NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
5. december 1990 • številka 49 • leto XLIV • cena 12 dinarlev
Zeleni
briiejo
norce
Celjski izvršni svet naj bi že pred časom dobil
novega, neprofesionalnega člana, zadolžene-
ga za varstvo okolja, ki ga je predlagala stran-
ka Zelenih Celja. Kandidaturo strankinega
predsednika Jožefa Jarha so poslanci občin-
ske skupščine zavrnili, zdaj pa so Zeleni po
nekaj zapletih in protestih izvršnemu svetu
ponovno predlagali Jožefa Jarha. Stran 2.
zgodovinsko
srečanje?
Jutri naj bi v Celju podpisali konfederalno pogodbo
med Hrvaško in Slovenijo. O tem bosta javnost
seznanila hrvaški in slovenski predsednik Franjo
Tudman in Milan Kučan na Celjskem večeru
v hotelu Evropa.
Stran 3
Aids iiaže zobe
če bi od danes vsi živeli varno, z enim spolnim partnerjem in z uporabo kondomov, bi število
obolelih za aidsom še desetletje naraščalo. Zdravila ah cepiva vsaj še pet let ne bo, kdor zboli, v nekaj
letih umre. Pa vendar se je bolezni moč ubraniti in prav nobenega razloga ni za takšno ah drugačno
osamitev okuženih ali bolnih. Stran 6. -a
Spremenjen
imenik
v teh dneh bodo delavci celjskega PTT po-
djetja priključili novo vozliščno telefonsko
centralo v Rogaški Slatini z zmogljivostjo 3 ti-
soč telefonskih številk, predvidoma po 20.
decembru pa naj bi enako centralo priključili
tudi v Slovenskih Konjicah. V posebni prilogi
Novega tednika objavljamo spremenjene te-
lefonske številke na območju Rogaške Sla-
tine.
Zimska idiia v gorah
Veliko veselja je pripravil letošnji prvi sneg mladeži, ki je predvsem
v mestih po dolgem času prinesla s podstrešja zaprašene sani in smuči.
Ostala je primerno debela snežna odeja v višje ležečih krajih, kar daje
upanje, da se bomo po treh zelenih zimah zopet lahko nasmučali.
Na sliki: zimska idila na Golteh.
Karitas je ljubezen
Cerkvena organizacija, ki daje in prejema, živi
v Celju od poplav sem, ko je pomagala in še
pomaga brezštevilnim ljudem v stiski. Njeni
začetki so obetavni, kaj vse pa je ta humani-
tarna organizacija že napravila, pa berite na
17. strani.
Več Icot sto tisoč
maric za Biaža
če je denar tisti, ki lahko posredno pripomore,
štiriletnemu Blažu Skornšku do zdravja, po-;,
tem bo Blaž po operaciji, ki bo januarja, goto-
vo ozdravel. Več kot sto tisoč mark v dinarski
protivrednosti je namreč že zbranih zanj, iz-
redno veliko pa so ga ta teden zbrali delavci
celjskega in slovenskih PTT podjetij. Seznam
darovalcev objavljamo na str. 17.
2. STRAN - 6. DECEMBER 1990

KOMENTIRAMO
Koline
čeprav je velika večina dr-
žavljanov Slovenije v upanju
na boljše čase iskreno poz-
dravila poraz preživelega
monističnega sistema, so se
že ob prvih korakih nove vla-
de začele uresničevati bese-
de starejšega kmeta s Košni-
ce, ki je na vprašanje, zakaj
se ni udeležil prvih svobod-
nih volitev, odgovoril z lako-
ničnim stavkom: »Korita
ostajajo ista, le prašiči se me-
njajo. «
Grobe besede človeka
z naturno kmečko pametjo,
premotrene skozi misel zna-
nega francoskega filozofa
H. Lefevbra. da so vse velike
(revolucionarne) spremem-
be v globalnih družbah po-
membne le v toliko, v koli-
kor se odražajo tudi na nivo-
ju vsakdanjega življenja, pa
lahko danes potenciramo'ce-
lo v trditev, da so edine spre-
membe, ki jih je prinesla se-
demmesečna vladavina De-
mosa, spremembe na slabše.
Razočaranje Slovencev, ki
so onstran komunizma pri-
čakovali demokratični raj,
gospodarsko prosperiteto,
rešitev nakopičenih social-
nih problemov in vstop
v Evropo skozi velika vrata,
skratka, frustracija ob spoz-
nanju, da jih je tudi nova,
demokratična oblast eno-
stavno nategnila, postaja iz
dneva v dan močnejša in se
postopoma spreminja v poli-
tično apatijo in resignacijo.
Demosova koalicija, ki jo
skupaj drži le želja po oblasti
in dokončnem uničenju nek-
danjih komunističnih struk-
tur, se namreč še vedno uk-
varja predvsem z dogmatski-
mi vprašanji, ki v slovenski
politični prostor vnašajo
vedno večji nemir in nezado-
voljstvo. Lov na čarovnice,
direktno poseganje politike
v vse sfere družbe, katastro-
falna kadrovska politika,
oblikovanje nepremišljenih
zakonov in popolno pomanj-
kanje čuta za realno politiko,
vse to daje jasen pečat De-
nnosovi vladavini, ki v zad-
njem času (tako kažejo tudi
javnomnenjske raziskave)
hitro izgublja kredit držav-
ljanov. V času, ko obubožani
Slovenci s strahom zrejo
v prihodnost in pričakujejo
konkretnih potez, ki bi jim
prinesle boljše življenje, se
namreč Demos še vedno ob-
naša kot v predvolilnem ob-
dobju, na še tako upravičene
kritike pa odgovarja z banal-
nimi opravičili. Enkrat mu
»nagaja opozicija«, za težave
v gospodarstvu sta kriva ZIS
in moč starih komunističnih
direktorjev v podjetjih,
sploh pa se v sedmih mese-
cih ne da veliko narediti.
Vzroki za popolno nemoč
vladne koalicije pri reševa-
nju eksistenčnih vprašanj
slovenskega naroda so seve-
da različni, gotovo pa jih iš-
čemo tudi v komplicirani
strukturi Demosa, s katerim
ni zadovoljen noben koalicij-
ski partner. Demosova poli-
tika je namreč preveč posle-
dica takšnih ali drugačnih
kompromisov, ki (ne glede
na stalne melodije o načelni
enotnosti) krepijo in pospe-
šujejo tudi polarizacijo zno-
traj posameznih strank. Sa-
movolja strankarskih prva-
kov, boljševistične čistke,
notranji prepiri in pomanj-
kanje soglasja o osnovnih
konceptualnih vprašanjih,
pa na drugi strani spet delo-
vanje Demosa kot celote. Za-
radi tega je Demos podoben
velikanu na glinastih nogah,
ki se lahko že ob manjšem
pretresu sesuje kot hišica iz
kart.
Z vidika vsakdanjega živ-
ljenja je torej sedemmesečna
Demosova vladavina popoln
udarec v temo, kar se bo go-
tovo pokazalo na naslednjih
parlamentarnih volitvah.
Glede na trenutno razmerje
sil v Demosu in neučinkovi-
to politiko, ki vzbuja skrb
posameznih političnih gru-
pacij, pa se lahko novih voli-
tev nadejamo prej, kot smo
pričakovali. Spet prihaja čas
kolin! G. J.
Namesto o ustavi
o pieiiiscitu
DimilrU Rupel na zasedanju konjiške
občinske skupščine
Poslanci konjiške občin-
ske skupščine so prejšnji tC:
den namesto o novi ustavi,
kot je bilo predvideno, go-
vorili največ o plebiscitu
o samostojni in neodvisni
Sloveniji.
Resda so o osnutku ustave
govorili po krajevnih skup-
nostih, na skupščini pa si je
na to temo izborila besedo
samo predstavnica Svobod-
nih sindikatov Milica Daba-
novič, ki je opozarjala na ne-
uravnovešenost med politič-
nimi pravicami na eni strani
ter ekonomskimi in socialni-
mi na drugi. Sicer pa bi naj
ostali pošiljali pripombe ne-
posredno ustavni komisiji,
kot je povedal zunanji mini-
ster Dimitrij Rupel, pa bo
ustavna razprava podaljša-
na: »Prioriteta je plebiscit.
Takoj ko bomo ugotovili, da
je bil plebiscit usp>ešen, pa
bo naša naloga sprejem nove
ustave.«
Dimitrij Rupel je poslan-
cem govoril o zgodovinski
priložnost za odločitev o sa-
mostojnosti in o tem, do ko-
likšne mere so slovenske
stranke uskladile podrobno-
sti o izvedbi plebiscita. Pose-
bej je poudaril, da bi uspeh
plebiscita pomenil le simbo-
lični začetek slovenske drža-
ve, v roku šestih mesecev pa
bi naj slovenska vlada spe-
ljala vse potrebno: od prido-
bitve mednarodnega prizna-
nja do razrešitve odnosov
z Jugoslavijo. Poslance so,
razumljivo, zanimale pred-
vsem posledice samostojno-
sti v smislu preživetja. Dimi-
trij Rupel je dejal, da nas
v času po plebiscitu gotovo
čaka »šok, črna luknja« in da
zato vlada že pripravlja soci-
alne programe. Za premosti-
tev denarne krize pa »določe-
na sredstva in določena jam-
stva imamo, da se slovenska
družba ne prevrne na glavo.«
MBP
Zalfon
o plebiscitu
danes
Poslanci republiške skupš-
čine naj bi danes sprejemali
Zakon o plebiscitu. Tako so se
dogovorili na ponedeljkovem
sestanku vodij poslanskih
klubov slovenskega parla-
menta ter vodstev političnih
strank, ki so se zedinila o po-
membnosti vprašanja plebis-
cita.
Dokončni predlog Zakona
o plebiscitu so v torek obliko-
vali člani ustavne komisije Re-
publike Slovenije, na pogovo-
rih pa so sodelovali tudi pred-
stavniki hrvaškega Sabora.
Slovenski minister za informi-
ranje Stane Stanič ima pri-
pravljeno propagandno strate-
gijo priprav na plebiscit, meni
pa, da bi bil najprimernejši da-
tum za njegovo izvedbo 23. de-
cember.
O razpisu plebiscita torej da-
nes odločajo poslanci republi-
ške skupščine, znana pa je že
- o tem so se zedinila vodstva
političnih strank - odločitev
o potrebni večini na plebiscitu.
Skupščini je predlagano, da bo
odločitev sprejeta, če bo dose-
žena relativna večina, torej če
bo zanjo glasovala večina ti-
stih, ki se bodo ple'biscita jjde-
ležili. O natančnem datumu
plebiscita bo odločilo Predsed-
stvo Republike Slovenije,
predlog pa je ena od nedelj po
23. decembru.
IS
Stranka demokratične prenove
vabi
na okroglo mizo:
Lokalna samouprava
Ali želi kdo v Celju ukiniti krajevno organiziranje
Celjanov?
Zakaj?
v četrtek, 6. 12., ob 17. uri, v Narodnem domu.
Gosta: mag. Tone Jerovšek, član ustavnega sodišča
Republike Slovenije in mag. Stane Vlaj.
Ali Zeleni
hriielo norce?
Izvršilni odbor stranke za člana celjskega izvršnega sveta
ponovno predlaga Jožefa Jarba, ki ga poslanci pred časom
niso izvolili
Kandidatura predsednika
Zelenih Celja Jožefa Jarha
za člana izvršnega sveta je
na zasedanju (in predvsem
glasovanju) poslancev ob-
činske skupščine že pred ča-
som neslavno pogorela, Z/e-
leni pa so skupaj z izvršnim
svetom ponovno dobili pri-
ložnost, da predlagajo nove-
ga kandidata za neprofesi-
onalnega člana izvršnega
sveta, ki bo zadolžen za var-
stvo okolja. To priložnost
so hoteli Zeleni izkoristiti
za ponovno kandidaturo Jo-
žefa Jarha.
Kandidacijski postopek se
vleče že nekaj časa, pred-
vsem pa se vse bolj zapleta.
Glede na »nerodnost« Zele-
nih, ki jo je opaziti ves čas,
gre pričakovati še nekaj na-
daljevanj oziroma prelaganj
te točke z dnevnega reda za-
sedanj celjskega izvršnega
sveta, ki si po besedah pred-
sednika Mirka Krajnca »no-
če in ne želi privoščiti neres-
ne kandidature«. Kronologi-
ja dosedanjih dogodkov je
prav zanimiva tudi, če odmi-
slimo skupščinske razprave,
ki so jasno pokazale, da po-
slanci Jožefa Jarha nimajo
za primernega kot bodočega
člana izvršnega sveta.
Mislili bi lahko, da so se
Zeleni z odločitvijo poslan-
cev sprijaznili, saj so med-
tem na zasedanju izvršnega
sveta 31. oktobra kot možno
kandidatko predlagali Uršo
Drugovič. Izvršni svet ust-
nega predloga ni obravnaval,
saj so člani od predlagatelja
zahtevali pisni predlog
z obrazložitvijo in progra-
mom dela, ki naj bi ga v so-
delovanju z Zelenimi pripra-
vila Urša Drugovič. To je bi-
lo v času do 19. seje izvršne-
ga sveta Celje 28. novembra
tudi opravljeno, ampak...
...kaže, da so se Zeleni,
oziroma člani izvršilnega od-
bora Zelenih Celja, medtem
premislili. Na svoji seji 15.
novembra so namreč govori-
li tudi o kandidaturi za člana
izvršnega sveta. Profesor
Stanislav Pirnat je ponuje-
no kandidaturo odklonil,
člani izvršilnega odbora kan-
didature Urše Drugovič niso
podprli in kot rešitev so našli
ponovno kandidaturo svoje-
ga predsednika Jožefa Jar-
ha. Z dopisom, ki je na celj-
ski izvršni svet prišel 28. no-
vembra dopoldne, so obve-
stili celjsko vlado o svoji od-
ločitvi.
V precej nehvaležni vlogi
se je znašel profesor Stani-
slav Pirnat, ki je pred mese-
cem predlagal »takrat veljav-
no« kandidatko Uršo Drugo-
vič, zdaj pa je preprosto de-
jal, naj o smiselnosti novega
predloga odločita kar izvršni
svet sam in njegov predsed-
nik. Člani izvršnega sveta so
soglasno nasprotovali kandi-
daturi Jožefa Jarha, z obra-
zložitvijo, da se v zadnjih
mesecih ni prav nič spreme-
nilo in bi bila odločitev po-
slancev najbrž enaka kot ob
prvem glasovanju. Silvester
Drevenšek je podvomil o po-
litično nezrelem obnašanju
Zelenih, sekretar izvršnega
sveta Aleš Vrečko pa je kar
nekaj časa porabil za razlago
o tem, da je angleška parla-
mentarna demokracija nekaj
čisto drugega kot celjska ob-
činska skupščina. Dodatni
variantni predlog Jožefa Jar-
ha, da bi se za tokrat že pro-
fesionalno mesto v izvršnem
svetu potegovala oba z Uršo
Drugovič, torej ni uspel.
In epilog? Zaenkrat še ni
znan, k njemu pa najbrž prav
nič ni pripomogla Jarhova
razprava, naj bi bil predstav-
nik Zelenih profesionalni
član izvršnega sveta. O tem,
kdo v izvršnem svetu oprav-
lja svoje delo kot profesi-
onalni oziroma neprofesi-
onalni član, namreč odloča
izvršni svet, ki pa že ima svo-
jega podpredsednika Jureta
Sadarja zadolženega za ure-
janje prostora in varstvo
okolja. Le-ta je tudi pojasnil,
da vprašanja ekologije v Ce-
lju niso odvisna od priprav-
ljenosti oziroma nepriprav-
ljenosti ljudi za njihovo reše-
vanje, ampak od tega, koliko
denarja je za to namenjeno.
Konec koncev pa sodi Celje
v sam vrh slovenskih občin
po tem, kar seje na področju
ekologije doslej naredilo (te-
matske raziskave, ekološka
bilanca, karta onesnaženosti
tal...)
Zeleni Celja izvršnemu sve-
tu še niso posredovali svo-
jega predloga, zato o izvoli-
tvi novega člana niso raz-
pravljali na včerajšnjem za-
sedanju občinske vlade.'
Zadnji čas za razpravo v ok-
viru občinskega izvršnega
sveta pa je do 12. decembra,
ko morajo biti oblikovana
vsa gradiva za zasedanje
občinske skupščine 20. de-
cembra.
Člani izvršnega sveta so ob
koncu našli salamonsko reši-
tev, naj Zeleni razčistijo raz-
lična mnenja znotraj stranke
in do ene prihodnjih sej (naj-
bolje bi bilo, da čimprej, če
naj izvršni svet posreduje
svoj predlog skupščini do
prihodnjega zasedanja) obli-
kujejo nov, dokončni pred-
log kandidature za člana
celjske vlade. Na takšen na-
čin, kot so ga doslej uveljav-
ljali člani Zelenih, se namreč
izvršni svet s strankami ne
bo več pogajal in pogovarjal,
povsem brez soli pa tudi niso
bile besede Aleša Vrečka, ki
se je vprašal, ali se Jožef
Jarh in Zeleni Celja norčuje-
jo iz dela izvršnega sveta.
Zadnjo, upajmo, da dokonč-
no besedo, bodo izrekli po-
slanci občinske skupščine.
IVANA STAMEJČIČ
Riše Samo Kralj
TRAČ
niče
Poslanec celjske skupšči,,,
slovenski krščanski demokr
Matjaž Železnik ima te dni r(
ne težave. Ne upa si več ,
sprehod po mestnih ulic
s svojo triletno hčerkico.
je navdušena na Šifrerj^i
«... Ko umrla bo država« ir, \
tudi dokazuje s prepevanje,
od jutra do večera. Očku sev,
da ni prav nič všeč, pomag-,i
pa si vseeno ne more.
V Laškem primanjkuje beL
tehnike. V trgovinah se p^^
niso pripravili na povečatiu
povpraševanje poplavljal
cev, a predsednik izvršnega
sveta mag. Roman Matekjež^
našel rešitev: »Kaj, da se teg^
ne dobi? Ni problem, bo/nopa
šibali v Metro!« Seveda ne
v celjskega.
Čeprav je ob predstavljanju t^.
konov o javnih shodih in prirf..
ditvah, društvih in orožju Skv.
ko Kočevar članom laškega n
vršnega sveta obljubil, da bo
sila kratek, mu to ni uspela
Pavla Lapornikje namreč žek
la natančna pojasnila, kajjekr
šenje javne morale, saj podrob
nosti o tem v zakonu o javnih
shodih niso opredeljene. Je pa
razpravo modro in učinkovito
presekal sam župan Miloš Ver-
'šec. Njegov komentar: »Fant-
je, v bodoče boste morali pk
čati davek, če boste Ciccohni
javno poljubljali prsi.« Le ksj
bi rekel na to republiški social
demokrat Matjaž Šinkovec?
V zreškem Uniorju biserno
ral 27. novembra sestati de
lavski svet in med drugiin
razpisati volitve za svojo no-
vo ustavo. Pa se ni. Predsed
nik DS Franci Brdnik razh
ga, zakaj se niso sestali, ni ve-
del, dokler ni vprašal vod-
stva, pa tudi o novem datumu
za sklic ni vedel povedati m
določenega, ker »o tem odloči
direktor.« Zdaj vsaj vemo, za|
kaj hočejo delavci nov delav
ski svet.
Vodstva podružnic Neodvis-
nih sindikatov Slovenije v Slo-
venskih Konjicah so se dogo-
vorila o medsebojni solidarno-
sti in moratoriju na štrajkedo
plebiscita. Direktorjem pa je
padel velik kamen s srca, saj
bodo še nekaj časa na vrnem
Menda se Neodvisnih sindika-
tov bojijo bolj kot hudič kriii
V Lučah so ugotovili, dajij>
imajo Avstrijci, Korošci ii
Kranjci dosti bolj radi kol
spodaj na jugu - v mozirski
občini. Ob tem pa je že znam
rešitev enega poplavnega
problema za Lučane. Rešen y
problem smeti in ostalih od
padkov v kraju - brezplačni
so jih odpeljali komunalci«
Črne.
Daje voda odnašala in prina
šala, dokazuje tudi nasledn]
primer. Enemu izmed šverce:
jev - komu seveda ne boiVi^
izdali - je odneslo denar, tra-
novalutne nemške marke, ki^-
jih je prislužil z desetimi voi
njami. Če vemo, koliko sta/if
kubik na črno prodanega leSi)
razumemo, da našemu šve^'
cerju ni toliko žal za ostale P'-'
škodbe na hiši. Ampak, kje^^
pristale marke?
Občinski komite SDP
Žalec
vabi
vse svoje člane in druge
občane na
okroglo mizo o novi
stanovanjski
zakonodaji
v sredo, 12. decembra ob
17. uri v Gasilskem domu
Žalec
Sodelovala bosta tudi So-
nja Lokar in predstavnik re-
publiškega komiteja za na-
črtovanje prostora.
VABLJENI
pOGOPKI
6. DECEMBER 1990 - STRAN 3
Zgodovinsko srečanje?
y Celju nai bi poapisall listino o konfeUeracIH
Do celjskega srečanja
dr. Franja Tudmana in Mi-
lana Kučana prihaja tudi
zato, ker je v teh dneh 129-
letnica prvega kongresa ju-
goslovanskih politikov
v Ljubljani. Dogodek je za-
nimiv in, kot kaže, ne bo
ostal v ropotarnici zgodovi-
ne. Takrat, od 1. do 3. de-
cembra 1870, so se v Ljub-
ljani zbrali narodnjaki,
predstavniki različnih slo-
venskih in hrvaških strank,
prišli so tudi iz Vojvodine,
in med drugim sprejeli izja-
vo o »enotnosti Južnih Slo-
vanov«.
Zgodovinska vrednost iz-
jave je v tem, da so se narod-
njaki različnih narodnosti
zedinili glede jugoslovanske
nadnacionalne ideologije,
postopne jugoslovanske po-
litike, glede družbenih, eko-
nomskih in političnih raz-
mer Južnih Slovanov in za-
stran političnih razmer v mo-
narhiji ter zunaj nje. Izjava
takrat sicer ni govorila, kakš-
na naj bi bila jugoslovanska
državna skupnost. Vendar
pa so se posamezni hrvaški
in slovenski narodnjaki za-
vzemali za koncepcijo o
državni združitvi Hrvaške in
Slovenije v eno enoto v av-
strijski federaciji. Kakor po-
ve zgodovina, do tega ni pri-
šlo, vendar pa je aktualna
konotacija dogodka več kot
razvidna. Pred 120. leti je to-
rej že prišlo do prvih konfe-
deralnih pogovorov med
Slovenijo in Hrvaško.
Srečanje hrvaškega in slo-
venskega predsednika na
tretjem celjskem večeru naj
bi potemtakem obudilo zgo-
dovinsko srečanje, morda pa
bo celo povod za razmišlja-
nje o podobnem dokumen-
tu, kot so ga pripravljali leta
1870. Slišati je namreč, da je
hrvaško predsedstvo že
sprejelo predlog »celjske li-
stine« oziroma sporazuma
o konfederalni pogodbi med
Slovenijo in Hrvaško. Listi-
na naj bi na nekaj več kot
štirih straneh urejala konfe-
deralno zvezo med obema
sosednjima državama in ta-
ko drugim jugoslovanskim
republikam dokazala, da je
mogoč demokratičen in mi-
ren razplet jugoslovanske
krize. S konfederacijo je pač
tako, da je to vedno zveza
samostojnih in suverenih
držav. Ali bo do podpisa celj-
ske listine prišlo ali ne, še ni
znano. Slovensko državno
predsedstvo o dokumentu še
ni razpravljalo, vendar pa se
naj bi to zgodilo še pred pet-
kom. V primeru, da bodo
sprejeli pozitivno odločitev,
bodo »celjsko listino« podpi-
sali pred pogovorom v hote-
lu Evropa ali pa po njem.
Nedvomno gre za odmevno
politično srečanje in za izje-
men medijski dogodek.
J.V.
Ni pravili razlogov
za naborni preplah
Markovičev odlok, da
vprašanja vojaške obvezno-
sti na območju Slovenije
ureja neposredno Jugoslo-
vanska ljudska armada, zla-
sti pa grožnje jugoslovanske-
ga armijskega vrha, postav-
lja Slovencem številna vpra-
šanja in vzbuja skrb, vendar
pa velja še vedno verjeti slo-
venskemu obrambnemu mi-
nistru Janši, saj gre ob pod-
pisu omenjenega odloka za
protizakonito in protiustav-
no dejanje oziroma za nes-
kladje med zveznimi in repu-
bliškimi predpisi. Zato tudi
ni bojazni, da bi bili sloven-
ski naborniki do konca leta
napoteni na služenje voja-
škega roka izven petega vo-
jaškega območja. Bojazni tu-
di ni za prihodnje leto. In ka-
ko naborne zadeve potekajo
trenutno, na primer v občini
Celje?
Novembra je šlo na služe-
nje vojaškega roka le manjše
število nabornikov, večina
na peto vojaško območje, iz-
ven tega območja pa le nekaj
naših fantov, ki se bodo
usposabljali za vojaške spe-
cialnosti. Od decemberskega
nabornega kontingenta, kije
prav tako številčno majhen,
bo 27 odstotkov nabornikov
napotenih v Slovenijo, 36 od-
stotkov v ostale kraj^ v pe-
tem armadnem območju, 37
odstotkov pa v centre izven
tega območja. Slednji odsto-
tek sicer izgleda visok, števi-
lo teh nabornikov pa je, gle-
de na zelo maloštevilen de-
cemberski kontingent, zelo
majhno. Med mesti izven pe-
tega območja ni Knina oziro-
ma Kninske krajine, ne od-
daljene Makedonije in ne
Kosova. V celjskem občin-
skem sekretariatu za ljudsko
obrambo ravnajo torej sklad-
no z avgustovskimi oziroma
septemberskimi smernica-
mi. Upajo tudi, da bo s spre-
jetjem slovenskega zakona
o obrambi in zaščiti, ki naj bi
bil sprejet koncem leta, veči-
na slovenskih fantov služila
vojaški rok v Sloveniji, torej
se bo, po oceni Mira Terbov-
ca, občinskega sekretarja za
ljudsko obrambo, v letu 1991
večina slovenskih fantov
usposabljala v enotah slo-
venske vojske in enotah mi-
lice.
MARJELA AGREŽ
Savinja in Hum
Pivovarni?
stečaj gostinskega po-
djetja Savinja, ki je imelo
obrate v Laškem in Rade-
čah, še vedno traja in pote-
ka hitreje v Laškem kot
v Radečah.
Stečajni upravitelj, celj-
sko Temeljno sodišče,
predvideva, naj bi bil ste-
čajni postopek za hotela
Hum in Savinja v Laškem
predvidoma zaključen do
15. decembra. Imetnik pra-
vice uporabe obeh hotelov
bo postala skupščina La-
ško, kjer te dni že razmi-
šljajo, kako bi ju čimprej
Usposobili za obratovanje,
tudi v smislu pestrejše in
privlačnejše ponudbe. V ta
namen so že sestavili po-
godbo o odprodaji Huma in
Savinje Pivovarni Laško,
Za kar bi le-ta morala odšte-
ti 25 milijonov dinarjev in
Pol. Pivovarna naj bi ob
Podpisu pogodbe občini iz-
plačala nekaj več kot 6 mi-
lijonov dinarjev, ostali zne-
sek pa bi morala v roku
treh let poravnati v obliki
Sofinanciranja komunalne-
ga urejanja mesta Laško po
občinskih načrtih. Pogod-
ba bo podpisana, ko bo
•končan stečajni postopek.
N. G.
Delno veljavne pogodbe
v Celju kabelski sistem drugače
Izvršni svet Celja je že
pred časom pooblastil ob-
činski Zavod za planiranje
in izgradnjo, da prevzame
vodenje izgradnje kabelsko
razdelilnega sistema v obči-
ni. V krajevnih skupnostih
Nova vas, Lava in Dečkovo
naselje bodo sicer napeljali
kable v gospodinjstva kra-
janov tako, kot je zapisano
v pogodbah med Skupnost-
jo za izgradnjo objektov po-
sebnega pomena in krajani,
drugod pa bodo sklepali
drugačne pogodbe.
Tako naj bi po predlogu
Zavoda za planiranje in iz-
gradnjo v bodoče krajani fi-
nancirali le takoimenovano
sekundarno omrežje kabel-
sko razdelilnega sistema.
Ker dosedaj sklenjene po-
godbe s krajani zajemajo tu-
di financiranje primarnega
dela omrežja, bodo opravili
nov izračun in vsem, ki so že
vplačali celotno ceno nape-
ljave kablov po potrebi ne-
kaj denarja tudi vrnili.
