bo izvedla organizacijo po vsej državi, nakar bodo razpisane volitve. V inozemstvu je naletela nova stranka na deljen sprejem Dočim na eni strani pozdravljajo ta ukrep kot znak notranjega ozdravljenja, ki naj prepreči razvoj raznih ekstremnih stru j, so pa drugod, na primer v Nemčiji, sprejeli novo rumunsko stranko z nezaupanjem in vidijo v tem poskus, da se prepreči nadaljnji vpliv ljudi, ki so organizirali Železno gardo in skušali spraviti Rumunijo pod vpliv osi Rim—Berlin. Splošno pa sodijo, da predstavlja ustanovi / enotne stranke v Rumuniji vaien preokret, čigar posledice se bodo kmalu pokazale rudi na iiiediuMft«lnWMi področju. Bukarešta, 17. dec. AA Rador. Nj. Vei kralj Karo) je včeraj podpisal ukaz. ki dosedanja rum unska poslaništva ▼ Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji s 1. januarjem 1939 povišuje v veleposlaništva. To je v skladu z zadnjimi sklepi Balkanske zveze, ko so vse Članice balkanskega sporazuma sklenile svoja poslaništva povišati v veleposlaništva. Organizacija rumunske mladine Pod predsedstvom kralja je osnovana nova organizacija, ki bo nadzirala vzgojo mladine Bukarešta, 17. dec e. Da se izpopolni notranjepolitična preureditev države, je bil izdan tudi nov zakon organizacije mladine v okviru gimnastičnega društva »Straža Ca rej«, ki naj v bodočnosti zbere vso mladino v državi in jo vzgaja v duhu nove Rumunije T8 zakon te spremenil organizacijo »Straža Carej« v državno Institucijo, katere naloga je, vzgajati mladino v moralnem, nacionalnem in političnem duhu V njej se bo zbirala mladina obeh spolov od 7 do 21 leta Geslo te organizacije je. Zvestoba in delr za državo in kralja! Vrhovni poveljnik je kralj KaroL veliki stražar države. Vrhovni svet te organizacije je sestavljen iz predsednika ministrskega sveta, rumunskega patriarha, ministrov nacionalne vzgoje, narodne obrambe notranjih del financ, narodnega zdravja ministra za narodno delo. za socialno ».aščito. kmetijstvo in za javna deta ter predstavnikov socialne službe Vzgojno osebje kakor tudi osebje ministrstva za nacionalno vzgojo bo obvezno sodelovalo pri organizaciji »Straža Carej« Vse druge dosedanje mladinske organizacije so z istim odlokom razpuščene. Italijansko-Srancoski spor bi utegnil postati mednarodni konflikt ie ne bo po intervenciji kake tretje sile prišlo pravočasno do sporazuma RIM, 17. dec. e. Prancosko-italijanski spor se je zaostril in to po tukajšnjem mišljenju ne zaradi neuspelih diplomatskih intervencij, temveč zaradi tega ker diplomacija Še ni mogla stopiti v akcijo 2e je kazalo, da se bo novi francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet lahko lotil pogajanj za končno ureditev francosko-italijanskih odnosajev ko je nastal spor zaradi znanih manifestacij v italijanskem parlamentu Te manifestacije so bile povod novim sporom ki so popolnoma paralizi rali vsako aktivnost francoskega diplomatskega predstavnika v Rimu kakor tudi prizadevanja i tali lanskega veleposlanika v Parizu Italijanska vlada se ne smatra odgovorno za manifestacije, Id so dale povod za spor s Francijo In tako ni mogla niti precizirati svojih zahtev francoski vladi ki pa s svoie strani tega tudi nI zahtevala od italijanske vlade ker bi s tem dala iniciativo za pogajanja o vprašanjih ki so za njo izven vsake debate V teh okoliščinah bi ta spor, lahko izzval razne spore v Sredozemskem morju in s tem neposredno ogrožal splošni mednarodni položaj Dejansko položaj ne daje podlage za izhodno točko za njegovo ureditev V Rimu računajo s tem. da ta neizvestnost ne bo dobrodošla nikomur in zato čakajo, da bi se s katerekoli strani dala pobuda za pogajanja Vprašanja ki so za Italijo sporna, so za Francijo izven razprave in zato smatrajo da bi lahko ta vprašanja prinesla na diplomatska tla eventuelna intervencija tretje sile ki 1e tudi zainteresirana na Sredozemskem morju To bi bila po mnenju Rima Anglija, ki pa je zaenkrat še rezervirana. Londonski demanti London, 17. dec. br. Reuter odločno demantira vesti, ki so bile razširjene v inozemskem tisku o tem. da namerava Cham-berlain ob priliki svojega skorajšnjega obiska v Rimu predlagati Mussoliniju odstopi t ev angleške Somalije Italiji. Letalo bo izpodrinilo avtomobil Senzacionalne vesti o novi vrsti letala, ki lahko pristaja na vsaki strehi LONDON, 17. dec. e. Tehnični urednik »Daily Maila« objavlja v listu vest, da mednarodni strokovnjaki delajo v vsej tajnosti na konstrukciji letala, ki bi lahko poslovnemu človeku služilo v istem smislu kakor avtomobil, le da bi bilo štirikrat hitreje. Gre za heliokopter, izum Avstrijca Raula Hamerja. Heliokopter je zgrajen tako, da se lahko dvigne s strehe katerekoli hiše v središču mesta. Povprečna hitrost takega aparata bi omogočila poslovnemu človeku, da z največjo hitrostjo dospe iz londonskega predmestja v mesto in da lahko v eni uri preleti razdaljo iz Londona v Pariz. Letalo je mogoče poljubno dirigirati v razne smeri. Mrzli val prodira v naše kraje V Maribora je bilo davi 9 stopinj pod ničlo, v LJubljani 4, v planinah pa Ze is Ljubljana* 17. dec. r. Mrzli val, ki prodira Iz Sibirije proti jugovzhodu Evrope, se najavlja tudi že v naših krajih V vsej Sloveniji se je ponoči zjasnilo in zjutraj je zdrknilo živo srebro ponekod že globoko pod ničlo V Ljubljani je bilo davi 4 stopnje pod *učlo, v Mariboru pa je padla temperatura že na 9 stopenj pod ničlo V planinah so davi zabeležili že mraz okrog 15 stopenj pod ničlo, a živo srebro še vedno pada Izgleda, da bo jutri glavni val mraza zajel tudi že naše kraje Dunaj, 17. dec. V pretekli noči je zajel mrzli val že vse alpske pokrajine. Na Du- naju je bilo Še sinoči skoraj južno, ponoči pa je temperatura naglo padla. Davi je nastala poledica, kar je povzročilo mnogo nesreč in pravcata zastoj v prometu. Budimpešta, 17 dec br. V pretekli noči je zavladal po vsej Madžarski hud mraz. Temperatura se giblje med 10 do 20 stopenj pod ničlo. Varšava, 17. dec. br. Mrzli val je zajel že vso Poljsko Temperatura se giblje med 15 do 25 stopenj pod ničlo, v planinah pa so zabeležili tudi temperature do 35 stopenj pod ničla __tj__ j U slavil danes svoj 50. rojstni dan Razlastitev Židov v Italiji RIM, 17. dec. aa. Na predlog Mussoli-n:ja je ministrski svet odobril odredbe o izvrševanju zakona o nepremičninah, kakor tudi o industrijski in trgovinski delavnosti italijanskih državljanov, ki so Zidja. Po teh odredbah so Zidje — italijanski državljani dolžni prijaviti vse svoje nepremično premoženje, kakor tudi svoje tovarne oziroma industrijska podjetja itd Imovina, ki presega mero. določeno za 2ide. se mora prenesti na novo društ., katerega naloga bo, to imetje kupiti, ga upravljati, zemljo obdelovati in postopoma prodati. Podjetja, ki delajo za narodno obrambo In v katerih je zaposlenih 100 ali več oseb, bodo postavljena pod posebno nadzorstvo. Lastniki teh podjetij smejo v določenem roku prodati takšno podjetje. Po določenem roku more država prevzeti ona podjetja, pri katerih je zainteresirana narodna obramba, dočim bodo vsa ostala prišla pod provi7orično upravo, ki jih bo postopno likvidirala. Angleška intervencija za Žide v Berlinu Berlin, 17. dec. AA. Reuter. Zvedelo se je, da bo angleSka vlada po zgledu ameriške tudi posredovala pri nemški vladi zar radi protižidovskih zakonov. Nemško zu-nanje ministrstvo še zmeraj proučuje noto ameriške vlade. Internacija litovskih politikov Kovno, 17. dec. A A. Pat. Več voditeljev krščanske demokratske stranke in pristašev Voildemarasa so ali zaprli, ali jih pa spo* dili v notranjost dežele ali pa so jih razdelili po koncentracijskih taboriščih. Med tistimi, ki so bili izgnani na deželo, je tudi bivši predsednik vlade Sistnas. mladinski voditelj Delinakitis. 12 dijakov pa so obsodili na denarno globo. Eden se vrača iz Amerike Newyork, 17. dec. AA. Reuter. Predno se je vkrcal na parnik »Queen Mary« za povratek v Evropo, je bivši zunanji minister Eden izjavil, da je zelo zadovoljen a vsem, kar je videl in slišaJ v Ameriki. Smrt italijanskega zgodovinarja NE APEL J, 17. dec. AA. Tu je umrl v 85. letu svojega življenja senator Francesco Toraca, znameniti zgodovinar italijanska književnosti in bivši profesor na neapeljskem vseučilišču. Trgovinska pogajanja med Poljsko in Rusijo Moskva, 17. dec. br. V Moskvo je prispel direktor trgovinskega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Lihovskv, ki bo vodil trgovinska pogajanja z Rusijo. Komunistična zarota v Iranu BAGDAD, 16. dec AA. Iz Teherana poročajo, da je iranska policija odkrila komunistično akcijo, katere tendenca se je jasno pokazala v nedavnem procesu proti komunistom Poročajo, da so prijeli primanja tukajšnje sovjetske bolnišnice ln nekaj drugih zdravnikov Policija jih obtožuje, da so špijonirali v korist Sovjetske Rusije ter vršili komunistično propagando v državi. Sorzna poročila. Oran 17. dec. Beograd 10.—, Pariz 11.62, London 20.64, New York 442.125, Bruselj 74.475, Milan 23.25, Amsterdam 240.20, Berlin 177 25, Praga 15.10, Varšava 83.25, Bukarešta 3.25. fltran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobot«,. 17. decembra 1088. Ste*. 83 J&tr! odpro novo šolo v Kranju Kakšno Je novo iolsko poslopje, Id so stroški zanf znašali okrog S in pol milijona Ljubljana, 17. dec. Kranj Je dobil veliko v resnici moderno šolsko poslopje za deško in dekliško šolo; jutn bo poslopje slovesno izročeno svojemu namenu Novo, primerno Šolsko poslopje za ljudsko šolo je bilo v Kranju že dolgo potrebno in končno se je posrečilo dobiti kredit, kar ni bilo tako lahko Pomisliti moramo da samo stavbna dela veljajo okrog 5 5 milijona din a prišteti je treba se izdatke za opremo, okrog 600.000 do 700 000 din Poslopje stoji na lepi parceli ob Tvrševi in Cojzovi cesti (za pokopališčem) okrog 8.000 m* veliki Na nji bodo najbrž že prihodnje leto sezidali Še dve manjši poslopji, in sicer zdravstven: dom in stanovanjsko hišo za oba upravitelja deške in dekliške šole. Šolsko poslopje se deli v tri, med seboj ločena krila; šolska trakta, sama na sebi, namenjena za učilnice, sta povsem enaka, po talnem načrtu kvadratna, s stranico nad 20 m, in dvonadstropna Veže ju enonadstropno upravno poslopje, ki ima tudi lepo, 20x11 m veliko telovadnico Projektant je ing arh Emil Navinšek. ki si je pridobil lep ugled zlasti z načrtom za ljubljansko bežigrajsko gimnazijo. Tudi kranjsko Šolo ie projektiral po istih načelih kakor ljubljansko gimnazijo Prostor je izrabljen v resnici ekonomično in poslopje nima dolgih hodnikov, ki so pri starejših Šolskih poslopiih nekakšno potrebno zlo. Namestu hodnikov imata dvonadstropna trakta osrednje avle ki služijo hkrati za Stopnišče do prvega nadstropia in za prednje prostore učilnic V drugo nadstropje drže stopnice ob zveznem traktu tako. da oba trakta pridobita v drugem nadstropiu vsako po eno lepo dvorano Vhod v učilnice je neposredno lz avle v pritličju in v prvem nadstropiu. Skupno ie 18 prostornih svetlih ter solnčnih učilnic Poslople stoji v črti vzhod—zahod tako. da bodo soln-čne vse učilnice in tudi veže. , Val mraza nas je že dosegel Ljubljana, 17. decembra Vsa čast vremenskim prerokom; včeraj smo se še posmehovali njihovim napovedim o bližajočem se mrzlem valu, a davi srno se že jezili, zakaj nas niso obvestili prej, da je pritisnil tako silovit mraz Nihče se še ni pripravljal na zimo, niti smučarji letos niso gojili upanja, da se bo začela njihova sezona ali da se bo sploh začela. Prevečkrat so se že uračunali prejšnja leta. Mrzli val nas je dosegel včeraj z drugim letošnjim vzorcem snega Mislili smo, da nas bo dobro nebo vprav zasulo s snegom, kakor bi se spodobilo za božič in božično poezijo, za čas zimskega tujskega prometa in našo smučarsko deželo. Burja je pa odnesla sneg in davi je ležalo bele mane le toliko, kakor da je zemlja le po-slajena z njo. Zato je pa bilo vsaj pošteno mrzlo in burja nam je vprav pretipavala kosti. Ljubljančani so veliki zmtznienci kajti dopoldne jih je bilo skoraj polovico manj na ulicah kakor prejšnje vlažne dni, kdor je pa že moral na cesto, se rru je mudilo v pravem velemestnem tempu. Iz hiš si niso upale niti nekatere gospodinje, ki se sicer vedno žrtvujejo za zasebni blagor pri poklicnem pretipavanju živil na trgu Da, mraz je zelo pomemben Činitelj, ki vpliva tudi na naše jedilne liste. Zdaj je vprašanje, kakšne bomo imeli praznike Zadnji čas je, da začnemo napovedovati vreme in delati načrte Ljubljančani sicer praznujejo božič skoraj vsako leto za zapećkom, vendar bi praznovanje ne bilo tako prijetno in poetično, če bi ne delali prej načrtov najmanj o potovanju v Dalmacijo ali na severni tečaj Kaže, da pred božičem ne bo več snežilo, kajti burja ne bo prenehala tako kmalu Sicer se pa lahko vsaj tolažimo z vremensko spremembo pred božičem, če že nismo zadovoljni s tako krasnim soln-Čnim vremenom, kakršnega imamo danes. Izpred obrtnega sodišča iztjcen ali neizucen kamnoseški POMOČNIK Tone je bil zaposlen pri gTadbenem podjetju kot kamnoseški pomočnik. Imel je po 5.50 din od ure pri 10 urnem delovni-ku Med trajanjem službenega razmerja zaradi bolezni ni mogel dvakrat po 6 'ini delati Po izstopu je Tone zahteval plačo za vse dni, ob katerih ni delal, skupaj 660 din. katerih mu pa gradbenik ni hotel plačati. Tone Je tožil. Gradbeniku ni moglo iti v glavo, zakaj naj bd Tone dobil plačo, ko vendar ni delal. Ko pa je sodnik gradbeniku obrazložil določbo § 219 obr. z., da službojemnik obdrži po aajmanj 14 dnevnem službovanju svojo pravico do plače, če je bil zaradi bolezni ali nezgode ne več kot en teden zadržan opravljati službo, je gradbenik izjavil, da plača mezdo za 12 dni. toda samo po 4 din od ure. ne pa po 5.50 din, češ, da imajo tako visoko mezdo aamo izučenl kamnoseški pomočniki, Tone pa ni izu Cen, zato je odškodnina po 4 din od ure primerna. Sodišče pa ni bilo njegovega mnenja, ampak ga je obsodilo po tožbenem zahtevku. Zakon pravi namreč, da obdrži službojemnik pravico do plače, torej do plače, kakršno je dobival do obolenja, oziroma kakršno bi bil dobival če ne bi bil obolel in bi bil opravljal delo. Ker pa je imel Tone dogovorjeno mezdo po 5-50 din na uro, mu gre za čas bolezni plača v isti visini. CE MAGISTRAT ZAPRE RESTAVRACIJO Lojzka je bila natakarica v restavraciji Imela je 250 din plače na mesec ter hrano. Po odredbi mestnega magistrata pa reatavrater skozi en mesec ni smel obratovati. Lojzka Je bila tedaj en mesec brez dela in zaslužka pač pa Ji je restavratei dajal ta čas hrano Po preteku enega meseca je magistrat dovolil nadaljevanje obrata, Lojzka je zopet stregla goste in tudi dobivala plaćo in hrano. Pri izstopu iz V upravnem, ali zveznem traktu, sta tudi dve stanovanji za hišnika obeh iol. Telovadnica je zvezana s kopališčema in drugimi stranskimi prostori. Povsod v razdelitvi prostorov se kaže smotrnost. Zvezno poslopje je podkleteno. Sola ima centralno kurjavo. V kleti je tudi zavetišče pred letalskimi napadi kakor v vseh modernih javnih poslopjih. Čeprav stavbni stroški znašajo okrog 5.5 milijona din, je Kranj dobil sorazmerno poceni krasno šolsko poslopje če upoštevamo, da znaša zazidana ploskev okrog 1.800 m2, da poslopje vzorno ustreza svojemu namenu in da je zidano v resnici solidno. Sleherna učilnica ima vodovod. Za učence so v avli stenske omarice, kamor bodo spravljali obutev in površnike. Zračenje učilnic bo zelo olajšano, ker ima šola smuč-na okna. Ze samo gradivo, ki so ga uporabljali pri poslopju, dokazuje, da je nova šola v resnici solidno zidana. Kleparji so rabili za svoje delo bakreno pločevino, krovci so krili streho z valovitim salonitom, zidar ji so pa obložili obodno zidovje s kamnom Bel. žlahten omet (terranova> daje poslopju veselo, prijetno lice. Nova šola bo nedvomno eno nailepših, če ne celo najlepše poslopje v Kranju. Vsa dela so opravili le domači obrtniki: zidarska, težaška in železobetonska dela, ki so zahtevala na i več stroškov (proračun je znašal 2.780 000 din), je prevzelo z 11% popustom podjetje E. Tomažič iz Ljubljane. Kranj bi naibr? zdaj §e ne imel nove šole če bi Drnipktant ne re&l svoie naloce tako dobro kakor jo je. Po nekih drueih načrtih in proračunih bi stavbni stroški 7nnšali okrog 7 mil1'ionov din Tako velikih stroškov bi občina naibr? ne zmogla in bi se še ne odločila za zidanje Tako je pa Krani dobil šolsko poslopje, kakršno potrebuje in ki naiholle u^tre^;* cortnbnim zdravstvenim in stavbarskim načelom službe je zahtevala plačo tudi za oni mesec, ko ni delala Ker restavrater ni hotel plačati, ga je tožila. Pri obravnavi se je restavrater branil plačati, češ. da Lojzka ni delala in ji tedaj tudi plača ne pristoja. Najbrž se Je spomnil na pregovor, ki pravi; Kdor ne dela, naj tudi ne jč. Sodnik pa Je bil drugačnega mnenja in je obsodil restavrater-ja v plačilo 250 din. Razlogi; Po § 220 obr. z. gre službo-jemniku plača, če Je bil ta pripravljen opravljati službo, pa je bil v tem zadržan po službodavčevih okornostih. Dokazalo se je namreč, da je ta okolnost nastopila samo na restavrater je vi strani; mestni magistrat je zato zaprl restavracijo, ker gostilničar ni imel pravilne koncesije; Sele ko si je to pridobil, je sme! nadaljevati svoj obrt Lojzke tedaj ni zadela nikaka krivda, če je bila brez dela, zato je bil restavrater obsojen v plačilo. Iz Ptufa — Prvi sneg smo dobili v noči na petek Snežilo je ves dan, vendar se je sneg sproti topil, tako da so nastale same mla-kuže — Proračun okrajnega cestnega odbora Ptuj za proračunsko leto 1939 40 je izgo-tovljen ter razglašen na uradni deski mestnega poglavarstva Proračun izkazuje din 1,886 355 potrebščin in din 1,369 664 dohodkov Primanjkljaj znaša din 516 691. ki se bo kril s cestno doklado V proračunu je zlasti visoka postavka za gradbo novega železobetonskega mostu čez Dravi-njo v znesku din 400 000. — Zlata nedelja bo tudi v Ptuju, kakor razglaša Združenje trgovcev in bodo v nedeljo dopoldne v ta namen vse trgovine odprte. — Napad z nožem. V ptujsko bolnico so pripeljali 39 letno posestnikovo hči Nežo Dogovšek iz