ZPI se bo povezal tudi
s sosednjimi občinami, ki so
že zainteresirane za gradnjo
podobnega omrežja, da bi
z gradnjo skupne prenosne
postaje pocenili prenos ze-
meljskih TV programov. Lo-
kacijo zanjo je že pred časom
Gorenj^-predlagalo na Gori
Oljki. V prihodnje naj bi se
v občini Celje ustanovilo tu-
di ustrezno javno podjetje, ki
bo za upravljanje s sistemom
odgovarjalo občinski vladi.
Sicer pa se ta čas gradnja
kabelskega omrežja v Novi
vasi, Dečkovem naselju in
na Lavi nadaljuje, naročnike
naj bi priključili do konca le-
ta, drugod pa bodo datume
izgradnje določili šele, ko bo
sestavljen tudi investicijski
program za kabelsko razde-
lilni sistem v občini Celje.
BRANE PIANO
Zelena luč javnim
delom v Lašicem
Na seji laškega izvršnega
sveta so med drugim govo-
rili tudi o javnih delih, ki
naj bi ljudem, ki so brez za-
poslitve, in tistim, ki bi lah-
ko postali brezposelni, v bo-
doče zagotavljala socialno
integracijo. Programe naj
bi financirali iz prora-
čunskh sredstev. Skupna
ocena Laščanov je bila, da
je program javnih del po-
trebno v celoti podpreti.
Direktorica celjske enote
Zavoda za zaposlovanje Bo-
jana Koreni je dejala, da je
odziv ljudi za javna dela iz-
jemno ugoden, saj se jih je
ob nedavni povodnji v celj-
ski občini od 150 povablje-
nih odzvalo 90. Nekoliko
slabši je bil odziv v Laškem,
kjer je bilo vabljenih 56 ljudi,
odzvalo pa se jih je 22, ki so
opravili 1320 ur dela. Kasne-
je se je izkazalo, da je bil
marsikateri od tistih, ki so
bili vabljeni, pa se ni odzval,
že angažiran v okviru krajev-
ne skupnosti. Presenetljivo
je, je dejala Korentova, da so
se izjemno pozitivno izkazali
tisti, ki so v podjetjih veljaU
za slabe delavce.
Bistvo javnih del je, da za-
gotavljajo socialno varnost
nezaposlenim, organizator
del, to je Zavod za zaposlova-
nje, pa vabi delavce k javnim
delom glede na nekatere kri-
terije kot so čas trajanja
brezposelnosti, starost (vsi
programi so v korist mlajših
ljudi), izobrazba, lokacija
del..
Predsednik laškega izvrš-
nega sveta Roman Matek je
menil, naj bi imeli tisti, ki
javna dela opravljajo, pred-
nost pri zaposlovanju, s či-
mer se je Bojana Korent stri-
njala. Dogovorili so se tudi,
da bodo v okviru laškega iz-
vršnega sveta prispevali ti-
soč din mesečno za vsakega
opravljalca javnih del v obči-
ni. Dodali pa so še pobudo,
naj se v izvajanje programa
javnih del poleg občine
vključi tudi Republiška
skupnost socialnega in
zdravstvenega varstva.
N. G.
Znanje za razvoj
Celjski izvršni svet je na
svoji zadnji seji obravnaval
poročilo o razvojno-razisko-
valnem delu v občini letos ter
usmeritve za delo v naprej.
Inovativna in raziskovalna
dejavnost sta ključnega po-
mena za nadaljnji razvoj, tež-
ko pa se bosta razmahnili, če
bomo v občini zanju namenja-
li le odstotek denarja, name-
njenega za družbene dejav-
nosti.
Poročilo o letošnjem razvoj-
no-raziskovalnem delu je bilo
oprto na pet programskih sklo-
pov, ki tudi sicer združujejo
inovativno delo v občini. Po-
speševanje .razvojno-razisko-
valnega dela v industriji, drob-
nega gospodarstva in obrti
skozi projekt »Model uresniče-
vanja razvoja drobnega gospo-
darstva v Sloveniji«, občinske
raziskave, ki so vezane na var-
stvo okolja, delo s šolajočo
mladino ter pospeševanje ino-
vacijske dejavnosti in infra-
strukture so programski sklo-
pi, ki jih celjska razvojno-razi-
skovalna dejavnost ohranja tu-
di v usmeritvah za delo vna-
prej. Gledano skozi številke,
namenjajo v Celju največ de-
narja, 28 odstotkov, pospeše-
vanju razvojne in inovacijske
dejavnosti pri šolajoči mladini,
akcijo Mladi za napredek Celja
pa so letos tudi nekohko vse-
binsko prenovili. Na razpis je
že prijavljenih 149 raziskoval-
nih nalog, ki jih bodo ob po-
moči mentorjev delali celjski
osnovnošolci in srednješolci,
v razrezu financiranja pa so to-
krat vključene tudi denarne
nagrade za mentorje.
Sicer pa je bilo letos v občini
Celje za razvojno-raziskovalno
dejavnost zbranih nekaj manj
kot 4 milijone dinarjev, kar po-
meni odstotek denarja, name-
njenega za družbene dejav-
nosti. IS
Solidarnost
poplavljenim
v torek so v Celju us-
klajevali številke o do-
končni škodi, ki jo je
v občini povzročila po-
plava. Po besedah pod-
predsednika izvršnega
sveta Bojana Kolenca
znaša med 1.670 in 1.680
milijoni dinarjev.
V celjski občini bodo
nadaljevali z izplačili
akontacijskih zneskov so-
lidarnostnih sredstev po
sprejetih kriterijih (druge
akontacije so oškodovan-
ci dobili v teh dneh), spre-
jeli pa so tudi odločitev,
da se solidarnostna sred-
stva delijo linearno vsem,
ki   so   prijavili   škodo.
O tem, koliko denarja bo-
do oškodovanci dobili, bo
odločal dotok sohdar-
nostnega denarja iz repu-
blike, načelno pa naj bi iz
tega vira pokrili do 5 od-
stotkov škode na indivi-
dualni stanovanjski grad-
nji ter v obrti in kmetij-
stvu. Po zaključku redak-
cije Novega tednika (v to-
rek popoldne) so v Celju
še pridobivali tolmačenje
enega od členov nedavno
sprejetega zakona o raz-
deljevanju solidarnostnih
sredstev o tem, kako fi-
nancirati saniranje objek-
tov, ki so financirani ne-
posredno iz republiškega
proračuna. V Celju gre za
vprašanje bolnišnice in
srednjih šol, vendar pa je
sam način razdeljevanja
denarja manj pomemben,
bolj gre za višino sred-
stev, kijih bo Celje dobilo
za sanacijo posledic po-
plave.
IS
Stanovanjska reforma
v ponedeljek so svobodni
sindikati in ženska skupina
pri Stranki demokratične
prenove v Velenju organizira-
li javno tribuno na temo no-
vega stanovanjskega zakona.
V velenjski občini je namreč
preko 7 tisoč dvesto stano-
vanj v družbeni lasti, solidar-
nostnih stanovanj pa je v tej
občini nekaj manj kot
osemsto.
Stanovanjski zakon sta pred-
stavila Ladislav Horvat in Pri-
mož Bajer, javne tribune pa so
se udeležili tudi posamezni ob-
čani, kar kaže na veliko zani-
manje, kaj bo s stanovanji
v bodoče.
Glavne pripombe, ki so jih
izrazili sodelujoči, so se nana-
šale na konkretna določila no-
vega zakona. Tako bi moral za-
kon opredeliti zaščito zdajš-
njih temeljnih pravic stanoval-
cev, pri določanju realne vred-
nosti stanovanj pa upoštevati
vse faktorje, ki izhajajo iz pri-
spevkov delavcev. Po mnenju
Velenjčanov naj bi se znižal za-
četni prispevek in podaljšala
doba odplačevanja. Prav tako
naj bi se podaljšal tudi čas po-
pusta, a v skladu z zakonom pa
naj bili vanj vgrajeni tudi spe-
cifični pogoji, kot bi jih določi-
li lastniki stanovanj. Pri popu-
stih bi bilo potrebno upošteva-
ti še minulo delo delavcev, re-
publika pa naj bi pri začetnem
oblikovanju najemnin upošte-
vala trenutne socialnoeko-
nomske odnose. Na javni tri-
buni so Velenjčani izrazili bo-
jazen, da se bo zaradi velikega
števila administrativnih in
strokovnih služb, ki so določe-
ni v novem stanovanjskem za-
konu, povečalo število zapo-
slenih v administraciji.
U. K.
SDP O lokalni samoupravi
Danes, v četrtek, bo v Narodnem domu v Celju
okrogla miza na temo Ali želi kdo v Celju ukiniti
krajevno organiziranje Celjanov in zakaj? Okrogla
miza bo ob 17. uri, v razpravi pa bosta sodelovala mag.
Tone Jerovšek, član Ustavnega sodišča Republike Slo-
venije in strokovne komisije za pripravo nove ustave
ter mag. Stane Vlaj. Okroglo mizo pripravlja celjska
Stranka demokratične prenove.
N. G.
Pomoč tudi v Lašico
Dober mesec po poplavi
v Laškem ugotavljajo, da so
bili v minulih tednih delež-
ni obilne pomoči sloven-
skih, in tudi nekaterih dru-
gih podjetij.
Iz republiških sredstev so
Laščanom že nakazali 3 mili-
jone 300 tisoč dinarjev po-
moči, v vsoti pa je zajet tudi
zahtevek, ki so ga Laščani
posredovali za sanacijo pla-
zov v občini že maja letos. 20
tisoč nemških mark, ki so jih
kot pomoč prejeU iz nemške-
ga mesta Plietzahusen so se
na izvršnem svetu odločili
podariti v uporabo občinske-
mu odboru Rdečega križa.
ki, kot so ugotavljali opravlja
po poplavi svoje delo izjem-
no dobro. Izvršni svet je Za-
vodu za urbanistično načrto-
vanje Laško naročil, naj na-
tančno opredeli način sana-
cije za poškodovane objekte,
za tri stanovanjske obljekte
pa bo potrebna nadomestna
gradnja.. Pri pomoči v zvezi
s preskrbo poplavljencev bo-
do v bodoče morali upošte-
vati socialni kriterij, so oce-
nili na seji laškega izvršnega
sveta, in obenem ugotovili,
da v laških trgovinah pri-
manjkuje bele tehnike, po
kateri poplavljenci te dni
močno povprašujejo.
N. G.
Osnutku ustave niso prikimali
v občini Laško so pred
prazniki pripravili javne
razprave o osnutku ustave
Republike Slovenije in na-
nizali vrsto pripomb.
Najbolj jih moti, da ustava
nikjer ne predvideva social-
ne varnosti državljanov, ki
so nesposobni za delo, pra-
vilneje bi bilo potrebno
opredeliti tudi pravice, svo-
boščine in dolžnosti človeka
in državljana, v ustavo pa naj
se zapiše še pravica oziroma
dolžnost obrambe domovine
ter vrednotenje NOB kot
podlage za našo državot-
vornost, so zarisali v pripom-
bah, mnenjih in stališčih
k ustavi, v občini Laško.
Med drugim so se zavzeli
za brezplačno srednje in vi-
sokošolsko izobraževanje, ki
naj vsakomur omogoči n^-
višjo izobrazbo. Natančneje
naj bi ustava opredelila tudi
pristojnosti občine kot sa-
moupravne skupnosti in vlo-
go regij ter morebitni prenos
pristojnosti iz občinske na
regionalno raven. V Laškem
menijo, da bo lokalno samo-
upravo v bodoče potrebno
prilagoditi razmeram v prak-
si. Strinjajo se, daje do sedaj
vladala prevelika decentrali-
zacija, bati pa se je, so meni-
li, da bi prevelika centraliza-
cija oblasti in odločanja pov-
zročila gospodarsko oslab-
Ijenost in zavrtost manjših
občin. N. G.
4. STRAN - 6. DECEMBER 1990
GOSPODARSTVO ~ DOGOpRi
Pivovarna
na pomoč
poplavliencem
Pivovarna Laško, ki je
ob poplavah sama utrpela
za okoli 20 milijonov di-
narjev škode, seje odloči-
la in nakazala poplavlje-
nim podjetjem v občinah
Laško, Celje in Mozirje
več kot milijon dinarjev
pomoči.
Polovico te vsote so na-
menili Mozirjanom, za
pomoč pa so se odločili
zato, ker so ocenili, da go-
spodarstvo po poplavi
v primerjavi z drugimi ni
bno deležno neposredne
finančne pomoči.
N. G.
Izguba presega dobiček
Sodeč po analizi poslovnih re-
zultatov in značilnostih poslova-
nja regijskega gospodarstva v le-
tošnjih prvih devetih mesecih, se
gospodarstvu ne piše nič dobrega.
Poslabšujejo se zunanjetrgovinski
rezultati, zaradi česar je večina ak-
tivnih izvoznikov v zelo težkem
položaju, izgube še naprej narašča-
jo, prav tako strahovito narašča
nelikvidnost, k čemur je veliko
prispevala tudi nelikvidnost banč-
nega gospodarstva.
Na razmere v gospodarstvu je bi-
stveno vplival že konec lanskega le-
ta sprejet stabilizacijski program,
s tem, daje bila ekonomska politika
v prvi polovici leta še precej restrik-
tivna, v drugi polovici pa je ta re-
striktivnost predvsem pri monetar-
ni politiki, osebnih dohodkih, ce-
nah in dinamiki javne porabe precej
popustila. V drugi polovici leta na-
mreč nosilci ekonomske politike ni-
so sprejeli nobenega programa več,
ki bi vplival na stabilizacijo razmer
v gospodarstvu. Tako se še naprej
vztraja pri precenjeni vrednosti di-
narja, pri nezmanjšani dinamiki tro-
šenja javnega sektorja in tudi pri
nerešenem vprašanju sanacije
bančnega sistema. Z vsem tem so
povsem onemogočena prizadevanja
za kratkoročno sanacijo gospodar-
stva.
Takšna politika se odraža na vseh
področjih gospodarjenja v celjski
regiji, kjer je fizični obseg proizvod-
nje padal iz meseca v mesec. V še-
stih občinah, kijih pokriva SDk Ce-
lje (podatki torej ne zajemajo občin
Velenje in Mozirje), je ob polletju
proizvodnja zaostajala za lanskolet-
no za 3,47o, po devetih mesecih pa
že za 5,47o.
Izvoz se je v regiji v primerjavi
s polletjem zmanjšal, vendar se je
zmanjšal tudi uvoz. Kljub temu
skupna vrednost izvoza presega
uvoz skoraj za četrtino. Presežek
namreč znaša 80 mio ameriških do-
larjev. Vendar pa seje zaradi preniz-
kega tečaja poslovanje izvoznikov
bistveno poslabšalo in le malo je
tistih, ki ne bi imeli resnih motenj
pri poslovanju. Po mnenju ekono-
mistov bi se moral tečaj spremeniti
že junija.
Vse resnejši problem je tudi ne-
likvidnost. Medtem ko je bilo v za-
četku tega leta blokiranih 10 prav-
nih oseb, jih je bilo oktobra že 3i
vsota blokad pa je desetkrat višja
kot na začetku leta. Povprečni zne-
sek blokad je predstavljal v oktobru
že 44 odstotkov povprečnega zne-
ska sredstev na žiro računih gospo,
darstva.
Skrb vzbujajoče pa so tudi izgu-
be. Že najbolj grob vpogled v go.
spodarjenje kaže, da v letošnjem le-
tu izguba presega bruto dobiček,
medtem ko je bil ta lani večji
izgub. In še drug pomemben poda-
tek: izgube regije so tokrat 13.6 krat
večje od akumulacije. Primerjave
pa tudi pokažejo, da so tričetrtletni
rezultati regijskega gospodarstva
slabši od repubhškega povprečja.
RP
Emo spet na razpotju
Iščejo nove kupce stanovanj - Marjan Drev ne bo kanilitJiral za direktorja
Ustavno sodišče Republi-
ke Slovenije je pred krat-
kim na pobudo Petra Kava-
larja, nekdanjega delegata
celjske občinske skupščine,
razveljavilo določilo odlo-
ka, s katerim je skupščina
najela posojilo za odkup
stanovanj podjetja Emo.
Emo mora sedaj skupaj
z občino poiskati tak vir fi-
nanciranja nakupa stano-
vanj, ki bo ustavno nespo-
ren, v nasprotnem pa verjet-
no zanj ni več rešitve. Go-
spodarski položaj Ema je si-
cer ob koncu leta nekaj
ugodnejši kot lani in predla-
ni, a tovarna je še vedno
v takšnih izgubah, da mora
rešitve iskati tudi zunaj svo-
jih zidov.
Razveljavitev odkupa sta-
novanj na način, kot so ga
izvedli v občini Celje, uteme-
ljujejo s tem, da denarja iz
solidarnostnega stanovanj-
skega sklada ni mogoče upo-
rabiti za reševanje finančnih
težav podjetja EMO, saj za-
kon določa, da se sme upo-
rabljati le v solidarnostne na-
mene na stanovanjskem po-
dročju.
Po besedah Marjana Dre-
va, vršilca dolžnosti direk-
torja Ema, je bil sporni način
reševanja finančnih težav
Ema v času, ko so ga izvedli,
edina možnost za rešitev
Ema pred stečajem, danes
pa zakon o privatizaciji mo-
rebiti ponuja tudi drugačne
možnosti. Ob tisti, ki je ob-
stajala že prej, namreč, da
Emo proda, stanovanja ti-
stim, ki so jih pripravljeni
plačati, se ponujata še dve:
ali financirati nakup na
ustavno nesporen način ali
pa razveljaviti pogodbo.
V tem primeru bi Emu za-
drgnili zanko krediti s ko-
mercialnimi obrestmi. V naj-
neugodnejšem primeru so to
58% obresti, kar bi verjetno
pomenilo Emov konec ali
vsaj zelo radikalen poseg
v poslovanje in strukturo po-
djetja.
Vsekakor pa trenutno sta-
nje v Emu zahteva tudi dru-
gačne posege. Pri procesu
dokapitalizacije (kljub spor-
ni odprodaji stanovanj so na-
mreč po obsegu lastnih sred-
stev še precej pod povpreč-
jem občine in repubhke) ra-
čunajo na pomoč repubhške
vlade. Prošnja zanjo je že ne-
kaj časa v republiki, o tem pa
so se prejšnji teden v Celju
pogovarjali tudi z Izidorjem
Rejcem, republiškim mini-
strom za industrijo.
Nesporno pa je tudi, da bo
končno moralo priti tudi do
zmanjšanja zaposlenih.
Z redno fluktuacijo, upokoji-
tvami ipd. je Emo v letu dni
sicer precej zmanjšal število
zaposlenih vendar pa bo po-
treben kakšen ostrejši rez.
Verjetno je to povezano tudi
z bližnjimi kadrovskimi
spremembami v vrhu Ema.
Marjan Drev namreč ne bo
kandidiral za direktorja. To
svojo odločitev utemeljuje
s tem, da ostrega kadrovske-
ga reza v podjetju, kjer nima
zadostne podpore delavcev
(po njegovem pa je precej
mlačna tudi podpora občine
in banke), ni sposoben spe-
ljati. V razširjenem kolegiju
podjetja so se zato skupno
z njim odločili poiskati nove-
ga človeka. S tajnim glasova-
njem so se odločili za Jožeta
Gubenška, sedanjega po-
močnika direktorja za ka-
drovsko in informacijsko po-
dročje. V Emu pa bodo mo-
rali poiskati tudi novega fi-
nančnika in računovodjo,
kajti oba sta dala odpoved.
R. PANTELIČ
Karla Kajba, namestnica
predsednika PO Ljubljan-
ske banke Sb Celje, je pove-
dala, da kreditne pogodbe
z Emom ne bodo razveljavi-
li, saj je pravno veljavna,
svojo vlogo pa izgubi le
v primeru, če sedanji vir fi-
nanciranja usahne. Glede
na to, da bo do tega zaradi
sklepa ustavnega sodišča
RS moralo priti, bodo reši-
tev iskali predvsem v Emu
in občini. O tem se pogovar-
jajo ta teden.
Kritilce na napačni naslov
Laboratorij v celjskem zdravstvenem domu ne sprejema
bolnišničnib pacientov
Lljudem, ki jih je pot (na-
potnica) zadnje tedne zanesla
v laboratorij celjskega zdrav-
stvenega doma, ni nič več jas-
no. Tisti, ki kljub gneči in dol-
gemu čakanju v nemogočih
pogojih opravijo zaradi česar
so prišli, z vzdihom olajšanja
oddidejo, drugi čakajo za-
man. Te druge so poslali iz
specialističnih ambulant, ki
sodijo k bolnišnici, pa sedaj
gostujejo v zdravstvenem do-
mu. Največ je sladkornih bol-
nikov, ginekoloških pacientk
in tistih, ki jih pošljejo der-
matologi. Razočarani in jezni
prosijo ali se odpravijo na pot
v bolnišnico. Pa tudi tam jih
nihče ne mara. Kdo je kriv?
Delavke v laboratoriju prav
gotovo ne. O tem se lahko pre-
priča vsak, ki vsaj malo pozna
laboratorijsko delo. Vodja la-
boratorija mag. Tanja Nova-
kovič je skupaj s sodelavkami
prizadeta že ob misli, da bi jim
kdo lahko pripisal krivdo za
težave pacientov: »Vsi pozab-
ljajo, da smo bili tudi mi po-
vsem poplavljeni. Že pred hi-
trim udorom vode skozi vsa
okna laboratorija smo znosili
aparature v prvo nadstropje.
Umikanje vsega ostalega labo-
ratorijskega materiala na naj-
višje police ni nič zaleglo, saj je
voda segla do stropa. Ko nas je
voda ujela v zdravstvenem do-
mu brez vode, elektrike in tele-
fonov, smo nemočno ležali na
hodniku in gledali, kako voda
odnaša 25 let dela. Ostali smo
brez vsega najnujnejšega ma-
teriala, brez navodil, recep-
tur... Ko se je voda umaknila,
smo sami reševali, kar se je še
dalo. Prosili smo za pomoč
krizni štab Zdravstvenega cen-
tra, pa se je ta prelevil v štab za
bolnišnico. Dokler se bolnica
ne reši, zdravstveni dom ne
pride v poštev, nam je dejal
dr. Jože Arzenšek. Ostali smo
brez vsega, pa smo že v pone-
deljek organizirali laboratorij
za najnujnejše, 14. novembra
pa smo začeli delati v zasilnih
prostorih. Nimramo pomivalni-
ce, naši sušilniki so radiatorji,
več kot dveh odvzemnih mest
ne moremo imeti... Počasi gre
in le s skrajnimi prizadevanji
lahko opravimo delo za osnov-
no zdravstveno službo. Seveda
materiale za vrsto preiskav še
vedno pošiljamo v druge usta-
nove. Diabetikom lahko nudi-
mo le najnujnejše - če bi spre-
jemali vse, ne bi imeli zadosti
materiala. Vemo, da je težko
z ginekološkimi pacientkami
in ponudili jim borno, da bi de-
lali najnujnejše vsaj za noseč-
nice. Težko odklanjamo ljudi,
pa ne moremo drugače. Ne
vem, zakaj bolnišnica ne uredi
laboratorija za svoje. Mi smo
tudi začeli iz nič.«
Očitno rešitev problema ni
stvar laboratorija. Direktor
zdravstvenega doma dr. Brane
Mežnar: »Prostor in opremo
smo zagotovili trem ginekolo-
škim ambulantam iz bolnišni-
ce, zasilno smo v prostorih
rentgena uredili ambulanto za
diabetike. Ne moremo pa zanje
zagotoviti še laboratorija. Očit-
no pa je, da v bodoče ne more-
mo ostati vsi vezani na en sam
centralni laboratorij. Imeli
smo ga v bolnišnici in z njego-
vim uničenjem je cela regija
ostala brez možnosti bioke-
mičnih preiskav. Prepričan
sem, da bo treba za prihodnost
urediti dva enakovredna labo-
ratorija - enega v ZD in enega
v bolnišnici. Žal pa ni mogoče
pričakovati rešitve prej kot
v dveh mesecih.«
Do takrat pa bodo pacienti
očitno še ta ali od bolnišnice
do zdravstvenega doma in na-
zaj, če se seveda ne bodo odgo-
vorni dogovorili tudi za take
podrobnosti. Res ne gre, da na
primer ginekološka ambulanta
v treh tednih nima laboratori-
ja, da pregledujejo nosečnice
brez izvidov.
MILENA B. POKLIC
Razlika pokojnin ta mesec
Predsedstvo skupščine SPIZ je sprejelo sklepe o uskla-
ditvi pokojnin in drugih dajatev. Pri tem je upoštevalo
spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki so jih sprejeli na zadnji seji
skupščine.
Pokojnine, zneski dodatka za pomoč in postrežbo,
denarna nadomestila za telesno okvaro in preživnine, ki se
izplačujejo po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, se
uskladijo s 1. oktobrom za 7,6 odstotka. Za tolikšen odsto-
tek so se namreč po uradnih statističnih podatkih zvišali
povprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih v repu-
bliki v avgustu in septembru primerjavi z julijem. Sta-
rostne in družinske pokojnine, ki se izplačujejo po zakonu
o starostnem zavarovanju kmetov, pa se uskladijo za 7,6
odstotka s 1. novembrom.
Razliko na račun uskladitve pokojnin za oktober in
november, torej po 7,6 odstotka za vsak mesec (skupaj
15,2 odstotka pokojnine) bodo upokojenci prejeli
s posebnim nakazilom 14. decembra. Z. S.
Singen in Grevenbroich
obljubila pomoč Celju
Celje so v soboto obiskali predstavniki partner-
skega mesta Grevenbroich. Takoj zatem, ko so iz
sredstev javnega obveščanja izvedeli za katastro-
falno poplavo v Celju, so namreč sklenili pomagati
mestu ob Savinji.
Prav tako so pomoč že odobrili v drugem partner-^
skem mestu, v Singnu, kjer so namenih 100 tisoč DEM
za nakup opreme v celjski bolnišnici. Za ta denar bo
celjska bolnišnica kupila premični rentgenski aparat.
»Delegacija iz Grevenbroicha, ki sije v soboto ogle-
dala po poplavi najbolj prizadete ustanove in institu-
cije, je prav tako obljubila pomoč. O višini zneska se
s člani delegacije nismo dogovorili, o tem bo sklepal
odbor za partnerstvo obeh mest,« pravi celjski župan
Anton Roječ. V Celju pa so ob tej priložnosti pripravili
spisek potrebne opreme in pomoči, ki jo trenutno
najbolj potrebujejo v bolnišnici ter v gasilskem domu,
ki ga je delegacija prav tako obiskala.
IS
Pomoč obrtnikom
Razdelili milijon 611 tisoč dinarjev
Na območju, ki ga pokri-
va obrtno združenje Celje,
je bilo ob poplavi prizade-
tih 82 obrtnikov. Obrtno
združenje Celje je pred dne-
vi pripravilo poročilo v zve-
zi s pomočjo, ki so jo svojim
stanovskim kolegom pri-
spevali obrtniki sami, ter
seveda tudi občina in repu-
blika.
Škoda, ki jo je ocenila po-
sebna komisija, sestavljena
iz članov Obrtnega združe-
nja in članov komiteja za
družbeno-ekonomski razvoj
občine Celje, znaša 30 milijo-
nov 350 tisoč dinarjev.
Iz solidarnostnih sredstev
občine je bilo za sanacijo na-
menjenih milijon in pol di-
narjev. Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije je prispevala
51 tisočakov. Obrtno združe-
nje je dalo iz svojih sredstev
60   tisoč   dinarjev,   obrtna
združenja sosednjih občin
pa so prispevala 2300 dinar-
jev. Na posebnem računu so
zbirali tudi prostovoljne pri-
spevke obrtnikov. Odziv le
teh je bil po mnenju vodstva
Obrtnega združenja slab, saj
je denar, skupaj so ga zbrali
okrog 45 ti^oč dinarjev, pri-
spevalo le 17 obrtnikov.
Med »poplavljerie« obrtni-
ke, ki so jih po posebnih kn-
terijih razdelili v pet skupin,
so skupaj razdelili I milijon
611 tisoč dinarjev. Najbolj
prizadeti je prejel 75 tisoča-
kov, najnižji dodeljeni zne-
sek pa je bil 3 tisoč dinarjev.
Razen te pomoči so poplav-
ljenim v občini odložili plači-
lo letošnje četrte akontacije
ter tudi plačila drugih pri;
spevkov, posebne možnosti
pridobitve kredita pa je po-
nudila tudi banka.
RP
NOVO - NOVO - NOVO
Novost je
BARVNI LASERSKI FOTOKOPIRNI
APARAT CANON CLC 200,
S katerim se vam ponujajo možnosti hitre izdelave:
- BARVNIH FOTOGRAFIJ
- KATALOGOV
- POVEČAVE DO 400%
- POMANJŠAVE
- IZDELAVE SESTAVLJIVIH POSTERJEV
vse to in še več v color na papirju do 100 g.