Maclja z veliko rano v trebuhu Pri zaslišanju je Izpovedala, da je imela ljubavno razmerje z nekim posestniškim sinom, ki ni ostalo brez posledic Fant jo je začel polagoma zanemarjati, zato sta imela med seboj oster prepir, v katerem 1e njen bivši ljubček pograbil za nož in 1i ga zabodel v trebuh. Stanje ra-njenke je zelo kritično. — Mestno poglavarstvo razglaša, da je računski zaključek za proračunsko leto 1937 38 izgotovljen ter občanom na vpogled v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. Po kmetih slep ari Ljubljana, 17. decembra. Orožniki iščejo po deželi premetenega sleparja, ki neusmiljeno izkorišča zaupljivost kmečkih ljudi. Pred dnevi je slepar prišel v Drago na Notranjskem, kjer se je zvečer zglasil pri posestniku Valentinu Trohi ter ga poprosil za prenočišče. Troha ga je res povabil v hišo in mu dal tudi večerjo. Po jedi so se, kakor je na kmetih navada, pričeli prijetno razgovar-jati, pri čemer se je izkazalo, da je gost neznansko zgovoren in prav bistra glava. Razgovarjali so se o vsem mogočem In je tujec pripovedoval najrazličnejše novice, kakršne le redko pridejo v oddaljene kraje na deželi. Troha je med pogovorom potožil tujcu, da ima na nosestvu 150 000 din dolga in da ne ve, kako bi prišel do denarja. Tujec pa se je zaupljivo sklonil k njemu in mu namignil, da ne bo težko dobiti denar, ker ga zna delati. Troha ga je preplašeno poeledal, tujec pa je jel prepričevalno govoriti, da je že mnogim pomagal. Pravil je, da ima nekje pri Logatcu spravljen film. na podlagi katerega mu je mogoče ponarejati tisočake, poltiso-čake in stotake, potrebne pa so mu tudi kemikalije, s katerimi trenutno ni založen. Tako je Troho zbegal tako. da 1e drugi dan poslal ženo Ivano v Cabar, kjer je I nakupila po tujčevem naročilu ekstrakte oapir in drugo. Ko se je vrnila, je tujec zahteval od Trohe originalen tisočak, bankovec za 500 din in za 100 din. Ni na tako4 Dričel z delom, izgovarjajoč se da mor^ dobiti tudi film, o kateTem ie oravll. d? ga ima spravljenega ori nekem rjos*»strine^ v oko^ci Locatra. Pre*ovorH ie Tr*>hr> la sta skupaj od*la v T ^gatec kjer se mr je pa premeteni slepar izgubil izpred oči DANEi PiEMlHA! Predstave ob 16., 16. in 21. uri, Jutri, v nedeljo, ob 16*80 url dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 15., 17„ 19. in 21. uri Nihče naj ne Id ba prekrasnega filma, neizbrisno v spomina! KINO UNION, tel. 22-21 fUm ta sgadovtnako ozadje o postanku večno lepe pesmi skladatelja FR. GRUBERJA. Finem človeške ljubezni, mira In sprave, ki bo zao rila ie v par dneh po vsesa sveta In odmevala tudi v Vaših srcih! V glavnih vlogah FAUL RICHTER In ANNV HABTB1ANN Tihonoč-bloženonofj Ta film prekaša po lepi vsebini, krasnih posnetkih In pevskih točkah nepozabna m filma »KIRCHFELDSKI »TJPNIK« in »PATER VOJTEH g Vstopnice si nabavite v predprodaji, zlasti za predstave v nedeljo! m in pobegnil s tisočakom, pol tisočakom in stotakom v žepu. Troha je tujca nekaj časa iskal po Logatcu in okolici, nato pa se obupan vrnil domov in prijavil sleparijo orožnikom v Srednji vasi. Kakor so oni ugotovili, je slepar na sličen način ogoljufal še več drugih kmetov v tamošnji okolici. Slepar je okrog 40 let star, črno oblečen, in na levo nogo šepa. Med vasovanjem obstreljen Brežice, 16. decembra Dne 24. novembra smo poročali o burnem nočnem dogodku na Zdolah, kjer da sta nasilna vasovalca Rozman Anton in Pajduh Mirko napadla posestnika Kolmana Blaža, posestnika na Zdolah tako. da se je slednji moral braniti z lovsko puško in da je v sil obranu tudi proti obema napadal, cema ustrelil, pri čemer je zadel Rozmana Antona v desno nogo. V gornji zadevi pa smo bili žal povsem napačno informirani, ker nam poroča zastopnik Rozmana Antona in Pajduha Mirka g. dr. Drnovšek Janko, odvetnik v Brežicah, da se je pri tozadevni kazenski razpravi pri s reškem sodišču v Brežicah dognalo baš nasprotno, namreč da sta bila Rozman Anton in Pajduh Mirko povsem nedolžna da tudi nista dala nikakega povoda Kolmanu Blažu, da bi bil moral streljati. Zato je bil Kolman Blaž tudi obsojen na 30 dni strogega zapora in na plačilo vse odškodnine Rozmanu Antonu, pri čemer pa Rozman Anton in Pajduh Mirko seveda nista bila obsojena, ker zoper nju tudi ni bik> uvedeno nobeno kazensko postopanje. Radi objavljamo to poroč'lo in damo s tem gospodoma polno zadoščenje, ker smo brez lastne krivde nasedli netočnemu poročilu. Iz policijske kronike Ljubljana, 17. decembra Oni dan se je splazil tat v stanovanje skromnega mizarskega pomočnika Franceta Hlebša in mu ukradel vso prihranjeno gotovino, v znesku 3500 din. — Delavki Mariji Grdadolnikovi v Hradec-kega vasi je odnesel nekdo več moške in ženske obleke, precej perila, tri zlate prstane in žepno uro, v skupni vrednosti nad 5000 din. — šivilji Miroslavi Maitinger je tat odnesel rjavo aktovko, v kateri je imela 5 zastavnih listkov na ime Marija Papež in tri pare koral. Maitingerjeva je oškodovana za 3000 din. — Iz kleti v Vil-harjevi ulici 35 je tat odnesel za 1000 din perila, last carinskega uradnika Antona Koširja. — Iz stanovanja natakarjev Franca Zupančiča in Silvestra Sladica na Tvrševi cesti je tat ukradel uro budilko in 200 din. — Dalje se je splazil nekdo v stanovanje Ane Koširjeve na Sv. Petra cesti 71 in odnesel zlat prstan z rubinom, vreden 150 'dinarjev. — Izpred mlekarne na Bregu je nekdo odpeljal monterju Alojziju fitrusu zeleno pleskano kolo znamke »Fragi« s tov. št. 3806 Drugo kolo znamke »Ekscelsior« je bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Petru Laknerju in sicer izpred gostilne Triglav na Celovški cesti 160. Ukradeni kolesi sta vredni 6100 din. Na gl. kolodvoru je včeraj malone prišel pod lokomotivo 71-letnl postrešček Anton Len-čič, stanujoč v Jenkovi ulici 2. Lenčič je okrog 13.28 hitel s perona Čez tire do kamniškega vlaka, pa ni opazil, da se pomika proti njemu prazna lokomotiva. Preden je mogel čez tire, ga je stroj že odbil in ga težje poškodoval na glavi in po životu. Iz Ce**a —c Na zlato nedeljo 18. t. m. bodo trgovine ter frizerski in brivski saloni v Celju dopoldne odprti, —c Božično lutkovno Igro »peterčkove poslednje Sanje« bo uprizoril lutkovni oder Sokolskegr. društva Celja-matice v nedeljo 18 t. m. ob 10. dopoldne v Sokol-skem domu v Gaberju. Obiščite lutkovno predstavo v čim večjem številu! —c Sneg. V Celju in celjski kotUni je začelo v petek zjutraj lahno snežiti. Snežilo Je skoraj ves dan in do večera je bila zemlja pokrita s tanko plastjo prvega snega. —C GlfMiallška predstava na Štefanovo. Pomladika Jadranske straže na drž. dekliški in deški meščanski šoli v Celju -btsta uprizorila na Štefanovo 26- t. m. ob 16-v celjskem gledališču Golievo božično povest s petjem r^Peterčkove poslednje sanje« v režiji g. Josipa Tccnažiča, Vstopnice so že. v prodaji pri meščanskosolski učiteljici gdč. M. Kemovi. —c Nesreča ne počiva. V rudniku Hudi jami se je ponesrečil v četrtek ekrog 9. dopoldne 35 letni rudar Leopold Perme od Sv. Krištofa pri LaSkem. Pri delu je padel nanj Jamski voziček in mu zlomil levo nogo v stopalu. F*red dnevi je padel 46 letnemu progovnemu delavcu Jerneju iz Bukovja pri Laškem železniški prag na desno no* o ta mu zmečkal prste. V četrtek okrog 18. je neznan kolesar v Bezenškovi ulici v Celju povozil 78 letno vdovo po cinkarniškem delavcu Marijo Toplakovo z Lave. Toplakova si Je pri tem nalomila desno nogo pod kolenom. V sredo se je 38 letni drvar Josip Kolšek s Svetja nad Celjem v gozdu vsekal s sekiro v levo nogo In se hudo poškodoval. Istega dne se je 23 letni brezposelni pekevaki pomočnik Jože Grilc la Vitanja pri sekanju drv vsekal v zapestje in se močno poškodoval Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici —e Nočno lekarniško •loibo ima od sc bote 17. t m. do vfttetega petka 23. t. m kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj ia Glavnem trgu. —c Strogi okrepi prof slinavki m pa* djevki v Celju- Me«tno poglavarstvo :elju razglasa: Dne 13 decembra H Slaivija se Širi«, sokolska kronika za teta 1936, 1937 in 1933, potem statistični podatki Zveze slovanskega sokolstva. Saveza SKJ. COS, Poljskega sokola t va, bolgarskih Jurakov, ruskega sokolstva v emigraciji m podatki sokolstva v Ameriki Koledar krasijo slike Nj. Vel. kralja Petra H., br. Paunkovi-ča, br. šulcerja, br. Smertnika, Br. Vo-linovica, br. Dolenca, Koledar ima lično žepno obliko in je zato zelo praktičen. Vsak zaveden Sokol in Sokolića bo imel v novem letu le sokolski koledar, ki stane samo 7 din. — Naročajte ga pri svojem društvu ali v pi3ami Jugoslov. sokolske matice v Narodnem domu! _ Sokolska Volja, sokolski informativni tednik ima v svoji 102. številki, ki Je izšla včeraj, nastopno vsebino: Ob 25 letnici sr kolske župe Maribor s sliko prvega staroste župe br. dr Franja Rosine, Najnovejše vesti, Non amnis moriar... sonet Iz dravskega sokolskega zbora: po-! očila iz žup Celje, Kranj, Ljubljana, Ma-;bor hi Novo mesto. Iz Saveza SKJ. De-» žene v Sokolstvu, Knjige, časopisi in re-ije. Izborno urejen tednik bratom toplo sporočamo. Obenem obveščamo bratske iinice in vse naročnike, da bo veljala So-}lska Volja od 1 I. 1939 30 din letno. — Zle'ne pr©*te vaje za leto 1939. Na-lništvo Saveza SKJ obve&Sa vse župe in inice, da so izšle zlet~? proste v?je zr *nic? in nr tajnice - leto 19?n v po -bni brošuri. Naročila sprejema Savez &$e£e\nlc a koledar DANES: Sobota, 17. decembra katoličani: Laanjc JUTRI: Nedelja. 18. decembra katoličani: Gracijan DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Beli tiger, matineja »Pod senco giljotine« ob 14.15 KINO UNION: T.ha noč — blažena noč KINO SLOGA: Zmagovalec KINO MOSTE: Rose Marie SOKOLSKA AKADEMIJA ob 20. v Sokol-skem domu v Šiški DRUŠTVO »SOČA« predavanje dr. Branka Alujeviča x> 20-letnem razvoju jugr-1. socialne politike z vidika delovnega prava« ob 20.30 pri »Levu« OFICIRSKI DOM: DRUŽABNI VEČER ob 21. v Zvezdi MOTO-HERMESOV DRUŽABNI VEČER ob 20. pri Mikliču LJUBLJANSKA SADJARSKA IN VRTNARSKA PODRUŽNICA: občni zbor ob 20. v gostilni pri »Mraku« FILOZOFSKO DRUŠTVO predavanje univ. prof. dr. Ramira Bujasa iz Zagreba -Psihologija kot empirična veda« ob 18. v mineraloški predavalnici na unive Umetniška razstava Kos^-MaJei-CtorSe v Jakopičevem paviljona PRIREDITVE V NEDELJO KINO šIšKA: Marvša OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED POKOJNINSKI ZAVOD ohčn;. zbor ob 9. v Trgovskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES N JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od soboto cd 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdrav* stveni svetnik dr. M i s Franta. Poljanska cesta 15/H, telefon št. 32-84. Iz Zagorja — Zasluženo odlikovanje. Obveščeni smo, da je bil te dni odlikovan z redom sv. Save V. stopnje priljubljeni Šo'ski upravitelj topliške šole g*. Matija Pelko. Čestitkam se pridružujemo tuili mi, saj vemo, da je svojemu učiteljskemu zboiu zgleden in tovariškl predstojnik, zaupani mu deci skrben oče, ostalemu občinstvu pa vedno Širokogrudno pripravljen priskočiti na pomoč, kadar sta potrebna njegov nasvet in pomoč. — Razrešena je službovanja na topliški šoli z 20. t. m. gdč. Eliza Žgui jeva, ki je po lastni prošnji nastavljena na ljudsko šolo v Borovnici. Na novem službenem mestu ji želimo prav tako plodnih uspehov, kakor jih je žela pn nas, kjer se je posvečala izključno pouku z vso resnobo, natančnostjo in doslednostjo. — Predaval bo v radiu o našem rudniku g. Amošt Adamič danes, v soboto od 18.40 do 19. ure. Obravnaval bo doslej malo znani razvoj rudnika in ostalo industrijo naše doline. — Lep film, ki je letos navdušil tudi Ljubljano, in sicer »Beli Jor^ovan«, bo v soboto in nedeljo predvajal naš kino. — Obdaritev revnih otrok. Tudi letos bo društvo za varstvo otrok obdarilo lepo število najpotrebnejših otrok z novimi in trpežnimi čevlji. Obdaritev bo v nedeljo 18 t. m. ob 9. uri dopoldne v Sokolskem domu. Letos je sicer prišlo v dolino zboljšanje, vendar pa je Še vedno dovolj revščine. — Pomanjkanje vode Je gotovo problem, pri katerem vodovodnega upravnika ne zadene nobena krivda. Vzroke je treba iskati v precejšnjem povečanju novih instalacij, s katerimi načrt ni bil računal v zadostni meri. Slej ko prej bo treba zgTa-diti Se en zajemalnik v Kotredežu, kjer je vode dovolj. — Radijske motnje še vedno niso v zadovoljivi meri odstranjene, čeprav je poklicani strokovnjak nekatere motilce blokiral. Zgodilo se mu je. da Je neki posestnik izjavil, da svojega aparata, ki povzroča neznosne motnje, ne bo pustil blokirati. Proti vsem, ki ne spoštujejo zakona, naj se postopa z isto brezobzirnostjo, kakršne se do radijskih poslušalcev po-lužujejo sami. — Meščanska Šola še vedno nima zadostnega števila učitelistva in to kljub posredovanju ravnateljstva. Pouk je skrčen in dijaki imajo pouk samo vsak drugi dan, kar vzbuja upravičeno negodovanje staršev, ki jih skrbi napredek otrok, prosimo, da se tem razmeram napravi konec. SPORT — Drsališče v Planici pripravljeno. Tll-rija je že uredila drsališče ob svojem domu v Planici. Mraz zadnjih dni je stvoril gladko ledno ploskev, ki samo še čaka dr salcev. — Smuška Sola. TK Skala, Jesenice, priredi na Rošci-Karavanke (2 uri od postaje Jesenice) od 25. t. m. dalje smuško šolo za začetnike in poseben oddelek za tekmovalce v alpskih discipMnah. Vodstvo šole ima g. Ciril PTaček. Cena za poduk 100 din za osebo na 1 teden. Prijave sprejema TK Skala, Jesenice. Smuk! D. R. S. R.. Kdlnstvo obvešča vse svoje članstvo in simpatizerje kluba, da bo I. redni občni zbor drevi ob 20. v salonu estavracije »Keršlč« na Celovški cesti 36. Odbor. Iz Medvod — Uprizoritc\ veseloigre »RoksI«. V ne-leljo 18. dec. ob n nam zaigrajo najboljši dra Jezica veselo tro-katero so želi doma ^n'te se smeha in do-'-i-it razigrano, dra-/ne junake. gralci Sokolsl-ejanko »Rok: iromen uspel re volje, pr? estno »Roksi pp Stev. g 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobot*. 17. decembra. 1*38- Velik razmah Jesenic v zadnjih 20 letih Kljub velikemu napredku pa £aka)o mestni svet Se važne gospodarske, socialne in kulturne naloge Jesenice. 16. decembra V tistih razgibanih letih, ko so gradili karavanski predor, ogromni kolodvor in bohinjsko železnico, se je pri preureditvi Jesenic zelo veliko grešilo in zamudilo. Na oblikovale trga. ca zgraditev dcibrih in ravnih cest, na izdelavo mestnega regulacijskega načrta, na izgraditev vodovoda, cestrih prehodov, cesrtne kanalizacije in dnurih pomembnih gocpodarskih ter prometu-h naprav takrat nihče ni mislil. Vse to se danes hudo maščuje. Mesto nima stm;ene in za" k rožene oblike. HLše stoje vsaka po srvo;e. kakrr bi bile skregane med seboj. Kanalizacija je popolnoma odrekla. V deževnih dneh teko celi potoki po glavnih cestah in ulicah, ceste so vse razdejane, da v deževnih dneh tonemo v vodi in blatu, v vročih poletnih dneh pa se dušimo v nrahu. Pred 30 leti bi se lah ko vse temeljito urecilo, danes pa je to skoraj nrmog/TfSe, ker so zaz:dana obcestna zemljišča in da se ceste umikajo starim oerajsm in brzojavnim drogovom. Kljub takratnim velikim pogre-kam pa 90 Jesenice v zadnjih dveh desetletjih lepo prrcvitale in rasle. Zgrajena sta bila Sckrlski in Krekov prosvetni dom. poveča na in mo^mizir^na župna cerkev, zgrajeno veliko carinsko poslopje, v katerem ©o nastanjeni m-estni uradi, ialje carinska prtliažnica, lep o-asilski dom. lepo število velikih trgovskih in stanovanjskih hiš. zrasle so cele mestne četrti ter nove ceste in pota v raznih smereh. Preurejen je bil Železniki podvoz, izvršile rekonstrukcije cest. napra\*a pločnikov, javnega šetalisča ob Prešernovi cesti, napravila ce-sVa kannl'zacija ki pa slabo deluie. zgradil n:v vodovod, napeljana električna ce-stna razsvetljala in napravil med Gos^>?