FOTOKOPIRANJA IN RAZMNOŽEVANJA - OFSET TISK
Če ste v stiski s časom in potrebujete hitre in kvalitetne storitve,
nas obiščite v I. nadstropju poslovnili prostorov v KOVINOTEHNl
Celje, Mariborska 7, telefon 34-711, int. 508.
Za usluge se priporoča BIROTEHNIKA Dušan Žolnir, Celje.
DOGODKI
6. DECEMBER 1990 - STRAN 5
Minil je mesec
Da ljudje še niso odtujeni,
še vedno pomagajo drug
drugemu v hudih časih, da
jih še vedno prizadenejo no-
vice o hudih nesrečah, so
^gotovili v mozirski občini
v teh dneh, ko od vsepovsod
prihaja pomoč. Nove hiše,
jenar, ozimnica, obleka,
hrana, obutev, skoraj ne
pioreš verjeti, na kaj vse so
se ljudje spomnili. Poleg te-
ga prihajajo v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino ljudje, ki že-
lijo pomagati z delom, ki že-
lijo porušene hiše, hleve ali
njive čim prej obnoviti, da
bo dolina ponovno zelena,,
liot je bila pred prvim no-
vembrom.
Vendar pa so želje eno, res-
ničnost pa je drugačna. Sli-
šati je že kar glasne pogovo-
re o nepravični delitvi pomo-
či, nepravilnem prijavljanju
škode, neustreznih strokov-
nih delih, kraji in nerealnih
vsotah. Kakor je pred mese-
cem vsak Zgornjesavinjčan
doživljal osebno tragedijo
zaradi katastrofe, tako sedaj
skoraj vsak doživlja nova
spoznanja. O kraji in mrhovi-
narjih niti ne bi izgubljali be-
sed, vsekakor je veliko ljudi,
ki jim je poplava marsikaj
»prinesla«. O tem se v mozir-
ski občini že govori z nasme-
hom. Ljudi, ki bi si radi čim
prej uredili domove, bolj bo-
lijo druge stvari, od zavaro-
valnice pa do premalo načr-
tovanih in prepočasnih ob-
novitvenih del.
Vse se dogaja prepočasi,
menijo ljudje. Uradno je spo-
ročeno, da je življenje v mo-
zirski občini popolnoma nor-
malizirano. Vendar pa to ni
res. Še vedno so kraji in po-
samezne domačije odrezani
od sveta, tako na Ljubnem
kot v Lučah. Še vedno je vi-
deti ljudi, ki z nahrbtniki pri-
hajajo v trgovine, ker pač
drugače ne morejo. Na Savi-
nji, Ljubnici in Lučnici so
zasilni mostovi, ceste pa so
uničene in na nekaterih me-
stih skoraj neprevozne. Tudi
plazovi še vedno grozijo.
Ljudje pa ne vedo, kaj naj
delajo. Ali naj popravljajo
svoje domove, ali naj jih pu-
stijo in gredo drugam? Boji-
jo se vsakega novega dežja,
predvsem pa pomladi. Za-
padlo je ravno dovolj snega,
da ovira dela.
Zavarovalnica je sicer poka-
zala dobro voljo in je delno
izplačala tudi tiste, ki niso
bili zavarovani proti poplavi,
a s temi sredstvi si ljudje ne
morejo dosti pomagati. Kaj
pomeni dvesto tisoč dinarjev
za obnovo ali gradnjo hiše in
gospodarskih poslopij ter
nakup živine?
O pomoči, ki jo ljudje na-
kazujejo na posamezne žiro
račune, na krajevnih skup-
nostih pravijo, da jo bodo
pravično delili. Imajo točne
sezname vseh oškodovanih
in vodijo evidenco za ves de-
nar, ki so ga ljudje nakazali
ali pa so jim ga dodelili.
V teh dneh najbolj delajo
in obnavljajo posamezne do-
move. Skupine ljudi prihaja-
jo iz vseh slovenskih krajev.
S krampi in lopatami po-
pravljajo tisto, kar je uničila
voda. Tudi domačije, ki jih
ni več, gradijo na novo. Se-
veda čim dlje od podivjanih
voda. Na Ljubnem so že po-
skrbeli za Rakunove, ki jim
gradi nov dom Rudnik iz Ve-
lenja. Janezu Trbovšku bo
dom postavil Pionir iz Nove-
ga mesta, Klinarjevim pa
mariborska podjetja in za-
sebniki. Novo hišo v Mozirju
že gradi Olgica Vršnik iz
Strug, v nedeljo pa je pred-
stavnik avstrijskega Spara
Franz Kuschej podpisal po-
godbo, s katero seje obvezal,
da bo Ivanu in Mariji Robnik
iz Krnice zgradil hišo. Poleg
Spara sodelujejo še Lions in
druge dobrodelne organiza-
cije iz Pliberka. Dogovarjajo
se tudi, da bodo avstrijski
Korošci zbrali sredstva še za
dve novogradnji, eno v Lu-
čah in eno na Ljubnem. Po-
moč prinašajo tudi posamez-
niki ali organizacije, ki želijo
kar v roke izročiti denar naj-
bolj prizadetim, kot da ne bi
zaupali raznim organizaci-
jam. Vendar pa povsod po-
udarjajo, da bodo storili vse,
kar je v njihovi moči, da bo-
do vsa denarna sredstva raz-
deljena tistim, ki jih najbolj
potrebujejo.
V teh dneh pa je solidarna
tudi vojska: v vrhniški ka-
sarni so oficirji zbrali 21 ti-
soč dinarjev in jih namenili
Lipovdovim iz Trbiža, saj je
njihov sin vojak.
Vsaka medalja ima dve
plati, pravijo. To dokazuje
tudi popoplavno stanje
v mozirski občini. Vsekakor
pa je dejstvo, da z delom, de-
narjem in vsem drugim ne
bodo nikoli vsi zadovoljni.
URŠKA KOLENC.
Podjetja, ki pomagajo pri
obnovi infrastrukture, se
menda počasi umikajo, saj
ne vedo, kdo in kdaj jim bo
dela plačal. Krožijo pa tudi
druge zgodbe. O tem, kako
so v deročo Savinjo iz Pire-
šice vozili ogromne skale za
popravilo ceste, a jih je Sa-
vinja sproti obnašala. »Ni
prave komande, strojniki
včasih sploh ne vedo, kaj in
kako naj delajo,« pravijo
ljudje. Jasno je, da je naj-
hujši problem denar in še
enkrat denar, ki ga ni in ne
bo dovolj.
V mozirski občini bi radi
najprej zgradili mostove, ki
bi trdno in varno povezali
kraje. Tako bo v Lučah po-
stavil most Smelt iž Ljub-
ljane, na Ljubnem se dogo-
varjajo z Vegradom, časopis
Delo pa zbira sredstva za
most solidarnosti.
Tovarna za novinarje
Novi tednik in Radio Celje vabita k sodelovanju
nove, mlade, zagnane sodelavce. Za srednješolce, kijih
zanima novinarstvo, bosta zato v naslednjih mesecih
pripravila več 14-dnevnih tečajev. Prvi se bo začel že
v ponedeljek ob 15. uri.
V novinarski šoli se bodo mladi pogumneži seznanili
z delom na radiu in pri časopisu, spoznavali bodo
različne oblike novinarskega sporočanja, preizkusili
svoje glasove na radiu, ukvarjali se bodo z mini razi-
skavami javnega mpenja in podobno. Če se bodo v šoli
. dobro odrezali, bodo lahko postali tudi stalnejši sode-
lavci Novega tednika in celjskega radia.
Če ste stari od 15 do 20 let in si želite spoznati
zakuUsje novinarskega dela, se oglasite v ponedeljek
ob 15. uri v prostorih NT in RC na Trgu 5. kongresa 3/a.
Vabljeni!
Povišanje denarnili pomoči
v tem mesecu se bodo za 13 odstotkov povišale družbene
denarne pomoči otrokom oziroma otroški dodatki. Tako je skle-
nil odbor za usklajevanje programov socialnega varstva. Hkrati
se bodo za enak odstotek povišali tudi prispevki staršev za
oskrbo otrok v vrtcih. Prav tako za 13 odstotkov se bo v tem
mesecu povišala socialna pomoč, ki je edini vir preživljanja, in
tudi tista, ki pomeni dopolnilni vir. Za enak odstotek se bodo
povečali tudi prispevki zavezancev v socialnih zavodih.    z. S.
Kaj se Kuha pod Bočem?
Razvojne možnosti šmarske občine so v turizmu, kmetijstvu
in čisti industriji, kar ni združljivo s katerokoli lokacijo jedrskih
odpadkov v bUžini. Čeprav nobena od objavljenih možnih loka-
cij ni na ozemlju te občine, so občani ogorčeni zaradi predvide-
nih lokacij Y bližnjih Halozah, pri Makolah na severni strani
Boča in pri Žetalah na severovzhodni strani Donačke gore.
Šmarska skupščina in njen izvršni svet zato podpirata nepo-
sredno prizadeti slovenjebistriško in ptujsko občino in sporo-
čata, da bosta uporabila vsa legalna sredstva za preprečitev,
vnaprej pa zavračata vsakršno prepričevanje ali celo izsiljeva-
nje. Šmarska vlada bo pozorno spremljala vso dejavnost glede
določanja lokacije možnega odlagališča in o tem obveščala jav-
nost.
Na Šmarskem so prepričani, da pri izbiri možnih lokacij niso
upoštevali vseh odločujočih meril, saj sta v neposredni bližini
kar dve zdravilišči, Rogaška Slatina in Atomske toplice. Prav
severna stran Boča vsebuje najpomembnejše zaloge pitne vode
za vso občino, na Boču, Plešivcu in Donački gori pa so tudi viri
mineralne vode. BRANE JERANKO ^
Gospodarstveni
nasvet sadjarja
KOZERUA
Čestokrat si fabrikanti belijo glavo
s tem, kako bi pomagali, da bi podjet-
ij, katero več ali manj hira, spet dobro
stoječe naredili. Takole je treba nare-
diti, dobro prečitajte.
Jalovost podjetij izvira iz raznovrst-
nih vzrokov, in kadar jim hoče kdo
^ bistvo priti, mora najprej te vzroke
Poznati. Ti vzroki pa so dvojni: deloma
^anji, deloma notranji.
Vzroki zunanji so: najprej obnebje',
^ier vremenoznanstvo ugotavlja, da
'^^dke dobro uspevajo tam, kjer vroči-
'?a ni prisilna, saj ta vpliva na vsako
^'^'oino dejavnost. Na stanje pa ne
^^hvajo le vremenske izpremembe
^^Pak tudi obče dokazano spoznanje,
p mora biti podjetju naklonjena tudi
°^aina klima. Jasno pa je, da je tudi
^^no. na kateri način in kako pogosto
^^^Jetje obskrbujemo. Ako dajemo
l^^Jetju furt no furt le posojila na
:^^^ki rok, utegne to njegove korenine
po prizadeti, tako da pogostokrat tu-
^^agnijejo.
^^ividno je, da tvrdki škoduje tudi.
če jo obskrbujejo le tisti fabrikanti, ki
ne vedo, kakšne substante kakopak
rabi. Pogostokrat so tako krivi vrtnarji
iz Belegagrada, ki povrhu gojijo še to
lepo in za njih koristno navado, da se
brigajo le za spravilo pridelka in kveč-
jemu še za dajanje strokovnih naukov,
pozabijo pa na silno važno gnojenje.
Je pa jako važno za zdravje podjetja
tudi obrezovanje in cepljenje. Zlato
pravilo sadjarjev iz Nemške, Holand-
ske in drugih bogatih dežel je, da po-
djetja, če še tako hirajo, ne izruvamo
s koreninami vred. Tu kakopak pride-
jo prav izkušnje starih sadjarjev, ki na-
tanko vedo, katere veje je treba odre-
zati, da se podjetje ohrani pri življenju
in da si celo rajta akumulativno po-
stati.
Pomaga pa tudi, če podjetje cepimo
s kakšnimi novimi izbornimi nemški-
mi in drugimi sortami (tudi amerika-
narske so vse bolj cenjene) vendar je
treba paziti, da tuja sorta ne prevlada
nad domačo. To nikak ne more biti
dobro, saj se kaka druga podnebna
sorta sama po sebi v našem obnebju,
ker nima prave toplotne navzetnosti,
ne more prijeti.
To pa že spada med vzroke notranje.
katerih najbistvenejši je premočna ali
pa oslabljena životna dejavnost, kateri
so najpogosteje vzrok tudi presilno
razmnoženi uradniki in vsi drugi, ki si
rajtajo nositi črne narokavnike. Tu pri
rezanju ni treba skopariti, paziti je tre-
ba le to, da režemo le najbolj suhe in
kakopak stare ino mlade veje, ki ne
dajejo rodnosti.
Izpodbuditi pa je mogoče obilne re-
zultate, če že spočetka pazimo, kakšne
ravnatelje in druge delavce nastavlja-
mo, da bdijo nad podjetjem. Očividno
je, da si zdaj, v času strankarske ne-
složnosti, rajtajo gnade na oblasti me-
njati kar vse rudeče ravnatelje. Takšna
strankarska vnetost ni vspodbudna za
gospodarstveni učinek, saj je obče
znano, da je lahko dober gospodar
vsakdo, kije odprte glave in strokovno
dobro usmerjen. Zatorej ni važno, ka-
teri stranki je dal svoj glas ali če je
morebiti celo nobenostranski.
Malo smo vam odprli glavo, zdaj pa
sami premislite in opazujte svoje po-
djetje.
HRP
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Celjsici elconomist: Dovoij je
»balicansicega sranja«
Celje je v zadnjih desetih dneh doseglo rekord, kar
zadeva pojavljanje v jugoslovanskem tisku letos, do konca
tedna pa bo spet v središču pozornosti, saj se bosta v njem
sestala predsednika presedstev dveh republik - Milan
Kučan in dr. Franjo Tudjman - in se dogovorila za sloven-
sko hrvaški sporazum (podobno je bilo Celju že pred 120
leti, le da je bila sestava delegacij seveda drugačna)
o morebitnem začetku nove jugoslovanske skupnosti. Slo-
venski prenovitelji jo imenujejo YES (jugoslovanska eko-
nomska skupnost), Hrvati pa JEZA (jugoslovanska eko-
nomska zajednica-skupnost).
Potem ko je beograjska Politika odkrila Celje in »zapo-
stavljene« Srbe v njem, še bolj pa njihove otroke, so zdaj
Celjani na vrhu lestvice, ki jo je objavila Borba. Jugoslo-
vansko-beograjski časnik je anketiral po 50 prebivalcev 10
slovenskih mest, »ali so za to, da ostane Slovenija samo-
stojna evropska država?«.
V celoti je bilo 41 odstotkov anketiranih za to, da gre
Slovenija iz Jugoslavije, 30 odstotkov jih je bilo proti, 29
odstotkov pa čaka, kako se bodo razvijali dogodki v državi
(če bi že bili vedeli za grožnje ministra Kadijeviča, bi se
verjetno takoj odločili »za«).
Samo v dveh mestih so se vprašani večinsko izrekli za
»samostojno evropsko državo« - v Mariboru (52 odstotkov
za« - še pred nedavnim je beograjska Politika na široko
obveščala Srbe, kako so Mariborčani navdušeno pozdrav-
ljali okupatorja Hitlerja, ko je ta prišel v Maribor) in Celju
(50 odstotkov), blizu »rekorderjema« pa sta Ljubljana in
Koper s po 48 odstotki »za«. Najbolj nenaklonjeni evrop-
ski Sloveniji pa so bili na Jesenicah (40 odstotkov proti),
V Ljubljani (38 odstotkov), v Murski Soboti in Novem
mestu (po 34 odstotkov).
Anketa, ki sojo delali naključno na podlagi telefonskega
imenika, je bila seveda anonimna. Pa poglejmo, kaj so
Celjani izjavljali:
• 65-letni diplomirani ekonomist: Absolutno moramo
postati samostojni. Dovolj nam je tega balkanskega sranja
in tega Miloševiča. Obtožujejo nas za rušenje Jugoslavije,
vendar to ni točno; to sta naredila Miloševič in njegova
banda. Bil sem velik Jugoslovan. Med vojno sem bil izse-
ljenec v Srbijo, študiral sem v Beogradu, imam beograjsko
diplomo, vendar to, kar delajo tam, res nima smisla.
(Glede na te podatke bodo prijatelji iz znanci tega nasprot-
nika »balkanskega sranja« lahko kaj hitro identificirali
(op. ur.).
• 70-letni upokojeni učitelj: Pred vojno sem živel
v stari Jugoslaviji. Potem so prišli Nemci in me odgnali
v Srbijo. Lahko samo rečem, da so zame Srbi najboljši
narod. Toda če je politika slalaa, tako pri vas kot pri nas,
potem ne vem, k^ naj si mislim. Rekel vam bom, da so
Srbi zame najboljši ljudje, toda - oprostite, rekel varn bom
tudi nekaj, kar vam ne bo všeč - brez Miloševiča in Šešlja.
In še to naj vam povem: če bo plebiscit o odcepitvi, ne
bom šel glasovat.
• 49-letna profesorica slovenščine in nemščine: Ljudje
me sprašujejo, ali lahko pridejo v Slovenijo. To je butasto.
Ljudje so, kot kaže, povsod enako prestrašeni. Vse to so
zakuhali v raznih kabinetih, daleč od navadnih ljudi,
toliko, kot nas je, med njimi tudi Slovencev, vseh skupaj
ne bi bilo dovolj niti za evropsko predmestje.
Tako trije Celjani, drugi pa so skriti v odstotkih »proti«
(vzroki: smo premajhni; smo Jugoslavija in moramo to
ostati; preveč bi nas stalo; smo preveč odvisni drug od
drugega; Evropa in svet nas nočeta samih) in »za« (zaradi
neoviranega razvoja, boljše organizacije, gospodarske sta-
bilnosti in razcveta; bolje, da sami odločamo o svoji usodi;
Jugoslavija nas preveč stane, preveč dajemo drugim repu-
blikam itd.)
V Sloveniji bomo šli na plebiscit (o tem danes, v četrtek,
odloča skupščina Republike Slovenije), skoraj zagotovo še
letos, v Srbiji in Črni gori pa bodo šli v nedeljo na prve
povojne svobodne večstrankarske volitve.
Se bb zadnja trdnjava
boljševizma obdržala?
v Srbiji so nekako uredili zmedo, ki je nastala, ko je opozi-
cija najprej sklenila bojkotirati volitve, potem pa je le privolila,
da gre bitko z Miloševičevimi »komunističnimi socialisti«,
čeprav si je od oblasti priborila samo eno petih temeljnih
zahtev (nadzor nad štetjem glasov na voliščih; odbiti so bili
okrogla miza opozicije z Miloševičem; pravica Srbov, ki žive
v tujini da volijo v konzularnih predstavništvih; prestavitev
datuma volitev, saj bi med božičnimi prazniki prišlo veliko
Srbov domov, ki bi najverjetneje volili proti oblasti, ki jih je
nagnala v tujino; odprtje javnih glasil za opozicijo, saj so zdaj
izključna trobila Miloševičeve SS Srbije).
Bojkot, ki ga bodo nekatere opozicijske stranke vseeno upri-
zorile, je razbil opozicijo. Sicer pa poznavalci srbskih razmer
dvomijo, da se bo po 9. (in 23. decembru, ko bo drugi krog
volitev) kaj bistveno spremenilo, in domnevajo, da bo Srbija še
naprej zadnja trdnjava boljševizma na Balkanu in v Evropi.
»Komunistični socialisti« naj bi dobili kar precej glasov (ocene
so od 30 do 50 odstotkov), razen tega pa so si z ustavo »kralje-
vine Srbije« (s kraljevskimi pooblastili predsednika Velike
Srbije) zagotovili, da lahko blokirajo vsakršno odločitev srb-
ske skupščine, čeravno bi v njej dobili večino Draškovičevi
pristaši in drugi opozicionarji. Seveda s temeljno podmeno, da
bo zmagal Slobodan Miloševič. Po zadnjih anketah se je pre-
moč Velikega vodje nad bivšim šefom Spiljkovega in Potrče-
vega kabineta povečala na 44:10 odstotkom.
»Čistoicrvni Icomunist« je favorit
Manjšo prednost ima v Črni gori mag. Momir Bulatovič (šef
edine tradicionalne komunistične partije, ki je še ostala
v Jugoslaviji, če izvzamemo najnovejšo armadno ZK -Gibanje
za Jugoslavijo) pred dr. Novakom Kilibardo (Narodna stranka,
ki trdi, da Črnogorcev ni, da so samo Srbi, živeči v Črni gori) in
dr. Ljubišo Stankovičem (Liberalna stranka, ki je naredila
verjetno usodno napako, da se je vključila v Markovičevo
stranko in je s tem izgubila naklonjenost pravih Črnogorcev).
Jeziček na tehtnici bod9 tokrat verjetno Muslimani, ki jih je po
nekaterih podatkih v Črni gori kar 32 odstotkov, vendar so
med seboj sprti in razbiti na več strančic.
Sicer pa je nedelja pred vrati in s tem tudi prve odločitve
v Srbiji in Črni gori (in dokončno v Makedoniji).
6. STRAN - 6. DECEMBER 1990
JEMATEDn
Aidsa se je lahko ubraniti
stalni partner in Itonilom najbolj zanesljivo varujeta preti smrtonosno okužbo
Neizmeren strah, ki je po-
spremil širjenje aidsa po
Evropi po letu 1981, se je
omilil. Morda celo preveč,
saj se ta smrtna bolezen, za
katero ni in verjetno še dol-
go ne bo zdravil, vztrajno
širi. Na svetu je preko 230
tisoč obolelih, 50 do 10 mili-
jonov ljudi pa je okuženih.
Tudi v Jugoslaviji, komor
je bolezen prišla s petletno
zamudo, se aids vztrajno ši-
ri. Registriranih je 158 bol-
nikov, okuženih pa verjetno
5 do 6 tisoč ljudi.
V Sloveniji je trenutno
8 bolnikov, »uradno« okuže-
nih 48, strokovnjaki pa oce-
njujejo, da je v resnici 400 do
500 ljudi okuženih z virusom
HIV. Okužen človek pa je
zdrav npsilec in prenašalec
virusa. Če zboli, to pomeni,
da bo približno v treh letih
od pojava bolezni umrl kljub
prizadevanjem medicine in
znanosti. Strokovnjaki, ki se
v okviru Svetovne zdrav-
stvene organizacije ukvarja-
jo s problemom aidsa, pravi-
jo, da cepiva še najmanj pet
let ne bo. Osnovno in edino
orožje proti tej bolezni tako
ostaja preprečevanje njene-
ga širjenja.
Mnogi ljudje so se tega že
zavedli in spremenili svoje
obnašanje. To je pripomo-
glo, da število okužb ne na-
rašča katastrofalno hitro, kot
so se bali pred leti. Žal pa je
res, da tudi če bi se od danes
naprej vsakdo varoval pred
okužbo, aidsa zaradi dolge
inkubacijske dobe še leta ne
bi omejili. Aids pa je bole-
zen, ki se tiče nas v vseh.
Zaradi nevarnosti okužbe, ki
smo jj izpostavljeni, zaradi
naše soodgovornosti, da bi
okuženi in oboleli lahko brez
izobčenja in občutka manj-
vrednosti živeli v naši druž-
bi, in zaradi visoke cene
zdravljenja obolelih.
Aids je spolna
bolezen
Aidsa seje mogoče ubrani-
ti le s poznavanjem poti nje-
govega širjenja. Po zračni
poti se virus HIV ne prenaša.
Za prenos okužbe je pomem-
ben neposreden stik z bolni-
kovo krvjo in krvavimi izloč-
ki preko poškodovane kože
in sluznic. Mogoče se je, če-
prav je to redkeje, okužiti tu-
di z drugimi izločki: slino,
spermo, nožničnimi izločki,
materinim mlekom, urinom
in blatom.
Do okužbe v glavnem pri-
de na tri načine: pri spolnem
občevanju brez kondoma,
pri kontaktu s krvjo - navad-
no pri skupni uporabi injek-
cijskih igel med narkomani
- in od okužene matere na
otroka med nosečnostjo, po-
rodom in dojenjem.
Pri spolnem občevanju
predstavlja največjo nevar-
nost analno občevanje brez
kondoma, saj je črevesna
sluznica še posebej ranljiva.
Nekoliko manjšo nevarnost
predstavlja vaginalno obče-
vanje brez kondoma in nači-
ni, kjer sperma, nožnična te-
kočina ali kri pridejo v stik
z ranicami na koži ali sluzni-
ci (na primer pri oralnem ob-
čevanju ali skupni uporabi
vibratorjev).
Ker se okužba z virusom
ponavadi več let ne opazi, ne
moremo vedeti, ali človek
nosi v sebi virus ali ne. Po-
polno varnost pred okužbo
zagotavlja le popolna zvesto-
ba dveh neokuženih partner-
jev. Pri ljudeh, ki ne živijo na
ta način, je osnovna zaščita
pravilna uporaba kondoma
ah takšni spolni kontakti, pri
katerih ne more priti do sti-
ka sperme ali nožnične teko-
čine s krvjo (na primer pet-
ting).
Pri narkomanih, ki so da-
nes najbolj ogrožena skupi-
na z največ obolelimi (tudi
v Jugoslaviji), je edina pre-
ventiva uporaba brizg in igel
za enkratno uorabo, ki jih je
mogoče dobiti v lekarni. Žal
pa ravno narkomani ne po-
slušajo nasvetov in oboleva-
jo naprej.
Nevarnosti okužbe zaradi
transfuzij krvi oziroma krv-
nih produktov danes skoraj
ni več, saj vso kritestirajo na
protitelesa HIV. Žal so s tem
povsod začeli pozno, tako da
na primer v Franciji polovica
hemofiUkov nosi v sebi kal
bolezni.
Kako se virus ne širi
Strah pred obolelimi za
aidsom in njihova izolacija
v družbi sta odraz nevedno-
sti okolja, v katerem živijo.
Ta nevednost vidi strahove
tam, kjer jih ni. Virus HIV se
namreč izven telesa ne more
razmnoževati in ga lahko
z izsušitvijo, segrevanjem,
čistilnimi in dezinfekcijski-
mi sredstvi uničimo. Spada
k povzročiteljem, ki se težko
prenašajo. Tudi če bi živeli
skupaj z okuženim ali obole-
lim za aidsom, se ne morete
okužiti zaradi skupne upora-
be posode, pribora, straniš-
ča. Bolezen se ne prenaša
v savnah in bazenih, niti
s kašljanjem ali kihanjem.
Tudi rokovanje, objemanje
in božanje niso prav nič ne-
varni. V svetu ne poznajo
primera, ko bi bolezen pre-
nesli insekti, niti primera, ko
bi se kdo okužil s srastnim
poljubljanjem (čeprav tu te-
oretično ni izključena mož-
nost okužbe). Okužba tudi ni
možna v vsakdanjih poklic-
nih stikih, v šoli ali vrtcu.
Tudi strah, da bi se okužili
v zdravstvenih ustanovah,
na primer pri zobozdravni-
ku, je nepotreben, saj pred
prenosom okužbe zanesljivo
varujejo že običajni higien-
ski ukrepi.
Če ne veste
- vprašajte
z aidsom imajo v Sloveniji
največ izkušenj na Kliniki za
infekcijske bolezni in vro-
činska stanja v Ljubljani,
kjer je tudi oddelek za zdrav-
ljenje bolnikov za posledica-
mi infekcije z virusom HIV.
Tu so se zadnja leta srečali
z nekaj več kot 20 usodami
ljudi, za katere je bil oddelek
zadnja postaja. Kot piše Moj-
ca Dolinšek V Zdravstve-
nem obzorniku (1990; 24:
107-111), imajo izkušnje sa-
mo z odraslimi bolniki v sta-
rosti od 20 do 60 let. »Za bol-
nike ni več pomembno, kje
in kako so se okužili, oklepa-
jo se življenja in odganjajo
bližajočo se smrt... Naši bol-
niki se večinoma bojijo, da
bi drugi izvedeli, da so bolni.
Bojijo se, da bi jih najbližji
zapustili, da bi bili sami ali
pa njihovi svojci socialno iz-
ohrani, vendar se včasih do-
gaja ravno obratno. Prvi šok
ob spoznanju, da ima part-
ner aids, ponavadi obrodi ve-
liko mero rzaumevanja, zla-
sti pri ženah. V sebi zberejo
veliko moč, da pomagajo
partnerju v bolezni v zadnjih
mesecih življenja.«
Tu je torej zadnja postaja,
tu pa lahko zveste tudi vse
o bolezni. Za nasvete pa se
lahko obrnete kjerkoli na
svojega zdravnika ali pa
v Celju na Zavod za socialno
medicino in higieno. Ne po-
zabite, da lahko aids prepoz-
na le zdravnik, saj se mnogi
bolezenski znaki, ki nastopa-
jo pri aidsu, kažejo tudi pri
drugih boleznih. Ker pa tudi
po okužbi ni nujno, da bole-
zen izbruhne, in so okuženi
zdravi, je nevarnost, da oku-
žijo svojega spolnega part-
nerja, velika. Previdnost rav-
no zato ni nikoli in v nobe-
nem primeru odveč. Odveč
pa je brezglavi strah pred bo-
leznijo, ki se je je mogoče
obvarovati. Samo vedeti in
hoteti je treba.
Aids in ženske
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je letošnji 1. de-
cember, ki je že tretjič zapo-
red svetovni dan boja proti
aidsu, pospremila z geslom
»Aids in ženske«. Na to temo
je služba socialne medicine
v celjskem Zavodu za social-
no medicino in higieno v so-
boto Y sodelovanju z me-
stom Žalec pripravila okro-
glo mizo.
Na njej je prof dr. Stanka
Kranjc-Simoneti, vodja in-
štituta za socialno medicino
na medicinski fakulteti
v Ljubljani, spregovorila
o velikem doprinosu sloven-
skih žensk na področju
zdravstvene vzgoje, pred-
vsem v spreminjanju odnosa
javnosti do kvalitete življe-
nja in zdravja. Čeprav je pri
nas izredno malo žensk na
vodilnih mestih, pa so moč-
no zastopane v nekaterih in-
telektualnih poklicih
- v zdravstvu jih je na primer
43 odstotkov, med zdravniki
60 odstotkov. Ob poklicnem
delu pa so naše ženske še ob-
držale ognjišče in kuhalnice
v svojih rokah. Tudi zato je
lahko njihov prispevek
k preprečevanju širjenja aid-
sa izreden. Ženske imajo na-
mreč največ stika z mladimi
- v družini, v vrtcih in šolah
- in ravno pri mladih je mo-
goče z vzgojo in pojasnjeva-
njem narediti največ.
Primarij dr. Franc Fidler iz
celjskega zdravstvenega do-
voril o pojavnih oblikah aid-
sa v ustih, kjer se praviloma
začne. Strahu med zoboz-
dravstvenimi delavci pred to
boleznijo ni več, saj imajo vsi
izkušnje z ukrepi za prepre-
čevanje prenosa Hepatitisa
B. Noben zobozdravnik se še
ni okužil pri pacientu, pa tu-
di za paciente ni nikakršne
nevarnosti, je poudaril.
Še zanimivost iz razprave:
bremena skrbi za zdravje se
poleg vseh drugih grmadijo
na ženske z peprostega razlo-
ga - moški so večinoma
nevzgojeni in ne prevzemajo
niti skrbi za svojo osebno hi-
gieno, kaj šele za ha primer
kontracepcijo. Ravno zato |
bo očitno treba vzgajati cele
generacije in ne samo deklet
MILENA B. POKLIC
Terezija Matjaž
Danilo Jurič
Lidija Sevšek
Robert Breznik
Anica Glavič
Kako posamezniki razmišljajo o aidsu?
Kako bi ravnali z bolnikom in kako bi se bolezni obvarovali
Terezija Matjaž iz Celja: »Bolnika,
obolelega za aidsom, bi ravno tako
spoštovala, saj se to lahko vsakemu
zgodi. Nepremišljene se mi zdijo izja-
ve, da bi morali takšne bolnike izolira-
ti in jih ločiti od drugih, saj lahko žive
vseeno normalno.«
Danilo Jurič iz Celja: »Če bi izvedel,
da ima kdo od mojih bližnjih ali znan-
cev aids, bi ga najprej prijavil zdrav-
stveni ustanovi, rešitev zanje pa je ver-
jetno v izolaciji. Dejstvo je, da s takim
bolnikom ne moreš živeti, sprejemlji-
vo je le, če se obnaša odgovorno.«
Lidija Sevšek iz Šmarja: »Do bolni-
ka bi se obnašala popolnoma normal-
no. Res bi pazila na to, da se ne bi
okužila še sama, odnosa do bolnika pa
nikakor ne bi spremenila. Saj to se
lahko zgodi tudi menil«
Robert Breznik iz Celja: »Takšne-
mu bolniku je treba pomagati. Najhuj-
še je, če pride do njegove osamitve, saj
to človeka še bolj uniči. Do bolnika bi
se obnašal tako. kot da ni nič, čepav
vem, da bi bilo to zelo težko. Aids
obravnavam kot vsako drugo bo-
lezen.«
Anica Glavič iz Celja: »Ne vem, ka
ko bi se do bolnika obnašala. Verjetno
bi se ga morala izogibati, da se ne bi
okužila še sama. Izolacija bi bila naj-
boljša rešitev. Bolnike bi morali od-
straniti in jim nuditi nadaljnje zdrav-
ljenje.«
M.ARNSEK
Kako pravilno uporabimo kondom?
če še nimate izkušenj z uporabo kondoma, bo najbolje, da
prvič poskusite sami:
- previdno odprite zavitek
- primite zaprti del s palcem in kazalcem tako. da iztis-
nete zrak
- nataknite kondom na glavico nabreklega penisa
- razvijte kondom do baze penisa
- po ejakulaciji primite kondom tesno okoli baze penisa
- izvlecite penis iz telesa partnerke, preden upade, in se
prepričajte, da je kondom še pravilno na penisu
- previdno snemite kondom, zavijte ga v toaletni papir,
vrzite v straniščno školjko in potegnite vodo.
KULTURA
6. DECEMBER 1990 - STRAN 7
Mozaik ob obietnici pomaga Icuituri
Galerija Mozaik v Zidanškovi ulici v Celju praznuje te dni prvo obletnico obstoja. Da bi
jubilej in uspešnost dela delila še z drugimi, so v galeriji ob ostalih umetniških delih
postavili na ogled še dela šestih priznanih slovenskih umetnikov. Te bodo ponudili v odkup
jutri, 7. decembra ob pol sedmih zvečer na aukciji, zbrana sredstva pa namenili Pokrajin-
skemu muzeju Celje, ki je bil močno prizadet ob poplavi.
Galerija Mozaik pripravlja akcijo skupaj z našo časopisno in radijsko hišo ter Skupščino
občine Celje. V tej posebni ponudbi se s svojimi odličnimi deli predstavljajo: akademski
slikar France Slana, slikar Jože Tisnikar, akademski kipar Boštjan Putrih, slikar Stane
Žerko in akademski slikar Rudi Španzel. Imena torej, ki zagotavljajo kakovost umetniških
del, zato v galeriji Mozaik pričakujejo tudi odziv na aukciji.
MATEJA PODJED, Foto: EDI MASNEC
Savinjsica dolina v sliki
Te dni bo prišla na knjiž-
ne police fotomonografija
Zgornja Savinjska dolina,
avtorja Matevža Lenarčiča,
ki jo je pripravilo in založi-
lo podjetje Epsi iz Trbovelj.
Knjiga skuša zaokroženo
predstaviti Zgornjo Savinj-
sko dolino in poudariti njeno
jstetsko stran. V njej je 160
3arvnih fotografij Kamniško
javinjskih Alp, Olševe, Ra-
luhe. Golt, vse do njenega
loUnskega dna z bogato kul-
urno dediščino.
Uvodni nagovor je pripra-
vil dr. Anton Žunter, korake
v preteklost nastanka doline
pa je prikazal prof. dr. Anton
Ramovš. Zgodovino kulture
in narodopisne zanimivosti
je pripravil Aleksander Vi-
dečnik, Jože Svetličič pa je
opisal etično razmerje med
človekom in živaljo, prof. dr.
Ljerka Godicl je sistematič-
no predstavila rastlinstvo
Zgornje Savinjske doline.
Tekst v knjigi je preveden
tudi v angleški in nemški je-
zik. Besedilo poživljajo pe-
smi Joža Vršnika Robana iz
Robanovega kota ter črnobe-
le reprodukcije starih risb,
krajev in območij Zgornje
Savinjske doline
Ker knjiga predstavlja po-
dročje, ki je bilo ob poplavi
najbolj prizadeto, je založba
Epsi Trbovlje namenila del
izkupička za odpravljanje
posledic te elementarne ne-
sreče. Prednaročniška cena
je do 10. decembra 590 di-
narjev. MP
Camera obscura v SLG
Camera obscura je četrto
uprizorjeno delo Vinka M6-
derndorferja v celjskem
gledališču (zadnje tri igre je
tudi sam režiral).
To je presenetljiva in v »-e-
pertoarnem izboru celjskega
gledališča vsekakor svoje-
vrstna drama, ki na svoj na-
čin objektivizira naše pred-
stave o nasilju, navzočem
v našem vsakdanjem življe-
nju in naši pripravljenosti
oziroma    nepripravljenosti,
da ga sprejmemo z dejavnim
odporom, se pravi uporom.
Hkrati je to duhovito in šo-
kantno zasnovana igra vide-
za, iluzije (samoprevare) in
resnice (resničnosti), moči in
nemoči, ustvarjalnosti akta
z aktom fascinantnega nasi-
lja (destrukcije).
V dramskem opusu Vinka
Moderndorferja pomeni Ca-
mera obscura nadaljevanje
njegovega šokantnega tea-
tra, ki se poigrava z gledali-
škimi znaki na magičen na-
čin, se pravi, da operira
s hkratnostjo našega izku-
stvenega sveta in našo pri-
pravljenostjo, da mu sledi-
mo v svet čiste gledališke
iluzije.
Krstna uprizoritev novega
slovenskega dela v celjskem
gledališču bo zanimivo doži-
vetje z igralci: Ljerko Bela-
kovo, Marjanom Bačkom,
Dragom Kastelicem, Boja-
nom Umekom in gostoma
Primožem Ekartom in Zora-
nom Mprejem. Dramaturg je
Janez Žmavc, scenograf Ro-
berto Stell, kostumografka
Majda Kolenik, skladatelj
Jani Golob, lektor Marijan
Pušavec, avtor borilnih pri-
zorov Zoran More, lektorica
za nemščino Dagmar Gradi-
šar, maske je izdelala Saba
Skabarne.
Premiera, krstna predsta-
va, bo jutri, 7. decembra ob
19,30.
Govorica srca
v Celovcu
Minuli četrtek je bil
v veliki dvorani celov-
ške Hiše glasbe slavnost-
ni dobrodelni koncert.
Nastopajoči so se odpo-
vedali honorarjem in
plesali, peli in igrali za
sosede v Sloveniji, ki jih
je prizadela ujma.
Prireditev so organizi-
raU: dnevnik Kleine Ze-
itung, časopis Nedelja, ter
Banka za Koroško in Šta-
jersko v Celovcu. Nekaj
posebnega je bila priredi-
tev tudi zato, ker je bila
dvojezična, vendar jezi-
kovne pregrade ni bilo
čutiti. Velika koncertna
dvorana je bila polna, ob-
činstvo pa je nastopajoče
nagrajevalo z dolgimi
aplavzi. Dobrodelni kon-
cert je imel še eno, prav
tako pomembno sporoči-
lo. Še bolj je namreč zbli-
žal sosede in naznanil, da
je pomembna le govorica
srca.      v. AMENITSCH
Umetnost fotografije
v celjskem Kompasu
V Kompasu v Celju, v pri-
jetno preurejenih prostorih,
so turistični delavci našli in
videU priložnost tudi za kul-
turo in tako na nek način raz-
širili in popestrili ponudbo.
Prostori turistične agencije
so namreč postali še galerija,
kjer se te dni s turistično fo-
tografijo predstavlja Vinko
Skale.
Avtor nas s fotografijo,
bolj bi ji lahko rekli portret-
na, vodi v daljni svet Kitaj-
ske. Ujeti skuša čimveč zani-
mivih motivov, ki jih potem
podoživlja v domači delavni-
ci ob izdelavi fotografij.
V ospredju njegovega zani-
manja je predvsem človek
v različnih starostnih dobah,
v različnih situacijah in pri
različnih opravilih. Tako je
avtor znal s svojo kamero
pritegniti še gledalca njego
vih fotografij, ki se podajo
kam bolj, kot v turistična
agencijo. V Kompasu, kje
so z galerijsko dejavnostjo
sicer šele na začetku poti,
pravijo, da bodo z njo nada-
ljevali in skušali pritegniti še
druge umetnike, s tem pa se-
veda tudi obiskovalce.
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH I945-I948     ™.
MILKO MIKOLA
12. nadaljevanje
Ponovni proctis
Na zahtevo republiškega javne-
ga tožilca pa je bil 4. januarja 1946
ponovni sodni proces proti trgov-
cem Francu Dobovičniku, Milošu
Pšeničniku in Rudolfu Stermec-
kemu in sicer pred Vrhovnim so-
diščem v Ljubljani. To sodišče je
lavedenim trem trgovcem izreklo
Neprimerno ostrešje kazni, kot jim
jih je izreklo okrožno sodišče v Ce-
lju in sicer:
- Rudolf Stermecki je bil obso-
jen na 10 let odvzema prostosti, na
•^gubo državljanske časti za dobo
'O let po prestani kazni in na za-
plembo celotnega premoženja,
- Franc Dobovičnik in Miloš
•^šeničnik pa sta bila obsojena na
^fnrt z ustrelitvijo, na trajno izgu-
državljanskih časti in na za-
'^lembo celotnega premoženja.
Tudi če zanemarimo vprašanje
dejanske krivde obtožencev in
[""ifner obravnavamo tako, kot da
^'^ obtoženci kazniva dejanja, ki
JI"! jih je očitala obtožnica, tudi
"ejansko štorih, pa nikakor ni mo-
§oče prezreti, da izrečene kazni ni-
^0 bile v nikakršnem sorazmerju
^^aznivimi dejanji, ki naj bi jih
•^toženci storili. Domnevati je
IJogoče, da je zlasti pri kaznih, ki
h? bih izrečeni Dobovičniku in
.^^ničniku šlo za primer eksem-
Warične kazni, ki naj bi delovala
^^trašujoče in kot svarilo t. i. so-
l^^žnikom nove družbene uredi-
Takšno domnevo potrjuje tu-
ij'^ama obrazložitev kazni, ki jo je
Vrhovno sodišče v Ljubljani:
^^ogost kazni naj bo resen opo-
vsem drugim izkoriščeval-
\^ ljudstva.« Na enak način so
ki jih je sodišče izreklo na-
.^"^ trem celjskim trgovcem,
Pfavičevali tudi časopisi. Sloven-
ski poročevalec je npr. v članku
Obsodba celjskih špekulantov ta-
kole komentiral obsodbe celjskih
trgovcev: »Tudi ta stroga in pra-
vična sodba dokazuje, da je naša
oblast trdno odločena, da brezob-
zirno izkorenini vse one brezvest-
ne elemente, ki na najpodlejši na-
čin izrabljajo pomanjkanje in sti-
ske ljudskih množic v svoje oseb-
ne koristi, dočim vlagajo ljudske
množice za obnovo naše porušene
domovine skrajne napore.«
Nesmiselnost kazni, ki so jih iz-
rekli zlasti trgovcema Dobovični-
ku in Pšeničniku, je še bolj izrazi-
ta, če jih primerjamo s kaznimi, ki
jih je leta 1945 izreklo vojaško so-
dišče mesta Celje nekaterim voj-
nim zločincem. Slednje so bile ne-
primerno milejše od onih, ki jih je
redno sodišče izreklo ne le nave-
denima dvema trgovcema, ampak
tudi v drugih primerih, ko je šlo za
obsojence, ki so jih obsojali na os-
novi Zakona o pobijanju nedo-
pustne špekulacije in gospodar-
ske sabotaže. Leta 1946 je bilo
pred okrožnim sodiščem v Celju
še nekaj sodnih procesov proti tr-
govcem, ki so jih obtožili špekula-
cije. Med znanimi celjskimi trgov-
ci manufakturisti, ki so jih obsodi-
li na osnovi tega zakona, je bil tudi
Anton Mislej. Sodni proces proti
njemu je bil februarja 1946 in tudi
njega je sodišče (razen na tri leta
odvzema svobode s prisilnim de-
lom ter na izgubo političnih pravic
za dobo treh let) obsodilo na za-
plembo celotnega premoženja, to
je trgovskega podjetja in tovarne
bleščic in nakita AMI na Spodnji
Hudinji.
Sodni procesi proti trgovcem
v tistem obdobju nikakor niso bili
značilni samo za celjsko okrožje,
marveč za vso LR Slovenijo. Tudi
drugje v LR Sloveniji so sodišča
zaradi špekulacije trgovcem izre-
kala ostre kazni, tudi smrtne. To je
maja 1969 priznal tudi takratni
predsednik izvršnega sveta
Skupščine SRS Stane Kavčič, ko
je v razgovoru s člani tako imeno-
vane Janžekovičeve komisije, ki
naj bi raziskala znane »dachauske
procese«, med drugim dejal:
»...Termin »dachauski proces«
poudarjam, da bi ne povzročil pla-
zu revizij in pritiskov na celotno
revolucionarno sodstvo tistega ča-
sa (...) Bilo je ustreljenih nekoUko
trgovcev, ki so skrivali moko, da
sedaj ne bi prišli njihovi svojci in
vprašali: zakaj ste jih ustrelili, na-
mesto da bi jih izročiU sodniku za
prekrške in obsodili na tristo di-
narjev kazni...«_____________________
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Nadaljevanje prihodnjič
Smrtna kazen nad Milošem Pšeničnikom in
Francem Dobovičnikom je bila zvršena 22. ja-
nuarja 1946, kar je tudi razvidno iz poslovilne-
ga pisma, ki ga je Miloš Pšeničnik pred usmrti-
tvijo napisal svoji ženi in otrokoma.
Miloš Pšeničnik
Franc Dobovičnik
Albina Pšeničnik, Celje, Kolenčeva 6.
Pšeničnik Miloš:
Ljuba žena, hčerka in sinček!
Ker je prošnja za pomilostitev zavrnjena in se ne čaka
na ponovno pomilostitev našega vodja maršala Tita se mi
še dovoljuje, da sporočim moje zadnje vrste pred ustreli-
tvijo. Prosim te ljuba žena in mati, vzgajaj otroke v^duhu
časa in ne pozabite na najvišjega, kije nad nami. Čas, ki
nam je bilo sporočeno, da se nas justificira je 11.30h in
kakor rečeno se ustrelitev izvrši danes popoldne.
Prosim, da moje truplo, če bo to oblast dovolila prepe
Ijete v Celje in ga tam pokopate. Ker mi je vse premoženje
zaplenjeno in ti kakor tudi ottoci Milena in Danilo m
ostane ničesar, gledi, da si od sodišča izposlujete pravice
da bo tebi kakor otrokom možno še dalje živeti.
Prisrčno te pozdravljam kakor tudi otroke Mileno
Danilota in naj ostanem nepozabni Vaš oče
atek.
Ljubljana, 22. L 1946.
Okraj Slovenske Konjice:
Zemljiška posestva:
V okraju Slovenske Konjice je bilo zaplenjenih 138 zemljiških posesti, od tega
137 na osnovi odloka AVN0Jzdne21. 11. 1944 in 1 na osnovi drugih predpisov
(sodna zaplemba). Skupna površina vseh zaplenjenih zeriljiških posesti je
znašala 644 ha, 23 a, 33 ml
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po-
bijanju nedopustne špekulacije in go-
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv-
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče
na osnovi uredbe o vojaških sodiščih
z dne 24. 5. 1944.
8. STRAN - 6. DECEMBER 1990
NASI kraji iN JLjUD.1^
Tudi Ukinitev VEKŠ v Celju Je kriva
Premalo postelj za študente v Mariboru
Nedvomno Maribor doživlja razcvet pra-
vega univerzitetnega mesta. To dokazujejo
tudi podatki, da se vsako leto vpiše na višje
in visoke šole v mestu več študentov. Svoje
je gotovo prispeval letošnji naval študentov
s prošnjami za sprejem v študentske do-
move.
Na referatu za študentske zadeve so poveda-
li, da kaj takega ne pomnijo vse od leta 1964,
ko so bili zgrajeni prvi študentski domovi
v Mariboru. Letos je namreč prošnje oddalo
kar 1227 novincev. Ker študentski domovi raz-
polagajo le z 2037 posteljami in ker je bilo že
1800 zasedenih, je vsekakor bilo nemogoče ob
začetku tega študijskega leta vsem ustreči.
Kljub selekciji zaradi nepopolnih prošenj ter
cenzusa za sprejem, ki ni smel presegati 70
odstotkov republiškega povprečja, je še vedno
ostalo veliko študentov brez postelj. Letos so
tudi prvič zavrnili vse študente iz drugih repu-
blik, ki jih je bilo prejšnja leta veliko. Tako je
poleg dvesto novih študentov, ki so se lahko
takoj vselili, ostalo na seznamu čakajočih še
petsto.
Nekateri od teh sp si pomoč poiskali sami.
Najeli so privatne sobe ali pa so se odločili, da
se bodo na predavanja vozili od doma. Veliko
jih je tudi iz Celja in okolice. Uprava študent-
skih domov pa je za pomoč študentom brez
postelj prosila tudi ravnatelje tistih dijaških
domov, ki so še imeh dovoj prostora.
Metka Rednak, vodja referata za študentske
zadeve, sicer pa Celjanka, ki že šestnajst let
živi in dela v Mariboru, je povedala, da so se
stvari končno začele urejati in da bodo verjet-
no do konca junija prihodnje leto vselili vse
čakajoče.
Vseh vzrokov za tako veliko zanimanje si ne
znajo pojasniti. Res pa je, da sta k temu pripo-
mogli tudi ukinitev oddelka VEKŠ v Celju ter
možnost, da lahko fantje takoj po končani
srednji šoli nadaljujejo študij, namesto da bi
odšli na služenje vojaškega roka.
»Do sedaj so bili študentski domovi privile-
gij študentov s socialno slabšim položajem,«
je priznala Metka Rednak, »vendar pa se zad-
nje čase veliko govori o novem zakonu, ki naj
bi dal prednost študentom z boljšim študij-
skim uspehom. Tudi do sedaj smo ga sicer
upoštevali, vendar pa je odločilno vlogo le
imel dohodek staršev.«
V študentskih domovih v Mariboru živi in
študira 157 celjskih študentov. Nekoliko več
jih je le še iz Murske Sobote, na tretjem
mestu po številu pa so velenjski študentje.
Največ Celjanov obiskuje tehniško fakulte-
to, sledijo študentje ekonomsko-poslovne in
pedagoške fakultete, najmanj pa jih študira
na višji agronomski šoli.
Študentje, ki živijo v domovih, so prepriča-
ni, da res lahko doživijo študentsko življenje
v pravem pomenu besede, saj je naselje do-
mov ob Gosposvetski cesti v Mariboru pravo
malo študentsko mesto, kjer se vedno dogaja
kaj zanimivega. Tako imajo poleg študija še
dovolj možnosti za zabavo in sprostitev. V na-
selju manjka le še športno-rekreacijski center,
za katerega pa še vedno ni denarja.
SERGEJA LESJAK
Vrsta prireditev za
praznike
V žalski občini bodo v predprazničnih
božičnih in novoletnih dneh številne
prireditve. Od 15. decembra do 2. janu-
arja 1991 se bo zvrstila za najmlajše
vrsta pravljic, risank, filmov in igric.
Novoletni živžav bo 22. decembra ob
16. uri v telovadnici osnovnošolskega
centra. To prireditev skupaj pripravljata
Občinska zveza društev prijateljev mla-
dine Žalec in Delavska univerza Žalec.
Novoletno rajanje pripravljajo na tržnici,
kjer bodo od 26. decembra do 2. januarja
nastopale znane glasbene skupine Agro-
pop, Don Juan, Slaki, Pop design. Miks
Maks in drugi. Seveda bo vse prireditve
obiskal tudi dedek Mraz.
Občinska zveza društev prijateljev
mladine bo tudi letos po vrtcih in šolah
obdarila vse otroke od dopolnjenega dru-
gega leta starosti do vključno 2. razreda
osnovne šole. Dedek Mraz bo obdaril
okrog 4 tisoč otrok v občini.
T.TAVČAR
Presenečen nad gostoljubjem
19-letni Wolfgang Sehen iz Kalifornije s liolesom in brez
lička v žepu išče svoj prostor pod soncem
Mladi Američan ima za
cilj svojega potepanja Paki-
stan, deželo, ki ne pozna mr-
zlice in dolgočasja, ki greni-
ta življenje prebivalcem in-
dustrijskih krajev Evrope
in Amerike.
Sprva je sicer nameraval
v Indijo, toda bližajoča se
verska vojna med hindujci
in muslimani se mu zdi kot
neizogibni samomor. In tako
ga je pot, ki se je začela
v Berlinu, kamor seje prese-
lil pred tremi leti, pripeljala
tudi v Celje. Tu so ga prijazni
ljudje na železniški postaji
napotili kar v župnišče, kjer
so mu dali hrano in priskrbe-
li sobo v hotelu Turška
mačka.
»Presenečen sem bil nad
gostoljubnostjo ljudi, ki so
nedolgo tega doživeli kata-
strofalno poplavo in mnogi
zaradi tega nimajo več svojih
domov. Kljub temu so mi
pomagali in temu se čudim.«
Staršem, ki živijo v Berli-
nu, od časa do časa telefoni-
ra ali pošlje kartico. Njegovo
odločitev za potovanje sta
vzela kot samoumevno, saj
gre za njegovo življenje in
kaj bo z njim naredil, je čisto
njegova stvar. Mislim, da se
mnogi izmed slovenskih
staršev s tem ne bi strinjali.
Kje se bo nekoč ustalil, te-
ga ne ve. V Ameriki, ki je za
nas dežela sanj, gotovo ne.
»Ne maram Amerike, ker
so tam družbene razlike.
Tam ljudje živijo nenehno
pod stresom in zelo enoUč-
no. Amerika ni dežela sanj,
čudežev in slavja. To je čisto
običajna dežela, toda tod te-
ga nihče ne ve, ker leži na
drugi strani oceana.«
Za trenutek je ta mladi na-
dobudnež vzburil naše mlač-
no mesto. Prav zdajle je nek-
je na poti med Zadrom in
Splitom, sam s kolesom, zvr-
hano mero entuziazma in že-
lje, da bi našel sam sebe in
bistvo življenja. Preden je
odkolesaril naprej, pa je
priznal:
»Sedaj vem, da tukaj živijo
prijazni ljudje. Mnogi pravi-
jo, da je Jugoslavija revna
dežela, toda ljudje so bo-
gati.«
Šrangarji prispevali za poplavljence
v soboto so bili letuški fantje ob dve dekleti, sestri Mileno in Meto
Rezar. Iz domače vasi sta ju odpeljala ženina Darko Berzelak iz Šmart-
nega ob Paki in Branko Skruba iz Mozirja. Tega letuški fantje seveda
niso mogli prenesti kar tako, zato so ženinoma in svatom postavili po
stari navadi šrango. Vse so pripravili kot je treba, ob dogodku pa seje
zbralo tudi veliko drugih Letušanov. Vse skupaj je trajalo deiDelo uro,
dogovarjanje o odkupnini so fantje popestrili s šalo in glasbo, končno
pa so se sporazumeli za šestnajst tisoč dvesto dinarjev odkupnine za
obe nevesti. Tudi o tem znesku so se kar na licu mesta dogovorili. Del
bodo prispevali za pomoč poplavljenim v Lučah, z enim delom bodo
nevestama kupili darilo, z ostalim pa bodo pokrili stroške šranganja, še
vedno pa bo dovolj za zapitek. T. TAVČAR
Nevsakdanja
fazanja revija
Pari kraljevih, diamantnih,
zlatih in srebrnih fazanov se
pri Valekovih v Sodni vasi
pri Atomskih Toplicah boho-
tijo v vsej svoji zlati, rdeči,
rumeni, rjavi, zeleni, beli ali
prelivajoči se lepoti.
Čez Valekovo dvorišče je
speljana turistična pot in
vsak turist se seveda ustavi
pri šestih lepih fazanih. Oba
Valekova Venčeslava, starej-
ši in mlajši, sta lovca in od
tod izhajajo tudi korenine
njunega fazanjega konjička.
Tri leta že traja, vendar z raz-
plodom nimajo sreče, četudi
se fazanji podmladek sicer
zvali. Letos pa so Valekovi
med letom uspešno vzgojih
šestdeset navadnih fazanov,
ki so jih kupili na farmi v Va-
raždinu. Ko so dovolj zrasli,
so jih lovci spustili v lovišče.
Valekovi lepi perjadi dela
družbo pravi pasji živžav. ki
ga povzročajo prijazni Misa,
Črt, Cero in Cezar, španjel in
lovski terieiji. BJ
Valekovt: zena Liljana, Evgen in Sanja imajo veliko vese-
lja s svojim fazanjim bogastvom.
Salon iz stare drvarnice
Nada Kodrin je pedikerka in frizer-
ka. Iz stare drvarnice nasproti zdrav-
stvene postaje v Podčetrtku je z mo-
ževo pomočjo uredila prikupne pro-
store. Brez arhitekta, zgledovala se je
po podobnem lokalu v Mariboru. Po-
prej se je pet let iz Podčetrtka vozila
v Celje, kjer je delala v salonu Alenke
Marguč. Po novem ima do svojega
delovnega mesta le kilometer.