- . svetsko cesti in kolodvorom širok hodnik | Tudi v športnem in higienskem pogledu se je mars'kfj lepega in potrebnega naredilo. Imamo eno veliko letno telovadišče, dve športni igrišči, moderno urejen sta- 1 dion In zasebno, javnosti namenjeno kopališče. Iz središča mesta so Izginile nekatere stare in nizke vaške hiše in na njih mestu so zrasle lepe in zidane trgovske hiše, ki delajo mestu precej lepši videz. V gradnji je veliko mestno ubožno zavetišče v najlepšem kraju izven mesta, v načrtu je gradnja Delavskega doma in povečanje poslopja meščanske šole, zgraditev počitniškega doma za revno in slabotno deco. Poles navedenih, obstojajo še tudi druge, za gospodarstvo in promet zelo važne naloge. Najbolj potrebno je astaltitanje državne ceste, po katen je vedno, posebno pa v poletnih mesecih, ogromen vozov-ni in avtomobilski promet Ob Gosp. svet-ski cesti bo treca porušiti stare hiše. ki so cestnemu prometu v veliko napotje. Teršarjova hiša skoraj seka Gospo?vetsko cesto na dva dela. katere gornji del v trgovskem pogledu -elo zastaja za spodnjim- Treba bo misliti na ureditev tržnih prostorov napraviti javna stranišča, nabaviti škropilni avt ^motril in zboljšati cestno kanalizacijo. Na merodajnih mestih bo treba pritiskati, da se zgradi nov most Čez Savo Podmežakljo, da se sedanja ozka in vijugasta Jadranska cesta preuredi v moderno avtomobilsko cesto, ki bo vezala Zgornjo savsko dolino po najbližji poti z Bled:m in Bohinjem. Na cestnih križiščih in razpotjin bo treba namestiti kažipotne deske, da bodo tuji avtoinobilisti vedeli usmeriti vožnjo, treba bo na najbolj vidnih mestih namestiti reliefe naših vasi gora jezer, planinskih in smučarskih domov itd. Ne smemo pezabiti. da je na Jesenicah največji kolodvor v Sloveniji, da so Jesenice mednarodno cestno in železniško križišče, kjer izstopajo tujci vseh narodnosti da so izhodišče za naš prelep planinski "»vet, vrata v romantično Zgornjo savsko dolino ter središče alpinizma in zimskega sporta. Ursđlfev Ksrlovške in Dolenjske ceste O al pvor mestnega tehničnega oddelka na pritožbe nekaterih posestnikov Ljubljana, 17- decembra Ureditev Kartovške in Dolenj-ke ceste ni všeč nekaterim posestnikom, ki so svoje pritožbe pred kratkim cbjavili v našem listu Mestni tehnični oddelek nam je pa poslal svoje mnenje, da so ti posestniki, kar se tiče širine cest, zares prav skromni, ker se jim zdi zapadni del Dolenjske ceste pretirano širok. Z upoštevanjem tramvajskega varnostnega pasu je Dolenjska cesta tu široka samo 7-5 m. torej za dve Široki vozili, a novi predpisi za državne ceste zahtevajo na ima n j 7 m široko utrjeno prosto vozišče, inozemski predpisi pa celo 7 5 m. Hodnik je širok 5 m. toda ta cesta ga ima samo po eni strani. Gotovo hodnik ni preširok, ker je promet pešcev zlasti od Ceste na dolenjski kolodvor prrti mestu zelo močan. Ta promet se onkraj Karlov*kega mosta takoj razdeliil na desni in levo ter gre zlasti razmeroma malo vozil dalje v mesto po Karlvški cesti Zato je tudi promet po Karlovški cesti znatno manjši nego po Dolenjski cesti, da je ta cesta že po re-gulačnem načrtu iz leta 1S9S ožja od Dolenjske ceste, čez mero se pa mora Kar-lovška ce^ta zožiti zaradi starih poslopij, ki ne stoje v pravi rečulačni črti in je mestna občina s težk:ml stroški morala pričeti razširjati Karlovško cesto zlasti na vzhodnem koncu na grajski strani, kjer ni hiš. Razen tega pa stoje stare hiše tako zveriženo razmetane zlasti na vzhodni strani Karlovške ceste, da mimo njih ni mogoče speljati vsaj za silo zre^ulirane ceste, da bi bili vsi zadrvoljni. če naj bi regulacija upoštevala vse sosednje zgradbe, bi morala cesta ostati taka. kakršna je bila prej. torej z vsemi svojimi vijugam! in padci v podolžni in prečni smeri. Ker pa je bilo tako stanje popolnoma nevzdržno, je moiala mestna uprava hkra ti z obnovitvijo električne železnice vsaj za silo urediti tudi cesto samo. Pri tem se je držala srednje mere. da je ponekod nekoliko edikopala, drugod pa spet navsula Kjer je bila potrebno ob zgTadbah zasipanje, je mestna občira sporazumno s posestniki na lastne stroške napravila navpično izolacijo zunanjih sten proti talni vlagi. P"leg tega je občina preuredila mnogo vhodov, u vozov itd. ter deloma celo poglobila preplitke temelje. Zaradi takih del in zaradi zavarovanja pa stara poslopja niso prav nič izgubila na prejšnji vrednosti in ni tudi nobene nevarnosti zanje Le nekaj izjem je še na Karlovški cesti takoj na njenem vzhodnem koacu. ki imajo zelo pretirane zahteve. Mestna občina bi rada tudi pri njihovih poslopjih napravila potrebne in pametne preureditve ali zavarovanja ter zato hodnik cb njih še ni urejen. Venc«?^ je upanje, da bo dosežen sporazum v korist posestnikov in ..avnega prometa. Po razširitvi mosta nI bilo mogoče se bolj znižati Karlovške ceste zaradi električne železnic*., na njenem drugem koncu pa zaradi že urejene FlorjansKe ulice ter zaradi hiš na grajski strani. Kar se pa škarpe na grajski strani tiče. res ni bila ob začetku del vsem všeč toda sedaj, ko ljudje vidijo kako bo nova ureditev krasila s cvetočimi grmiči in režami vso okolico, so s to. prej tako napadano škarpo zadovoljni tudi najnatančnejši' sosedje. Tam tudi ne bo tramvajskega postajališča, temveč ca ustju lanežičeve ulice in Priveza, kjer pa ne bo škarpe ob vozišču. Čitali smo že o programu za zgraditev novih javnih stranišč, zato pa tudi stranišče ob Karlovškem mostu pride na vrsto, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. Glede premeta je res najslabše na vzhodnem koncu Karlovške ceste, kjer je bilo zaradi starih poslopij mos^oče zravnati same vijugasto črto hodnikov. Nasr>roti odcepu ceste Za gradom bi sicer lahko napravili nekoliko širše vozišče, vendar so prav v tem odseku robniki položeni samo začasno ter so spremembe verjetne in tudi mogoče, če bo dosežen s sosedi zadovolrv sporazum glede preureditve vhodov v njih hiše in lokale ter zavarovanca zgradb proti talni vlagi, če pa ne bo šlo. bo pa treba ob njih hTšah napraviti začasen hod-n\k. ki bo ležal pod robe m vozišča, kar tudi sosedom ne bo prijetno. Zato naj pa tudi ^prizadeti posestnikih vpoštevajo staro pravilo, da so javne koristi r*« Privatnimi. Slovenska matica v letu 1937 Ljubljana. 17. decembra V torek 20. t. m. bo redni ob oni zbor Slovenske matice za 1. 1937 v društveni po-svetovailnici na Kongresnem trgu št. 7. Xa dnevnem redu je čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila funkcionarjev in slučajnosti. Slovenska matica je izdala lani Krefto-vo Veliko punta~ijo, dramsko kroniko iz l. 1573 v petih dejanjih v nakladi 3500 izvodov, Seliškarjeve Pesmi pričakovanja v nakladi 3600 izvodov, Kantovi Dve razpravi v prevodu Izidorja Cankarja v 3500 izvodih in Cervantesovega Don Kihota v prevodu Stanka Lebna v 3800 izvodih. Ob koncu leta je imela Slovenska matica enega pokrovitelja, 15 ustanovnikov, 54 društvenikov in 2986 rednih članov, skupaj torej 3056. Bivši društveni tajnik in večletni odbornik Albin Prepeluh jc dne 20. novembra 1937 umrl. Razen večjega števila poverjenikov v Ljubljani ima Slovenska matica v Sloveniji in zunaj Slovenije v vseh večjih krajih svoje poverjenike. Svoje publikacije pošilja dedoma v zameno 43 društvom, časnikom, časopisom in posameznikom. Iz popisa premoženja je razvidno, da znaša vrednost aktiv O44.005 din, vrednost pasiv pa 247.607 din. Dne 31. decembra 1937 je znašalo premoženje Slovenske matice 696.398 din. Med aktivami znašajo največje postavke vrednost zaloge knjig in hiša na Kongresnem trgu ter parcela po A« Knezovi ustanovi. Zaključna bilanca izkazuje aktive 915.005 din in ravno toliko pasive. Račun izdatkov in dohodkov je znašal 204.369 din. Poleg rednih knjig izdaja Matica tudi izredne, za katere je potrebna ločena evidenca o dohodkih in izdatkih. Slovenska matica je lastnica dvonadstropne hiše v dveh traktih na Kongresnem trgu, upravlja Knezovo ustanovo, za katero je k/upila stavbno parcelo, in upravlja še da*uge ustanove in sklade. Račun zaiožbe rednih knjig izkazuje izgubo 96J>29 din. Stroški za izdajanje rednih knjig pa se poravnajo po večini z dohodki članarine. Cisti donos hiše maša 58363 din. Stroški za izdajanje Matičnih knjig so se morali poravnati tudi iz dohodkov hiše. Primanjkljaj pri izdajanju knjig v znesku 40.624 din je morala uprava poravnati Iz čistega donosa hiše. Krava in pes rešila tri otroke v obsojen mladoletnik zaradi Stirili na 3 leta robije Novo mesto, 16. decembra. V Gornjem Vrhpolju pri St Jerneju je 18. marca okrog 21. izbruhnil ogenj v kozolcu pos. Zagorca Janeza Ogenj je v dobri uri upepelil vse poslopje. Kozolec je bil lesen in krit s slamo, v njem pa je imel lastnik spravljene nekaj ajdovce in dva voza sena, kar vse je zgorelo hkrati s kozolcem. Kozolec, ki je bil dvojnik, je stal v bližini gospodarskega poslopja in hiše ter je bila velika nevarnost tudi za to poslopje. Da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, so preprečili gasilci, ki so požar lokalizirali. Zagore je imel nad 10.000 din škode. Dne 27. julija nekako ob isti uri pa je pri Zagorcu Janezu znova izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, obstoječem iz hleva, poda in listnice. V gospodarskem poslopju je imel Zagore spravljenega okrog 6000 kg sena ter okrog 300 kg ječmenove slame, kar vse je zgorelo z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela pa mu je rudi slamoreznica in vse gospodarsko orodje, spravljeno v tem poslopju. Zagore je pri drugi nesreči utrpel nad 20 000 din škode. Ob drugem požaru so spali v kotu zgorelega hleva trije Zagorčevi otroci in sicer 10 letni sin Jože, 9 letni sin Janez in 5 letni sin Alojzij Kakor je navada pri nas na kmetih, so šli otroci spat že v mraku, ponoči pa je zbudilo najstarejšega Jožeta iz spanja silno raukanje krave, lajanje psa in gaganje rac, ki so bile v hlevu. Ko se ie Jože prebudil ;e bilo v hlevu že vse svetlo. Skozi odprtino — skozi katero £>e -nefs seno v hlev, pa je že padala v hlev goreča slama, hlev sam pa je bil že poln dima. Takoj za J ožetom se je zbudil tudi njegov bratec Janez, nakar sta oba hitro ookli-cala še bratca Alojza in vsi so zbežali iz hleva in šli klicat očeta To pa ie bila tudi njihova sreča, kajti če bi Jožeta ne biio prebudilo mukanje krave in lajanje psa, bi vsi trije v hlevu zgoreli. Okrog polnoči dne 1. oktobra letos pa je nastal nenadoma požar na podu pos. Franka Jožeta. Od poda se je vnel tudi zidan hlev, pokrit s slamo. Podstrešje pa je bilo nabito polno slame. Vnel se ie tudi svinjak, ki je pod isto šupo in tako so vsa poslopja pogorela do tal. Ogenj, ki je zajel svinjak, je zajel tudi blizu stoječi kozo-* lec, ki je ravno tako pogorel. Velik požar se je naglo razširil tudi na hlev soseda Hudoklina Karla, ki ga gasilci kljub največjim naporom niso mogli rešiti. V pogorelih poslopjih je Franku Jožetu zgorelo 6000 kg sena in 4000 kg slame. V kleti so mu zgoreli trije prazni vinski sodi in 30 kokoši, ki jih niso mogli rešiti Razen tega je zgorela slamoreznica in vse ostalo I gospodarsko orodje Franko je tedaj utrpel najmanj 50.000 din škode. Posestniku Hudoklinu Karlu pa je napravil ogenj škode za okrog 10.000 din. Nenadni požari so vaščane iz vasi Gor. Vrhpolja zelo razburili, predvsem še ker niso poznali vzrokov, ki so napotili neznanega zločinca, da jim je upepeljeval imetje. Zato so vsi posestniki te vasi budno stražili svoja poslopja Tako je šel 6. novembra posestnik Potočar Karel okrog devetih zvečer na stran in spotoma 00-gledal še okoli domače šupe. In videl je, kako je neki suhljat mladenič skočil s trama pri šupi proti njemu. Potočarju se je to zdelo sumljivo in je zavpil, kaj dela tam. Nato je pa pogledal v podstrešje, opazil pa ni nič sumljivega Stekel je še kakih 200 korakov za neznancem in ko je prišel neznanec do domače hiše, kjer ima njegov oče svoj dom, ga je spoznal Poklical je še dve priči Okičkega Jožeta in Baniča Janeza, katera je Potočar naprosil, da bi obkolila hišo in ugotovila, če je Začetek božične konjunkture Ljubljana. 17. decembra Dober začetek je polovico uspeha, toda zdaj še ne moremo govoriti o dobrem začetku božične kupčijske sezone, vendar vsaj upamo, da ne bo kupčija cvetela manj kakor prejšnja leta. Jutri se bo izkazalo, ko bodo ves dan vabile odprte trgovine, ali bomo v resnici smeli govoriti o dobri konjunkturi. Danes je bil že nekoliko živahnejši promet na živilskem trgu, vendar so se nekatere gospodinje izogiba»le trga zaradi mraza, odnosno so se vsaj izgovarjale na mraz. Precej živahno je bilo že povpraševanje po mlečnih izdelkih, ki se še v splošnem niso znatno podražili, a kaže, da se bodo, najbrž že v sredo, čeprav je blaga mnogo. Letos je naprodaj tudi mnogo več medu za potice in gospodinje ga kupujejo nekoliko bolj, ker so orehova jedrca precej draga (28 do 30 din kg), med pa je povprečno po 18 do 20 din kg. Na trgu je zdaj še poseben božični sejem. Ob semenišču in stolnici je postavljenih okrog 30 stojnic, dobro založenih po večini z okraski za božična drevesca in jaslicami, a poezija se druži zelo tesno » prozo, kajti na nekaterih stojnicah prodajajo pletenine, puloverje, nogavice in perilo. Za to blago se najbolj zanimajo de ž elan i, med tem ko meščanske gospodinje bolj zanima, po čem je perutnina na pe rutninskem trgu. Danes je bilo perutnine v I resnici na izbiro. Naprodaj je bila tudi ce I la jata pur bosansko blago. Prodajalec jih je ponujal za staro obleko, sicer se pa tudi ni branil denarja; 6 do 7 kg težki purani 1 so bili po 90 din, torej ne posebno poceni. bil 18 letni R. S. v resnici doma. Alarmirana je bila vsa vas in ljudje so šli zasledovat neznanca. Potočarjeva >ena pa je v tem že videla, kako je padla iz podstrešja iskra, nakar so streho še enkrat dobro preiskali, pa zopet niso našli nič sumljivega. Kmalu pa je Okički Jože znova opazil, da je švignila izpod strehe iskra in je skočil za dotični tram ter potegnil izpod strehe tlečo gobo. Ko se je to dogajalo v podstrešju, pa je pripeljal Gorišek Jože 18 letnega slikarskega pomočnika R. S., ki ga vaSčani niso izpustili, temveč so poslali po orožnike. Po kratkem obotavljanju je R. orožnikom priznal, da je povzročil vse prej omenjene požare. Fant je bil takoj aretiran in odveden v zapore novomeškega' okrožnega sodišča, kjer se je danes s to zadevo bavil kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Božidarja Romiha. Obtoženi R. Stanko, ki je starejši mladoletnik, je pred sodniki kakor v preiskavi priznal vse štiri požige. Pojasnil je, da je požige povzročil vselej na isti n~xin. V domačem čebelnjaku je namreč zažgal gobo, ki jo je odnesel v poslopja, katere je nameraval zažgati. Ogenj je navadno nastal čez eno uro potem, ko je pustil na določenem nevarnem mestu tlečo gobo. V svoj zagovor je R navajal, da je Zagorcu 7ažaal prvič, ker ga je nekoč zapodil od potoka s kolom in mu ni pustil, da bi se tam kopal. Drugič mu je zažgal, ker ie slišal ljudi govoriti, da je prav. da je Zamorcu zgorel kozolec Glede Franka Jožeta se je zagovarjal, da mu je zažgal pod, ker ga je nekoč zmerjal z božjim volekom. Pos. Potočarju Karlu pa je hotel zažgati gospodarsko poslopje zato, ker se vedno bana, kako sila je bogat. Sodišče je mladeea po-žigalca obsodilo na 3 leta robije. NOČNI NAPAD V DOLŽU PRED SODIŠČEM V vinotoču Brulc Terezije v Dolžu obe Smihel-Stopiče so v nedeljo 2. oktobra popivali domači fantje, med katerimi je bil 27 letni pos. sin Štular Janez iz Dolža in Muren Janez. Kmalu pa je nastal v vinotoču med Murnom in nekim Vidicem Markom prepir in to zaradi malenkostnega zapitka V prepir se je vmešal tudi Štular Janez in dejal Murnu, da naj bo tiho, ker sicer jih bo od njega še dobil. Okrog desetih zvečer pa je odšel Dular v družbi nekaterih fantov iz vinotoča in med potjo se je brez vsakega povoda zapodil v Murna, ki je bil v tej gruči fantov. Muren je tedaj padel. Ko je vstal, je stopil za njim, da bi ga poklical na odgovor, zakij ga je vrgel Komaj pa sta prišla, je že Štular Janez zamahnil proti Murnu in ga z nožem ranil na desni strani hrbta pod levo ramo, kakor tudi na desni strani glave. Prizadete poškodbe so bile smrtne. Rana na desni strani hrbta ob robu lopatice je segala v prsno duplino. Zaradi t*h poškodb je pri Murnu nastopilo tudi septično stanje in je moral ležati v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji več dni. Štular je pred sodiščem priznal, da je poškodoval Murna Janeza z nožem, vendar pa vsako krivdo zanikuje in se zagovarja, da je dejanje storil v silobranu. Zaslišane priče pa so izpovedale, da je šel Muren za obtožencem. Priči Golobic Fr in Kobe pa sta izpovedala, da je imel obtoženec M irna Janeza tedaj, ko sta se spoprijela, pod seboj in da je slednjega rešil Kobe Jože s tem, da je obtoženega Štular j a Janeza dvakrat sunil s škornjem in ga tako zvalil z Murna. Sodišče je obtoženega Stularja spoznalo krivim in ga obsodilo na 5 mečev zapora in na povračilo stroškov po-vprečnine, za bolečine bo pa r •■ ' **«iti din 1000. J Kokoši in piščanci so bili v splošnem naprodaj po nespremenjeni ceni. Gospodinje so še nekoliko oklevale, ali bi kupile ali ne. S proračuni se vedno niso na čistem. Ponoči je pritisnil tako hud mraz, da je zelenjava na prostem začela zmrzovati. Prodajalke na trgu so morale dobro pokriti solato, da jim ni pomrznila. Zaradi tega je bil tudi zelenjadni trg nekoliko slabše založen kakor bi bil glede na bližajoče se praznike in tržni dan. V prvih tržnih urah zelenjava še ni bila v splošnem dražja kakor prejšnje dni. Vsekakor je pa treba pričakovati, da se bo zelenjava podražila še pred prazniki, ker kaže, da bo mraz trajal delj časa in da se bo še stopnjeval Danes je bil mnogo prehud mraz za prodajo krompirja na debelo na prostem in najbrž ne bomo imeli več prilike za večje nakupe pred pomladjo. Z Jezice — Sokolova dramatika je kaj marljiva. Za Miklavža je g. C. Ramovž pripravil svojo mladinsko >Ce mačke ni doma«, ki pa jo je občinstvo upravičeno odklonilo. Sploh naj se ie zaključi na sokoiskem odru s plitkimi eksperimenti. Pač ni vsak za vse! — ViSek pohvale pa daje vse občinstvo igralcem veseloigre >Roksi« v režiji g. Raj-ka Kunaverja. Igra je bila vzorno podana, vloge dobro obvladane, sploh je bilo vse prvorazredno. Vendar sta bila William Har-rington in zlasti Roksi gdč. Mira Martin-škova izredno odlična v vsem. Pri našem Sokolu Je bilo ie mnogo izvrstnih igralk, ^dč. Mart'nsek pa jih je z »Roksic vse oresegla. Posebej naj omenimo tudi odlično podane vloge.ge. Mire Lenardiceve, gg. Petra Kuaarja ter Rajka Kunaverja, dasi tuđi vsi ostali igralci zaslužijo vso pohvalo za dovršeno igranje. Na to igro, ki jo naai igralci ponove v nedeljo 18. dec. ob 16. v Sokol, domu v Medvodah, je Sokol Jezica res lahko ponosen! — Občni zbor nase podružnice SVD je bil v sredo zvečer v Soli na Jezici ob precej pičli udeležbi članov. Podružnca ima zdaj že 129 članov! Letos je priredila dobro obiskan tečaj za vzgojo povrtnine, 5 strokovnih predavanj. 2 izleta v Italijo in 1 v Novo mesto. Prejela je din 2300 podpore, od tega je din 500 dala občna, ki doslej podružnice SPD ni podpirala. Za letos namerava podružnica prirediti tečaj za v kuha-vanje sadja in podružnično razstavo. Sedanji odbor je til ponovno izvoljen, vanj je vstopil na novo g. šubelj Ignac. Za občni zbor glavnega društva je izvoljenih 8 delegatov. Sestavljen je bil na novo tudi 6 članski »vrtnarski odsek« podružnice. Novemu odboru je članstvo priporočilo, da se v bodoče močneje zavzame za pomladno in poletno škropljenje sad. drevja, ker je najkoristnejše, a pri nas tudi najpovršnej-se. K?rm?.h se poslavlja od Ljubljane Ljubljana. 16. decembra Po krajšem bivanju med nami bo prve dni prihodnjega tedna zapustil Ljubljano naš znani in popularni grafolog Karmah. Obiskal bo še nekaj večjih ju gosi o venski h mest, nato pa bo na povabilo vplivnih i ta lijanskih osebnosti odpotoval na orno celino v Libijo ter tam proučeval vpliv tropskih bolezni na 6lovekov rokopis in značaj. Po dosedanjih izgledih bo ostal Karmah v Libiji delj časa. Kratkotrajno Karmahovo bivanje ▼ Ljubljani je zbudilo precejšnjo senzacijo in ii* cer ne samo zaradi njegovih utemeljenih analiz različnih rokopisov in ugotovitev, ki so njegove kliente iznenadile, ampak tudi zaradi nekaterih njegovih zelo pomembnih člankov, ki jih je objavilo »Jutro«, in v katerih je v dovoljenih mejah orisaJ značaj vodilnih evropskih političnih osebnosti na podlagi njihovega podpisa. Tako je med drugimi analiziral na podlagi podpisa značaj italijanskega ministrskega pred^dnika Mussolinija, Windsorskega vojvodskega para, voditelja Nemcev Hitlerja, angleškega kralja Jurija, indijskega borca Mahatmc Gandhija. filmsike vgralke M ari ene Dietri-chove in filmskega zvezdnika Clarka Gab-lea, svetovnoznanega pisatelja Shawa, grške kneginje Helene, švedskega kralja Gustava, danskega kralja Kristijana, pokojne-ge Ma-iaryka. pokojnega Ataturka, rumun-skega kralja Karola, albanskega vladarja Zogua, generala Živkovica, maršada Hin denburga in drugih. Poleg analiz značaia teh pomembnih evropskih in tujih osebnosti je v svojem članku objavil tudi njihove originalne podpise, kar je prav tako zbudilo razumljivo zanimanje in senzacijo. Bilo bi odveč iznova poudarjati velika sposobnosti grafologa Karmaha, saj ni več znan samo v svoji ožji domovini, ampak že v vsej Evropi in so o njem že najbolj znani znanstveniki objavljali obširne, zelo laskave ocene. Vse to potrjuje, da jc njegovo znanstveno delo globoko utemeljeno in da se je naš Karmah s presenetljivim usp-hom uvrstil med najboljše svetovne, res znanstvene grafologe. Ob njegovem odhodu v Afriko mu želimo na polju raziskavanja, ki mu je zaupano, kar največ uspehov, prepričani, da se nam bo oglasil tudi s črne celine in nam sporočil uspehe svojega znanstvenega dela in druge zanimive izsledke, ki mu jih v Afriki nedvomno ne bo manjkalo. Iz Kranja Hotel „Stara poŠta" - Kranj Vsak petek sveže morske ribe. — Na željo se dostavi tudi na dom. O MCD m CD ■ CD ■ CD ■ CD B C3 ■ CD »CD ■ o — Božično obdarovanje revnih tuberkuloznih bolnikov v Kranju. Odbor društva Kolo jugoslovenskih sester v Kranju, Vin-cendjeva družba v Kranju in Vincencijeva družba v Stražišču so^ za letošnje božične praznike obdarovale 'revne tuberkulozne bolnike kranjskega protituberkuloznega dispanzerja. Vsem blagim darovalcem se v imenu vseh obdarovaneev najlepše zahvaljuje proti tuberkulozni dispanzer v Kranju. NJEGOV POKLIC Na podeželski cesti je zavozil avtomo-bilist v jamo, polno blata, tako da je moral poklicati kmeta, da mu je s konji potegnil avto iz nje. — Ah' se pripeti kaj takega večkrat? — je vprašal kmeta. — Da, večkrat, posebno zdaj poleti. Vi ste že peti, ki sem mu moral potegniti avto iz jame. — 2e peti? — se je začudil avtomo-bilist — Kako pa utegnete opravljati še svoje delo? Najbrž delate doma ponoči. — Res je, gospod, nosim namreč vodo v to jamo. 'ostani in ostani član Vodnikove drtsibe! Stran 4 »SLUVH.NSEI NARODi, sobota. 17. decembra l»3f. Stev. 283 DNEVNE VESTI — Letognjih Vodnikovih knjig je Se ne-Jtaj izvodov na razpolago. Kdor si jih se ni nabavu, pa mora pohiteti, ker bo naklada v kratkem razprodana. Zato se nemudoma javite svojemu poverjeniku ali naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. — Poverjenike ki nam še niso prijavili članov in nakazali članarine ,se posebej prosimo, naj to store čimprej, dosler so knjige še na zalogi, — Engeibert Gangl v Pragi, v Prago je prispel včeraj popoldne prvi namestnik £aros|e Saveza SKJ Engelbert Gan^l Id se bo udeleži) dane« in jutri posvetovanj Zvez- slovanskega sokolstva. Z njim je od peto vaj tudi nas mednarodni tekmovalec Jože Vadnov, Id ga bo operiral sloviti kirurg prof. dr. Jinjsek na kolenu, ki si ga je poškodoval pri telovadbi na Vrhniki. — Važno za Feniksove zavarovance. Od 1 januarja 1933. bodo lahko Feniksovi zavarovanci v smislu odredbe zopet realizirali svoje zavarovalne police odnosno dob'val i na nje posojila. — Kontrola i/voza bo poostrena. Zadnje mesece so skušali nekateri izvozniki spraviti v klirinške države izdelke *ujega porekla, plačane v devizah Zato obvešča Narodna banka vse interesente, da brez njenega posebnega dovoljenia ni dovoljeno izdajati dovoljenj o zavarovanju valute za izvoz naslednjih predmetov: volnenega in bombažnega prediva, prediva iz jute in umetne sviie, odpadkov od »kanm, kositra, nikla, rafije surove Jute, loja, voska, kokosovega olja ribjega olja, oolenovke, surove gume. bombažnih odpadkov, mineralnih olj, gumiar£,b'ka, bakrenih izdelkov, solitra in kavčuka Samo še danes ob zo. uri in filtri ob 23", 4S0, 7. in g. uri ROSE MARIE KINO MOSTE — SUZOR zgradi velik sanatorij na Primorju. Včeraj dopoldne je bila v Zagrebu seja ravnateljstva SUZOR-a Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve Med drugim je bilo sklenjeno, da se zgradi nekje na Primorju velik sanatorij za zdravljenje kostne tuberkuloze. Danes že povsod dobite lepe, dobre in poceni zimske suknje lu obleke. Dobite pa tudi še boljše. Toda oblačila »TIVAR« presegajo danes vse v kvaliteti. Izdelavi in nizki ceni. — Največja In najbolj sortirana zaloga; ANTON BRIMEC, LJUBLJANA — Prešernova ul. 54. NASPROTI GLAVNE PUSTE. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA IN OB VSAKI PRILIKI. — Pripombe na uredbo o občinskih hranilnicah. Združenje bančnih in zavarovalnih društev v Novem Sadu 1e poslalo trgo-vinskemu ministru pripombe k osnutku uredbe o občinskih hranilnicah Združenje želi, da bi se naziv hranilnic ne monopolizira! samo za občinske hranilnice temveč da bi se ga lahko posluževale vse kreditne ustanove, ki se pečajo s hranil-ničnimi posli Vsaka občinska ali mestna kreditna ustanova naj bi imela v naslovu tvrdke označbo, iz katere je razvidno, da je last občine ali mesta. — Tajnik londonske Trgovske zbornice v Splitu. Včeraj zjutraj je prispel s Sušaka v Split tajnik londonske trgovske zbornice Stevens v spremstvu predsednika angleško-jugoslovenske trgovske zbornice v Zagrebu An dresa Danes je imel konferenco z zastopniki sušaške zbornice in drugimi gospodarskimi krogi, da naveže gospodarske stike med Jugoslavijo in Anglijo_ TTVAR OBLEKE, ZIMSKE SUKNJE SO DARILA TRATVF.fr A VESELU IN HVALEŽNEGA SPOMINA. NAJVEČJA IN NAJBOLJ SORTIRANA ZALOGA: ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POSTE, PREŠERNOVA ULICA 54 — Premestitev. Po službeni potrebi je premeščen uradnik Poštne hranilnice g. Pavle Borštnik iz Ljubljane v Zagreb. — Vinska razstava in sejem v Ormožu. Za vinsko razstavo in sejem, ki se vrši v torek 20. t. m. v Ormožu, je prijavljenih 167 vzorcev vin, po veČini iz ormoško-ljutomerske ga vinarskega okoliša, katera vina so znana po svoji odlični kakovosti Količina razstavljenega vina bo okrog 7000 hi. Vsakemu interesentu, trgovcu kot gostilničarju se nudi na tej razstavi najlepša prilika, seznaniti se s kakovostjo letošnjega vinskega pridelka, ter z majhnim trudom izbrati to, kar njegovi potrebi in okusu najbolj odgovarja. K obilnemu pose t u vabi prireditelj Kletarsko društvo r. z. z o. z. v Ormožu. — Maksimiranje cen za novo turistično sezono v Dubrovniku. Včeraj je bila v Dubrovniku konferenca zastopnikov Trgovske zbornice in gostilničarjev, na kateri se je razpravljalo o maksimiranju cen v gostinskih podjetjih za prihodnjo sezono v zvezi z uredbo o klasifikaciji gostinskih podjetij. Ugotovljeno je bilo, da se cene za prihodnjo sezono ne bodo mogle znižati, ker so se mnoga živila podražila za 40% v primeri s cenami od takrat, ko je bil določen sedanji cenik. Vendar bodo pa skušali hotelirji znižati cene na realno bazo, ker računajo v prihodnji sezoni z znatnimi tež-kočami. — Angleški admiral na lovu na divje koze v Hercog Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je prispel tja na lov na divje koze v bosanske planine angleški admiral Wels s štirimi bivšimi mornariškimi častniki in angleškim honorarnim konzulom v Dubrovniku kapitanom Hadžijem. Lovišče divjih koz v Bosni in Hercegovini je zelo bogato, saj jih je v njem okrog 2000. Admiral Wels je strasten lovec. _ Dva doma Jadranske straže — v Beogradu in Zagrebu. Oblastni odbor Jadranske straže v Beogradu je sklenil zgraditi dom J S, ki bo služil kot prehodno zavetišče članstvu in podmladku JS iz vse države. V domu bo tudi dvorana za predavanja čitalnica in pomorski muzej. Dom bo služil kot pomorska ljudska univerza in bo posvečen spominu blagopokojne ga kralja Aleksandra I. Za to akcije bo oblastni odbor porabil vse dohodke od znam-kic, izdanih za 20letnico osvobojenja našega Jadrana. Tudi zagrebški oblastni odbor namerava zgraditi v Zagrebu dom JS. ZagTebčk.1 dom bo služil podobnim svrham kakor beograjski Najprej ho pa zagrebški oblastni odbor definitivno uredu svoj dom v Jelši. — aKaradjordjeviei« prof. Orožna, letošnja poučna knjiga Vodnikove družbe, so bili — kakor nam poročajo od mnogih strani — v naši nacionalni javnosti deležni splošnega priznanja. Je to delo, ja ga mora prečitati vsak zaveden Slovenec *n Jugoslovan. Stane pa z Vodnikovo pratlko za leto 1939, fiorlijevSml »Večnimi vezm!« in Zupančevim -Tretjina rodom« vred samo 20 din. s poštnino 27 rHn Nova lekarna V Devici Mariji v Polju Je OTVORtt. novo javno lekarno Mr. Ph. KRAUT IGOR. — Tudi v Zagrebu je snežilo, ze v četrtek zvečer je zapihal v Zagrebu sever in postalo je hladno. Včeraj zjutraj je bil pa Zagreb pobeljen. Sneg je pa kmalu izginil, ker je bil moker, pomešan z dežjem. Malo več snega je zapadlo na Sljemenu, kjer je tudi temperatura padla pod ničlo. Najbolj navdušeni zagrebški * smučarji so že oprtali smuči in jo mahnili na Sljeme. Trgovski ples v Ljubljani 7* ianuaija 1939 TRGOVSKI DOM — Pod božičnim drevescem so lep, zanimiv, moderen in cenen dar knjige Vodnikove družbel — Knjiga »Živi izviri«, najaktualnejši izvirni zgodovinski roman, je najprimer nejše božično darilo. Literarno razsodišč* je knjigi priznalo letošnjo prvo banovinsko nagrado Na razpolago v knjigarnah in pri založbi, Marmontova 11 (tudi na obroke). — Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga priredi bvoj 14. vinski sejem in razstavo 10. januarja 1939 v tukajšnji dvorani pri kolodvoru Vina je treba orijaviti do 3. L 1939 Letošnja vina se prav dobro razvijajo in so izredno harmonična — izvzemši ttstib. ki »o zelo rano brana. Cene so ugodne Mi ^mo sredi ^rmoško-lju-tomerakega okoliša in bo vsakemu interesentu dana prilika kriti svojo potrebo v ljutomerskih vinih pa naj si oodo iz mešanih nasadov ali sortirana. ■ O ■ O i CD ■ O ■ CD ■ CD ■ C3 ■ O ■ CZ Zelo primerna BOŽIČNA DARILA 1 Velemanufiaktura! A.. & E, SKABERNČ LJUBLJANA a Po neurjo poškodovana banovinska eesta L reda št. 14, Dravograd slovenj Gradec — Velenje — Šoštanj — Letug — Sv. Peter, v Sav dolini v odseku Huda luknja je popravljena v toliko, da je pri previdni vožnji .promet mogoč z zmanjšano brzino. Sokolska mladina v Ljubljani vabi na AKADEMIJO S PLESOM V SOBOTO, DNE 17. DECEMBRA 1988 ob 20. uri v dvorani Sokolakega doma v Šiški Jazz Buffet Ples — Zveza za tujski promet v Sloveniji je za božične praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariš in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika do 19. t. m. ob 10. dopoldne. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 41-79 ĆE6KI VELEFILM MARTŠA V glavni vlogi Jiflna Stepniekova Predstave: jutri (v nedeljo) ob 3., 5., 7., in 9., in v ponedeljek ob %9. uri. Današnja predstava zaradi sokolske prosvetne akademije odpade. SOKOLI ! Posedajte In podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: PUSTOLOVŠČINE MARKA POLA t— Zdravniška vest. Zdravnik v zabnici pri škof ji Loki dr. Rudolf Oman je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice aa dravsko banovino. — Iz »Službenega Usta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 101 z dna 17. t. m. objavlja uredbo o izdajanju državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje, spremembe in dopolnitve v pravilniku o sredstvu za denaturiranje dehfdriranega Špirita, o kraju in načinu mešanja bencina z denaturiranim de hi dri ranim špiritom bi o nadzoru nad mešanico bencina in Špirita, odločbo o detei razveljavitvi splošne pre- povedi uvoza živih in mrtvih zajcev, kuncev in njihovih delov iz Češke in Moravske, tolmačenje pravilnika o natančnejših določbah za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, dopolnitev pravilnika o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov, popravek v uredbi o občinskih hranilnicah in razglas o potrditvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani aa poslovno leto 1939. — Proračun Zbornice za TOJ v Ljubljani odobren. Banska uprava je odobrila proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1939 s preliminiranimi dohodki 3,790.142 din ter izdatki v znesku 3,783.459 din torej s presežkom 6083 din. Obenem je bik> odobreno, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1939 odmerja in pobira 8*,'o doklada od osnovnega davka, pridob-nine in družbenega davka, raaen v primerih, v katerih se plačujejo v smislu za kona o pobiranju zborničnih dokiad minimalni prispevki in sicer davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, so dolžni plačati Zbornici letni prispevek, ki zna ša, če delajo sami 10 din. če delajo z enim pomočnikom 15 din in če delajo z dvema pomočnikoma 20 din. Raaen tega se bo pobirala &% doklada na 50^ minimalnega družbenega davka po drugem odstavku čl." 86 zakona o neposrednih davkih. — Notarska vest. Predsednik apelacij-skega sodišča v Ljubljani je določil Janku Horvatu za nastop službe javnega notarja na Vranskem dan 17. decembra, — Odvetniške vesti. Advokatu v Slo-venjgradcu dr. Josipu Lavriču je bilo ustavljeno izvrševanje advokature za tri mesece in sicer počenši s 15. decembrom 1938. Prevzemnik njegove pisarne je advokat v Šoštanju dr Jože Goričar. Ustavitev izvrševanja advokature, izrečena proti advokatu v Dolnji Lendavi dr. Hermanu Strasserju, je bila preklicana in prevzemnik njegove pisarne razrešen. — Nov grob. V Ljubljani na Kongresnem trgu je včeraj popoldne za vedno zatesnila oči lastnica znane mlekarne v isti •uši gdč Antonija Tavčarjeva. Pokojna je bila blaga ženska, prava dobrotnica siro makov, zlasti revnih dijakov. Pred davnimi leti že. ko se je preselila z doma v * tarom dvoru pri Škof ji Loki v Ljubljano le otvorila v znani Bleivveisovi hiši na Kongresnem trgu skromno trgovinico, ki ji je kasneje priključila še mlekarno in vinotoč. Pokojna Tončka je dosegla sta rost 66 let. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvaške veže v zavetišču sv Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv Kr žu. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naše najiskrenejše so-žalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo deloma oblačno, mrzlo in precej stanovitno vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru in Beogradu, po drugih krajih pa je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, na Visu in Kumboru 12, v Dubrovniku 11, na Rabo 10, v Sarajevu 6, v Ljubljani 4.4, v Zagrebu 4, v Mariboru 1.5, v Beogradu 0.0. Davi je kazaJ barometer v LJubljani 770.5. temperatura je znašala —4.0. — Ukradene verižice. Iz poštnega vagona na progi od Celja do Zagreba je bil te dni ukraden manjši zavitek, v katerem je bilo 55 zlatih ovratnih verižic. Verižice, ki predstavljajo vrednost 7000 din, so bile še neizdelane in manjkajo še vsem zaponke. Uvedena preiskava je ostala brezuspešna. — Harakiri vaškega razuzdan ca. v vasi Maclu blizu Varaždina si je prerezal v četrtek trebuh 39 letni Alojz Gabrovec. Njegova soseda Neža je slaboumna, in ko je zanosila, je trdila, da je oče njenega otroka Gabrovec. Mož se je zbal posledic in sklenil končati si življenje. Vzel je velik kuhinjski nož in odšel z doma. Domači so ga našli končno na podstrešju v mlaki krvi. Imel je prerezan trebuh, iz katerega so mu izstopila čreva. — Dva vaška pritlikavca, v Slavonski Brod sta prispela te dni iz Berlina dva pritlikavca Mato Maleševič, star 48 let in njegov sorodnik Joco Dragim, star 42 let Oba sta bila rojena v vasi Kobašu pri Slavonskem Brodu, živita pa v Berlinu, kjei nastopata po varietejih. Joco govori pet. Maco pa sedem tujih jezikov. — Osel pred sodiščem. Pred sarajevskim sodiščem se je zagovarjal včeraj osel. Ker se pa osel ne zna zagovarjati, če prav je pameten, ga je zastopal pred sodiščem njegov gospodar Meho Prndelj. ki moralno, gmotno in kazensko odgovarja zanj. Osel je namreč letos poleti pošteno ogri-zel otroike v predmestju, ker so ga pretepali in obmetavali s kamenjem ter zba-dali z dolgo iglo. Osel je dolgo potrpežljivo prenašal bolečine, slednjič se je pa obrnil in ogrizel najbolj krvoločnega otroka tako, da se je štiri mesece boril s smrtjo Ogrizel je še drugega otroka, ki je priskočil prvemu na pomoč. Sodišče ie pa osla odnosno njegovega gospodarja oprostilo, ker se je samo branil. _ Ustrelil jo je, ker »e ni hotela poročiti z njim. V vasi Siekovcu pri Slavonskem Brodu ae je odigrala v četrtek zvečer ljubavna tragedija, ki je zahtevala ) življenje vaške lepotice Danice Pivas. Za njo je lazil sosedov sin Dušan Vidiš. Danica ga pa ni marala, ker je bila zaljubljena v drugega. Ko mu je to povedala, je potegnil fant samokres in ustrelil dekleta v glavo. Potem se je pa sam prijavil orožnikom. — Mlada lepotica z malo maturo so je posvetila mesarski stroki. V Novem Vrbasu je napravila malo maturo lepa mlada Nemka, potem se je pa odločila za mesarsko stroko. Učila se je pri svojem očetu in sama je dve leti vodila mesnico. Prav nič jo ne pomudi zaklati prašiča ali vola. Včeraj je položila v Novem Sadu mesarski izpit. _. — Vlak ga je povozil. V četrtek ponoči se je pripetila na progi med Hercegnovim in Igalo težka nesreča. Po progi je kolovratu pijan Ivan Bulic in nI se zmenil za vlak, ki ga je razmesaril, tako da je bil na mestu mrtev. — Roparski umor. Zagrebčane je včeraj razburila vest o roparskem umoru. V Krugah na periferiji mesta je bil umorjen upokojeni nadsprevodnik drž. železnic Anton Soltan. Ko je prišla zjutraj mlekarica m potrkala na vrata, se ni nihče odzval. Samo psiček je pritekel iz hiše in žalostno cvilil. Mlekarica je odšla v mesto obvestit Soltanovega sina. Ta je poklical ljudi, in ko so vlomili v Soltanovo stanovanje, so našli starca mrtvega. Zgornji del telesa in glavo je imel pokrito z rdečo blazino. Policija je ugotovila, da gre za roparski umor. Soltan je bil star 82 let.