Na novi lokal opozarjajo v teh dneh
plakati v Atomskih Toplicah in v širši
okolici. Pri pedikerskih storitvah
pravzaprav nima prave konkurence,
kajti na kozjanskem koncu pedikirajo
le še v hotelu v Rogaški Slatini. V fri-
zerski stroki pa ima konkurenco tudi
v domačem Podčetrtku.
Ob vsaki storitvi postreže stranki
s kavo ali vinjakom. Monopola v pedi-
kerstvu ne izkorišča: za celotno pedi-
kuro (kurje oči, trda koža in vraščeni
nohti) zaračuna 100 dinarjev, zgolj za
negovanje nohtov 70, kurje oko izreze
za 20 dinarjev. Pedikira tudi oskrbo
vance v šmarskem domu upokojen-
cev. Med drugimi storitvami nudi ce-
lotno ali delno masažo telesa, za 12D
oziroma 70 dinarjev jo opravlja uspo-
sobljena sodelavka. Za odstranjevanje
celulita pričakuje iz Rima naročeni ce-
lutron, ponudbo pa želi razširiti še na
nego obraza. Nekaj strank je_ prišlo Z2
njo iz Celja, prihajajo iz Šentjurja'
Šmarja, s Planine in turisti iz Atom
skih. Rada bi privabila še tiste doma-
činke in domačine, za katere je pedi-
kura novost.
Slikoviti Podčetrtek ima rada. Tuj«
obiskovala šolo, zdaj pa že deset W
živi v bloku, v enosobnem stanovanju
Sandra ima že 8 let, Anja 5. »Prostega
časa nimam. Doma me čaka kuhanja
pranje, likanje, učenje. Ob nedelj*'
grem k mami v domače Prelasko al'
k tašči v Virštanj. Takrat se sprostim •
BRANE JERANKO
Koledar jamarjev
Preboldski jamarji se že osmič zapovrstjo
pojavljajo kot založniki stenskih kole-
darjev.
V preteklih letih so na svojih koledarjih
predstavili bogastvo kraškega sveta doma in
po svetu, lani pa so se odločili za manj znane,
a zanimive dežele. Letošnji stenski koledar
Nepal - dežela pod Himalajo, za katerega je
tekst in fotografije prispeval alpinist in nara-
vovarstvenik Matevž Lenarčič, vsekakor so-
di v ta sklop, čeravno Slovencem Himalaja ni
ravno neznana. Res pa bolj malo vemo o sami
deželi in njenih prebivalcih, arhitekturi, na-
vadah ... Vse to nam ponuja omenjeni kole-
dar, ki tako postaja tudi zanimiv enciklope-
dični pripomoček.
Za pomoč pri prodaji bodo jamarji zaprosi-
li vodstva osnovnih šol v celjski regiji in tudi
širše, seveda pa bodo učencem, ki bodo po-
magali prodajati koledar po gospodinjstvih,
ponudili ustrezno stimulacijo. Odločili so se
tudi, da bodo del sredstev od prodaje name-
nili prizadetim v katastrofalni poplavi, zato
računajo na solidarnost občanov.
OV
HAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. DECEMBER 1990 - STRAN 9
Škode za
pol milijarde
pomoč celjski bolnišnici z vseb strani
v celjskem Zdravstve-
nem centru so ocenili ško-
do, ki jo je povzročila po-
plava. Pri tem je sodelovalo
več komisij, v katere so pri-
tegnili tudi strokovnjake
od zunaj. Po z zakonom do-
ločeni metodologiji so ugo-
tovili, da je skupna škoda
v zdrastvenem kompleksu
v Celju 510,587.000 dinarjev.
Skupaj je bilo v Celju po-
plavljenih 21 tisoč kvadrat-
nih metrov funkcionalnih
površin, namenjenih bolni-
ški dejavnosti. Poplavljene
so bile vse kleti bolnišnice,
zdravstvenega doma. Zavo-
da za socialno medicino in
higieno ter delovne skupno-
sti skupnih služb.
Največjo škodo je utrpela
bolnišnica: 432,064.000 mili-
jonov dinarjev. V zdrav-
stvenem domu je bilo škode
za 68,449.000 dinarjev, v Za-
vodu za socialno medicino
in higieno 4,789.000 dinar-
jev in v skupnih službah
5.285,000 dinarjev.
Poplavljen je bil tudi
zdravstveni dom v Radečah.
Tam je škode za 2.037,000 di-
narjev. Sicer pa je za oceno
škode in predvsem pripravo
sanacijskega programa za-
dolžena posebna komisija, ki
jo je potrdila celjska občin-
ska skupščina, v njej pa so
predstavniki republike, ob-
čine Celje in delov Zdrav-
stvenega centra.
Ob poplavi in po njej so
Zdravstvenemu centru pri-
skočili na pomoč številni po-
samezniki in delovne organi-
zacije s prostovoljnim delom
in prispevki v materialu ali
denarju.
Med tistimi, ki so se odlo-
čili pomagati celjski bolniš-
nici, so tudi v Švici živeči
Slovenci. Akcijo pomoči je
že 4. novembra sprožil pater
Robert Podgoršek, vodja
Slovenske misije v Švici, ka-
mor je šel pred dvema leto-
ma iz Celja. Vsa slovenska
društva so skupaj z Misijo
pričela zbirati pomoč pod
geslom »Pomagajmo po-
plavljeni Sloveniji«. Razpo-
slali so kar 1600 pisem na na-
slove Slovencev, ki živijo
v Švici.
-»
Dopisništvo Kurierja
v prijateljskem mestu Sin-
genu v Nemčiji se je odloči-
lo za pomoč celjski bolniš-
nici. Sicer tradicionalno
zbiralno akcijo, s katero
običajno pomagajo socialno
ogroženim, so pričeli 28. no-
vembra. Za pomoč bolnišni-
ci so se odločili na osnovi
dokumentacije, ki so jim jo
poslali iz Celja.
Prvih 10 tisoč švicarskih
frankov je pater Robert že
izročil vršilcu dolžnosti di-
rektorja bolnišnice prim. dr-
. Jožetu Arzenšku (na pos-
netku Eda Einspielerja), na-
črtujejo pa še dobrodelni
koncert.
Iz Švice pa je 15 tisoč fran-
kov prinesla tudi Milka Rah-
ne. Pomoč je prispevalo iz
svoje blagajne najstarejše
slovensko društvo - Sloven-
sko planinsko društvo Tri-
glav iz Zuricha. Tudi ta de-
nar, ki so ga izročili predsed-
niku slovenske vlade, je na-
šel pot v celjsko bolnišnico.
MBP
Slovenci čez me|o so dobri ljudje
Prosvetno aruštvo Ivan Cankar iz Tabora je obiskalo Slovence v Borštu pri Trstu
Dolgoletno sodelovanje
med prosvetnima društvoma
iz Tabora in Boršta pri Trstu
(SanfAntonio in Bosco) se je
v nedeljo ponovno potrdilo.
Taborčani so pod okriljem
občinske Zveze kulturnih or-
ganizacij iz Žalca z mešanim
pevskim zborom gostovali pri
svojih zamejskih prijateljih,
prijaznosti in gostoljubja pa
na obeh straneh ni manjkalo.
Prosvetno društvo Ivan Can-
kar iz Tabora v Savinjski doli-
ni ima z Borštani že dolgoletne
stike. Prvič je takratni moški
pevski zbor obiskal Prosvetno
društvo Slovenec Boršt-Zabre-
žec že leta 1971, obojestranska
srečanja pa so se vrstila še dol-
ga leta. Do prvih stikov je pri-
šlo s posredovanjem takratne-
ga predsednika slovenske pro-
svetne zveze v Trstu dr. Hlava-
tija, ki je Taborčanom omogo-
čil nastop na prvem prazniku
vina v Borštu. Zadnjih nekaj
let so se stiki pretrgali, a prija-
teljske vezi so bile dovolj moč-
ne, da se je sodelovanje obno-
vilo. Veliko zaslug za to ima
predsednik zbora Lojze Rak,
ki je član društva in zbora že
od samega začetka. Njegove-
mu vljudnemu pozivu k sode-
lovanju se Borštani seveda ni-
so mogh odreči in so k svoji 90-
letnici povabili tudi Tabor-
čane.
Moški pevski zbor Ivan Can-
kar iz Tabora, ki je bil dolga
leta med najkvalitetnejšimi
v Savinjski dolini, je že pred
leti razpadel, nadomestil pa ga
je mešani pevski zbor, ki ga
sedaj vodi pevovodja Jože
Kink iz Celja. Združujejo tako
stare kot mlade pevce, kar je
v zborovskem petju že skoraj-
da redkost, daje pa zagotovilo,
da bo zbor deloval še v pri-
hodnje.
Na praznovanju 90-letnice
društva Slovenec iz Boršta in
Zabrežca so bili tudi predstav-
niki žalske občine. Župan Mi-
lan Dobnik je navezal prijatelj-
ske stike z županom dolinske
občine, s svojim pozdravnim
govorom pa je pritegnil in nav-
dušil vse prisotne. Na svoj-
stven način je našim rojakom
opisal Slovenijo, opozoril pa je
tudi na štiri mejnike, ki so pri-
pomogli k slovenstvu: pomlad
narodov leta 1848, prvo delno
osamosvojitev leta 1918, leto
1941 kot skupen boj in leto
1990 kot prvo stopnico k de-
mokraciji. Predsednik občin-
ske zveze kulturnih organiza-
cij Janez Meglic pa se je dogo-
varjal o prihodnjih stikih.
Na slovesnosti so sodelovali
trije zbori, za vedrejše razpolo-
ženje so poskrbeh najmlajši in
osnovnošolci, ki so pripravili
zanimiv program. Za vrhunec
pa so vsi trije zbori skupaj za-
peli Zdravljico, ki je polno
dvorano Prosvetnega društva
France Prešeren iz Boljunca
dvignila na noge.
Ker so vezi med Taborčani
in Borštani že zakoreninjene in
vedno močnejše, so Taborčani
že sedaj povabili svoje rojake
na slovesnost ob otvoritvi kul-
turnega doma in hkrati tudi
občinskega praznika v Taboru.
Z mladimi pa se dogovarjajo,
da bodo nadaljevah tradicijo
svojih staršev.
MARJANA ARNŠEK
V Italiji imajo drugačen ko-
munalni sistem kot v Jugosla-
viji. Vasi (Boršt) so združene
v občino (Dolina), kar po na-
ših merilih ustreza večji kra-
jevni skupnosti. Občine se po-
vezujejo v provinco (Trst),
province združuje pokrajina
(Furlanija-Julijska krajina),
nad vsem tem pa bdi država
s sedežem v Rimu.
Boršt je lep kraj ob soteski
Glinščice, ki je zaradi svoje
lepote in kulturnih spomeni-
kov (rimski vodovod) zaščite-
no območje. Leži tik ob jugo-
slovanski meji nad vzhodnim
delom Trsta, je pa tipična slo-
venska vas (90 odstotkov Slo-
vencev). Imajo svojo sloven-
sko šolo, svoje društvo in nas-
ploh so zelo prijazni in ljubez-
nivi.
V Borštu in drugih vaseh
tam okoli nimajo gostiln, na-
mesto tega pa imajo takoime-
novane osmice. Kaj to pome-
ni? Pridelajo mnogo sadja in
vina, vsak pa lahko osem dni
v letu v svoji kleti toči pijačo.
Seveda se to prijavi finančni
službi. Z oljčno vejico označi-
jo, kje je osmica, po osmih to-
čilnih dneh pa so tudi sodi že
skoraj prazni.
Veseli in sproščeni obrazi Taborčanov kažejo, kakšno je bilo vzdušje že pred nastopom. Na
sliko pa sta se prislikala tudi dva Slovenca z one strani meje (v čeladah), ki nikakor nista
hotela zamuditi priložnosti.
Pet minut za lepši avto
Ob poplavi na novo odprtih
trgovin, delavnic in obratoval-
nic, je avtopralnica v Oblakovi
7 v Celju (za bolnišnico), nek^
posebnega. Že zato, ker je pr-
va. Tudi zato, ker se je mladi
ekonomist Dušan Bučer iz
marketinga v Unioiju odločil
tudi na tem področju narediti
malo zdrave konkurence.
V domači hiši je bilo poskus-
no pranje dan pred praznikom
(in tako smo le imeh praznično
otvoritev), ko je curek vode,
nato pa še krtače in za njimi
vroči vosek in zrak, očedil prvi
avto. Bil je last avstrijskega
monterja, od koder je prišla tu-
di oprema Robe, sicer nemške-
ga proizvajalca.
Zanimivo je bilo slišati raz-
mišljanje Dušana, ki zaenkrat
pere jeklene konjičke (lahko je
tudi kombi), sam, in sicer vsak
dan, do večera, ob sobotah do
petih popoldne, ob nedeljah pa
do enih, ki pravi: »Naložba res
ni bila majhna, zato je vredno
z opremo varčevati. To bom
delal tako, da bom varčeval tu-
di avtomobile svojih strank (?).
Preprosto: avto operem s cur-
kom, da odstranim pesek, ki bi
mi sicer lahko poškodoval kr-
tače in ostale dele opreme.
S temeljito nadaljnjo procedu-
ro pranja (tudi sesanja znotraj)
bo avto v sijaju v desetih ali
petih minutah, odvisno pač,
kakšno pranje bo stranka na-
ročila. N^nižja postavka velja
45 dinarjev, najvišja (komplet-
ne usluge) pa 80 dinarjev. Sicer
bo zmogljivost avtopralnice na
račun kakovosti opravljenega
dela manjša, zato pa sem toliko
bolj prepričan v uspeh.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Konica prapora - lipov list
Prijeten praznik v toplem zapečku strelskega aoma
Bolj zaradi sebe kot zara-
di klavrnega državnega
Pfaznika (kak Politikin no-
vinar bi zapisal, da so praz-
novali dan ujedinitve SHS),
minulo soboto v Mali
"fezi nad Laškim prvič za-
'•»rili centralno kurjavo in
^1 pridobitev povezali z raz-
^'tjem prapora uspešne
Jifelske družine »Celjska
^«ta<< na pragu srebrnega
"•"Uštvenega jubileja.
Za slovesnost so jim zapeli
P'ci laškega Huma, doma-
najstnice pa so z živahni-
mi ritmičnimi plesi znižale
i ^rostno povprečje nastopa-
Središčno   pozornost   je
u ^jal nov društveni prapor.
J ^ Samo zavoljo tega ker je
lep; s podobo strelskega.
doma na eni in likom strelca
na drugi strani ter zaradi bo-
gate narodne ornamentike,
temveč zaradi domiselne no-
vosti. Ne grb, ne zvezda, niti
sulica mu ne krasita konice
droga - ampak pozlačen li-
pov list. Bržkone prvi na Slo-
venskem?
Za sodobno ogrevanje do-
ma in za prapor so veliko pri-
spevali krajani, društva, kra-
jevna skupnost, občinska
kulturna in športna zveza,
sosedne organizacije, dru-
štva ter posamezniki. Tri-
najst trakov so pripeli na
prapor, med modrimi, rdeči-
mi, zelenimi je bil eden bel
- trak šentrupertskega žup-
nika.
V Mali Brezi so gostili in se
zahvalili za izdatno pomoč
tudi novim, oddaljenejšim
prijateljem. Med darovalci
so bili žalska industrija dim-
nikov, šoštanjska krajevna
skupnost, pekarna Tratnik-
Krajnc iz Velenja in drugi.
S temi v Brezah, oziroma
Šentrupertu prijateljujejo od
lanske ujme, ki je prizadela
ta kraj. Vsi ti so pomagali
tudi tokrat, ko je družina
strelcev, ki so hkrati tudi
vneti kulturniki, potrebova-
la pomoč.
In ker zgledi vlečejo, so ob
tej priložnosti sklenili verigo
solidarnosti podaljšati. Pri-
zadetim Lučam ponujajo po-
moč v živilih, v denarju,
predvsem pa so pripravljeni
za tridnevno delovno akcijo,
vključno s prevozi in kmeč-
kimi stroji.
Prizadeti v Šentjurju
Jutri, v petek, 7. decembra bo ob 16. uri v šentjurskem
motelu Merx srečanje prizadetih in njihovih staršev ali skrb-
nikov. Prvi del jutrišnjega srečanja bo potekal v znamenju
poročila o delu domačega društva za pomoč duševno priza-
detim v letu 1990, nato pa bo rajanje. Mastopila bo humori-
stična skupina Lari-fari iz Podčetrtka. Predsednik društva
Peter Jeršič vabi vse, ki laho pripeljejo prizadete, naj jim
polepšajo ta popoldan. j
Darovanje krvi
Rdeči križ Slovenije prireja decembra na celjskem
območju tri krvodajalske akcije: prva bo v sredo, 12. decem-
bra, v Kozjem, nato bo v sredo, 19., v Šmarju pri Jelšah,
zaključili pa bodo v petek, 21. v Žalcu. Prijave sprejema
občinska organizacija Rdečega križa, v delovnih organizaci-
jah pa aktivist Rdečega križa, odgovoren za krovodajalstvo.
Za Caniiarjevo
nagrado
Minuli konec tedna je
bila Gimnazija Celje go-
stiteljica področnega tek-
movanja za Cankarjevo
nagrado-, ki sta ga organi-
zirala Slavistično društvo
Slovenije in Zavod za šol-
stvo republike Slovenije.
Iz slovenskega jezika in
književnosti je tekmovalo
približno 100 osnovno in
srednješolcev.
Med osnovnošolci je naj-
več točk dosegla Monika
Jagodic iz OŠ Šmarje pri
Jelšah, drugo in tretje me-
sto pa si delita Nataša Je-
raj iz OŠ Gustava Šiliha
Velenje in Matjaž Šmalc iz
OŠ Dušana Jereba v Slo-
venskih Konjicah.
Srednješolci so tekmova-
U v dveh kategorijah.
V gimnazijskem programu,
z več urami slovenskega je-
zika, sta tekmovali Srednja
tehniška šola Mašala Tita
Celje - gimnazijski pro-
gram in Gimnazija Celje.
Med tretješolci se je najbo-
lje odrezala Suzana Ogra-
jenšek, nekaj točk manj je
dosegla Alenka Mrcina, na
tretjo stopničko pa seje po-
stavila Polona Fendre, vse
tri iz srednje tehniške šole.
Najboljša četrtošolka je bi-
la Polona Petek iz tehniške
šole, druga Manica Janežič
iz gimnazije Celje in tretja
Petra Roter iz srednje teh-
niške šole.
V kategoriji z manj urami
slovenskega jezika so tek-
movale samo dijakinje
srednje ekonomnske šole,
največ točk je dosegla Si-
mona Ceplak.
Najboljši osnovnošolci in
srednješolci se bodo udele-
žili še republiškega tekmo-
vanja, ki bo na Pedagoški
akademiji v Ljubljani 7. de-
cembra.
S.B.
10. STRAN - 6. DECEMBER 1990
Šport
Jojazen pred centralizacijo
Z Ladom Gobcem o športni poiitild
Politika ni samo v politiki,
ampak je še kako pomembna
tudi v športu. Gre namreč za
zelo razvejano dejavnost, ki
vključuje telesnokulturno
vzgojo, rekreacijo, tekmoval-
ni in vrhunski šport, športne
organizacije, objekte. Ker pa
je šport bolj kot ne odsev raz-
mer v družbi in ker se v druž-
bi marsikaj spreminja, se
marsikaj spreminja tudi
v športu.
V žarišču zanimanja športne
politike je trenutno osnutek
programa slovenskega naci-
onalnega športa. O tem je tekel
pogovor z Ladom Gobcem,
strokovnim tajnikom odbora
za telesno kulturo pri občin-
skem sekretariatu za družbene
dejavnosti SO Celje.
Zakaj potrebujemo Sloven-
ci nacionalni program
športa?
Gre predvsem za dva cilja:
da se poveča delež športno ak-
tivnega prebivalstva in da se
poveča kakovostna rast šport-
nih dosežkov v Sloveniji. Izde-
lavo nacionalnega programa
športa so spodbudile tudi ugo-
tovitve o zdravstvenem stanju
otrok, zlasti predšolskih in os-
novnošolskih, na osnovi red-
nih letnih pregledov v zdrav-
stvenih domovih. Podatki iz
zdravstvenega vestnika za leto
1989, ki veljajo za celjsko regi-
jo, so zaskrbljujoči: pri pred-
šolskih otrocih so se v zadnjem
desetletju gibalne sposobnosti
zmanjšale za 5,8 odstotka. 14,3
odstotka otrok ima slabo držo,
4,6 odstotka poškodovan prsni
koš in drugo okostje. 13,2 od-
stotka poškodovana stopala.
Pri osnovnošolcih ima slabo
držo 17,6 odstotka otrok, 4,5
poškodovano hrbtenico, 5.9 in
10,2 odstotka pa poškodovan
prsni koš in stopala. Ti podatki
so torej dovolj zgovorni, napa-
ke se potem z leti samo še po-
večujejo.
Koncept nacionalnega pro-
grama smo nekoč že imeli, to
so bili portoroški sklepi, spre-
jeti pred več kot desetimi leti,
vendar se niso obnesli. V čem
se novi program razlikuje od
JKSJšnieca?^
Portoroški sklepi so imeli
predvsem to napako, da so se
prednostni cilji športa preveč
politično postavljali. V obči-
nah smo pač določili prvo, dru-
go, tretjo prioriteto, nekatere
športne panoge so bile privile-
girane, druge pa zanemarjene.
Privilegiranost bi si bilo treba
izboriti z marketingom, ne pa,
da se ta ustvarja na proračun-
ski osnovi. Prišlo je do para-
doksov: panoge, ki so imele
najslabše pogoje, so dosegale
največje uspehe. Napake so bi-
le tudi razne omejitve, na pri-
mer, da je lahko nogometna
ekipa imela samo tri igralce,
stare več kot 25 let. Športnike
v najboljših letih smo tako pro-
glasili za neperspektivne. Por-
toroški sklepi nikdar niso zaži-
veli in so kmalu propadli. Do-
bra stran pa je bila v tem, da so
v prvi plan postavili tekmoval-
ni šport, v novem osnutku pa
tega ni.
Do kakšnih sprememb bo
z novim nacionalnim progra-
mom prišlo v sistemu financi-
ranja?
Selektivne športne panoge
naj bi se financirale iz republi-
ških sredstev, vendar samo
strokovni kader, objekti in in-
formacijski sistem. Tekmoval-
ni šport na republiški in zvezni
ravni naj bi se ne financiral več
iz sistemskih sredstev, klubi
naj bi živeli od lastnega šport-
nega marketinga. Vrhunski
šport, ki je v jugoslovanskem
vrhu in dosega mednarodne
uspehe, pa naj bi bil finančno
pokrit z obveznostmi iz druž-
benega dogovora o statusu vr-
hunskih športnikov, gre za raz-
ne športne dodatke, socialno
zavarovanje itn. Pri rekreaciji
bi se na nivoju republike denar
zagotavljal samo za programe
in prireditve, vse ostale stro-
ške pa bi morali kriti udeležen-
ci sami, kot je to navada na
zahodu.
Bo takšno financiranje
učinkovito?
Imam nekaj pomislekov, po
nekaterih neuradnih podatkih
naj bi nacionalni program, ki
zadeva področje športne vzgo-
je, porabil večino sredstev. Ni
v redu, če bi šlo za popolno
izločitev vrhunskega športa
v najvišjih selekcijah. Tega na-
mreč ni mogoče pokrivati sa-
mo iz športnega marketinga.
Vrhunski šport in športna
vzgoja sta v tesni povezavi.
V nacionalnem programu ni
nikjer predvidenih sredstev za
vzdrževanje športnih objek-
tov. V Celju gre za ta namen 25
odstotkov sredstev, namenje-
nih za šport. Od kod dobiti de-
nar? Če nam propadejo objek-
ti... Problem je tudi enotno re-
publiško financiranje. Šport je
v posameznih občinah zelo
različno razvit, težko je imeti
samo en ključ za dodeljevanje
denarja.
Ali gre za izrazito težnjo po
centralizaciji? Ima Ljubljana
kaj posluha za ideje in mne-
nja iz občin, za policentrizem
torej?
Gre torej za to, da bi se denar
po sistemu zdravstva zbiral na
nivoju republike. Žal moram
povedati, da imamo pri tem ve-
liko slabih izkušenj, ker se to
pač vedno centralizira v Ljub-
ljani. Celjani in Mariborčani
smo dostikrat imeli pripombe,
mnogo smo prispevali v repu-
bliške sklade, pa malo od tam
dobili in tudi kakšnega poseb-
nega vpliva na sprejemanje
programov nismo imeli. Ved-
no ostaja bojazen, da bodo
ljubljanske vrhunske selekcije
lažje prišle do denarja kot mi.
Kako pa se bo program na-
cionalnega športa uskladil
z novim sistemom organizira-
nja, z novimi instituacijami?
Telesnokulturnih skupnosti
ni več, pristojnosti so se prene-
sle na sekretariate za družbene
dejavnosti pri izvršnih svetih.
V tem sklopu deluje tudi od-
bor za šport, ki je začasen or-
gan, do konca leta, in ta v glav-
nem vodi športno politiko.
Zveza telesnokulturnih orga-
nizacij na ravni republike seje
preimenovala v Športno zvezo
Slovenije, ostala je zaenkrat
pri imenu. Stvari so nejasne,
delo na dokončni instituciona-
lizaciji nas še čaka.
Kakšna je v novih razmerah
perspektiva celjskega vrhun-
skega športa?
Včasih je bil vrhunski šport
odvisen od volje, talenta in
predvsem od srca. Še vedno je
tudi od vsega tega, vendar pa
brez denarja vse to nič ne po-
maga. Pri trenutni gospodar-
ski moči Celje (upam, da ne bo
še slabša) še dolgo ne bo ali pa
morda nikoli več ne bo moglo
imeti toliko ekip na visoki
zvezni ravni tekmovanja. To so
strahovito visoki zneski.
S skupnimi močmi bi zmogli
eno tako ekipo, morda še kakš-
nega posameznika. Tu bi si Ce-
ljani morali naliti čistega vina.
Kaj pa rekreacija?
Na tem področju moramo
stremeti k večjemu številu ak-
tivnih udeležencev. Vendar ne
v smislu sindikalnih športnih
iger, ko ugotoviš, da je Janez
tekmoval v šestih, sedmih pa-
nogah. Drugo pomembno na-
čelo je, da se s športno rekre-
acijo ukvarjaš redno. Po za-
hodnih kriterijih nimaš statusa
rekreativca, če se dvakrat, tri-
krat ne ukvarjaš s kakšno
športno dejavnostjo. Mi pa
smo ta merila nekaj časa upo-
rabljali kar za vrhunske šport-
nikel Počasi pa se približuje-
mo zahodu, saj ljudje spozna-
vajo pomen športne rekreacije
za svoje zdravje in delovno
sposobnost.
ROBERT GORJANC
Važno je sodelovati
Celjan na maratonu v New Yorku
Na 21. uličnem maratonu
v New Yorku, ki se ga je
letos udeležilo več kot 25 ti-
soč tekmovalcev iz 45 dr-
žav, je sodeloval tudi Ce-
ljan Božo Mulej in zasedel
558. mesto. Poleg london-
skega je ta maraton naj-
množičnejši na svetu.
Božo Mulej se z maraton-
skim tekom ukvarja štiri le-
ta. Do sedaj seje udeležil pe-
tih večjih tekov, letos pa se
je odločil, da skupaj z Italija-
ni, ki jih je bilo na maratonu
v New Yorku okoli 2 tisoč,
odpotuje še sam. Za zvezo
med njimi je bil italijanski
manager Domadona. Poleg
Boža je v New York odpoto-
val še maratonec iz Kopra,
dve Slovenki pa sta se pove-
zali z Avstrijci.
Božo se je iz New Yorka
vrnil navdušen nad organi-
zacijo tega množičnega teka.
Povedal je, da je New York
živel z maratonci. Na ulici so
jih dan pred tekmo ustavljali
ljudje in spraševali, od kod
so, kaj pričakujejo od nasto-
pa in podobno. Organizatorji
so jim omogočili 15-odstotni
popust pri nakupu športne
opreme in v restavracijah.
Dan po maratonu, se spomi-
nja Božo, je odšel po naku-
pih v bližnjo trgovino z živili,
kjer ga je prodajalec navdu-
šen vprašal, kako se je uvr-
stil, in mu mimogrede omo-
gočil še nekajodstoten po-
pust.
Maratonce je na 42 kilome-
trov dolgi progi bodrila dvo-
milijonska množica, ki je
vzpodbujala jrse tekmovalce,
ob progi so bili bandi, ki so
skrbeli za vzdušje.