____ Postani in ostani člar Vodnikov« dražbe Matineja ob 14-15 uri Pesem ljubezni in žrtvovanja iz nemirnih dni velike francoske revolucije v krasnem zgodovinskem filmu v gl. vlogi RONALD GOLMAN I I Pod senco giljotine KINO MATICA £1-24. Bogat dopolnilni spored! Cene Din 2.50_6.50. Matinejska predstava v nedeljo ob 10.30 uri: Danca PREMIERA aenzacijonalnega pustolovnega filma v režiji genijalnoga mojstra Frank Capra in s sodelovanjem odličnih TUArAVAt m?/* igralcev VVaraee Baxterja in divne Myene Lov. £iV\AuU V rtJLIl%* Vsebina tega filma predstavlja zanimiv ■ocialni problem: Ali more zadovoljiti človeško življenje »amo kopičenje Imetja, ali pa ao na svetu ae druge večje vrednote? __KINO SLOOA, telefon 37-80 ob 16., 19. In 81. url. EDINSTVEN DOKIMENTARICEN PRIKAZ MALAJSKI: DtUNGLC v vsej svoji eksotični lepoti ln mistiki boste doživeli v velikem filmu zagoi«etne prirode BELI TIGER V glavni vlogi COLIN TAPLEY PREMIERA KINO MATICA 31-24 ob 10., Id. in 81. uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Dopolnilni spored! Tednik! Iz Ljubifane —lj Električna ura na Karlovš^em mostu, ki je bila odstranjena ob pričetku del za obnovitev dolenjske tramvajske proge, se prav v kratkem vi ne ca najprimernejše mesto. Zato je mestna uprava sklicala Komisijo, da se prebivaLstvo samo z uradnimi krogi posvetuje in določi najprimernejši kraj, kamor takoj spet postavijo električno uro, ki je res potrebna ob prihodu v mesto z dolenjske strani. —lj Računi za električni t«K. Mestna elektrarna ljuoljanska spremeni 9 1. januarjem 1939 knjigovodstveni ustroj za izstavljanje računov za električni tok. zaradi tega skoraj vsi odjemalci električnega toka ne bodo dobili računov za celo nrieseeno porabo, marveč za nekaj dni t nanj ali več Pri porabi toka za gospodinjstvo bo elektrarna to razliko v dnevih upoštevala. Hkrati mestna elektrarna vljudno opozarja odjemalce na redno plačevanje računov za električni tok takoj inkasantu. —lj Ob 601etnici skladatelja Antona La-loviea je izdala Glasbena Matica ljubljanska antologijo njegovih del pod uredništvom skladatelja L. M. škerjanca. Naslov zbirke je »Lajovčeva čitanka«. Zbirka ima 2 dela. V prvem delu so članki o skladateljevem življenju in delu, ki jih je napisal L. M. škerjanc, dalje bibliografija njegovih skladb, sestavil jo je arhivar Slavko Koželj in izpod peresa Božidarja Borka članek Anton Lajovic kot kulturni ideolog. V drugem delu je priobčena cela vrsta njegovih samospevov za ženski zbor in dvoje del za klavir. Lajovčeva čitanka stane 80 din in se naroča v pisarni Glasbene Matice ljubljanske. —lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m. Dolinar Nežika, roj. Mlinar, 58 let, žena viš. svetnika drž. žel. v p., Povhe Marija, roj. Klopčič, 36 let, žena gled. uslužbenca, Podberšček Franc, 62 let, žel. usl. v p., Frlan Frida. roj. Plochel, 65 let, žena odvetnika, Jerina Franc, 20 let dijak, Za-bukovec Maks, 36 let, sprevodnik el. cest. žel., Juvančič Zvonko, 54 let. kapetan v p. in trgovec, Kranj, Dietz Pavla, roj. Be-nedik, 68 let, žena višjega kontr. min. pošte in telegrafa v p., Golob Rozalija, roj. Lunder. 90 let, vdova čevljar, mojstra in meščana. Mohar Alojzij. 9 dni, sin postrež-oice, Gaberšek Terezija, roj. Camernik, 75 let, žena vpok. služitelja, Kovačifi Franc, 94 let, čevljar. Savinšek Jera, roj. Skvar-fta 83 let. vdova tov. delovodje, Oblak Marija, roj. Peternel, 76 let. vdova žel. de-lavca v p. — V ljubijnnski bolnici ao umrli: Korenčin Franc, 45 let, tiskar tisk. Merkur, Roblek Franc, 30 let, delavec, Zg. Ber-nik, obč. Cerklje, Koprivec Ljudmila, roj. VrtačiČ. 40 let. žena delavca kem. tov.. Kokalj Anton, 39 let, delavec. Bišče, obč. Ihan pri Kamniku, Šum Viktor, 16 let. sin posesruika, Krašnia pri Kamniku. Majcen Franc 55 let, uradnik drž. železnic. Rako-vec Miklavž. 9 dni, sin konzervatorista, Godec Franc, 52 let, delavec, Sostro, obč. Kresnice. _lj Ljubljanski Sokol obvešča in opozarja svoje članstvo ln prijatelje na svoj tradicionalni Silvestrov večer, ki ga priredi dne 31. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici v Narodnem domu. Naj omenimo za danes le, da je spored skrbno sestavljen in izredno bogat ter bo presenetil vse obiskovalce Na praznik Sv. Štefana 26. t. m. ob 16. uri pa priredi svoji sokolski deci božičnioo, na katero vabi starše, prav posebno pa še vse dobrotnike, ki so z bogatimi darili in prispevki omogočili to lepo mladinsko prireditev. —lj SRAJCE — KRAVATE — KAK-NICNIK — NEBOTIČNIK. o_ Filozofsko društvo bo priredilo dre- vi ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi svoje tretje predavanje. Predaval bo g. univ. prof. iz Zagreba in znani eksperimentalni psiholog dr. Ramiro Bujaš o temi »Psihologija kot empirična veda«. Odbor vabi k temu važnemu predavanju vse, ki se želijo seznaniti s pravim bistvom, namenom in glavnimi uspehi mo-derr'1'1"1 T»r.iv»0To*1'"Qcra de's. Vston prost. —lj Gostilna Martine, Zg. feišKa. Jutri pitani purani, pečeni na poseben način! Izbrana vina! Koncert! — Na Silvestrovo žrebanje novoletne sreče! SrecTce brezplačno! Krasni dobitki. —lj Društvo Soča opozarja svoje članstvo in prijatelje na zanimivo predavanje g. dr. Alujeviča Branka, ki bo v soboto 17. t. m. ob 20.30 pri »Levu« ob 20 letnem razvoju jugosl. socialne politike z vidika delovnega prava. Predavanje bo obsegalo kratek potek celokupne jugosl delovno-pravne zakonodaje, obravnanje kot iara7 velikih socialnih političnih smeri neposredno po svetovni vojni do danes in važne reforme jugosl. delovnega prava z glavnimi socialno političnimi posledicami. K temu poljudnemu predavanju, ki je name njeno proslav« narodnega carvobojenja ir zedinjenja, so vabljeni vsi. Vstop prost —lj prlkrojevame tečaje sa *roJa*a In Krojačloe v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje tole. Interesenti naj pri glase svoj" udeležbo pismeno ah osebno najkasneje do 7. Januar- ja 1939 banski upravi, VIU. oddelek, Erjavčeva cesta št. 12, kjer do-be tudi vae podrobne informacije. —lj Crno bela red u ta — tradicionalna prireditev Kluba Primork se bo vršila kot že objavljeno 1. februarja 1939 v vseh prostorih Zvezde. OdToor. —lj V'od**rvo po umetniški razstavi skupine gg- A. Kos, Miha Males in France Gorse bo v nedeljo, 18. t. m. ob 11. Ker je razstava imela že v Beogradu tak u?peh, je vzbudila tudi veliko za/nimanje med ljubljanskim občinstvom. Prostori so kurjeni. —lj Za dame in gospode moderen in higienski brivsko frizerski salon Mate P live rič, Ljubljana, hotel >Sk>n« (Frančiškanska ulica). —lj Vrnite jim uro! Kurjevasčanl so imeli javno električno uro na dolenjsKem mostu in so jo tudi zelo potrebovali, kar se je izkazalo zdaj, ko jo vsi pogrešajo. Ko so obnovili dolenjsko progo, so no-irll tudi stare nosilce elektrovoda; na enem izmed njih je bila pritrjena ura, ki zdaj leži kdove kje. Čeprav je ura včasih počivala, se zdaj marsikomu toži po nji, zlav sti tudi deželanom, ki bodisi zamude vlak, samo zato, ker ni ure, ali pa pribite na kolodvor celo uro prej. Vrnite jim torej uro, saj čas v Kurji vasi vendar ne stoji, kakor bi se morda komu zdelo. —lj podružnica SVD Šiška. V torek, 20. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval »O cvetlicah« nas vrtnar g. Ceh Ivan v ljudski Soli v Sp. Siaki. Vabljeni predvsem ljubitelji cvetlic. —lj Zahvala. Udeleženke tečaja o negi otrok v mesecih november-december, ao darovale Domu kraljice Marije blago za perilo revnim otrokom. Plemenitim daro-valkam se uprava srčno zahvaljuje —lj Planinci, pridite v čim večjem Številu na zanimivo predavanje Slovenskega planinskega društva, ki bo v torek 20. decembra oib 20. v Beli dvorani hotela Union na Miklošičevi cesti. O gorski divjadi bo predaval g. dr. Herfort Joža ob predvajam ju akioptičnih slik. Vstopnice za predavanje so na razpolago v društveni pisarni SRD, Aleksandrova cesta 4/1. u— Delavsko pev«ko društvo »Cankar« priredi v počastitev spomina pisatelja Ivana Cankarja koncert moškega in mešanega zbora pod vodstvom g. Perka v sredo 21. t. m. v mali filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Psihografolog Karma h sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c. v Ljubljani. —lj V ponedeljek 19. t. m. ob 18.15 bo prva letošnja produkcija ljubljanskega državnega konservatorija. Produkcija se vrsi v proslavo 201etnice zedinjenja in bo imel radi tega kratko uvodno besedo ravnatelj g. Betetto. Koncertni spored produkcije pa obsega dela slovanskih skladateljev. Na produkcijo opozarjamo. Spored dobite v knjigarni Glasbene Matice. u— železniško strokovno filmsko predavanje. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in bro-darjev v Ljubljani priredi strokovna filmska predavanja v kinu >Slogic jutri in ▼ torek ob 14.30. Program je za vsak dan drugačen. Obravnavajo se tehnično strokovni filmi iz železniške stroke fanov, ki je bila objavljena v »Glasniku« in v letakih v službenih jedinicah). Dostop imajo vsi železničarji. —lj Lutkovni oder Sokola I na Taboru uprizori v nedeljo dne 18. t. m. ob pol 16. pravljično Stiridejanko »Jurček pri kralju vetrov«. Krasne dekoracije in lutke. Obiščite našo predstavo — zadovoljni boste. Vstopnice dobite lahko v pisarni Sokola I v nedeljo od 11. do 12. ure. Lahko tudi te-lefonično. —lj Film »Tiha noč, blažena noč« v kinu Unionu. Glede na bližnje božične praznike prikazuje od danes naprej kino Union krasen film, ki nam v svoji vsebini predočuje zgodovinsko ozadje o postanku ene najpopularnejših božičnih pesmi »Tiha noč, blažena noč«, pesmi skladatelja Fr. Gruberja. V filmu nastopata v glavnih vlogah priljubljeni Paul Richter in lepa Anny Hartmarm. Lepa vsebina, krasni pokrajinski posnetki in dobra igra v filmu so odlike, ki bodo dosegle to, da bo film ugajal najširšim krogom občinstva. Prekrasna pesem, himna miru in sprave ter ljubezni človeštva, ki bo že v nekaj dneh zaorila po vsem krščanskem svetu in odmevala v naših dušah bo pripravila pravo božično razpoloženje najbolj pri tistih Hu-deh, ki si bodo te dni osrledaM film: »Tiha noč, blažena noč« v kinu Unionu. u— »Rose Marie« zadnjikrat v LJubljani. Opozarjamo vse tiste, ki so ta film že videli, posebno pa tiste, ki ga še niso vi- 'eli, da je sedaj zadnja prilika, da si ga ogledajo, ker se Ivo film *Rose Marie« oredvajal nepreklicno zadnjikrat še v ne- leljo 18. t. m. v Ljubljani. Kino Moste. I d stoiette ie deluje CMD, riijmo Še za pol stoletja/ m** ,83 »SLO VINSKI NAROD«, *X**K If. dscemfrra 1*3«. 6trw 0 Potovanje rib na Jadranu Zanimivo predavanje prof. Rafaela Bačarja na Jadranske strate Ljubljana, 17. decembra »Jadranska straža« je predsnočnjim priredila v prostorih restavracije »Zvezde« »voj prvi družabni večer, združen s predavanjem prof. Rafaela Bačarja »O potovanju rib na Jadranu«. Pred predavanjem, ki so ga spremljale skioptvčnc slike, je pozdravil člane in Članice predsednik g. Josip Pogačnik, ki je vabil k šc številnejši udeležbi na večerih »Jadranske straže« v letošnji sezoni. Predavanje prof. Bačarja je bilo zelo zanimivo, saj tako malo poznamo morje in življenje v njem. 2e od nekdaj so se ljudje zanimali m ribja potovanja, posebno ribiči. Ne iz gole radovednosti, ampak iz knjte potrebe po vsakdanjem kruhu. V prejšnjih časih pa ni moglo priti do temeljitih raziskovanj v tej smeri in sicer radi nerazumevanja splošnih pogojev za ribje selitve. Ko so se začeli ustanavljati posebni zavodi za razi&kavaoje morja in življenja v njem. ao Sede začeli spoznavati globlje vzroke teh potovanj. V Jadranu ae je začela doba temeljitej-ših raziskavanj sele z ustanovitvijo »Oceanografskega instituta« v bližini Splita. Najbolj znane »elivke ao v Jadranu sardine, sarde!e. jegulje, osJiči, tuni, polande, skuše in ugotice. Druge nbe »e sicer ob času dr-stitve premUcajo v določeni smeri, vendar ne na velike daljave. Vzroki selitev ao zunanji in notranji. Razmnoževalni nagon je od notranjih vzrokov najbolj očiten. Zunanjih vplivov na potovanja rib pa je toliko, da jih je težko kontrolirati, ker se vpliv posameznih činite! iev ne more posebej preizkušati. Vidi se pa v splošnem, da na nekatere ribe vpliva predvsem množina kisika, na drujie toplota, na tretjo skupino selivk slanost itd Lep primer za prvo skupino rib je losos. Ob času zoritve iker je presnova v njegovem telesu bolj živahna in je treba za to več kiaika. Avtomatično ae pomika k virom bolj okisane vode. Tako pride k ustju rok in odtod naprej prav do izvirkov. Tam ae šele d rs ti. Ličinke niso več tako občutljive in gredo nazaj v morje. V Jadranu je lep primer za drugo akupi-no rib sardina in sardela. Obe sta navezani na vodo, ki ima temperaturo od 12 — 23° C. Obe se držita samo v toplih tokovih-V mrzlih dobah izginejo v globlje plasti, kjer voda ohrani zanje primemo temperaturo. Pojavijo se zopet na površini, kadar so na površju bolj tople struje. Še bolj so občutljive za toplotne spremembe vreteni-ce a'i akuše. Tudi nc prenesejo tokov z manj slano vodo. NajboJj zanimivo je poglavje o tur.ih. V Jadranu, vsaj v severnem delu, se runi ne drstijo. K nam prihajajo v večjih množinah pred in po drstitvi. zgodaj spomladi in jeseni, ko sledijo v svoji požrešnosti skupinam drugih rib. Tudi tuni so občutljivi za mrzlo in manj slano vodo. Takih plasti se izogibajo. Največja uganka pa so nam še sedaj potovanja naših jegulj v Atlantski ocean, kjer se drstijo v globinah okoli Bermudskih otokov. Jegulja ne mara svetlobe in premrzlih vod- Za to je posebno ob drstitvi občutljiva V toplih jesenskih nočeh se začne premikati v »meri večje toplote proti ustju rek, odtod v temne morske globine, kjer potuje proti toplem morskim tokovom v smeri največje tor>1ote. Tako mesto je v bližini Bermudov. Tam ostane in se drsrL Njene ličinke napravijo obratno pot proti Evropi. Vendar niso samo zunanji vzroki tisti, ki vplivajo na to dolgo potovanje. Najbrže vplivajo tudi podedovani naaoni. Za naše ribiče je poznavanje selitvenih poti važno. Čim bolj poznajo ribiči navade rib selivk, tem lažje iim sledi jo. Dandanes donaša ribarstvo na našem Jadranu poorečno 40—SO mi'iionov dinarjev letno, lahko bi pa po novih metodah in poznava nju poti rib selivk dobili iz morja šc mnogo več, kakor dobivamo doslej. Smučarji, planinci, planine vas kličejo! V Domu na Komni se počutiš kakor doma — Odločite se že zdaj, kam pojdete LJubljana, 17. decembra Zaspana, pozna jesen je dobila preko noži prijazno bleščeče Lice, ko so bele snežinke pokrile naše planine tudi nižje proti dolinam ter so vrhovi že lepo zaliti z vabljivo belino. Veličasten je pogled na zasnežene planine, ki vzbujajo toliko žeija in hrepenenja. Miklavž je obdaril naše planine s snegom, sedaj pa hitimo naproti božičnim praznikom in prestopu v novo leto. Za praznike si je treba že sedaj skovati načrt, da bo praznično razpoložena družba plaTiincev-smućarjev zbrana nekje gori v planinah na prostranih smučiščih. SPD prevzame med drugimi številnimi nalogami rudi skrb, da priporoči smučarju -planincu primerno smučišče, ki je drugačno za iz-vežbane smučarje in drugo za začetnike smučarje. Izbirajte torej po svojih sposobnostih. Izhodišče za vse ture v Julijske Alpe je »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, Z vlaka na postaji Bistrica Bohinjsko jezero pohitimo s primerno obteženim nahrbtnikom in smučmi do prvega avtoizvoščka, ki nas prepelje do »Zlatoroga«. Prijazna, toplo kurjena kmečka soba naa sprejme, udobne postelje v sobah vabijo na izdaten počitek pred vzponom v planine, prvovrstna postrežba daje moči za smučarske ture na Komni in njeni okolici. Po dobro prespani noči stopamo z nosačem ob strani, ki gazi pot in nosi vse potrebščine, proti Domu na Komni, ki stoji ponosno v višini 1520 m ter gleda na Bohinjsko jezero. Že zumanjost doma ki je sedaj obložen s škodliami, napravi vtis*, da mora biti tod prijetno bivanje. Pri vstopu v dom shraniš smuči v posebnem prostoru, kjer jih pripravijo za drzne smuke in obrate po snežni odeji. Prijama oskrbnica od-kazuje sobe skrbi za prvovrstno postrežbo, ima za vsakogar prijazno besedo, tako da se takoj počutiš kakor doma. SmuŠki učitelj Joža seznani smučarja s številnimi smučišči v okolici doma da hrtis vsak dan v drugo smer in se vrneš po drugi smeri nazaj v prijetni dom na razvedrilo in oddih. PLaninci-smučarji, obrnite se takoj na upravo Doma na Komni. p. Sv. Janez ob Boh, jezeru, da si pravočasno preskrbite ležišča. V Triglavskem pogorju bodo postojanke oskrbovane za božič le, ako se vsaj do 20. decembra prijavi najmanj osem planincev-smučarjev, ki hočejo bivati ali v Staničevi koči ali v koči pri Triglavskih jezerih vsaj ; tri dni. Vsak prijavljenec mora založiti • din 100 varščine, ki zapade v korist oskrbnika, ako ne pride v postojanko, kakor se je prijavil Razumeti je treba težkoče. ki jih ima oskrbnik s spravljanjem hrane v višinsko postojanko ter s tem zvezanim1 stroški za prenos in ne more oskrbovati postojanke, ako nima zagotovila, da mu bodo »trojki vsaj povrnjeni. Pisarna ?