Zanimanje za newyorški
maraton je izjernno tudi med
sodelujočimi. Štiri mesece
pred pričetkom so bile vse
štartne številke že oddane.
movalni sistem. V prvi vrsti
starta sto najboljših prijav-
Ijencev, to so običajno vr-
hunski atleti. Tako je letos
zmagal Kenijec Wokiihuri,
ki je sodeloval že tudi tia
olimpiadi. Ostali tekmovalci
so glede na svoj čas razpor^
jeni v tri kategorije. Božo jp
bil takoj za prvimi stotimi at-
leti. Pravi, da je s svojo uvr
stitvijo zadovoljen, lahko pg
bi bila mnogo boljša, če bi
tekel tako kot običajno. Ker
ni vajen teči v tolikšni mrio,
žici in zaradi izredno toplega
vremena, bilo je 28 stopij^j
pa se je uvrstil nekolil^g
slabše.
Z maratonom živi tudi
ameriška televizija, se spo.
minja Božo. Že nekaj drii
prej so vsak dan pri dnevno,
informativnih oddajah ob
koncu povedali, kakšno vre-
me pričakujejo. In vremeno-
slovci se zares niso zmotili,
ko so napovedali, da bo za ta
letni čas neobičajno vroče.
Božo si želi vsaj še enkrat
nastopiti na newyorškem
maratonu, nikakršne želje pa
nima, da bi svojo maraton-
sko dejavnost doma združe.
val v kakšnem klubu. Raje
ostaja samotar. Pravi, da po
pripovedovanju nekaterih
celjskih dolgoprogašev
(Cmoka, Rozmana) pozna
vzdušje v AD Kladivar, zato
ga ni nikoli mikalo, da bi se
tja včlanil.
Mimogrede - Božo tudi
pravi, da Cejani vse premalo
vemo, kaj se dogaja z nekate-
rimi ex-celjskimi atleti.
Cmok in Rozman, ki se ude
ležujeta tekem v tujini, pred-
vsem v Italiji, sta bojda zara-
di svojih rezultatov izjemno
cenjena v mednarodnih
športnih krogih, Celjani pa
nič.
NATAŠA GERKEŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
Kegljanje
Ob 40. letnici Kegljaške zve-
ze Slovenije bo v soboto
v Ljubljani tradicionalni dvo-
boj med reprezentanco Slove-
nije in Hrvaške v vseh selekci-
jah. Iz Celja bo nastopilo
v članski ženski reprezentanci
pet kegljavk, v mladinski žen-
ski reprezentanci pa tri igralke
iz Celja.
Rokomet
2. ZL: moški
11. kolo 8. decembra: ŠRK Ve-
lenje - Spliteks Split, Celje Pi-
vovarna Laško - Metalac (Si-
sak) ob 19. uri.
2. B ZL: ženske
8. december: Velenje - Modea
Šparta Tuing
Hokej
1. B ZL
sobota 8. decembra ob 18. uri:
Cinkarna Celje - Triglav Kranj
Košarka
1. B ZL: ženske
8. december: Slavija Univerzi-
tet - Kozmetika Afrodita
1. SL: moški
Mavrica Ilirija - Celje. Roga-
ška Slatina; Rogaška - Mineral
Slovan
Umetnostno
drsanje
v soboto in nedeljo bo v Ct
lju mednarodna tekma v umei
nostnem drsanju za pokal Ce-
lja. Na tem zanimivem in kako-
vostnem tekmovanju bodo na-
stopili tekmovalci iz Avstrij«'
Prage in Moskve, ter seveda
domači tekmovalci iz vse Slo-
venije. Vsega skupaj okoli
v vseh kategorijah, pionirski,
mladinski in članski. Za vse
ljubitelje drsanja bo vstoP
prost.
Po skoraj enomesečni pau*
zaradi poplav se bo nadaU^
vala tudi rekreacija na lep"
v mestnem parku. Rekreacij*
bo v petek, soboto in nedelj"-
V soboto in nedeljo bo rekre-
acija dopoldan in popolda*
v petek pa se bo pričela ob *•
uri. ^
Judo
v soboto 8. decembra
v Ljubljani mednarodno t
movanje za pokal Nagao\
Nastopili bodo tudi tekmovjj;
ci celjske ekipe Ivo ^^y^:^Qif
več si obetajo v pionirski K ';
kurenci, kjer naj bi po vis''^
mestih posegla Vojin MUi^Jj^]
vič in Jernej Petrak, v r"^.^^*
ski pa bi se moral za viS"
mesta boriti Mile Sadžak-
ŠPORT
6. DECEMBER 1990 - STRAN 11
Derbi Velenjčaiiiiin
Pipan oilločno proti »svojim*
Prejšnjo sredo so v Šošta-
nju košarkarji Elektre v za-
ostali tekmi 6. kola prema-
gali Celjane z 98:92. Več kot
15 let je preteklo od zadnje-
ga dvoboja teh dveh ekip
v istem rangu tekmovanja.
Lokalni derbi so Velenjča-
ni bolje pričeli, saj so povedli
z 8:2 in 13:5. Takrat je Pipa-
na, ki v tej sezoni nastopa za
Elektro, poskušal zaustavlja-
ti Starovasnik, vendar mu to
zaradi številnih blokad ni
najbolje uspevalo. Vil. mi-
nuti so Celjani z zadetkom
Urbanije izenačili na 30 in
v naslednjem napadu preko
Blagojeviča celo povedli za
dve točki. Elektra je kljub te-
mu polčas dobila 55:47, kajti
Aleš Pipan, ki je najbrž od
začetka letošnje sezone živel
za tekmo s Celjem, je bil ne-
zaustavljiv. Trener Elektre
Bukovič je odlično vodil
svoje disciplinirano moštvo.
V igro je poslal vseh enajst
igralcev, v listo strelcev pa se
jih je vpisalo deset. Takoj na
začetku drugega dela je sle-
dil izreden niz zadetkov Ce-
lja. S trinajstimi zaporedni-
mi točkami je povedlo 60:57.
Pa ne za dolgo, kajti Mrzel,
Sevšek in Pipan so v proti-
napadih priigrali Elektri
prednost 68:64. Zadnje ize-
načenje je bilo v 31. minuti,
ko je Pucko »ukradel« žogo
in v kontranapadu zadel.
Dve minuti pred koncem je
Plešej povišal vodstvo Elek-
tre na devet točk. 24. sekund
pred koncem tekme pri re-
zultatu 93:89 je Sušin naredil
peto osebno napako, prav
nespametno pa je upe Celja
pokopal še s tehnično napa-
ko. Dumbuya je prvi met
eden za enega zgrešil, sodni-
ka pa sta mu dodelila še dru-
gega, s čimer sta ponovila
materialno kršenje pravil iz
prvega polčasa, ko je proste
mete izvajal Urbanija. Pipan
je dodal še dva zadetka zara-
di tehnične napake in Celju
tudi tri trojke Aničiča iz ne-
mogočih položajev v zadnjih
dveh minutah niso kaj prida
pomagale. Elektra je zasluže-
no slavila, Celjani pa se mo-
rajo zamisliti, kako so lahko
zgrešili kar 22 prostih metov.
Strelci pri zmagovalcih so
bili: Sevšek 2, Mrzel 6, Le-
skovšek 9, Pečovnik 6, Pašič
1, Dumbuya 8, Pipan 36, Ki-
tak 2, Plešej 17 in Tomic 11,
Mišo Letonje, tehnični vo-
dja Elektre: »Zmaga nad
starim tekmecem, še pred
dvema letoma članom 1.
B ZKL, je za nas velika
spodbuda za vnaprej, saj
smo takorekoč še včeraj bili
vaško moštvo. Radi bi po-
stali močnejši klub, tako da
bi ojačali upravo, se prese-
lili v novo telovadnico in
obnovili delo z mlajšimi se-
lekcijami, ki smo ga nekoli-
ko zanemarili v zadnjih
dveh letih. Čeprav nenehno
iščemo pokrovitelja, prave-
ga ne najdemo.«
pn poražencih pa Starovas-
nik 4, Sušin 16, Pucko 14,
Urbanija 5, Blagojevič 20,
Cerar 4 in Aničič 29.
DEAN ŠUSTER
Savšek (4) se pri padcu na srečo ni huje poškodoval. Na
noge mu pomaga Mrzel.
PANORAMA
Kegljanje
1. ZL: ženske
EMO Celje - Tekstilac (Za-
greb) 2532:2425
Celjske kegljavke so končale
jesenski del državnega prven-
stva brez poraza. Tudi 11. sre-
čanje, zaostalo tekmo 5. kola
proti Tekstilcu so gladko dobi-
le za 107 kegljev razlike. To-
krat seje odlično odrezal drugi
tekmovalni par, Petak 449, Go-
bec 442, medtem ko so ostale
tekmovalke dosegle svoje
standardne dosežke: Tkalčič
403, Grobelnik 396, Kardinar
435, Mikac 407. Celjanke so ta-
ko prve z 22 točkami in pozitiv-
no razlikov podrtih kegljih
1258. Pred nevarno zasledoval-
ko, ekipo iz Reke, imajo pred-
nost štirih točk in 381 kegljev.
Drugi del prvenstva bo sredi
februarja prihodnjega leta.
JOŽE KUZMA
Rokometa
: ZL: moški
Moslavina-Celje Pivovarna La-
■ško 23:29 (11:12), Ajdovščina-
'ŠRK Velenje 21:27 (12:14)
Celjski rokometaši so na go-
stovanju v Kutini zasluženo
zmagali, brez kakšnih večjih
težav. Od začetka, ko so poved-
li z 1:0, so gostitelji kljub veli-
kemu trudu in borbeni igri,
uspeli samo dvakrat izenačiti
in to na 1:1 in v 38. minuti na
15:15, ko so Celjani pri 15:13
igrali z dvema igralcema manj.
Pri Celjanih so se najbolj razi-
grali Šafarič, Ivandija, Jašare-
vič in Pungartnik, ki so se po
šestkrat vpisali med strelce.
Ostalo pa so dodali Razgor 2,
Jeršič 2 in Menih 1.
Še vedno pa držijo vrh Ve-
lenjčani, ki so zmagali v no-
vem repubhškem derbiju. Ve-
lenjčani so že na začetku prev-
zeli pobudo in si kmalu ustva-
rili razliko. Domači so samo
enkrat vodili 5:4. Na čelu z od-
ličnim vratarjem Vajdlom in
s pomočjo globoke cone, igral-
ci Velenja nasprotnikom niso
dovolili, da bi razvili igro. Za
goste, ki so pri domačih gledal-
cih zapustili odličen vtis, so bi-
^ uspešni: Šerbec 9, Čater 5,
Plaskan in Vogler po 4, Roz-
•ttan 3, Krejan in Ramšak po
enega. Lestvica: ŠRK Velenje
J6, Celje Pivovarna Laško 15,
Partizan 14, Spliteks Split 14,
KoUnska Slovan 12, Slovenj
Gradec 12 točk.
R G
JOŽE KUZMA
Nogomet i
$NL
^aostalo srečanje: Ingrad Kla-
^ivar-Zivila Naklo 2:3 (1:2)
Tekme 10. kola celjski nogo-
•"etaši zaradi poplave na do-
mačem igrišču, niso mogli odi-
grati. Nadomestili so jo v nede-
ljo na igrišču Kovinarja v Što-
rah neuspešno, saj so izgubili
dragoceni točki doma. Celjani
so izpustili priložnost za boljši
rezultat v 33. minuti, ko je pri
rezultatu 1:1 izkušeni veteran
Koren zastreljal 11-metrovko.
Celjani se po poplavi kar neka-
ko ne morejo več zbrati, o če-
mer priča tudi izjava trenerja
Bojana Prašnikarja: »Po po-
plavi smo ostah brez igrišča,
brez opreme in možnosti za
normalno vadbo. To nas je
močno iztirilo, nismo več našli
svoje igre in izgubili smo šte-
vilne točke. Zimski premor je
kot naročen, v nadaljevanju pa
se moramo zbrati in dobro pri-
praviti.« Celjani so ostali na
devetem mestu (v ligije 16
ekip), s 14 točkami in z nasled-
njim   izkupičkom:   15   iger,
6 zmag, 2 neodločena rezultata,
7 porazov, 28 doseženih in 25
prejetih golov.
JOŽE KUZMA
Hokej
1. BZL
Cinkarna Celje-BIed
5:10 (1:0, 1:4, 3:6)
Celjski hokejisti so se prvič
v letošnji sezoni predstavili do-
mačemu občinstvu. Ekipi sta
prikazali lepo igro brez grobih
prekrškov. Celjani, ki so bili
mesec dni brez ledu in trenin-
ga, so morali priznati premoč
nasprotnika. Domača ekipa je
imela moči le za prvih dvajset
minut igre. Potem so jim pošle
moči, kar so gostje iz Bleda
preko Krutova in Kurbosa iz-
koristili in si priigrali visoko
zmago. Strelci za Cinkarno:
Žlof 2, Bulatovič, Perčič in
Bernjak 1. Kazenske minute:
Cinkarna 8, Bled 4 minute.
Srečanje si je ogledalo okoU
100 gledalcev.
MARJAN SORŠAK
Tekmovalna komisija je re-
gistrirala prekinjeno tekmo
Slavija Cinkarna s 5:0 v ko-
rist Slavije.
Ob veliki poplavi, ki je moč-
no prizadela tudi celjski hokej-
ski klub Cinkarna in umet-
nostne drsalce, Celjani niso
ostali sami. Med prvimi, ki so
poslah pomoč so bih hokejisti
beograjske Crvene zvezde.
Poleg njih je del opreme pri-
spevala Hokejska zveza Jugo-
slavije in mariborski hokejski
klub, ki je Celjanom začasno
odstopil drsališče.
J. K.
Košarka
1. B ZL
Kozmetika Afrodita: Bosna
66:64 (30:38)
Slatinčanke so šele v razbur-
ljivem zaključku uspele pre-
obrniti tok igre sebi v prid.
Strelke za Afrodito so bile: Pe-
šič 11, Cujež 2, Cveta Jezovšek
19, Andreja Jezovšek 5, Kokolj
16, Jurše 4 in Škegro 9. Slatin-
čanke so pete na lestvici s peti-
mi zmagami v osmih srečanjih.
SL moški
Celje:Jezica 85:102
Celjani so zaostajali že za 25
točk. Razliko so občutno zniža-
h Uranker (met iz igre 3:3), Sta-
rovasnik, Nidorfer in Kitek
z Urbanijo 21, ki se je ves čas
srečanja zgledno boril.
Helios : Comet 104:91
Konjičani so ob polčasu še
vodih 52:50, najboljša njihova
strelca pa sta bila Smid 30 in
Nerat 21.
Mineral Slovan : Elektra
78:64
Velenjčani s Pipanom 27 na
čelu so v začetku povedli 7:0,
vendar je kasneje bivši košar-
kar Celja Janžek s 30 točkami
odločilno posegel v v tok sre-
čanja.
Color Medvode: Rogaška
117:84
Slatinčani so na odmor odšli
s 23 točkami zaostanka, največ
točk pa je prispeval Volarič 25.
2. SL moški
Litija : Zlatorog 71:77
■ S to zmago so Laščani osvo-
jili prvo mesto v prvem delu
hge.
Podbočje : Zlatorog 82:59
V prvi povratni tekmi pa so
Laščani v »izrazito slabem
dnevu« po be sedah trenerja
Antauerja izgubili s 23 točkami
razlike, v prvi tekmi pa so tega
nasprotnika premagali le za 19
točk
DEAN ŠUSTER
Šah
Žalčani četrti
Na 44. repubhškem ekipnem
prvenstvu vzhodne skupine na
Pohorju pri Mariboru, so od
ekip,s Celjskega nastopili sa-
mo Žalčani. Nastopilo je šest
ekip: zmagali so šahisti Kovi-
narja iz Maribora z 9,5 točke.
Vrstni red ostalih ekip: 2. Par-
tizan Poljskova 8, 3. Radenska,
4. Žalec 5 točk. Za šahovski
klub Žalec so nastopili: Vom-
bek, Franc Brinovec ml.,
Franc Brinovec st., Turk, Vri-
sek st., Mitja Vrisek ml., Suza-
na Vrisk, Pavhn. Vodja žalskih
šahistov Branko Pipal ni bil
zadovoljen s svojo ekipo, saj ni
uspela ponoviti lanskega uspe-
ha iz Slovenj Gradca, ko so
osvojih 3. mesto.
JOŽE GROBELNIK
SMUČARSKO
DRUŠTVO UNIOR
CELJE in
KOVINOTEHNA
prirejata
SMUČARSKI SEJEM
rabljene opreme
v Prodajnem centru Hudi-
nja, od 11. do 15. decembra
1990
Prvenstvo za
mladinke
Na mladinskem regijskem pr-
venstvu je zmagala Karolina
Tkalec, drugo in tretje mesto
pa sta si razdehli Simona Praz-
nik in Mateja Knez. Vse so čla-
nice celjskega šahovskega
kluba.
Celjani v 1. ligi
šahisti celjskega šahovske-
ga kluba so z zmago 4:2 nad
ekipo Poljčan osvojili prvo
mesto in bodo prihodnje leto
nastopali v I. slovenski ligi.
Drugi so bili Trboveljčani,tretji
pa šahisti iz Velenja.
F. P.
12. STRAN - 6. DECEMBER 1990
RADIJSKE

Piše
Nada Kumer
O zvestobi
Zveste poslušalce imamo radi. V letih po-
slušanja in sodelovanja smo postali celo
več kot znanci, čeprav se z mnogimi pozna-
mo le po glasu. Vsak radio ima nekaj takš-
nih privržencev, ki sčasoma postanejo celo
več kot zgolj poslušalci, v nekem smislu bi
lahko rekli že kar sodelavci. Oglašajo se
v kontaktni program, nizajo v oddaje misli
in ideje, nas včasih dobronamerno opozori-
jo tudi na pomanjkljivosti in napake. Od
njih marsikdaj črpamo svojo moč, zavest,
daje na drugi strani nevidnih radijskih va-
lov nekdo, ki nas potrebuje in smo mu do-
mači.
Obstaja pa tudi neke druge vrste zvesto-
ba. Takšna, ki bi jo morda celo težko po-
imenovali s to besedo, takšna, ki nam v do-
ločenem trenutku lahko postane celo neko-
liko neprijetna. Ne zaradi nas samih, am-
pak zaradi ostalih poslušalcev.
naš radijski program je med drugim pre-
cej bogat z najrazličnejšimi nagradnimi
igrami. Skorajda ni dneva, da ne bi na radiu
v kontaktni oddaji podelili kakšne nagrade.
Prav zadnji mesec pred Novim letom je
takšnih, nagradnih iger še posebej veliko.
Razumljivo, saj je to čas daril in obdaro-
vanj. Nagrade so včasih skromne, zgolj sim-
bolične, drugič pa tudi izredno dragocene
in bogate.
Tudi te, zabavne, nagradne igre imajo
- tako kot vse oddaje - svoj določen krog
poslušalcev. Ta pa je precej širši, kot se
včasih zdi po spisku imen, ki se pojavljajo
med nagrajenci. V zadnjem letu smo spoz-
nali (vsaj po imenu) nekaj poslušalcev, ki
nas pokličejo skoraj v vsako takšno oddajo.
Načeloma ni, seveda, s tem nič narobe. Vsi,
ki poslušajo naš program imajo enako pra-
vico, da sodelujejo v njem, kadar jih pova-
bimo. Vprašanje pa je, ali imajo tudi enake
možnosti. Včasih se kar zdi, da ne. Čeprav
je odziv tako velik, da smo bili že nekajkrat
okregani od poštarjev, ker smo zablokirali
ves telefonski promet, se do ene od dveh
studijskih številk prebijejo le redki. To nam
potrjujejo tudi kasnejši klici nekaterih po-
slušalcev, ki zatrjujejo, da v času nagradne
igre nikakor ne morejo doklicati Radia Ce-
lje. Kaže torej, da so nekateri deli mesta
v prednosti, kajti nekatere ulice na sezna-
mu izrazito prednjačijo. Kaže tudi, da so
v prednosti poslušalce, ki so si izdelali že
poseben sistem klicanja naše telefonske
številke. Kot kažejo rezultati, uspešen.
In zakaj naj bi nam, ko nam je vendar
vseeno v katere roke pridejo nagrade, kijih
tako ali tako moramo oddati, bilo kaj za to,
če so nekateri poslušalci kar naprej nagra-
jeni. Nekajkrat smo že bili osumljeni, da
nalašč dajemo prednost posameznim po-
slušalcem. Tudi, če bi jo želeli, je ne bi
nikakor mogli dati. Pa tudi nobene takšne
želje nimamo. Ampak mislim, da so doslej
vsi tisti poslušalci, ki zaman vrtijo našo,
številko in nikoli ne dobijo nagrade, to že|
dojeli. I
Drugič pa - hec neha biti hec in zabava ni j
več zabava, če v igri zmagujejo vedno isti in)
izgubljajo vedno isti. To je lahko zabavno]
kvečjemu za zmagovalce, za vse ostale, kij
ostajajo ob strani pa ne. 1
Vsak posameznik se sam odloči, ali se bo ■
potegoval resnično za vsako nagrado, ki ]Oj
ponujamo v programu. Stvar njegovega^
okusa ali pa morda celo vprašanje morale.
Prvi festivai slovensice zaliavne giasbe
Vse kaže, da je štajersko
področje še edino (komerci-
alno) zanimivo za organizaci-
jo raznih festivalov, saj bo-
mo imeli v decembru poleg
številnih dobrodelnih in bo-
žičnih koncertov še tri po-
membne prireditve: »Zak-
ljuček Lojtrce v Celju«, »No-
voletni video meh v Vinski
gori« in prvi »Festival slo-
venske zabavne glasbe v Ve-
lenju.« Slednji začenja orati
ledino v novokomponirani
slovenski glasbi, potem ko
smo po slovenski popevki
ostah brez tovrstnega festi-
vala. Morda se po vsebini še
naj boj približuje Pop delav-
nici, ki pa je letos tudi ostala
brez javne prireditve.
Avtorji so skladbe poslali
na javni razpis in izmed 52
prispelih so jih za tekmova-
nje v Rdeči dvorani 14. de-
cembra izbrali 16. Nastopili
bodo Avtomobili, Kaliforni-
ja, Kafe, Coctail, Don Mento-
ny, Nina Božič, Čuki, Big
ben, 12. nasprotje, Pop de-
sign, Fhser in Zore, Chateau,
Tom-Tom in celjska skupina
Veronique. Kot je videti, .gre
predvsem za vokalno instru-
mentalne skupine, ki so za
organizatorje še najbolj do-
brodošle, saj jim tako odpa-
dejo ogromni sroški za sne-
manje študijskih glasbeni-
kov in orkestra. Kot je dejal
eden od organizatorjev na
nedavni tiskovni konferenci
v Ljubljani, je festival v Ve-
lenju idealna pot za izvirno
slovensko glasbo, ki je že
imela svoje mesto v času ki-
tarijade in boom festivaloy.
Značilnost novega festivala
je v podjetniškem nastopu,
ki ga je zastavila zasebna fir-
ma »U & B Trading«. Seveda
pa je ob strani še vedno Ra-
dio Slovenija, ki je glasbeni-
kom omogočil brezplačno
snemanje. Na dan prireditve
bo izšla posebna kaseta, pri-
reditev pa bo neposredno
prenašal Radio Slovenija.
Strokovna žirija in gledalci
v dvorani bodo podelili naj-
boljšim posebne nagrade.
EDI MASNEC
Lojtrca po evropsiiem meriiu
Organizatorji zaključka le-
tošnje lojtrce domačih ob-
ljubljajo prireditev, kakršne
še ni bilo. Kot kaže so uspeli
prebroditi težave, ki so se po-
javljale zadnja leta in iz pri-
reditve naj bi iztisnili tisto,
kar si predvsem gledalci zelo
želijo: več izvirnosti, sprošče-
nosti, več showa.
Po besedah izvršnega produ-
centa Igorja Otavnika bo Lojtr-
ca pravi spektakel in paša za
oči, saj je predvsem scena zas-
novana v slogu Slovenije, moje
lepe dežele. Na oder naj bi po-
stavili kozolec v naravni veli-
kosti, težak nekaj ton. Zopet se
na sceno vrača človek, kije bil
v začetku duša Lojtrce doma-
čih - Vinko Šimek. Zasnoval je
scenarij in skupaj z Janezom
Dolinariem in desetimi ansam-
bli, finalisti, bodo pripravili
prijeten večer. V goste so po-
vabili tudi Dudeka, Podokni-
čarja, Alfija in Koširja ter Don
Juane, Miha Dolžana, Celjski
instrumentalni kvintet. Godbo
iz Ravn, vse na temo domače
glasbe in humorja. Seveda bo-
do finalisti prejeli spominske
plakete, petelina, gledalci in
poslušalci lokalnih radijskih
postaj pa bodo izbrali najbljše-
ga med najboljšimi.
Igor Otavnik - Izvršni pro-
dukt Lojtrce domačih: »Dela-
mo na tem, da bi od prireditve
v hali Golovec imeli veliko tu-
di TV gledalci. V goste smo
povabili atraktivnega režiserja
iz Zagreba Pera Radoviča, za
režijo v dvorani bo skrbel Vojo
Soldatovič, tudi kamere bodo
v rokah ljudi, voljne dela in
uspehov. In splača se potrudi-
ti, saj bo posnetek predvajan
v najbolj gledanem času novo-
letnih praznikov na vseh pro-
gramih jugoslovanskih TV štu-
dijev.« EDI MASNEC
Pepel in kri je poslal svojo
skladbo na razpis za 1. festival
zabavne glasbe v Velenju v ita-
lijanščini. Komisija jo je glad-
ko zavrnila.
• Na isti razpis je poslala
svojo skladbo tudi manj znana
Nina Božič in komisija jo je
izbrala za tekmovalni del in jo
za nastop uvrstila v idealnem
terminu, tik pred koncem. Ne-
kateri celo namigujejo da bo
Nina zmagala. Je namreč fi-
nančni direktor U&B Tradin-
ga. zasebne firme, kije organi-
zator festivala • Za zmagoval-
ca je v Velenju pripravljeno 20
tisoč dinarjev • Čudežno na-
darjeni otrok, 10 letna Hajdi
Korošec iz Celja bo gost obeh
prireditev na našem območju:
Lojtrce v Celju in Zabavnega
festivala v Velenju • Na obeh
bo imel veliko besede še en
zasebnik. Sašo Hribar kot na-
povedovalec in delničar radia
GA-GA, ki bo imel ekskluziv-
no pravico 10 sekundnega
predvajanja novih skladb pred
Velenjskim festivalom, na svo-
jih valovnih dolžinah • Boris
Roškar ni več član ansambla
Štajerskih 7. Na harmoniki ga
je zamenjal Robi Smolnikar,
sicer dosedanji član Vita Mu-
ženiča • S prodajo plošč se lah-
ko pohvali ansambel Bratje iz
Oplotnice, saj je po zadnjem
izdelku seglo preko 10 tisoč
kupcev, kar se v zadnjem času
zgodi le redko kateremu an-
samblu •        EDI MASNEC
iVIavrični Time out
Med številnimi prodajal-
nami, ki jih te dni predstav-
ljamo v oddaji Opoldanska
mavrica, bomo v soboto
predstavili tudi prodajalno
Time out, ki ima svoje pro-
store v prvem nadstropju
Prodajnega centra Nama
v Levcu. Posebnost te trgo-
vine ni toliko v izredno širo-
ki ponudbi, saj tam prodaja-
jo od šivank do TV sprejem-
nikov in bele tehnike, kot
v opremi za lokostrelstvo. Ta
športna panoga se je pri nas
dokaj razširila, zaenkrat pa
ni bilo trgovine, kjer bi pro-
dajali tudi še kaj drugega kot
loke. V prodajalni Time out
pa imajo na voljo loke doma-
čih in tujih proizvajalcev, ze-
lo kvalitetne puščice, vso
spremljajočo opremo in tudi
knjige ter videokasete o lo-
kostrelstvu. Posebnost pa bo
servis lokostrelske opreme,
ki bo v tej prodajalni enkrat
mesečno.
Vsaj omeniti pa je treba tu-
di ostal prodajni program
trgovine. Tu so na voljo raz-
na darila, od otroških do po-
slovnih. Prodajajo pa tudi
smučarsko opremo (smuči
Dynastar, čevlje Koflach in
kolekcijo oblačil YU SKI
POOL, teniške loparje
PRINCE, belo tehniko Ari-
stone, televizijske aparate
Selečo in ITT Nokia, trener-
ke in drugo).
Ob predstavitvi prodajalne
Time out pa bo gostoval tudi
strokovnjak za lokostrelstvo,
ki bo tudi odgovarjal na
vprašanja poslušalcev.
F.P.Foto: EM
ŠKRATKI
Theo Bostič dela spisek
sodelavcev, ki v napovedo-
valnici po koncu programa
ne pospravijo mize. Baje so
na njem tudi eminentna
imena.