**PD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4. L sprejema prijave do 20 t. m Pod Mojstrovko stoji prijazna Erjavčeva koča, do katere vodi položna cesta, ki je zelo prikladna za vzpon s smučmi ICur-Ijive sobe nudijo smučarju planincu potrebno prenočišče, družba planincev bo imela najlepši božič ter bo lahko ob topli kmečki peči v jedilnici koče v domaČem krogu proslavila slovo od letošnjega leta Za Ljubljančane so blim Kamniške planine. Ves čar bleščečih vrhov od Grintov-ca do Ojstrice vabi in težko se je upreti temu vabilu Dom na Krvavcu opazuje z višine 1700 m, od katere strani prihajajo gostje. Najprikladnejša je zveza z avtobusom iz Ljubljane do Cerkelj, seveda je ugodna tudi pot iz Kamnika oziroma Stahovice. Mimo Sv Ambroža vodi pot čez Jezersko in Križko planino do doma Vse je pripravljeno: prijetni kotiček za kmečko pečjo, nad njim jaselce, v sobah plapola ogenj v pečeh v kuhinji se peče in praži in ko vstopi planinec-smučar, ga objame prijetno razpoloženje naših zavetišč. Prvi jutranji solnćni žarki spremljajo smučarja po prostranih smučiščih proti Kompoteli. na Veliki Zvoh. ali proti Dolgim Njivam aili na planino Jezerc. Povsod ima dovolj prilike, da izvaja drzne kristianije. tudi abecedarja se lahko mirno uvaja v prve tajnosti ravnotežja na smučeh. Na vzhodu od Krvavca se razprostira največja planota v naših planinah, to je Velika Planina. Pozimi je najprikiadnejši vzpon iz Crne mimo kmeta Pokrajnika čez Malo Planino do koče SPD na Veliki Pia-nini. v pičlih treh urah pripeljejo smuči planinca pred planinsko kočo Položna smučišča nudijo tu najširši razmah s>mučariu Zlasti za manj izvežbane smučarje je Velika Planina najprikladnejsa Ob vznožju Kamniških p'anin pa nudi dom v Kamniški Bistrici prijetno izletno točko za praznike. Odločite se že sedaj, kam pojdete. Vse podrobne informacije dobite v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. I telefon 40-56." Za ubijalca 3 leta robije Žalostna stara pesem o šmarnici, nožu in kolu — Predsednik senata o naši narodni sramoti Ljubljana, 17. decembra žalostna je bila bilanca tega tedna na sodniji. Ni bilo dneva brez razprave proti ubijalcem. Trije mladi fantje so bili ob življenje, dva sta imela pohabljeno roko, eden bo za težje delo zaradi dobljenih poškodb nesposoben. Stroge kazni so sodniki prisodili junakom noža in kola, čedalje strožje kazni uporablja sodišče, da bi naredilo konec naši narodni sramoti, a kakor kažejo Številne razprave, vse skupaj ne pomaga dosti. Včeraj je predsednik malega kazenskega senata dr. Julij Fella-her zaključil obravnavo proti delavcu Antonu Bajeu z besedami: Nož in kol ter uboji so sramota Slovenije? Odvetnik dr. Fettich. ki je branil obtoženca, je pripomnil: Iztrebite šmarnico, pa bodo iztrebi jeni tudi ubijalci! Začne se v resnici vedno s prekomernim uživanjem alkohola, za malenkosti se fantje sprejo in prav majhnega povoda je treba, da ta ali oni izmed njih, ki je bolj divji, vzame iz žepa nož. Drugo jutro najdejo žrtev v mlaki krvi kje za kakšnim plotom. Po deželi pijo Se vedno Šmarnico, ali vsaj mešajo jo z žlahtnejfiimi vini. Pristojne oblasti bi morale še mnogo strožje nadzorovati trte in huda kazni naj bi do- govoru, zato Je zaaU&alo 10 prič in ugotovilo vaa okolnost* do veeh podrobnosti o vedenju obtotenca In pokojnega pos/raj- ca v času pred spopadom in o dogodkih po spopadu. Samo trt priče so potrdila, da je bil Baje tako pijan, da ni vedel, kaj dela, druge prida ao Izpovedale, da je bil obtoienec vinjen, a no v taki meri, da bi na bil odgovoren za »voja dejanja. Tudi glede aUotaraaa sodiSee al verjelo obtosen-cu, kar je bilo dokazano, da Pograjc ni imel nosa pri sebi. ko je odšel z doma. Četudi Je bilo res, da Je pograjc napadal obtoženca s nožem, je bilo sklepati po dejanskem stanu, da je obtoženec iztrgal pokojnemu Pograjcu nož is roke in ga je s tem nožem oklal. Brž ko je obtoženi Baje imel Pograjcev nož, ni bilo več povoda aa silobran, saj je stai oborožen z nožem nasproti ne oboroženemu Pograjcu. Usodnega dne je Šel obtoženi Baje k Paviu Korpivnikarju na obisk. Tam se je zbralo več fantov, med njimi je bil tudi pokojni Pograjc. Fantje so pili in se raz-govarjali mirno. Dva fanta sta sedala pri mka s klobukom na glavi, cstall so bili gologlavi. Zaradi dveh s klobukom pokritih glav se je začel prepir. Eden izmed fantov je rekel: Zakaj bi ne bili vsi odkriti pri mizi! Ta besede so razvnele bojevi-tost vinjenih fantov. Skočili so al v lase trezne jši so mirili srboriteže, Baje je izzival pokojnega Pograjc«. Najbrž Ja Zo tedaj dozorel v njem sklep, da je prilika za obračun a Pograjcem, kajti priče so povedale, da sta se te prod leti »tepla in od tega časa nista bila več prijatelja. Baje Ja zapustil gostilno in počakal v bližini Po-grajca ter ga napadel. Branilec dr. Fettieh si je predvsem prir zadeval, da bi opozoril sodnika na vse okolnosti, po katerih ja sklepati, da obtoženec ne more biti odgovoren za svoje dejanje zaradi skaljene zavesti po zavžitju femamice. Sodišče je upoštevalo samo to. do je bil Baje vinjen. Baje Anton, ki je delavec na Jesenicah, si je pridržal rok aa izjavo ali sprejme kazen. Očitno je bil presenačen spričo tako stroge kazni. Tri leta robije niso mač k ine solze, toda nož je treba iztrebiti, uboje, to sramoto našega naroda, je treba omejiti. Pijanost je po naših zakonih še vedno olajšilna okolnost. Kadar bo po zakonu pijanost ob te žilna okolnost, bo ro^rda število smrtnih žrtev neža in kola manjše. Kinologija v Sloveniji in Jugoslaviji V Jugo slo venskem kinološkem savezu so včlanjena vsa naša kinološka društva In klubi letele vse, ki mešajo šmarnico s cvičkom. Po gostilnah točijo sicer zdaj že zelo redko šmarnico, toda za domačo uporabo imajo v vinorodnih krajih naši kmetje in posestniki Se vedno šmarnico v kleti. Baš včerajšnja razprava proti Antonu Bajcu je razkrila, kako usodne so posledice nedeljskega popivanja: ob Življenje je bil mlad zdrav posestnikov sin Franc Pograjc, ubijalec je bil obsojen na 3 leta robije. Anton Baje je bil obtožen, da je dne 8. maja na cesti proti Javorju oklal z nožem Franca Pograjca. pograjc je izkjpa-vel. Pri obdukciji bo zdravniki našli na njegovem telesu več manjših in večjih ran in vbodi jaje v z nožem. Pograjc je bil skoraj razmesarjen, ubijalec je udrihal po njem z nožem kakor norec. Državni tožilec je zahteval kasen po % 178-11 k. z. Obtoženi Baje je priznal, da se je spopadel s Pograjcem. Ni mogel tega tajiti, ker je tisto jutro po spopadu sam prišel javiti orožnikom pri Sv. Križu, da se Je ponoči pretepal s Pograjcem. V svoj zagovor je Baje izjavil, da je bil popolnoma pijan in da ga Je Pograjc napadel ter je ravnal v i silobranu. Sodišče se je moralo prepričati, v koliko Jo verjeti obtotončevemu za- x Ljubljana, 17. decembra še pred 30 leti ni bilo v krajih današnje dravske banovine pravega pojmovanja o pravi in smotrni vzreji in vzgoji Čisto-pasmenih psov. Le kak posameznik je gojil po možnosti istopasmene pse pc nekakem starodavnem geslu in redu avoie, pred vsem lovske pse. To so pa bih po večini veleposestniki ali grascaki. Sele z osamosvojitvijo Slovenskega lovskega druživa v ietu 190y se je v zvezi z lovstvom pokrenilo tudi vprašanje smotrne vzreje, držanja, gojitve in dresure psov, posebno lovskih, torej psoslovja, t. j. kinologije. Ko je pričelo v istem času Sioven-sko lovsko društvo izdajati tudi svoje strokovno glasilo »Lovec«, v katerem so se obravnavala poieg lovskih in ribiških vprašanj tudi nsoslcvna, je bil storjen v tem pravcu tudi prvi korak. Tako se je vršila 9. oktobra leta 1910 v Domžalah prva lovska tekma psov ferrnačev. 2e ta prvi poizkus je pokazal prav zadovoljive uspehe. 6 tem je bil položen prvi kamen za kinološko udejstvovanje. Pojavljala so se vedno bolj in bolj vprašanja, razlage bi stremljenja tudi za čisto vzrejo in uporabo drugih vrst psov v lovske svrhe r brakov, jazbečarjev terijer-jev itd.) ter je nazadnje temu sledila tudi skrb m nega za čisto vzrejo domaČih psov čuvr.jev, kakor tudi športnih psov. Kinološki pokret je m^d nami spontano napredoval in sicer v taki meri, da je posegal že v sosedne dežele in širil svoj smoter tudi med brate Hrvate in Srbe. Svetovna vojno. ki. je pretresla malone ves svet, posebno pa Evropo, ni prizanesla niti naši kinologiji, da so oetale brazde tudi na polju naše, komaj porajajoče kinologije. Po pievratu ?o se pričeli pojavljati de-lavoljni in vztrajni kinologi, ki so vzbujali v življenje razne kinološke organizacije. Tako se je dne 23. februarja leta 1921, ustanovi: iz že poprej obstoječe kinološke družbe Klub ljubiteljev ptičarjev, ki se danes imenuje Društvo ljubiteljev pticarjev. S tem je bil zadan prvi sunek ter so se ustanavljali nato razni klubi odnosno društva Dnr 9 novembra 1922 je bil ustanovljen Klub ljubiteljev športnih psov, sedaj JugosloveiL>ki klub ljubiteljev športnih psov. 22. maja 1924 Klub ljubiteljev brakov, sedaj Jugoslavenski klub ljubiteljev brakov, 4. marca 1926 Klub ljubiteljev jamarjev s sedanjim imenom Jugoslo-venski klub jazbečarjev in terijerjev, 25. novembra 1929 Društvo brak-jezbečarjev, 30. oktobra 1930 Društvo prijatelja pasa (Kinološko društvo v Zagre*»u), v aprilu 1932 Kinološki klub v Beogradu In kot zadnje 3. oktobra 1937 Udruženje ljubite-tja pasa za dunavsku banovinu v Sombo-ru. V prvih letih po prevratu in ustanovitvi prvib dveh. treh organizacij, je bila vez med posameznimi društvi prisrčno prijateljska ter so se v strokovnih zadevah naslanjala več ali manj na inozemske organizacije (n. pr. Avstrijsko kinološko zve zo na Dunaju). TT Bruslju je pa obstojala že dol«o pred svetovno vojno organizacija, ki je združevala kinološka združenja raznih narodov. To je mednarodna kinološka zveza, ki nosi oficielni naslov: Fćdćration Cynologique Internationale (F.C.I.), v kateri pa morejo biti včlanjene samo vse-državne zveze ali savezi kinolr^ki' •>!-Štev ali klubc-v v državi. Pokazale se fa tedaj potreba, da se obstoječa d ruši v.-, in klubi v državi združijo v skupno organizacijo, kateri bi potem bila dana možnost pristopa kot član k F.C.I V letu 1924 so se pričele priprave za ustanovitev ta-*eg? naveza ter je bil dne 1. oktobra 1925 đstanovljen Ju «fos*o venski kinološki savez (JKSK ki je javni reprezentant za vso Jugoslavijo. V JKS so včlanjena vsa prej navedena kinološka društva ali klubi ter poleg teh tudi Zveza lo-vskih društev v dravski banovini. Jugoslovenski kinološki savez je bil 25 februarja 1929 sprejet kot asociiran član, a je od 2. aprila 1936 federativni član F.C.I. v Brusiju. S tem se je naša država uvrstila v pogledu kinologije kot enakovredna med svetovne države, v katerih je kinologija že od nekdaj razvita. Najvišje priznanje pa uživa Jugosloven-ski kinološki savez s tem, da je od 23. marca 1934 pod stalnim pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Teodor T. Dreni g. Spominska knjiga Državne tehniške srednje sole Izdalo jo je ravnateljstvo za zaključek jubilejnih svečanosti Ljubljana. 17 decembra V juniiu letošnjega leta je obhajala Drž. tehniška srednja šola v Ljubi jam pomemben jubilej — petdesetletnico obstoja. Zavod je ob tej priliki priredil obširno razstavo risb in šolskih izdelkov učencev, ki je bila še izpopolnjena s praktičnimi izdelki delavnic in ateljejev Vzorno organizirana razstava je vzbudila mnogo zanimanja po vsej Sloveniji, saj je nudila verno in izčrpno sliko delovanja in udejstvovan ja tega največjega strokovnega srednješol-*ke0a zavoda Kot zaključek raznih jubilei-.nh svečanosti je ravnateljstvo izdalo posebno spominsko knjigo, ki je izšla ravno te dni, ko je minilo 50 let od dne slovesne otvoritve zavoda. Obširna, res okusno opremljena spominska knjiga obsega štiri obsežne dele Prvi del prične s temeljitim orisom zgodovine zavoda od ustanovitve do današnjih dni, obsega pa tudi splošno zgodovino razvoja obrtnega šolstva pri nas. Temu obširnemu poglavju sledi natančen pregled ustroja zavoda, ki druži pod skupnim naslovom »Drž. tehniška srednja Šola v Ljubljani« sledeče šole: tehniška srednja šola, delo vod sik a šola, moška obrtna Šola, ženska obrtna šola in banovinska šola za glasbila. V nadaljnjih poglavjih je strokovno orisano delovanje in organizacija posameznih odsekov in oddelkov. Nadaljnja poglavja opisujejo šolsko zgradbo oziroma poslopje ter nudijo obširen pregled frekvence učencev. Poseben spis obravnava pereče socialno vprašanje šolskih štipendij in podpor. Prvi del zaključujeta natančna seznama vsega učnega osebja, ki je in še poučuje na zavodu ter seznam absolventov in absolventk. Drugi del obsega jako aktualne spise, ki razpravljajo o raznih načelnih vprašanjih, nanašajočih se nfl socialno in stanovsko razmerje absolventov posameznih oddelkov. Spis »Visokošolski študij in absolventi tehniške srednje sole« posega globoko v načelno razmotrivanje tega vprašanja. Nadaljnji spisi govore o pomenu in namenu strokovne organizacije diplomiranih tehnikov, o udejstovanju absolventov delovodskih šol v praksi In o »godovmi stremljenja Slovencev po visoki umetnostno-obrtni šoli, po samostojni popolni umetnostni akademiji. Zaključuje pa poglavje o zgodovini razvoja ženskega obrtnega šolstva v dravski banovini ter o pomenu tega šolstva za po-vzdigo žene. V tretjem delu je članek o pregledu obrtnega in industrijskega nadaljevalnega aol-•tva pri nas ter spisi, ki obravnavajo namen, delovanje m vpliv bivših in ac ob- stoječih strokovnih zavodov obrtne in industrijske smeri pri nas. Poseben spis nudi pregledno sliko o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v smeri pospeševanja obrta s prirejanjem strokovnih tečajev itd- Zaključni del knjige obsega podroben pregled obrtnega in tehniako-industrijske-ga šolstva z navedbo vseh strokovnih zavodov in njih oddelkov, ki se nahajajo sirom naše države. Iz navedenega kratkega pregleda člamkov in razprav je že razvidno, kako velikega pomena za pravilno umevanje položaja in namena strokovnega šolstva obrtne in industrijske smeri je ta strokovna publikacija ki tako izpolnjuje široko vrzel v strokovni literaturi o tej panogi šolstva. Knjiga bo s pridom služila vsem. ki se zanimajo za položaj in razvoj vseh panog obrti 1 in industrije v naši domovini. Tiskana je v j omejenem številu in bo kmalu razprodana, zato toplo priporočamo interesentom, da si jo čim preje nabavijo. Knjiga je tiskana v velikosti velike os-merke, obsega 276 tiskanih strani ter je opremljena še z mnogimi slikami in načrti na finem umetniškem papirju. Kljub res umetniški opremi in obširnosti stane trdo broširana knjiga samo 50 dinarjev im naroča se ustno ali pismeno pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani na Mirju. Iz Trbovelj — Tržne cene, V Četrtek je bil tukajšnji živilski trg dobro založen, ker je bil plačilni dan, ob katerih prinašajo kmetice iz bližnje in daljne okolice na trg svoje pridelke. Cene posameznim kmetskim pridelkom se v zadnjem času niso bistveno spremenile, kaže pa, da se precej razlikujejo od een na mestnih tržiščih. Jajca ao kmetice prodajale po 9 do 10 komadov za kovača. Jabolka so se podražila in so prodajati slabše vrste po 4 din, lepše pa po 5 in 6 din kg. Surovo maslo stane zaenkrat 24 do 26 kg din kg, se bo pa verjetno podražilo, ker so kmetje zvišali cene mleku za 50 para pri litru. Pocenila pa ae je perutnina in ao prodajale kmetice kokoši po 22 do 24 din, to pa predvsem radi tega, ker do-našajo kokoši sedaj v zimskem času premalo koristi. Sočivja je bilo mnogo na trgu, ni pa Slo v denar, ker so ljudje zaenkrat še založeni % lastnim. Na trgu so ae pojavile prve pomaranče, ki pa so klala in ne posebno poceni. Promet na živilskem trgu je bil vsa dopoldan bolj kl&vm io so slasti kmetice odnesle skoraj polne jerba-;e domov, ker ja bilo le malo kupcev. — Zadrega nad zadrego — ja naslov veseloigre, ki jo uprizori tukajšnje sokolsko i?ledališče na Štefanovo. 2e j ljudsko igro »Dolski župnik«, ki je bila na sokolske m odru prikazan« ob otvoritvi tetotaje gledališka aeaona, ja anfcaUko gledali««? doseglo lep uspeh. Premiera vsaoToigre »Zadrega nad aadrego«, ki jo pripravlja gledali ser v režiji Jolata P*ternoata, pa ho prava odrska lenzacij« aa v»c, ki »e tele i* «ca nasmejati in raaveaeliti. Sodelovale bodo najboljše moči aokolakega gledališča in sicer Kr. Odlazak, Plavšak, Rak, Paternost in Ka-niiar ter sa Ramovževa, Sik očkova, Ja£°-dičeva, KoroSveva in Plavšakova. Prav je, da je pripravilo aokolsko gledališče prav za praznike novo predstavo, ki bo spričo res vesele in zabavne vsebine privabila na Štefanovo v sokolski dom mnogo ameba željnega oboinstva. Našim pridnim igralcem, zlasti igralkam, ki so se vprav radi te oredstave odrekle božičnim počitnicam, pa vse priznanje, ker bodo mnogim Trbovelj-čanom za praznike krajšali dolge ure in nudili prijeten ulitek in dooro zabavo. — Sneg v planinah Včeraj je ves dan naletava* sne**, vendai je pa v dolini sr>rt>ti kopnel. V planinah ga je padlo ponekod 20, v višjih legah pa cdo 30 cm. R*%ec kaže, bo prihodnje dni nastopila tudi pri r.as nravH »:ma n borne imeli letošnie betffip* praznike v snegu in mrazu. Praznike bodo zlasti izkoristili naši smučarji, ki se že već tednov pripravljajo in fenirajo za naskok p'anin. Kakor drugod, tako je tudi v naši dolini vedno več ljubiteljev belega športa, ki se rekrutirnjo iz dorašjajoče mladeži, ki komaj čaka, da si tz prihranjenih nov-čičev nabavi smuči. To je koristen pojav, kajti beli šport krepi zdravje in odvaja mladino oj raznih kvarnih in nezdravih vplivov, in to je prav! Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega Ativa dobite \ tedniku m r .d»o, gledališče In film »NAS VAJ.a Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, IS. decembra 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškan ske cerkve. — 8.45: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kmečki trio. — 10.15: A. Dvofak: Ameriški kvartet v f-duru (plo-šče). — 30.45: Bežigrajski pevski zbor. — 11.30: Koncert. Sodelujeta g. Leopold Tur-šič (fagot solo) in radijski orkester. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Koneert opernih spevov. Izvaja g. Marijan Rus, član zagrebške opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovsek. Vmes plošče. — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. — 17: Kmet. ura: Gospodarjenje z gozdom (g. inž. Karel Tavčar). — 17.30: Vesel domaČ koncert. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, Pold-ka Rupnikova, gg. S. Banovee, Tone Pe-trovčič in radiiski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Notranja kolonizacija (dr. Miloslav Stojadino-vič, publ.). — 19.50: Klavirski koncert: Umetni p'esi z narodnimi prvinami (g. prof. Pavel šivic). — 20 30: Ura skladatelja E. Hochreiterja. Poje Sattnerjev zbor, vodi kapelnik A. Neffat, orgle: Salvator Majhenič. — 21.10: A. Dvorak: Iz novega sveta, simfonija št. 5 (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 19. decembra 12: Pisano polje (plošče), — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldan ski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravn. ura: Zgodovina psihijatrije (g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Koroške narodne pesmi (plošče). — 18.40: Zimski ljudski svetniki (g. Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Lirika Djure JakšiČa (Siniša KordiČ). — 19.50: Zanimivosti. — 20: O pevski tehniki in motnjah glasu (ga. Ivanka Negro-Hrastova). — 20.20: Večer Viktorja Parme. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar (sopran), g. S. Banovee (tenor), mešani zbor »Sloge« in radijski orkester. Dirigent g. Heribert Svetel. — 21.15: Reproduciran koncert: Godba grenadirske garde (dir. capt. George Miller). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. — Konec ob 23. uri. Torek, 20. decembra 11: šolska ura: Naši izseljenci po izven-evropskih državah (gdč. Julija šušteršič). — 12: Pisana »ara (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncert. Sodelujeta: Zbor mestne Ženske realne gimnazije in radijski orkester. — 18.40: Problem malega naroda (univ. prof. dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ura: Ljubljana izza osvoboditve domovine (Alojz Potočnik, učitelj) Ljublj. — 19.50: Vesela kronika. 20: Roussel: Suita (vel. sinif. ork. — plošče). — 20.15: Vošnjak: Lepa Vida, drama (čl. rad. Igr. dr.). — 21.30: Cl. De-bussy: Morje, simf. suita (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec, igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. Sreda, 31. decembra 12: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Sra-mel »škerjanček«. — 14: Napovedi. — lg: Mladinska ura: a) Nekaj o jezikih in njihovi zemljepisni razširjenosti (g, dr. Val-ter Bohinec), b) Ročna dela: Hlevček za jaslice (g. Miroslav £or). — 18.30: Cha-bier: Espana, rapsodija. — 18.40: Dolenjski gradovi (g. Leo pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ura: šari Nadie in Ilirija (d>. Pavel Breznik). — 19.50: Prirod opisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov). — 20: Cankarjeva proslava ob priliki 20-letn. smrti. Izvaja pevsko društvo »Cankar«. — 21.30: Fr. Sehubert: Nedokončana simfoniia v h-molu (plošče) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Akademski pevski kvartet. — Konec ob 28. uri. C«*rtek, t%. deeembra 12: To in ono (plođče). — 12.45: Poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi, —r %g; Slavne koračnice (plošče), — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KoJariČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zasluga jug. dobrovolj-cev za nase osvobojen je (Mirko Jovanovič) 19.50: 10 minut zabave. — 20: Koncert. Sodelujeta g. Drago Žagar in radijski orkestar. — 21.30: Kozaške pesmi (plošča) — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Kvartet mandolin. — Konec ob 23. uri. Stran 6 SLOVENSKI NAROD«, sobota. 17. decembra 1938. Najlepši dan v življenju Pearl Buckove Sama ni hotela verjeti, ko so ji povedan, da je dobila letošnjo Noblovo nagrado tajske Pearl Buckova iz rok švedskega kralja rdeč usnjen zvezek, v katerem je bil Ček na okroglo en milijon, kar pomeni realno vrednost največje svetovne literarne nagrade. Noblove nagrade. Le izjemoma ne pridejo laureati Noblovih nagrad osebno v Stoekholm po to počastitev in zato je prispe:a tudi Američanka Buckova v Evropo, da doživi v družb, najslavnejših mož vede in duha največji dan svojega živ-1 jeni a. Tretji ameriški avtor, ki je bil v njeni osebi odlikovan s to najvišjo moramo in gmotno nagrado, ima potovanje že v krvi. Že kot štirimesečni otrok pastorja Syden-strtckerja je odpotovala iz rodne Amer.ke s starši misijonarji na Kitajsko, v deželo, ki jo je zdaj proslavila kakor še nihče drugi iz bele rase. Sedemnajst let je do-raščala mala Pearl v tej čudni deželi, pogosto v tesn h razmerah kot prava Kitajka žolte rase. Pogosto menjavanje bivališča, dolga potovanja po deželi, kjer 100 km ne pomeni nit: toliko kakor v preoblju-deni Evropi kilometer. Tako je doraščala v okolju naifantastičnejše ekrotike, kakor da je to rodna ulica ameriškega mesta. Kot 17-letno dekle je zahrepenelo to mlado krtajsko dekle ameriškega porekla po domovin: in ameriški vzgoji. Sama je odpotovala v Am°riko in se lotila študij z ognjevitostjo mladrsti. živeče dotlej na drugem svetu. Toia ŠoTa v Virg niji. kakor tudi ameriško okolje, j: nista mogla zaglušiti spominov na kitajsko zemljo. Leta 1916 se je omožila s prezbiterijanskim misijonarjem Jchr^m Lossingom Buckom in odpotovala je z nj m nazaj na Kitajsko v deželo svoje mladosti. Spoznavala je Kitajsko zopet drugače že z ameriškimi očmi in pod očesnim kotom zapadne izobrazbe Prepotovala je tudi najoddaljenejše pokrajine menjavala ie poklic skrbne zakonske Žine s profesorsko katedro na univerzi v Nanknu. življenie Pearl Buckove se je zdelo končno zastirano. Imela je velik dom dva otroka in ze^o ugoden socialni položaj. Leta 1930 ie napisala in izdala svojo Drvo kniigo o Kitajski, ki je trla za Ameriko in malone za ves svet pravo odkritje. Ko se je pa čez leto dni vrnila v Ameriko, se je hitro izprer/>enila njena življeniska. pot Uspehi v literaturi, filmu in ljubezni Povratek v ameriško življenje pomeni za njo vstop v literarni svet. ki se ga je krčevito otepala. Izdala je drugo knjigo in skoraj istočasno je bila odlikovana z največjo ameriško Pulitzerjevo nagrado, spo-minjajočo na evropsko Goncourtovo nagrado. Postala je najslavnejša nova literarna zvezda Amerike in njena slava se je naglo širila tudi po Evropi. Čeprav ji je ta uspeb zagotovil prve nesto v literarnem 3vetu Amerike Pearl Buckova ni hotela pisati romanov Zatekla se je v VVash ng-ton kjer je pridno zahajala v slavno knjiž-n:co Kongresa in študirala. Ko se je pa naselila v okolici New Yorka. se je seznanila z newyorškim založnikom Richardom VValschem 11. jun ja 1934 se je dala v slo-ve*em mestu ameriških ločitev Renu točiti od svojega moža Bučka Toda njen celibat ni trajal dolgo, čez eno uro je bila že soproga založnika VValscha. Takrat je bila Pearl Buckova-WaIscheva že znana pisateljica in najboljša poznavalka ki ta jak h razmer. Vsako leto je izdala novo knjigo iz kitaiskega življenja In vsaka je prinesla nekai novega, neznanega in presenetljivega za ves svet čigar pozornost se je naenkrat obrnila na Kitajsko že zato. ker 1e tam izbruhnila prva ki-tajsko-iaoonska voma. Vse le posedalo po njenih kniigah Komai sproti ie pisala zn pravljična honorarie kratke povesti in strokovne članke o kitaiskem Elvlleutn v ve-č'no amer'čkih na tud: ar«rripsvAsia«, v katero je napsala mnogo temeljitih razprav in kjer še sedaj vodi literarno rubriko. Ta čas je bil pa tudi že izdelan prvi veliki film iz kitajskega življenja črpan iz njene knjige in Buckova je postala tako tudi najuglednejša avtorica Hollywooda, Svetovalka —r™5rgili založnikov Evropski človek ne more razumeti plazu zanimanja, kadar se pretrgajo v Ameriki bregovi popularnosti človeka ali stvari. Mno gi založniki niso izdajali nič drugega, nego knjige o Kitajski pa najsi bodo samo povesti, romani, reportaže ali karkoli. Mnogo novinarjev so poslali v to skrivnostno deželo in na njena bojišča. Pearl Buckova je postala svetovalka vsen teh založnikov in njena beseda je bUa odločilna. Nobena knjiga ni izšla, ki b; ne imela na knjigarni-škem traku opozorila da jo je preči tala ali odobrila Pearl Buckova. Druga knjiga ne sme na trg tretje, k-* ie ni imela ona v rokah in ki je ni popravila, bi noben založnik ne izdal ker hi ne prodal niti 1000 izvodov Pearl Buckova je bila in je še — Tako je na svetu že od pamtiveka, da hodijo gasilci k svojim dekletom ponoči skozi okno ... — Ne, v svoji hiši tega ne trpim. Pojdi takoj v kuhinjo in zapodi ga. Toda takoj! A jutri povem Pelageji. da se to ne sme ponoviti. Pojdi, toda hitro! — Vrag naj vzame vse to, — je za-mrmral Gagin jezno. Obul je copate in odšel. Bila je tema kakor v rogu, z rokami je moral iskati vrata. Najprej je odšel v otroško sobo in zbudil guvernanto. — Kje je moj suknjič? Ali si ga odnesla včeraj osnaži t? — Vaš suknjič sem dala Pelageji, da bi ga osnažila. — Kakšen red pa je to? Odnesti suknjič snažit, pa ne prinesti ga nazaj! Zdaj pa moram hoditi tu brez suknjiča. Potem je pa odšel gospodar v kuhinjo in stopil tja. kjer je stala navadno Pelagejina postelja Potipal je njeno ramo in jo stresel. — Pelageja! Pelageja! Kaj se pa dc* !aš kakor da spiš? Kdo ie pravkar zle *eJ skozi okno k tebi? — Hm . Skozi katero okno? — Nikar se ne delaj nedolžne. Po- sedaj prvi kitajski izvedenec Amerike. Toda od poroke z založnikom VValschem je tudi njegova najboljša so trudnica in kot urednica literarnih rubrik v velikih ameriških listih in revijah je edina lektorica lastnega moževega založništva, tudi če ne gre za knjige o Kitajski. Po pravici se ji mora zahvaliti dolga vrsta modernih ameriških romanov za ameriški ali celo svetovni uspeh samo zato. ker jih je p recitala in priporočila. Sama stoji na stališču, da mnogo dobrih knjig ne prodre samo zato, ker javnost ni bila prav In o opozorjena na nje in ker se ni zanje nič storilo, da bi res prišle med najširše sloje citateljev. To priznanje spada med najlepše lastnosti Pearl Buckove. Na]teiji lovorjev venec Ko je Švedska porota soglasno odločila, da bo letošnja Noblova literarna nagrada podeljena Pearl Buckovi. čeprav je bil Sele predlanskim odlikovan s to nagrado ameriški avtor, kar se ni še nikoli zgodilo, ni hotela Buckova verieti da je to res. Ko so ji reporterf zatrjevali, da so to vest razš'rile že vse ameriške radijske postaje, je samo skomignila z rameni, rekoč: Mar ni 31 oktobra norela vsa Amerika v prepričan ni. da so prebivalci Marsa napadli Američane? In tudi to je bila samo radijska šala. — Komai ie pa odSla armada report^Hev oram'h rok od nle. že so ji snoročili telefoilčno s nošte da je prispela br7T>-»qvUa od NbbloveSuez«. je. V spiefinem se priporoča enostavna hrana. Čimbolj se zmanjša poraba alkoholnih pijač, tem večja je delovna sposobnost prebivalstva. Odrasli ljudje se zelo težko odvadijo piti. Zato je treba posvečati glavno przornost mladini, da se ne navadi piti alkoholnih pijač in kaditi. Amerika ima 1785 dnevnikov Po zadnjem statističnem pregledu zaposluje 1785 ameriških dnevnikov 149.700 moči. Od teh je 23.872 urednikov, 14.7.16 in-senatnih urednikov, 16 046 administrativnih urad.nikov, 20.007 uslužbencev ekspedita, 39.535 stavcev ter 35.538 uslužbencev raznih tehničnih oddelkov List z naklado do 5000 izvodov ima navadno 25 uslužbencev, list z naklado 5000 do 10 000 jih ima 38, list z naklado 10 do 25.000 ima 72 delovnih moči, list z naklado 25 do 100 000 že 175, list z naklado nad 100 000 pa 650 Skupni stroški vseh 1785 dnevnikov i šajo letno v našem denarju oJcro-g 11 milijard. Od tega odpadeta dubri dve tretjini na rotacijski papir. Mnogo denarja plačujejo ameriška novinca podjetja tudi za zavarovanje. Ameriška novinska industrija ima okrog 15 000 stavnih stroiev in 29.229 električnih moNrjev, tiskarniske barve pa porabi letno 50.000 ton. Sttrreallzem v damski modi Londonski list >Daily Heraldc je objavil nedavno čudno sliko nove londonske mode. Na fotograf ji je bila mlada Angležinja na izprehodu v Hvdeparku v belem kožuhovinastem plašču, okrašenem z dvema velikima očesoma. Zenice, obrvi in trepalnice teh oči so bile narejene iz vloženih koščkov črne kožuhovine. V Parizu je nastal seveda takoj krik in vik proti taki neokusno3ti, toda kdo ve, da-li nima na tem belem kožuhu s črnimi očmi znatnega deleža vprav Pariz in njegova nedavna surrealistična razstava. Simbol Človeškega očesa se je ponavljal na razstavi malone na vraki sliki in ni Izključeno, da je londonski krznar, ki hodi kakor vsi modni diktatorji po inspiracije na slikarske razstave, posnel ta s'mbol preveč doslovno. Naj bo že kakor koli, kožuh z všit mi čoveškimi očmi je prav tako neokusen, knkor pariške blrze z imeni Chamherlaina, Mussol nija, Dala-diera in Hitlerja. Ameriški mojster Samuel Rzeschevski Ko je bil še tako majhen, da je komaj videl na mizo, je Ze igral simultanko Tako se piše najpogostejši ameriški šahovski zmagovalec čeprav se je v svoji poljski domovini podpisov a J Rzeszevvski. če je takrat že znal pisati Zdaj je prvi ? nekje izgubil, drugega je namenjal na željo za ch ali h. dvojni w je poenostavil na koncu ima pa i ali y kakor mu pač kaže Šahovski mojstri v pravopisu nimajo trdnih načel in spravljajo zlasti stroge Angleže v obup Samuel Rzeschevski je bil rojen v Osor-kovi v Galiciji šele 26 novembra 1911 toda že v letih 1919 m 1921 se je proslavil v dveh delih sveta kot čudežni šahovski otrok Njegov oče je potoval z njim iz kraja v kraj in deček je igral simultanke z enakim uspehom, kakor stari mojstri Marsikateri mojster je celo izgubil z njim prosto partijo Deček je komaj videl na mizo. ko je hodil okrog svojih 30 nasprotnikov, na šahovnici je bil pa kakor dorr.a Njegove partije iz tistih časov kažejo na dobrega šahista z glavnih turnirjev Čudežni deček ie pomenil dobro kupčijo in roditelja sta potovala ? njim iz Galicije preko Slovaške in Madžarske na Dunaj, potem pa v Hamburg in Ameriko tja nekam na zapad 7edinienih držav Tam je čudežni otrok zapadel pozabi skoraj za deset let Bale so posegle vmes oblasti in čudež je moral v šolo Cez več let se ie pojavtl čisto skromno na zapadnoameriških turnirjih, pa tudi tam se je kmalu prebil do prve nagrade To mu je pripomoglo do turnirja v Pasa-deni leta 1933 kjer 1e bil tretji odnosno peti za Aljehinom in Cashdanom Leto dni pozneje je zmagal v Sirakuzi in s tem mu je bila povrnjena slava njegovih otroških let Leta 1935 je bil v Margati prvi pred Capablanco, leto dni pozneje si je pridobil prvenstvo Zedinjenih držav ki ga je tudi letos obdržal Med tem je bil tretji odnosno peti na slavnem turnirlu v Not-tinghamu za Capablanco in za Botvinni-kom lani s Flohrom in Petrovom prvi v Kemeri in končno je delil tretjo nagrado s Capablanco na znanem turnirju v Bazenu in na Semmeringu za Keresom in Finem Kratka karijera ki se ie Da izplačala Samo s Finem rp'ma sreče V Ameriki je vedno pred njim, v Evropi pa mu ni dorasel Rzeschevski je bolj pozicijski šahist, kar pa ne pomeni, da bi ne znal napadati Nasprotno, zaigrati zna lepo kombinacijsko partijo, samo da navadno za njo nima časa in vedno je v strašni časovni zadregi Potem pa rad ponudi remis, toda nasprotnik bi se zmotil, če bi mislil, da lahko računa z njegovo stisko. Rzeschevski je navzlic svoji počasni igri izboren šahist in rrmogo partij je rešil baš v časovni stiski Najbolje igra v drugi polovici partije, nekako po prvi kontroli. Sijajen je včasi cb koncu, ko si zna izmisliti prave študije. j Zdaj pa seveda niti malo ni več podoben čudežnemu otroku, ki je nekoč pre-skrbel celi rodbini denar za potovanje v Ameriko Mnogo sicer od takrat ru zrasel, pač so se pa njegovi kodrasti lasje znatno razredčili Iz poljske domovine mu je ostala samo ortodoksna vera. ki dela včasih prirediteljem turnirja hude preglavice Ne more povsod stanovati in irano mu morajo pripravljati po strogih pravilih Se najmanj mu zamerijo, da damam ne sega v roke. hujše je, ko noče ob sobotah pri igri zapisovati partij Njegovi umetnosti se pa marsikaj oprosti in prireditelji se morajo sprijazniti s tem. da prvi zastopnik Amerike ni baš prijeten družabnik, da je preveč samozavesten in skoraj domišljav Samo njegov prijetni bariton zna v prostih trenutkih med turnirjem zabrisati vse nedostatke Čemu ima slon velika ušesa Človek bi mislil, da ima slon zato tako velika ušesa, da dobre sliši. Toda temu ni tako. Velikih ušes pa tudi nima samo zato da bi z njimi odganjal muhe in bren-clje, ko mu sedajo na glavo To vidimo zlasti pri afriškem slonu, ki zna s svojimi velikimi uhlji mahati kakor s krili Deloma je dala narava slonu velika ušesa sicer tudi v ti dve s vrhi, toda njihov glavni namen tiči drugje. Naravoslovci so prišli zdaj na to, da opravljajo slonovi uhlji približno tako funkcijo kakor hladilnik v avtomobilu Njegova naloga je odvajati toploto vode okrog valjarja Slonovi uhlji v vročini nikoli ne mirujejo. S tem se odvaja toplota iz krvi v njih ohlajena kri se vrača nazaj v telo. na njeno mesto prihaja zopet toplejša, ki se znova ohladi itd. Kri v uhliih kroži tu prav tako kakor voda v avtomobilskem hladilniku. 100 let paronlovbe čez morje Prva vožnla iz Evrope v Ameriko z ladjo na drugačni pogon kakor s pomočjo jader, se smatra za mejnik prekooceans^.ega prometa, kakor je polet polkovnika Lind-bergha nekakšen mejnik v zračnem prometu. Letos bi morali praznovati stoletnico te pomembne plovbe, toda zgodovinska dela poznajo drug datum. Prvenstvo pripada ladj; Savannah ki je krenila 16. maja 1819 iz istoimenskega ameriškega pristanišča v riržavi Georgiia in ki ^'e rabila za pot do Evrope 29 dni in pol. Toda posadka je rabila parne kotle samo 24 ur. Zgodovinarji paroplovbe omenjajo parnik Conde Patu- Italija in Sueški prekop Italijani težko trpe, da nimajo vpliva na upravo tega veznega prekopa Pogled na SueSkl prekop •tev. 283 »SLOVENSKI NARODc, eobott* 17. dtcamfac* 1K8. Stran 7 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, iziave beseda Din 1.—. davek posebej Za pismene odgovor« glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglaae oe priznamo. raz no Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din VINA CEZ ULICO: 1 Din < « < € < c 8.— 8. — 9 — 9. — 9.— 12.— 5.— Namizno belo - • Srbsko ružica . . Srbska črnina . . Portugalka . . • Rizling .... Burgundec Tabolčnik sladki žganje: Propinovec ... i Din 28.— Slivovka ....«« 32.— Brinjevec . . . < « 36.— ter razne vrste pristnega žganja, prvovrstnih likerjev in desertnih vin Vam nudi po reklamnih cenah: »Buffet« S. J. Jeraj. Ljubljana. Sv. Petra c. 38 2828 PRIPOROČA SE delikatesna trgovina I. Buzzo-linl. Lingarjeva ul., za škofijo, Kresija. 