Čeprav je Ernestina naša
dolgoletna napovedovalka,
se ob njenem imenu na ur-
niku še vedno marsikdo
vpraša: Kdo pa je to? Raz-
log ni v tem, da Ernestine
ne bi poznali, ampak v tem,
da je pred kratkim spet
spremenila svoj priimek.
Po novem se piše Džord-
ževič.
Mitja Umnik, odgovorni
radijski urednik si je za
svoj oddih izbral Radence
iz povsem zdravstvenih
razlogov, ne pa zato, da bi
se umaknil nekam, kjer ga
glas Radia Celje ne doseže.
Z\   ^
Kljub temu pa lahko
združi prijetno s koristnim
in »nadzira« početje neka-
terih drugih lokalcev.
Mitja Tatarevič prihaja
v službo že zjutraj, tudi če
je na razporedu šele po-
poldne. To pa zato, da mu
ni treba zapomniti si ur-
nika.
Plebiscit je uspel z rezul-
tatom 7:4 in dvema neve-
ljavnima glasovoma. Zgo-
dovinski dogodek seje zgo-
dil v petek v Rumenem CE.
^   ^
Naši novi sodelavki pri
LZM Inge Kobe je sovodi-
telj Theo zabičal, da mora
odslej prihajati v hlačah.
Baje ima prelepe noge.
Odmev na (ne)slišnost
»Naročena sem na Novi
tednik in čitam vseh vrst
pohvale za vaš radio. Jaz se
pa ne strinjam in tudi nisem
zadovoljna, ker že nekaj me-
secev ne dobim nobenega
glasu na Radiu Celje. Nekaj
ste obljubljali, da bo boljša
oddaja, sedaj pa nič, nič in še
enkrat nič. Seveda je moj
aparat že star in ni na UKV.
A druge postaje še vedno
igrajo, Celje je pa najbliže pa
nič. Odaljena sem 15 kilome-
trov.«
Takole se huduje na nas
v pisemcu poslušalka Mari-
ja. Pa nič ne moremo za to,
da nas ne sliši, če bi ji še tako
radi ustregli. Kot smo že ne-
kajkrat zapisali, je naš sred-
njevalovni oddajnik že pred
časom odpovedal, popravilo
pa je predrago pa tudi prave-
ga učinka ne bi imelo, saj
srednji val posluša le še malo
poslušalcev. Sredstva bomo
zato raje vložili v nov UKV
oddajnik na morebitni novi
lokaciji. Kdaj bo to, pa tre-
nutno še ne vemo.
NK
CLUB CASABLANKA vabi nocoj na žur s skupino ŠANK ROČK.
Ljubitelji njitiove glasbe vabljeni
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFRER (4)
2. WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN      (8)
3. SO HARD - PET SHOP BOYS (5)
4. TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK (9)
5. GOODBV MARIJA - POP DESIGN (6)
6. LOOK ME IN THE HEART - TINA TURNER (7)
7. CRVING IN THE RAIN - A-HA (6)
8. RAD IMAM - NERON (9)
9. LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY (1)
10. MIRACLE - JON BON JOVI (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1. MNOGO LET - BURNIK (8)
2. PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVO! (5)
3. DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK (5)
4. MARTINOVANJE - SLOVENIJA (10)
5. PLANINSKI KRST - NAGELJ (3)
6. SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC (8)
7. NA VASI - AŠIČ (1)
8. ZA LAŽJE SLOVO - KLINC (4)
9. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET (1)
10. ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
PRAV - M.C.HAMMER
I AM YOUR BABY TONIHGHT - VVHITNEV HOUSTON
THUNDERSTRUCK - AC DC
Predlogi za lestvico domačih melodij:
LJUBEZNI Ml NISI DALA - FANTJE Z VSEH VETROV
ZA KRVAVCEM -JEVŠEK
LUMPRCE - ŽAGAR
Nagrajenca: Poldi Černoša, Smrekarjeva 2, Celje
Žiga Gričar, Čuprijska 19, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
STRAN 13
14. STRAN
PISMA BRALCEV
6. DECEMBER 1990 - STRAN 15
ODMEVI
Učitelj naj
uči...
Sem učieljica na osn. šoli
v Rimskih Toplicah. Na tej
šoli poučujem biologijo-ke-
mijo že okoli trinajst let. Oh,
skoraj ne morem verjeti, da
je že tako dolgo, saj tega ob-
čutka v resnici sploh nimam.
Na šoli se počutim zelo pri-
jetno. In kaj je vzrok temu,
se boste sigurno vprašali, še
posebno, če ste prebrali čla-
nek v Novem tedniku z dne,
22. 11. 1990 z naslovom »Uči-
telj naj uči in ne zmerja«.
Dam vam preprost odgovor,
da so glavni vzrok temu PRI-
JETNI UČENCI m pa seve-
da rada poučujem. Boste re-
kh. saj so tudi na drugih šo-
lah prijetni učenci. Sigurno,
na vseh, a na osn. šoli v Rim-
skih Toplicah se mi zdijo še
posebej, ker jih pač najbolj
poznam.
Učne ure z njimi so zelo
prijetne, učenci radi sodelu-
jejo, prinašajo naravni mate-
rial za pouk biologije, mnogi
iščejo znanje tudi iz dodat-
nih virov. Na ta način so tudi
sami zelo dobri kreatorji uč-
nih ur in tako naše ure sploh
ne morejo biti dolgočasne.
Ob uporabi učnih pripomoč-
kov (diafilmi, kasetni filmi,
sUke, modeli...) pa tudi ne
nerazumljive. Kljub vsemu
pa tudi ne moremo povsem
mimo učnega načrta, ki pa
je nemalokrat učitelju in tu-
di učencem - trn v peti. No,
tako hudo pa zopet ni. Če bi
se namreč birokratsko drža-
la učnega načrta, še rutice, ki
jo je imel fant okoli vratu,
opazila ne bi. Pa sem jo! Me-
nim, da izraza »peder«, ki mi
je »ušel iz ust« kot pravimo,
tudi fant ni vzel zlonamerno
- se predobro poznamo. Tu-
di sama zelo sovražim žali-
tve, kako bom potem žalila
druge. No pa to le mimo-
grede.
Govorim o šoli, z njo pa je
najbolj povezano znanje, ki
je kot radi pravimo, najmoč-
nejše orožje. Vendar pa mi,
govorim o sebi, tega »orožja«
nikoli ni dovolj. Kot učitelj
ga črpam iz raznih virov
- med drugim tudi od otrok
- in prav to mi je najbogatej-
še, najvrednejše, nepozabno!
Moje največje zadovoljstvo
pa je, ko ugotovim, da uče-
nec zna in snov razume, gle-
de na svoje učne sposobno-
sti. Še posebej pa cenim trud
učencev, ki teže dojemajo
učno snov. Zelo pa me moti,
če sposoben učenec ne izko-
risti dovolj svojih učnih
zmožnosti. V šoli pa je žal
nierilo znanja še vedno oce-
na in tako se rado zgodi, da
»petke« večkrat ni. Navadno
pa so učne zmožnosti spo-
sobnejših učenev še vedno
premalo izkoriščene kar je
Vzrok, da ocena ni vedno naj-
višja.
Vsem je znano, da je nalo-
Sa učitelja v moderni šoli
^čiti, predvsem pa naučiti
Jičenca učiti se. Osnovna na-
'oga učenca pa je, da se uči
'•i seveda nauči. In tako je
"^■"og sklenjen. Brez oboje-
stranskega dela (učitelja in
••čenča) ni željenih učnih re-
^^Itatov.
Pa še to, upam, da v na-
^l^ljnjih letih mojega pouče-
^'^nja ne bom več dajala
^'ankov v časopis, saj je
^sem znano, da v današnji
ni nobenih ovir za odkrit
'^.ogovor »iz oči v oči« pa naj-
dbo
to z učenci ali z njihovi-
mi starši. Še vnaprej pa bom
kot doslej, z zadovolj-
^^om poučevala, za kar gre
^■^enstveno zahvala veliki
^čini učencev, ki z veseljem
^•^tivno sodelujejo pri nara-
.^slovnih predmetih in de-
'^^nostih.
JELKA DEŽELAK.
, učiteljica,
^       OŠ Rimske Toplice
Resnica ima dve
plati
v zadnji številki NT je bil
med pismi bralcev objavljen
članek z naslovom »Resnica
ima dve plati«. Članek je na-
pisal A. H. o postopku, ki so
ga imeli miličniki z njegovim
sinom A. H. Očita, da so mi-
ličniki trčili v avtomobil sina
in da so sina po ustavitvi ob-
stopili, pretepli in poškodo-
vali. Za nameček so nasled-
nji dan zahtevali še kupon
zavarovalne police.
Pisec v članku navaja, da
ima vsaka resnica dve plati,
naj torej še mi v nekaj stav-
kih navedemo, kaj se je do-
gajalo v noči na 13. 11. 90.
Nekaj pred poltretjo uro po-
noči sta miličnika PM Žalec
v Žalcu ustavljala A. H., ki je
vozil os. avtomobil. Ker ta ni
ustavil, sta peljala za njim.
v Petrovčah je A. H. najprej
vozil po cestah v naselju, na-
to zapeljal skozi naselje Arja
vas proti cestninski postaji
Ruše. Po Sloveniki ga patru-
lja ni uspela dohiteti, ampak
se je A. H. oddaljil. Po nekaj
minutah se je peljal v drugo
smer, prehitel patruljo, ki se
je vračala proti Žalcu, hupal,
utripal z lučmi. Na Lopati je
ugasnil luči in zapeljal na
parkirišču za grmovje. Ko se
je približala patrulja, je spe-
ljal in zopet vozil proti Celju.
Na Hudinji ga je tokrat
ustavljala patrulja PPM Ce-
lje. Ker ni ustavil, sta milič-
nika zapeljala za njim in ga
dohitela pri izvozu za Celje.
Tuje A. H. sunkovito zavrl in
zavil v levo, s čimer je zaprl
pot vozilu milice in je prišlo
do trčenja vozil. Po nezgodi
A. H. ni ustavil, ampak je mi-
ličnikom preprečeval, da bi
ga prehiteli z vožnjo levo in
desno. Vožnjo je nadaljeval
po ulicah v Novi vasi in na
Dolgem polju. Na Dolgem
polju je zapeljal na obvozni-
co in peljal v smeri Žalca. Za
njim so peljale tri patrulje.
Ker je še naprej vozil levo in
desno, ga je patrulja uspela
prehiteti šele izven naselja
Leveč. Takoj po prehiteva-
nju je A. H. začel prehitevati
vozilo in pri tem sunkovito
zavil v desno, da je prišlo že
do drugega oplaženja vozil.
Oplaženje bi bilo verjetno
mogoče preprečiti, če bi mi-
ličnik zapeljal s ceste. Tudi
tokrat A. H. ni ustavil, am-
pak šele nekaj kasneje, ko so
mu nadaljnjo vožnjo prepre-
čila tri vozila tako, da so bila
pred in za njegovim vozilom.
Po ustavitvi je A. H. na
zahtevo miličnika izstopil iz
vozila in zatem miličnika ne-
pričakovano udaril s pestjo
v obraz. Miličniki so ga lah-
ko prijeli le tako, da so upo-
rabili fizično silo in ga vkle-
nili zaradi aktivnega upi-
ranja.
A. H. so miličniki preizku-
sili z alkotestom, odpeljali so
ga na odvzem krvi in istega
dne še k preiskovalnemu
sodniku TS Celje zaradi su-
ma, da je z objestno vožnjo
in neupoštevanjem odredb
in fizičnim napadom na mi-
ličnika preprečeval izvršitev
uradne naloge.
Ta primer objestne vožnje,
nespoštovanja prometnih
predpisov in odredb milični-
kov je eden izmed dveh naj-
hujših, s katerimi so se so-
očili mihčniki v letošnjem le-
tu v celjski regiji.
STANE SORŠAK,
načelnik UNZ Celje
PREJELI
SMO
Trend v Celju
Kot vaša redna naročnica
in poslušalka RC se obračam
na vas za pomoč in posredo-
vanje kako priti do izgublje-
nega denarja. Razvozljali ste
marsikateri trd vozel. Razen
vodne ujme nam te dni pobi-
ra živce Trend. Ni nas malo,
ki smo na celjskem obrtnem
sejmu kupili oziroma vplača-
li vozila, pretežno Fiat 126
Bis. Izredno velika reklama
na Radiu Celje, da za 200
DEM dobiš vozilo, nas je
prepričala. Zakaj sem se pu-
stila premamiti? Vseskozi
sem premišljala. Navajena
sem posojil. Imamo pač, ko-
likor smo prigarali s svojimi
rokami. Zadnji dan sejma
sem vseeno vplačala ome-
njeno vsoto za Fiat 126. Vpla-
čanih naj bi bilo 350 vozil in
prvi kupci so že čakali, da so
odpeljali razstavljene avto-
mobile domov. Sumi so izgi-
nili in upala sem, da bom ob
sprejemljivem mesečnem
obroku lahko prišla do avta,
ki ga nujno potrebujemo.
Ni še minil mesec in po-
godbo bi še lahko razveljavi-
la, ko sem po TV videla pri-
spevek o Trendu. Naslednji
dan sem odšla v Grosuplje,
kjer so bili še drugi ogoljufa-
ni kupci iz Celja. Se vedno so
nam zagotavljali, da bomo
dobili vozila, čeprav smo vsi
zahtevali denar. Dobila sem
ponovno pogodbo, naj se 23.
11. oglasim po vozilo ali pa
lahko tega dne dvignem
vplačani denar. Ko sem se
ponovno oglasila tam, so bili
na delu le knjigovodje in kri-
minalisti, ki so nam svetova-
li, naj se posvetujemo z od-
vetnikom Mirom Cerarjem
v Ljubljani. Povedali so tudi,
da je malo upanja, da bi do-
bili denar nazaj. Seveda, za
vložitev tožbe je težko vpla-
čati 1600 din. Ali naj še kar
naprej plačujemo? Verjetno
bi res vsakdo kaj prispeval,
če bi le bilo kaj upanja za'
vrnitev težko prigaranega
denarja.
Sprašujem se, kako je Ce-,
Ije temu goljufu Grubeliču
dopustilo, da so mu odprli
vrata sejma in takšne rekla-
me tudi v časopisih, saj seje
že takrat vedelo za njegove
nečiste posle in prevare ter
dolgove. Nasedel pa mu je
najrevnejši sloj prebivalstva.
Ali se bo v Celju našel kdo,
ki bi zastopal opeharjene ku-
pce s Celjskega in kje naj iš-
čemo pravico, kajti dragih
odvetnikov si na moremo
privoščiti, vsi pa nismo izšo-
lani, da bi poznali zakone in
pravice, ki ščitijo človeka.
Ostane nam upanje v vaše
uredništvo, ki je razvozljalo
prenekatere prošnje in težke
situacije.
I. S., Laško
Izjava
o državljansifi
vojni
že več kot tri leta straši
med nami fraza o državljan-
ski vojni, ki naj bi divjala na
Slovenskem od leta 1941 do
1945. Izumilo jo je prejšnje
opozicijsko jedro okoh Nove
revije kot propagandistično
sredstvo za spodbijanje legi-
timnosti komunistične obla-
sti. Navzhc zmagi Demosa
na volitvah se srečujemo
z neprestanim poudarjanjem
in napihovanjem diletant-
skih trditev o državljanski
vojni. Tisti, ki se z obdobjem
2. svetovne vojne strokovno
ukvarjamo (zgodovinarji),
čutimo za svojo dolžnost, da
slovenski javnosti o tej skon-
struirani dilemi nalijemo či-
stega vina.
Ce želimo odgovoriti na
vprašanje, ali je v letih od
1941 do 1945 na Slovenskem
zares divjala državljanska
vojna, moramo najprej poz-
nati definicijo tega pojma.
Vsi leksikoni (domači in tuji)
za državljansko vojno (nem.
Biirgerkrieg, ang. Civil war,
fr. guerre civile) pravijo, da
je državljanska vojna oboro-
žen boj (obračun) za oblast
med antagonističnimi druž-
benimi skupinami (razredni-
mi, nacionalnimi, politični-
mi itd.) znotraj ene države.
Pojavlja se kot posledica na-
grmadenih  socialnih,  eko-
nomskih, političnih in dru-
gih protislovij v družbi, vse-
lej pa poteka tako, da je na
eni strani vladajoča državna
organizacija s svojimi privr-
ženci ter z vojsko in policijo,
ki skuša oblast zadržati, na
drugi strani pa so napredne
ali nazadnjaške družbene
skupine, ki skušajo oblast
prevzeti z orožjem na celot-
nem državnem ozemlju. Na
tej podlagi bomo trditve
o državljanski vojni zlahka
zavrnili, in sicer:
1. Slovenski narod je bil
razkosan in že od leta 1918
podrejen trem državam, od
katerih je samo v kraljevini
Jugoslaviji užival kulturno
avtonomijo, Slovenci na ita-
lijanski strani rapalske in av-
strijski strani karavanške
meje pa so bili podvrženi
brezobzirnemu nacionalne-
mu zatiranju. Po razpadu in
razkosanju prejšnje Jugosla-
vije je enaka usoda doletela
tudi Slovence v matični do-
movini. Nekdanja Dravska
banovina je bila razdeljena
med tri okupatorje, ki so jim
vsak na svoj način priprav-
ljali narodnostni pogin. Slo-
venci, ki tisoč let nismo ime-
li svoje države, smo bih po-
leg Židov edini narod
v Evropi, ki mu je Hitlerjev
novi red namenil takojšnjo
narodno smrt. Zato leta 1941
za slovenski narod ni bilo
druge izbire kakor boj za
osvoboditev in združitev, ki
je črpal moralno moč ob na-
slonitvi na Sovjetsko zvezo
in druge države velike proti-
hitlerjevske koalicije.
Slovenci leta 1941 nismo
imeli svoje države, še celo
okrnjene in kvislinške ne.
Okupatorji nam niso dovolili
niti utvar o omejeni državni
oblasti, kakršni sta vladali
v Nedičevi Srbiji in Paveli-
čevi Hrvaški. Res da je med
aprilsko katastrofo prišlo do
nekakega plahega poskusa
osamosvojitve v obliki Nat-
lačenovega narodnega sveta,
ki pa je vso oblast takoj izro-
čil italijanski vojski, obenem
pa pozdravil priključitev ta-
ko imenovane Ljubljanske
pokrajine fašistični Italiji,
menda v zameno za nekakš-
ne dvomljive obljube o kul-
turni avtonomiji, ki pa na ta-
ko majhnem ozemlju ne bi
mogla (tudi če bi bila mišlje-
na iskreno) zagotoviti našega
narodnega preživetja. Tisti-
krat Slovenci torej nismo
imeli niti svoje države niti
svoje državne oblasti, da bi
se ji uprh, temveč smo imeh
nad sabo samo oblast itali-
janskih, nemških in madžar-
skih okupatorjev, ki smo se
jim uprh, tak upor pa se ime-
nuje osvobodilna in ne dr-
žavljanska vojna.
2. Res je nova slovenska
državna oblast začela nasta-
jati že med narodnoosvobo-
dilnim bojem in vsaj od ko-
čevskega zbora odposlancev
naprej že lahko govorimo
o novi slovenski državi. Ta
oblast in ta nastajajoča drža-
va je resnično imela svoje
ideološke in politične na-
sprotnike, ki so med Sloven-
ci zares skušali zanetiti dr-
žavljansko vojno, vendar so
pri tem storili usodno napa-
ko, ker so se zvezali z itali-
janskimi, potem pa z nem-
škimi okupatorji. Š privržen-
ci OF so začeli obračunavati
naprej tako, da so jih ovajali
italijanski vojski in pohciji,
ko pa to ni zaleglo in se je
partizanstvo še naprej širilo,
so stopili v tako imenovane
enote protikomunistične mi-
hce (M.VAC), ki so jih usta-
novila, oskrbovala, plačevala
in jim poveljevala italijanska
poveljstva. Po kapitulaciji
Italije so se po lastnem priz-
nanju prelevili v nemško po-
možno policijo oziroma v ne-
kakšno slovensko domo-
branstvo, ki je spadalo pod
poveljstvo nemške SS, od
katere je bilo oboroženo, pla-
čano in oskrbovano. Ti ide-
ološki in politični nasprotni-
ki OF so se proti nastajajoči
slovenski državi bojevali kot
pripadniki italijanskih in
nemških oboroženih sil (saj
so celo prisegli Hitlerju,
svojci padlih domobrancev
pa dobivajo tudi nemško po-
kojnino), zato jih ni mogoče
šteti za stranko v državljan-
ski vojni, ampak samo kot
okupatorjeve vojaške in po-
licijske pomagače. Res je si-
cer, da je šlo tudi njim za
prevzem oblasti, ki pa so jo
3. maja 1945 hoteli dobiti iz
rok nemških okupatorjev po
mirni poti, vendar pa tudi te-
ga niso bili sposobni uresni-
čiti, temveč so morali v skla-
du s prisego varovati umik
nemške SS s slovenskega
ozemlja in skupaj z Nemci
deliti posledice poraza v 2.
svetovni vojni.
3. Boj za svobodno in
združeno Slovenijo je zajel
vse dele našega narodnost-
nega ozemlja, pri čemer se
Osvobodilna fronta in parti-
zanstvo vsaj na Štajerskem,
v Prekmurju, na Koroškem,
Primorskem in v Beneški
Sloveniji niso srečevali z ide-
ološkimi ali političnimi na-
sprotniki. Prvine državljan-
ske vojne so bile ozemeljsko
in časovno omejene. Značil-
ne so bile samo za Dolenj-
sko, Notranjsko in za manjši
del Gorenjske oziroma za zo-
ženo območje ljubljanske
škofije, katere vodstvo je vi-
delo hujšo nevarnost od bolj-
ševizma kakor od fašističnih
okupatorjev, in za čas od 9.
do 16. septembra 1943,.ko so
se skušale dotedanje enote
MVAC uveljaviti kot samo-
stojni vojaški činitelj, a so bi-
le povsod hitro in gladko
premagane, nato pa so se za-
tekle pod nemško okrilje (če
tega niso storile že takoj).
4. Ob začetku 2. svetovne
vojne je večina slovenskega
ozemlja po mednarodnem
pravu spadala v okvir kralje-
vine Jugoslavije, kije bila od
6. aprila 1941 v vojnem sta-
nju s fašistično osjo Rim-
-Berlin in njeni sateliti. OF
slovenskega naroda ni priz-
navala razkosanja Jugoslavi-
je, slovenska partizanska
vojska pa je bila sestavni del
skupne jugoslovanske na-
rodnoosvobodilne vojske^ ki
jo je s sporazumom Tito-Su-
bašič 16. julija 1944 med dru-
gimi priznala tudi kraljeva
jugoslovanska vlada v Lon-
donu. Potemtakem ne more
biti govora, da bi se sloven-
ski partizani upirali in boje-
vali proti svoji mednarodno
pravno priznani oblasti ozi-
roma državi.
5. Ovajanje pripadnikov
lastnega naroda okupator-
jem ali celo medsebojno po-
bijanje je vredno vsega obža-
lovanja. Toda kadar se kaj
takega dogaja med tistimi, ki
so v službi okupatorja, in ti-
stimi, ki se bojujejo proti
okupatorju, takega ravnanja
ni mogoče enačiti z držav-
ljansko vojno. Ustrelitve iz-
dajalcev in ovaduhov s stra-
ni VOS, Narodne zaščite in
partizanov od jeseni 1941 do
spomladi 1942 so bile veči-
noma utemeljene in nujne,
da se je osvobodilno gibanje
zavarovalo pred žrtvami za-
radi izdajstva. Ob tem je tre-
ba priznati, da je ponekod
prihajalo tudi do samovolje
in neutemeljenih ustrelitev,
vendar je šlo pri takih poja-
vih za slabosti osvobodilne-
ga gibanja, ki je krivce pre-
ganjalo in večinoma naj-
strožje kaznovalo, zato tudi
takih ustrelitev ni mogoče
razglašati za državljansko
vojno.
Teze in fraze o državljan-
ski vojni na Slovenskem od
leta 1941 do 1945 torej nima-
jo nikakršne opore v zgodo-
vinskih dejstvih. Tudi ni
prav, kadar se pojem držav-
ljanska vojna uporablja
v prenesenem pomenu za
dnevne politične potrebe. Še
posebej pa si s trditvami
o državljanski vojni delamo
slabo uslugo pri prizadeva-
njih za uveljavitev državne
samostojnosti slovenskega
naroda. Zato naše društvo
poziva vse organe Republike
Slovenije, politične stranke
in posameznike, da narodno-
osvobodilni boj priznajo in
upoštevajo kot temeljno
vrednoto na poti k uresniči-
tvi slovenskih narodnih ci-
ljev.
FRANCI STRLE,
predsednik Društva
piscev zgodovine NOB
Slovenije, Ljubljana
Asociacija
žensic
Asociacija žensk je nefor-
malna skupina ljudi, ki že od
marca letošnjega leta deluje
samostojno in neinstituci-
onalno, v javnosti pa smo
znani predvsem po ZAUP-
NEM TELEFONU. Na tele
fonski številki (061) 323-353
vsakodnevno od 16. do 21.
ure prostovoljci brezplačno
v svojem prostem času, spre-
jemamo telefonske pozive
ljudi, ki želijo nasvet, vzpod
budo, morda le toplo besedo,
ki so se skratka znašli
v stiski.
In izhajajoč iz vsakodnev-
nih izkušenj, pridobljenih na
osnovi klicev preko Telefo-
na ZATE ugotavljamo, da se
nešteto ljudi, predvsem mla-
dih, otrok, žensk, staršev in
drugih, ne znajde v svojem
okolju pri razreševanju ne-
katerih svojih problemov ne-
malokrat zaradi preprostega
razloga - nimajo najosnov-
nejših informacij. Preprost^o
ne vedo, kam naj se obrnejo,
katero številko naj zavrtijo,
kdo se s tem ukvarja, bodo
naleteli na prava ušesa, bodo
poklicani vedeli o čem žeh
klicalec spregovoriti, jih ob
vprašanjih ne bo oblivala
rdečica, jih bodo razumeli?
Kdo jim lahko pomaga, če so
v stiski? Kam, ko so zasvoje-
nosti že tako hude, da so
morda v krizi? Kam, da do
tega ne pride? Kje lahko zve-
mo vse o spolnih odnosih?
Toda tudi kam v prostem ča-
su? Katere so organizacije in
društva, kjer bomo našli lju-
di enakih želja in interesov?
Kam naj se obrnemo starši,
ko se ne znajdemo pri
vzgoji?
Se bi lahko nanizali vpra-
šanja, zaradi katerih nešteto-
krat nemočni brskamo po
vsepovsod raztresenih, vča-
sih pa celo neobstoječih in-
formacijah. Delček vsega te-
ga želimo zbrati zato v pri-
ročni brošurici KAM? KDO?
KDAJ?.Brošura ima namen
postati mini vodnik ali po-
močnik mlademu človeku in
tudi njegovim najbližjim na
poti skozi iskanje ustrezne
pomoči.
V zvezi s tem seveda priča-
kujemo mnenja, predloge,
ideje in tudi pomoč pri obli-
kovanju in vsebinski zasnovi
takšne brošure. Naše zapro-
silo za sodelovanje smo po-
slali že na mnoge naslove,
nekatere pa smo prav gotovo
tudi prezrli. Da pa bi zapolni-
li ta prazen prostor, se obra-
čamo tudi na medije. Zeleh
bi, da nam objavite naše pi-
smo in s tem poziv vsem za-
interesiranim organizacijam,
društvom, skupinam in po-
sameznikom, ki bi nam lah-
ko pomagali s predlogi, ide-
jami, podatki, ali osebno.
Enajstega decembra ob
17.00 uri bomo v prostorih
Zveze prijateljev mladine
Slovenije na Miklošičevi 16
organizirali inštruktažo za
nove prostovoljke in prosto-
voljce, ki bi želeli žrtvovati
del prostega časa za to, da bi
pomagali ljudem v stiski. Iz-
obrazba, spol ali staorst nista
pomembni, pomembna je le
dobra volja, srčna kultura in
pripravljenost za tako huma-
no delo. Vsi zainteresirani
naj bi Se prijavili pismeno na
gornji naslov ali po telefonu
v času dežurstev telefona tj.
od 16. do 21. ure vsak dan.
ALENKA SEDEJ,
Ljubljana
16. STRAN - 6. DECEMBER 1990
Kovanec id odločil
Celjski Avstralec Peter Krivec v pogovoru za NT predstavila deželo kengurujev
To celino zagrinja skrivnost in eko-
nomisti ne bodo tisti, ki nam jo bodo
razkrili,« je dejal francoski politolog
Andre Siegrfried, ki je eden najvne-
tejših raziskovalcev najmlajše celine
- Avstralije. In kakšno je potem naše
videnje Avstraije, ki imamo o tem
kontinentu gotovo manj informacij,
kot jih imajo Avstralci o nas? Če po-
mislim na Avstralijo, se sam najprej
spomnim kengurujev, ovac, sydney-
ske opere, emigracije, uporniškega
duha Neda Kallya in po zaslugi celu-
loidnega traku še Crocodile Dunde-
eja, morebiti pa še kakšne pesmi Ky-
lie Minogue in to je vse. Kaj meni
o takšni posplošeni predstavi o Av-
straliji, sem vprašal Petra Krivca,
celjskega Avstralca, pa mi je odgovo-
ril, da v triindvajsetih letih, kar je
tam, še ni videl kenguruja. No, o osta-
lem naštetem pa se tudi (skoraj) nisva
pogovarjala.