2879 ZA VSAKO PRILIKO najboljšem najcenejše >Hubertuse*. površnike, perilo in vsa oblačila nudi P R E S K E R Ljubljana Sv Petra cesta 14 50 PAR ENTIANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijanac. Gosposvetska cesta 12 Ure, zlatnino, juvele za Božič najceneje pri B. RANGUS zlatar, Kranj Kil SEJE m VtCBA&VNE \MQQM\U PERJE in PUH vseh vrst kupite najceneje pri Klavžer. Vošnjakova 4 2925 CENJENE DAME Najlepšo trajno ondulacijo za din 50 Vam napravimo v mojem moderno urejenem salonu. Delamo s tremi najmodernejšimi aparati. Moj salon je znan po dobrem delu in zmerni ceni. — Kralj Stjepan, frizer, Tyrševa 55 Ljubljana, 2924 POHIŠTVO stole in vsa popravila najcenejše izvršuje. Breg 4. — Prodam belo ohranjeno posteljo z vložkom. 2919 NAJCENEJŠI ZAJTRK najboljše mlečne izdelke dnevno sveže čajno maslo >Ziri«, »Blegaš« »Planinsko« in >Ja-goda«. najceneje v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2, telefon 45-49. 2918 ŠTAJERSKA JABOLKA zaboj 40 kg pod 3 do 4 din, štajerska čebula vreča 70 kg po dm 2.60 se oddaja samo danes in v ponedeljek pri Kmetijski družbi, Ljubljana. 2907 PRODAJO reklamnih garnitur oddam proti provteijL Ponudbe pod šifro »Postranski zaslužek«. 2911 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KINO-PROJEKCIJSKI APARAT na ročni in motorni pogon. Gaumont Cromo, Pariš, za acetilensko razsvetljavo za diapozitive proda Rudolf Par-tlič. — Ivanec kod Varaždina. 2895 KROŽNO 2AGO z bencinskim motorjem Har-wester 3.5 do 4 ks na želez, nem vozičku za 4000 din proda Rudolf Partlič. Ivanec pri VaraŽdnu. 2895 SMUČKE velika zaloga iz I.a gorskega jesena, norveški model, temno lakirane in impregnirane kupite ugodno pri Temel, Dravograd. — Trgovcem nizke en gro cene. 2892 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din M EDA It NA Ljubljana židovska ul. 6. nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670 G. FRIZERJI Prodam malo rabljeni aparat za trajno ondulacijo, 24woltni s transformatorjem. — Držim stalno zaiogo viklerje »Inen-cheizere« 24 - vvoltne, dobite vsako količino po prav ugodni ceni. Kralj Stjepan, frizer, Tyrseva 55, Ljubljana 2923 JEDERCA Lepe suhe proda, kg 26 din, Tvrševa, sL 46 2929 TRGOVCI ! Orehova jedrca prodaja na veliko Josip šimičić, Nova Gradiška. 2882 PUR1CE — KOKOŠKE zaklane In očiščene, 10 kg Din 130.—, orehova jedrca Ia, 10 kg Din 250.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2883 ČEBULO — razpošilja Miki Vladimir, Sv. Marjeta, p. Moškanjci. 2886 PARNI STROJ 60 do 80 ks stabilen z ven-tilnim parovodom, kompleten v zelo dobrem stanju za takoj staviti v pogon, din 10.000. proda Paromlin — Novak. Grublšno polje. 2913 OREHOVA JEDRCA IN FIŽOL nudi Sever A Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 2905 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din t-SOO DIN potrebujete, da zaslužite 100< Din mesečno. Pišite: »ANOS« Maribor. 3-M Rokus preproge za hodnike In stopnišča v novih barvastih vzorcih kupite ugodno pri R. SEVER, Marijin trg 2 NATAKARICA dobi službo, čedne postave in ne nad 23 let. Pomagati bi morala tudi talina dela. Na razpolago mora Imeti din 500. Ponudbe a polnim naslovom m i sliko na oglasni oddL »Slov. Naroda«, pod »na gorenjsko deželo 1938«. 2003 POUK Beseua do ptii aaveM puc»ebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddeud od "47 do 8 in od Vfe8. do 9 ure Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, priCetek poljuben Chrtstofov učni zavod, Domobianska cesta 15. — Največja strojepisnlca! 2040 POSEST Beseda 50 par davek posebej, Nalmaniši znesek 8 Din .-»ENSION DUBROVNIK — SREBRENO na morski plaži v blizini Ku-pari, obstoječe iz glavne zgrad be Ln dependance z 20 sobami in po t repni mi pritiklinami ter lastnim velikim parkom in gospodarskim zemljiščem oddam v najem Za informacije in ponudbe obrniti se na advokata dr. Balda Pokovič Dubrovnik. 2797 PARCELO ob Ižanski cesti, po ugodni ceni prodam. Pol zve se trgovina Rahne, Oglar jeva 26. Moste. 2899 GOSTIONA, u centru grada Zagreba kod Glavnog kolodvora* stari uvedeni poame, njap* prostorije sa dvosobnim stanom, stanarina maka, prodaje — bitno, potrebno ml priuasea Din 20.000 popude: 8. NasUič, Zagreb, Oenoina ul. 2l X. deo. 2896 DOPISI 00 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PSIHOGRAFOLOO sprejema obiske vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 10 popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c v LjuMlani 2783 GOSPA srednjih let, želi poznanstva a starejšim situiranim inteligentnim gospodom. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro >Harmonija« 2906 SOLIDEN GOSPOD srednjih let inteligenten, dobro situiran išče znanje s samostojno damo do 30 let, vdove ali ločenke brez otrok niso izključene. Prednost 8 stanovanjem. Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Iskrenost«. Tajnost zajamčena. 2912 PRIJATELJICO, Id ni v zakonu zadovoljna, čedne postave in ne nad 40 L staro iščem. Ponudbe s sliko in polnim naslovom na ogl »Slov. Naroda* pod Prijateljica 1938. pod strogo tajno. 2903 ČE JE ZUNAJ VIHAR IN SNEG JE NAJLEPŠE DOMA, POSEBNO TEDAJ, £E SKRBI PHILIPS RADIO ZA RAZPOLOŽENJE. KVALITETNO ZNAMKO DOBITE V RAZLIČNIH MODELIH PRI H. Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 PHILIPS 21$ NAJMODERNEJŠI 5-f-l CEVNI SUPEKHE1 Z OKTODO KOI CEV ZA OSCILACIJO — ? UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI LN DOLGI VALOVI, DOBITE ZE ZA Din 17$«*- mesečno OGLED IN PREDVAJANJE BREZOB VEZNO — PROSPEKTI brezplačni ! napodna TIskarna I UUBL3ANA S CN AAJEVA S IZVRŠUJE VSS VRSTE TISKUVIM PRBPBOSTB /A NAJFINEJŠE PLEMENITI ZVOK STARE VIOLINE daje koncertu posebno noto: taka violina Ima svojo dušo Stradivari med radijskimi aparati je Din na 12 mesecev RADIONE tipa 539 A Glas tega sestelektronskega aparata je čudovit. Mehak je in zvonek, nežen ln silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate Čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat RADIONE 539 A. Zahtevajte takoj poseben prospekt! Poslušajte ta aparat pri nas ter pri naših zastopnikih! RADIO" ■ I družba z o« z* v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 7 NB: Naia trgovina je v nedeljo 18. t. m. ves dan odprta. Po večno plačilo je poklical Vsemogočni naSo ljubljeno teto, gospodično Tavčar trgovko Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 18. t. m. ob 2. url popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vi do v danska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. decembra 193 S Žalujoči ostali. Višek radiotehnik SACHSENWERK OLYMPIA RADIOAPARATI Posebne značili Krasen, naraven zvok — Izraziti, polnodonečl basi — Popolno izenačenje f edin ga Siguren sprejem krat kovalnih postaj — Največja selektivnost — Kino-akala Magično oko — Neznatna poraba toka. GLAVNO ZASTOPSTVO! RADIO MARIBOR Glavni trg 1. telefon Int. 26-48 Stalna zaloga vseh sestavnih delov za radiofonijo — Strokovni radlolaboratorij Zamenjava zastarelih aparatov — Prodaja na obroke. ZASTOPSTVO V LJUBLJANI: Anton Blrke, Mestni trg 9. V CELJU: Ivan Jelen, Aškerčeva 3. V PTUJU: Jote Krupan. V SLOV. KONJICAH: Pamich, Dobnik. P. w. 36 lf zelenem peklu V taborišču sta bila samo Goodley in Walker. Drugi so bili najbrž v šotorih. Mladenič se je približal Goodleyu. — Kapitan Wills? je vprašal boječe. Walker je odgovoril tiho: — Mrtev je, fant. In polkovnik Morris leži v šotoru ranjen. Lahko ga greš pogledat Tiho, po prstih je stopil mladenič v šotor. Dr. Marson je vstal od ranjenčeve postelje. — Fant, slišal sem že o tvoji hrabrosti, kako si prepodil napadalce. Danes pa moraš biti še hrab-rejši, — je dejal tiho. Mladenič ni odgovoril. Molče in nepremično je gledal polkovnika Morrisa Polkovnik je nepremič-no ležal na postelji Njegov obraz je bil izredneo bled, čelo je imel vse povezano. — Kako je s polkovnikom? — je vprašal zdravnika. Ali bo ozdravel? Dr Marson je skomignil z rameni. — Mislim da bo. Vso noč sem preiskoval konice puščic, da bi spoznal strup, ki ga uporabljajo ti hud'či Rad bi irre1 bi »-fi—**"*rM W Cnirag?» Če bi šlo samo za rano, bi dejal, da bo polkovnik čez nekaj dni zopet fant od fare. Bojim se pa strupa. — Gospod doktor, — je dejal mladi Gray. — Mislim, da potrebujete zdaj vsakega moža. Doslej ste vsi v taborišču gledali name kot na otroka, kot na nepotrebno oviro .Ponoči mi ni bilo treba stati n astraži in kadar ste mi dajali puško, ste me opozarjali, naj ne streljam. Dr. Marson je hotel nekaj ugovarjati, toda mladenič je nadaljeval: — Vem, da sem še mlad in da nimam vaših izkušenj. Ne trpim pa, da bi smel vso noč spati, do-čim vi bedite pri bolniku. Pojdite zdaj k počitku, zamenjal vas bom. Ce bi se ranjenec morda prebudil ali če bi potreboval vaše pomoči, vas pa zbudim. Dr. Marson bi bil rad ugovarjal, toda mladenič ga ni hotel poslušati. — Ne smatrajte me vedno za dečka. Včeraj v trenutku, ko je bila potrebna vsaka pomožna roka, **te mi dali uspavalno sredstvo, — ne nihče mi tega ni povedal, to čutim sam, — a danes si mislite, da bom samo gledal, kako se vsi upogibate pod težo utrujenosti in omagujete Dod delom jaz pa naj se mirno izprehajam. Sem član ekspedicije in hočem imeti ne samo enake pravice, temveč tudi enake dolžnosti... Dr. Marson mu ni odgovoril z besedami, iztegnit je samo roko in jo podal mladeniču. V tistem trenutku se je spomnil na bledega fantiča, kako objesten in neukrotljiv je bil pred odhodom v divjino. Spomnil se je tudi doživetja z Indijanci — Prav praviš, fant. Prepustim ti svoje mesto in ležem k počitku. Če bi se ranjenec prebudil, mu daj vode, v katero nakapljaš deset kapljic iz ♦pin stekleničice. Vsako uro mu moraš tudi izmeriti temperaturo, čim bi živo srebro na toplomeru aečo črto me takoj zbudi. Temperaturo zapisuj, razumeš? imaaemc je prikimal. — Ne bojte se, doktore, in dobro se naspite. Dr. Marson je odšel iz šotora in predno je legel k počitku, je še nekaj časa govoril z Goodlevem in Walkerjem. Kmalu je pa zamujeno dohitel. Stari Goodlev ni vedel, česa naj se prej loti. Ali naj kuha obed, ali pregleda zaloge bencina? Ljubezen do letal je premagala želodec in Goodlev je sklenil, da lahko tudi to pot porabi konzerve. Odšel je k letalom, Nevihta je bila vendarle pustila na »Chiquitti« svoje sledove in za delo je moral prijeti ne samo Goodlev, temveč tudi pravkar prebudivši se Wal-ker, ki bi bil najraje odihtel v šotor s svojim filmom po fotoaparat in nalivno pero. — čujte, papir in plošče boste lahko kvarili tudi pozneje Zdaj je najvažnejše popraviti, kar nam je pokvaril vihar na letalih, — je odločil Goodlev. In pri tem je tudi ostalo, čeprav je imel Walker Se ta nekaj minut svoje pomisleke. Bili so pa enako hitro zavrnjeni: Kaj, vi bi hoteli, da bi mi pomagal Hales? On je izginil s Carterjem takoj zjutraj čim sem se prebudil. Odpelja- la sta se s čolnom na izlet okrog ribnika in vzela s seboj ne samo cel arzenal, temveč tudi aparate in zemljevide. To je gotovo težje delo, kakor pa čakati, da vas stari Goodlev odpelje nad jezero, da bi tam fotografirali. Walker je sicer protestiral proti takemu omalovaževanju svojega dela, toda Goodlev mu je zamašil usta z novo hudomušno opazko in se maščeval s tem, da je doelil Walkerju samo težje delo. Delala sta skoraj celo uro, ne da bi še kaj govorila. In najbrž bi opoldne ne bila govorila, da ni počil na jezeru strel. Stari Goodlev je takoj odložil svoje miroljubno orodje in pograbil puško. Njegovemu zgledu je sledil tudi Walker in oba sta budno pazila, da-li se bo slišalo še kakšno znamenje boja. Toda bilo 1e vse tiho. Vendar je pa to prezgodaj zaključilo njuno delo. — Ne bom miren, dokler ju ne zagledam, — je dejal Goodlev in sam odložil delo. Walker pa to pot ni odnehal. Gotovo je Carter kaj ustrelil; tak strelec ne bo po neootrebnem streljal, — je menil in prav je imel. Ko sta se čez dobro uro Hales in Carter vrnila s čolnom, ni bilo, treba več pojasnjevati, komu je *.eljal strel. V čolnu je bil Carterjev plen: tapiru •nočno podobna divja žival. Samo trije možje so ostali v taborišču, drugi so bili zaposleni zunaj. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 17. dseenmra 1938. Stev. 283 RADIO APARATI nove tipe od Din 75©.— naprej Velika izbira! RAPSCH - MEDIATOR - BLAUPUNKT „TEHNIK" JOSIP BANJA1, Ljubljana, M'Hlošičeva c. ZO, tel« 54-19 STE SE ŽE PREPRIČALI a* tfam je »MLAVIK« pri snaženju itedU-niKa. jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklerune medenine Lil neobhodno potreben? »SLA VIN* Vam vse to osnaži brez irugtb pripomočkov. Zahtevajte prt svojem trgovcu same domaće čistilo SLA VIN PROETKERJev££^ Vabilo k rednemu občnemu zboru OKRAJNE POSOJILNICE r. z. z n. s. v Ormožu ki se bo vršil v zadružnih prostorih v sredo 3. januarja 1939 ob 13.30 ari Dnevni red: L Poročilo o dovoljeni sanaciji ter o na podlagi sanacijskih odredb izvršenih ukrepov. 2. Odobritev bilance za leto 1937. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. OdobrUev proračuna osebnih in materialnih izdatkov za leto 1939. V smislu § 29 zadružnih pravil se vrši v slučaju, da bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, ob 14. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. NACFLSTVO EKPRESS KAVA DIN 1.- V GOSTILNI „PRI LOVCU", Rimska c.24 vogal Bleivveisova C 2 „MARLYNE" je prvi moderni kozmetični salon v Ljubljani, In se nahaja poleg nove palače banke Slavije. Vhod iz Gajeve ulice. — Cenjene dame sprejema od 9. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne ter se za obilen obisk priporoča Draga Bottos kupite dobro obutev rjaveča. aH 2SS&44S4S cervljl m vozati ls KUMM ■ffuSne pMn pokohne aaannntal gospodo, te hote varovati dom pred snagom m bta-tona, svoje noge pa pred uuazuui ftn vlago. Pojačane ao v pregiba pa tudi podplat Je po Jaoao, 181S5-867 t • atraaao pata v tavata vsak eeveij. Pudafjv J«** vrnraja aogario* 4*321-648 Na prepuscajio^nde"*^ aso lata 16. 1» ta 2& 2425-66121 Okusni čeveljčki ta vezati lz finega 6rneg» boksa s uaojentm podplatom in potvtaoko peto. Prilezejo dobro k nogi, a k tako se nosijo k vsake- Poglejte si elegantne ©eMje ta uradnika, trgovca ta obrtnik. Izdelene ls boksa s trdnim podplatom. Prodajemo jih v ftrnt ta rjavi barvi za prav tako znllcno cene po Dta 7V.—. pod- Elegantni in udobni moatd čevlji od bok-aav tepaste oblike, e usiljenim okovamm podpL.tom la nanjeno ^odpeto. 1875-66138 Metala teveUCJd *x dobrega laka, okrašeni a paspnlo te vložkom fes Icaeje koto. Pohisoka pata Jih napravi prav eeatana 3515-S9M ma« feHJI s krojem, fav rdeči la rjavi 6*06-64665 Elegantni hvkastt čevlji, s visoko pete, okrašeni z okusno zaponko. Za veter bi družbo. mm-*) K* J Elegantni športni tevtjl izdelani po. angleškem mode Id darby oblike s bogato o-kraaeno kapico. Imajo dvojne ganjena podplate ter široko okrog 1 okrog presito peto. Spadajo v altnprno naših najboljših tevijov »Nad ponos«. 68675-631 mki tevljl za sneg. toplo flanelasto podlogo In srednjo eto. Okrašeni so z okusnim barlu-nastkn ovratnikom. 4055-64609 Lahki pa vendar topu devijl is «r-nega sukna, okrasen! o krimorjeni ta laku sto kapico. Zapenjajo a x » 8057-64500 ©ovljl ca vse one. ki so v svojem poklicu Izpostavljeni mrazu in morajo ves dan stati na hladnem terenu. Za vse te smo InVlnll čevlje lz toplega sukna, obelte z anarjaza usnjeno kapic, a usnjenim sbltlm podplatom la gumijasto peto. aadadMaaai scro ta toplota. 28755-845 visoki ienskl tevljl za aneg, lz ftroe lakirane gume. Podstavljeni ao a toplo podlogo kakaa varuje noge od prehlada. 2675-64618 Topti iensld čevlji od močnega sok na, in pregibu in peti pojačani s usnje z usnjenim podplatom ta potvi-svko peto. Obsitl s krtmerjem. za-oenjajo se ua gumb. 8967-68822 Koald tevljl to boksa z usnjenimi notranj-U in z moćnim nepremoclJi\-tm in nera-strgljivtni gumijastim podplatom. Badl svoje trpežnostl ti eevij) prenesejo vsak strapac, a po svoji obliki latako cajo praznične čevlje. 98*91-083 Masatos! Kadar Je sneg in brozga Vam al potrebnu skrbeti za zdravje svojta otrok, ako JUi v aataasi vra> eanua otasjeta v nase neprannu&Jlvo gnnajaate škornje z tata sJeehsss ta deaasual teptani a«gavtaanu. Ne fl» hode tadae suhe ta tepta. K VSAKEMU PARU OBUTVE IMAMO PRIMERNE NOGAVICE «624-6464» Športni deknald pokVviJi lz mehke ga rjavega boks, okrašeni z luknji ovnu. Imam usnjen podplat ta usojeno peto. nitltt: h»di«t Goram fkoaom Bis Dm Dts DIR Zsssfcs: SlDirlcs Lata Martin (Ha r- Ota 11-Oin 15- ni umu. VSS, Otiaktor 0<« 10 - Rs. \ OemeOcal Trajno le aseia« aogavi-to te eeiatsaega asaafca is. staneta Otn 6.- Cesska svflcaa: Otrolkt: itiđlia Ois 5- DaranDl-■omadsa Din 6- TrigHiDJ--lofs-tstaOis r- lislracor-Wr» Ma U - H«. Vse nate nogavice ao na peti ta prstih specijalno I-9-10-- aj»% of Onrodkl nsrefilrl Drokoleam, Bivalni najnovejših motorji, stroji modelov trlcfkB potresljlvl PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LIITBMANa, 4 — ZAHVALA Za vse mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki aem jih prejela ob smrti svojega nepozabnega soproga, gospođa MAKSA ZABUKOVCA izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo sem dottna kirurgicnemu oddelku H, predvsem g. dr. Bajen, g. primarijn sa požrtvovalni trnd. c. sestram bolnice, posebno če. as. Gabrijeli in Labore, tudi sa njsmo spremstvo na zadnji poti, In sestram Marijinega doma za skrbno nego, dalje prav vsem, ki ste mu z obiski lajšali trpljenje sa časa bolezni, prisrčna hvala. J*\ sshuiBt se sahvaljnjem preč. dutovHfaii, vsem nsMheneem električne cestne železnice, vsem darovalcem krasnega cvetja. Prav lepa hvala pevcem in njegovim prijateljem. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 1». t. m. ob 6, uri zjutraj v Dravljah. ANGELCA TA VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI DA STE KUPILI ZA ĆISCENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero veled kemičnih sestavin vse te predmete CISTI, POLIRA, OHRANI« DESINFICIRA PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO! Urejuje Joaup — Za upravo in inserohil del Usta Oton Chrlstof ~ Val v LJubljani