Leta 1968 je takrat 28 letni Peter Kri-
vec, izučen zidar in šofer, in v tistih
časih tudi golman celjskih rokometnih
ligašev, metal v zrak kovanec. Žeja po
odkrivanju novega ga je silila v nezna-
no: »Rekel sem si, če bo cifra, grem
v Avstralijo, če bo grb pa v Kanado.
Padla je cifra. Dobro, sem si rekel, do-
voljenje za Avstralijo je konec koncev
tudi lažje dobiti. In sem šel, sprva mi-
sleč, da le za nekaj let, no, zdaj pa že
imam dolga leta v žepu tudi avstralsko
državljanstvo,« je pripovedoval Peter
nekaj dni pred prazniki, v našem ured-
ništvu, kamor sem ga povabil, da raz-
krije nekaj tančic z Avtralije, te trde
dežele, kjer je menda edina mehka
stvar volna.
Za dve leti se je vrnil domov, kjer bi
se, zaprisežen samec kakršen je bil, rad
poročil in se potem vrnil tja, kjer mu je
lepše. V svojo hišico na obrobju
Pertha, glavnega mesta Zahodne Av-
stralije. A vrnimo se nazaj, v leto 1968.
Od Darwina do Pertha
»Ko sem pozimi leta 1968, zapuščal
Avstrijo, od koder sem poletel v Av-
stralijo, so mi pri minus 20 šklepetali
zobje. Dobro sem se oblekel in tudi
potovalne torbe napolnil s toplimi zim-
skimi oblačili. V Darwinu, kjer smo
pristali, je bilo skoraj 50 stopinj nad
ničlo. Ko smo se kasneje po puščavi
prebijali proti Sydneyu, sem si očital,
kam sem se pripeljal? Sklenil sem, da
dam prvi zasluženi denar za povratno
vozovnico.«
A začetno razočaranje je bilo kmalu
pozabljeno. Topla oblačila je Peter za-
menjal za kratke hlače in začel služiti
s priložnostnimi deli, z obiranjem groz-
dja in jabolk, a je kmalu spoznal, da je
Avstralija dežela brez časa. Ko ga je
delo na plantažah pripeljalo na drugi
konec dežele, na otok Tasmanijo, je
spoznal, da je zimska oblačila prehitro
odvrgel. Tam ga je namreč v kratkih
hlačah zeblo.
Zatrdno se sicer še ni odločil ostati in
verjetno bi se danes s Petrom namesto
o življenju v deželi kengurujev pogo-
varjala o življenju v deželi javorovega
lista, če se ne bi z njim še enkrat poigra-
la usoda. Komaj po treh mesecih biva-
nja v Avstraliji je imel namreč težko
prometno nesrečo. Podrl ga je avto.
Dve leti avstralskega življenja je prebil
v mavcu in ker je nesrečo sam zakrivil,
je moral tudi zdravljenje plačati sam.
Kljub napovedim zdravnikov, da ne bo
nikoli več delal, se je lotil dobro plača-
nih gradbenih del v Tasmaniji in kas-
neje v zvezni državi Victoriji, kjer je
pomagal pri gradnji hidroelektrarn.
Postal je tudi delovodja. Po zaključeni
gradnji je skozi delo spoznal vso deže-
lo. Brisbane, Sydney, Melbourne, Ade-
laide in končno Perth, kjer je klima
najugodnejša in kjer zato živi že 12 let.
Pred sedmimi leti si je tam s prihranki
od dela in pokojnine, deset let je na-
mreč že invalidsko upokojen, kupil
svojo hišo.
Kdo so avstralski
prostovoljci?
Ena od resnic o Avstraliji je, da je
bilo njeno naseljevanje skorajda v celo-
ti odvisno od priseljevanja. Ampak Av-
stralčevo stališče do priseljevanja je ce-
sto nekoliko dvojno, češ: »Tu sem, zdaj
pa zaprite vrata!« Kot zanimivost ob
tem, v Sydneyu je neki odUčen klub,
katerega člani morajo dokazati, da so
njihovi predniki prišli v Avstralijo pred
letom 1823 -in sicer prostovoljno.
Avstralec je negotov celo v svojih ob-
čutkih do priseljencev, ki prihajajo iz
iste dežele, iz katere je sam. Če se vpra-
šamo, kakšni so Avstralci do priseljen-
cev, je treba torej vprašati, kakšni so
priseljenci do priseljencev?
»Vsekakor so danes veliko prijaznej-
ši kot včasih. Spomnim se začetkov, ko
so nas obkladali s pritepenci, pankrti
in drugimi vzdevki.. Res pa je tudi, da
danes, kljub temu da se letno priseU
okrog 150 tisoč ljudi, med priseljenci ni
več toliko nekvalificiranih delavcev.
Teh ne rabijo več, odprtih rok pa spre-
jemajo strokovnjake vseh vrst. Med
priseljenci je največ angleško govore-
čih, zatem pa Grkov, Italijanov, Polja-
kov, Jugoslovanov in tudi vse več Azij-
cev. Kdor pride danes v Avstralijo, mo-
ra' znati angleško. Minili so namreč časi
krampanja, ko, da so ti razložili kako
velik jarek moraš skopati, ni bilo treba
znati jezika.«
Tudi kakšnih nam poznanih naciona-
lizmov ekstremnega tipa po Petrovih
besedah ni čutiti, kot tudi ni čutiti (vsaj
v Perthu ne) politične emigracije. Ma-
kedonci, Srbi in Hrvati se sicer zapirajo
v gete, medtem ko so Slovenci tudi
v Avstraliji nekakšni svetovljani, saj jih
je povsod dosti. Vendar pa se vsi sku-
paj zelo dobro razumejo. Podobno je
tudi sožitje med prebivalci šestih zvez-
nih dežel, ki tvorijo Avstralijo (New
South Wales, Victoria, Queensland,
Južna Avstralija, Zahodna Avstralija,
Tasmanija in dva zvezna teritorija: Ca-
pitol Terrritory (Canbera) in Northern
Teritory). Govorijo enoten angleški je-
zik brez dialektov, edino s čimer si da-
jejo duška na račun drugih pa je, da se
obkladajo z vzdevki. Tako prebivalcem
N. S. Walesa pravijo prekle, Quenslan-
da bananarji, Zahodni Avstralci so
iskalci peska, drugi spet kenguruji
itn...
»Sam najbolj ločim pokrajine in de-
žele Avstralije po načinu, kako kje na-
ročiš pivo... Če v Sydneyu naročim
Tasmanijsko četrtinko, me natakar de-
belo gleda, potem prizna, da zaradi mo-
jega naročila ve, da sem iz Tasmanije,
nato pa me pouči, kako se pivo naroča
pri njih. Pivo je v Avstraliji pomembna
stvar, zelo veliko ga namreč popijejo,
zato so, vsaj tisti pravi Avstralci, vsi
bolj trebušasti. Šele priseljenci smo jih
naučili kaj je to vino in še kaj drugega.
Zdaj recimo jedo celo česen, ki je vča-
sih smrdel iz ust samo nam, »pritepen-
cem«, je razložil Peter Krivec.
Kenguruja nisem videl
Poglavitne avstralske tradicije izvira-
jo iz Britanije. V Avstraliji so štiri sku-
pine prebivalcev Britanskega otočja
pomešane v drugačnih razmerjih. So-
razmerno večje število škotskih, vali-
žanskih in irskih prvin v avstralskem
izročilu in sorazmerno manjši pomen
angleških daje ozadje življenju v Av-
straiji. A avstralskega duha so razen
tega oblikovali tudi vsi podnebni (sre-
dozemsko in monsunsko podnebje) in
biološki vplivi. Tudi tisti, ki se jim vsaj
kaj sanja o biologiji, se zavedajo, kako.
nenavadno se avstralska flora in favna
razločujeta od tistih drugod po svetu.
Nekatere avstralske živali kršijo vsa
pravila biološkega razvrščanja. Čelo ti-
sti ljudje, ki le redko pridejo v kraje,
kjer kenguru in emu živita v svojem
naravnem okolju, so nanju trdno nave-
zani kot na svoja nacionalna simbola:
»Ko sem uvodoma rekel, da nisem vi-
del kenguruja, sem se malce zlagal. Vi-
del sem le enega, čisto majhnega, ki so
ga imeli za slikanje s turisti. Ker sem
tudi sam Avstralec, sem se seveda mo-
ral slikati z njim. Nisem pa imel sreče,
da bi jih videl v naravnem okolju. Pri-
jatelj, ki ima farmo na površini kakršna
je Savinjska dolina, mi je, ker je vedel,
da jih želim videti, nekoč telefoniral,
naj si pridem pogledat pravo invazijo
kengurujev na njegovem ozemlju. Ko
sem prispel tja, jih ni bilo več. No ja,
v ljubljanski živalski vrt jih pa tudi ne
grem gledat,« je začinil zgodbo o ken-
gurujih Peter.
Velik vpliv na Avstralčevega duha pa
ima tudi legenda oziroma kar zgodovi-
na, ki govori o »zlati mrzlici« v povsem
novi državi Viktoriji v petdesetih letih
preteklega stoletja. Ti časi iskalcev zla-
ta ohranjajo pri življenju nagon po koc-
kanju in neminljivi up, da lahko celo
najbolj ubožni in najbolj neuspešni ne-
kega dne »najdejo zlato žilo«: »Pravih
iskalcev zlata je sicer bolj malo, tisti, ki
so, pa krožijo po puščavah z elektron-
skimi aparati in ne več s krampom in
lopato. Res pa je, da se Avstralci zelo
predajajo igram na srečo, da puščajo
denar v igralnicah in pri kartah. In pri
tem se domačini čudijo, zakaj si mi
priseljenci kupujemo hiše, zakaj se lah-
ko vsako leto vračamo domov in po-
dobno. Kljub temu, da nekateri zasluži-
jo tedensko več kot imam jaz mesečne
pokojnine, si pridejo v začetku tedna
sposojati k meni ali drugim 10 ali 20
dolarjev za hrano. Saj vse pošteno vr-
nejo, vendar, če v njih ne bi bilo tega
duha, če bi znali bolj varčevati, bi pov-
prečni Avstralci veliko bolje živeli kot
sicer.«
Prisega britansici Icraljici
Avstraija je parlamentarna monarhi-
ja v sklopu britanskega Čommon-
vvealtha. Vendar pa ima Anglija, tako
kot drugod, tudi v Avstraliji vse manj
vpliva. Tako se danes priseljencem pri
pridobitvi državljanstva ni treba več
zaobljubljati angleški kraljici: »Leta
1972, ko sem dobil avstralsko držav-
ljanstvo, je ta tradicija še veljala. Ko
sem sprejel državljanstvo, sem se mo-
ral zaobljubiti, da bom spoštoval bri-
tansko kraljico. Pred tem so me pouči-
li, da kot jugoslovanski državljan ne
smem pozabiti svoje države, ki jo mo-
ram najprej spoštovati. Le tako bom
namreč spoštoval tudi svojo drugo do-
movino.« Peter Krivec je tako eden
redkih Štajercev (nekaj pa jih ima kar
v bližnjem avstralskem sosedstvu), ki
so prisegli zvestobo angleški kraljici.
Za Avstralijo tudi velja, da je zelo
birokratska dežela. Avstralci kljub do-
bremu standardu, povprečna tedenska
navadna delavska plača je namreč od
300 do 400 avstralskih dolarjev (tečaj je
okrog 8 din) zelo radi godrnjajo. Kot je
dejal celjski Avstralec, bi jih, godrnja-
če, kakršni so, poslal na specializacijo
v Jugoslavijo, kjer ljudje brez spre-
membe obraznih potez sprejemajo tudi
nekaj deset odstotno inflacijo, v Av-
straliji pa pri letni stopnji sedem od-
stotkov ljudje vzrojijo že pri nekaj cen-
tov visokih podražitvah. Pravtako ne-
popustljivi so sindikati, ki s štrajki in
skorajda brez izjem dosegajo višje
plače.
»Ta popustljivost je lahko precej
dvorezen meč, saj takšnim povišanjem
plač skorajda redno sledijo podražitve
in krog tako nikoli ne bo sklenjen. Dru-
go, kar lahko precej zavre avstralski
razvoj, pa je po mojem njihova socialna
politika. Zelo so namreč radodarni, kar
je po eni strani dobro, po drugi pa po-
večuje število brezdelnežev. Če ti uspe
priti v Avstralijo, boš imel tam pri 65
letih pokojnino, pa če si v življenju kaj
delal ali ne. Veliko je tudi tistih, ki
gredo z srednjimi leti v invalidski po-
koj. Nekateri nato zapustijo deželo.
prejemajo domov pokojnmo m se po-
tem ponovno prijavijo v Avstralijo pod
drugim imenom ter nadaljujejo z red-
nim delom. To se. kljub visokim kaz-
nim,_vsekakor splača.«
Dobro pa je, da država podpira mla-
de. Res, da si hiše zaradi predragih
zemljišč ne moreš zgraditi, vendar pa
po Petrovih besedah ni nikakršnih pro-
blemov s stanovanji. Hiše si lahko pri-
voščijo tisti, ki varčujejo ali pa najame-
jo sicer dokaj ugodne kredite. Slednjih
se, tako kot v vseh kapitalističnih deže-
lah, povprečni Avstralci bojijo. Zadosti
je namreč, da gre v stečaj le firma ene-
ga zakonca in je kredit nemogoče od-
plačati: »Jaz sem si denar za hišo pri-
varčeval. Z manjšim rizikom sem ga
vložil v banko gradbene zadruge polj-
skih izseljencev, kjer sem imel zelo
ugodne obresti. Te se sicer v Avstraliji
sučejo med 16 in 17 odstotki.«
Prav posebne podpore pa so deležni
farmarji. Kmetovanje v Avstraliji je na-
mreč posebno tveganje (in tudi poseb-
na zgodba, saj imaš srečo, če je na pri-
mer nekje na Avstralskem goličavju
tvoj prvi sosed bližje kot 150 km daleč).
Redka so namreč leta dobrih letin, po-
goste so suše in poplave. Samo letos je
zaradi suše poginilo več kot milijon
ovac.
»Rajši sem tam«
»Zelo dobro moram obračati svojih
583 dolarjev mesečne pokojnine, da
lahko živim v tej jugoslovanski dragi-
nji. Razen pijače je namreč tu vse draž-
je kot Avstraliji. Ko sem prejšnji teden
primerjal tedensko nakupovalno koša-
rico, seje izkazalo, da je tu dražja kar za
lep kupček dolarjev. Da bi kaj prihra-
nil, ni govora, v Avstraliji pa lahko let-
no od svoje pokojnine prihranim okrog
40 tisoč dinarjev. Skoraj 300 dolarjev
lahko dam mesečno v banko, pa vse-
eno dobro živim, jem teletino, pijem
dobro pijačo, vzdržujem hišo in šest-
valjni avto, bencin je namreč po 6 do
7 dinarjev, odvisno od tečaja napram
ameriškemu dolarju,« je primerjal živ-
ljenje tu in tam Peter Krivec.
Razlike v cenah so tudi pri ostalem
blagu. Res, da moraš tako pri živilih
kot pri tehničnem blagu paziti v kate-
rih trgovinah kaj kupuješ, saj lahko do-
biš enake kavbojke v različnih trgovi-
nah po ceni od 10 do 60 dolarjev, a je
kljub temu v povprečju življenje v Av-
straliji precej cenejše kot pri nas. Pre-
cej ceneje dobi tako Avstralec na pri-
mer tudi Gorenjev pralni stroj, ki ima
povrhu tega še petletno garancijo.
A niso le cene tiste, ki vlečejo Petra
že zdaj nazaj (kljub dragi vožnji z leta-
lom, ki stane v obe smeri 24 tisočakov),
to je predvsem ugodno podnebje, ki
prispeva, da krompir ali paradižnik in
druge po vrtnine na njegovem vrtu
obrodijo tudi trikrat letno, to so tudi
boljše možnosti za preživljanje proste-
ga časa in sploh način življenja Avstral-
cev in priseljencev: »Več se družimo
kot tukaj, pogosto se obiskujemo, bolj
se znamo tudi zabavati. Verjetno k te-
mu precej prispeva tudi standard in pa
urejena infrastruktura, ki ponuja obilo
možnosti za preživljanje prostega časa.
Tam ima vsako področje, ki bi ga lahko
primerjal s tukajšnjimi krajevnimi
skupnostmi, športne centre s plavalni-
mi bazeni, trgovskimi in zabavnimi
središči. Le kilometer od mojega doma
je tak veUk kompleks, kjer je celoletno
drsališče, športni tereni, bazeni ipd. Le
dvajset minut vožnje imam do nekaj
tisoč metrov dolge morske peščene
plaže, kjer se kopamo od januarja do
aprila, ko je v Avstralijo poletje. Morski
psi? Ne, ni jih, le redko priplavajo z la-
djami. Ravno zadnjič je eden nekemu
kopalcu odgriznil nogo. Dobro organi-
zirana obalna straža je takoj razpisala
tiralico in mrcino, dolgo kakšnih 5-6
metrov je ujel nek Dalmatinec, za na-
grado 5000 dolarjev seveda. Sicer pa so
na območju Pertha morski psi res zelo
redki, so le tisti majhni, ki pa nikogar
ne motijo, še najmanj pa številnih de-
skarjev, ki so tudi ena posebnosti Av-
stralije.
Nikoli ne bom zatajil od kod sem.
Skoraj vsako leto prihajam sem, kar
pomeni, da imam rad Celje, četudi tu
zrak zelo smrdi, a še rajši sem tam,« je
zaključil najin razgovor Peter Krivec.
Prostovoljke, i
vsega.
Ki
Naključiei
Slovenska ■
mostojna usfl
ške cerkve. ■
men te orgafl
magati ljudev
šli v duhovni I i
ski. To pa ve il
rojstva do sie
v obdobju kri|
duhovne, soci
ne narave.  I
Svoj namen I
ganizacija Kaia
podpira socia e
družine, pa os i
invalide. Sode i
odpravljanju p
nih nesreč, k
zadnje popla'
V teh dneh j
Karitas v Cefi
se vse bolj op(
pomaga ljudi
stiski.
Mora pa bil
več kot darova
hrane. Gre zau
nosov, pozorni
ljubezni medij
j a iz temelje«
življenja.
Delovanje «
dokončno obli
nost ljudi, dat"
Ijeni za pome*
moč, da bi se
da potrebuje P<
ka, da bi se naj
samoumevno,
posebno juna-
pa bi se mora"'
stisko bližnje?'
Člani Karitai
laični ljudje.'
duhovniki. ^
tako.
Zgodovinsk
Karitas
Kristjani s«|
ku krščanstv^^
služja in skuPJ
so enega srca ^
in med nji"]'
Prinašali so tij,
med seboj.
pa je imelo sej
predvsem
za potrebe/J
Držali so se
vega evang
imate vedno'
va beda je   ,
Kasneje s"
kristjanov PS
jedel SVOJO J^;
obedovali
Karitativna^,
v srednjeni ^
v samostane
mostanski
6. DECEMBER 1990 - STRAN 17
\inih rok, ne poznajo počitka. Pomagajo ljudem, ki so po poplavi ostali brez
Največ je bilo povpraševanja po ozimnici. Skladišča s hrano v Celju sproti dopolnjujejo in tudi tu je
nepogrešljiva pomoč laičnih članov Karitas.
^as je ljubezen
ujme Je v Celju spontano ztiružllo aobre ljudi
že najprej sprejel. Kasneje so
se revežem pridružili še ro-
marji. Najprej so vsem umili
noge, potlej so jih nahranili
in jim ponudili bivanje.
Glavni ustanovitelj dobro-
delnih dejavnosti je bil Vin-
cencij Pavelski, znane so
njegove Vincencijeve konfe-
rence. Ustanovil je prva zato-
čišča za reveže in bolne, ki so
jih imenovali - hospici, kas-
neje so bili to hospitali - bol-
nišnice.
Prva dobrotnika pa sta bi-
la sv. Miklavž in sv. Krištof,
zavetnik voznikov.
Papež Leon XIII. je v svoji
okrožnici Rerum novarum,
leta 1891 govoril o Karitas,
koncem 19. stoletja se je
ustanovila nacionalna kari-
tativna zveza, ki se je leta
1953 razširila po vsem svetu.
Imenovala se je Caritas in-
ternacionalis - ljubezen do
bližnjega in socialna pravič-
nost.
Pri nas je ostajala že pred
vojno in je zelo dobro delo-
vala. Imela je premoženje,
njeni so bili materinski do-
movi. v Ljubljani Leonišče,
Bokalci, itd.
Zaradi vojnih razmer in
povojne prepovedi je zažive-
la, sicer neuradno, šele v zad-
njih letih v obliki raznih gi-
banj in ustanov, kot so Prija-
teljstvo bolnikov in invali-
^ dov. Vera in luč. Servis do-
brote mladih, itd.
Slovenska Karitas je bila
I Ustanovljena letos, 1. maja,
njen predsednik je maribor-
; ski škof dr. Franc Kramber-
ger. Mariborski je sledila
škofija v Ljubljani in Kopru,
Vse  pa  so  zdaj  združene
^ v Škofijsko Karitas v Mari-
^OTu. Ima svoj pravilnik, ki
je   prilagojen    mednarod-
• f^emu.
Karitas v Celju
župnijski urad Sv. Daniela
I v Celju je 3. novembra dobil
i odlok o uradnem delovanju
Karitas v Celju. Že naslednji
\ ^an so se ljudje, ki so zaradi
1 Vodne ujme ostali brez hrane
i     obleke, začeh spontano
I ^birati. Tisti, ki čutijo do so-
I ^loveka so imeli torej dovo-
^enje in moč, da pomagajo
I 'Judem v stiski. Ustanovili so
I župnijski Karitas Sv. Dani-
I ^la v Celju, se povezali z žup-
nijami v celjski dekaniji in se
I ^Ogovorili, da se združijo
^ C)ekanijsko Karitas Sv. Da-
Jiela, s sedežem v Celju. Od-
te dobrodelne ustanove
^^^^stavljajo: vodja Marija Ko-
vačič, tajnica, blagajnik,
ekonom, zdravnik in vsi, ki
delajo v župnišču Sv. Dani-
ela. Skupina skrbi za animi-
ranje med verniki, za prevo-
ze, obiske, izdajanje blaga, za
povezavo ter organizacijo
v ožji in širši domovini ter
tudi s tujino. V veliko pomoč
sta jim sestra Silvana in se-
stra Valerija, pa deset dobrih
laičnih žena ter mladina,
skupaj okrog 30 ljudi, ki ne-
oziraje na delovni čas poma-
gajo ljudem, ki so se znašh
v stiski.
Prošnja Je tudi ,
bolečina
»Ko prihajajo ljudje k nam
po pomoč, je nekaterim tež-
ko pri srcu, nekateri celo jo-
kajo, ker težko prosijo. Mi se
jim približamo in ne sprašu-
jemo kdo so, važno je, da so
potrebni pomoči. Več ko da-
ješ, več dobivaš. Če bi Kari-
tas samo dajala, bi bila vreča
brez dna, zato skrbi tudi za
duhovne vrednote med ljud-
mi, za povezavo s sorodnimi
institucijami. Mi dobro sode-
lujemo s Centrom za social-
no delo v Celju in sorodnimi
ustanovami. Nekaj je bilo tu-
di manipulacij, eni in isti lju-
dje so večkrat prišli po ozim-
nico in obleko. Pa smo jo da-
li, ker se držimo načela, daje
bolje biti prevaran, kot da bi
kdo potreben izostal. Po bla-
go so prihajali tudi z merce-
desi, pa smo dah... V žup-
nišču se kuha za vse, za one,
ki pridejo lačni, za alkoholi-
ke, ki se lačni potikajo po
mestu. Oblekli in nahranili
smo vse Rome v Celju, tudi
če so prišli večkrat. Do zdaj
je našo pomoč prejelo 784
družin, v hrani, obleki, kur-
javi,« našteva Marija Ko-
vačič.
Pomoč je prišla iz sosed-
njih dekanij, iz tujine, v obli-
ki hrane, oblek in drugih
predmetov potrebnih za živ-
ljenje. S prinesenim blagom
so napolnili vse vitalne pro-
store župnišča, jih spremeni-
li v skladišča in oddajne pro-
store. Ljudem so od 5. no-
vembra do zdaj razdelili 65
ton ozimnice, zlasti krompir-
ja, jabolk, koruze, pšenice, ki
so jo dali v mlin in razdelili
med ljudi moko. Vsak dan
razvozijo po šest kamionov,
kakšen dan tudi po dvajset,
s šestimi kombiji, napolnje-
nimi z oblačili, pohištvom in
gospodinjskimi aparati so ta-
koj pomagali najbolj potreb-
nim. Za kurjavo pa še zbirajo
podatke.
Veliko darov je prišlo iz tu-
jine. Avstrijci so poslali tri
sušilnike in brizgalni čistilec
za čiščenje stanovanj. Pa se
je zataknilo pri carini, kjer so
togi v predpisih, s čimer one-
mogočajo hitro pomoč. Ker
pa so tudi v celjski carinarni-
ci ljudje, ki želijo pomagati,
so po sedemurnem prego-
varjanju dovolili uvoz apara-
tov brez carinske dajatve.
Celjska Karitas še pričaku-
je pomoč s Podjune, Dunaja,
Hrvaške.
Karitas - izziv za
mlade
»če se bomo pribhžali
mladim v njim razumljivem
jeziku, bodo nadaljevah naše
delo. Mlade je treba vzgajati
za medčloveške odnose ne le
teoretično, tudi praktično.
Poslati jih k ubogim, osam-
ljenim, zavrženim, v boj za
ohranitev narave, za člove-
kove pravice. Vsa dejavnost
pa se mora napajati iz globo-
ke duhovnosti, drugače po-
stane krščanska ljubezen le
še prazen humanizem, akti-
vizem brez srca. Še veliko je
ljudi na robu družbe, do ka-
terih nam še ni uspelo stopiti
in jim ponuditi roko v po-
moč,« pove za konec Marija
Kovačič.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
Voditeljica Dekanijske Ka-
ritas v Celju Marija Ko-
vačič,
Pomočnica voditeljice in
neumorna organizatorka
dobrih del - Silva Železnik.
Več kot sto tisoč mark za Blaža
Blaž Skornšek iz Laškega tio v Lontlonu operiran proti koncu januarja
Komaj je mogoče verjeti,
da je bilo do ponedeljka,
v pičlih štirinajstih dneh,
zbranih za operacijo Blaža
Skornška 128882 mark di-
narske protivrednosti. Vso-
ta, ki je dvakrat presegla ti-
sto, za katero smo sprva za-
pisali, da je nujno potrebna,
bo seveda zadostovala za
Blaževo operacijo, ki bo ja-
nuarja, preostanek pa bo šel
za zdravje otrok z usodo, po-
dobno Blaževi-
Jugoslovanski ambasador
v Londonu je Skornškove
v sredo popoldne obvestil,
da je dr. Stark operacijo
predvidel v decembru in da
naj bi bil Blaž v ponedeljek,
3. decembra, po 12. uri že
v Londonu. Kakšne pol ure
kasneje je klical ponovno in
Skornškovim sporočil, da je
dr. Stark še enkrat pregledal
Blaževe izvide in se odločil
za operacijo, ki lahko Blažu
omogoči normalno življenje.
Za to pa potrebuje pomoč
najboljših kardiologov s ce-
lega sveta, zato jih bo zbral
do januarja, Skornškovi pa
so medtem, ko to prebirate.
verjetno že prejeli pisno ob-
vestilo dr. Starka o natanč-
nem datumu operacije.
Blažu so z denarnimi pri-
spevki pomagali tudi delav-
ci PTT podjetja Celje, ki so
zbrali 52 tisoč dinarjev, 80 ti-
soč dinarjev pa so zbrali še
delavci drugih slovenskih
PTT podjetij, 35 tisoč dinar-
jev so prispevah iz Laškega
občinskega proračuna, 3500
dinarjev OK RK Laško, ve-
lenjski Vegrad 21 tisoč di-
narjev, učenci in delavci os-
novne šole Primož Trubar
Laško 43 823 dinarjev, delav-
ci Zdravihšča Laško 11 070
dinarjev, celjski zgodovinski
arhiv 7 tisoč dinarjev (mimo-
grede naj povemo, da so tu
utrpeli veliko škodo ob ne-
davni povodnji), delavci Te-
meljnega sodišča Celje 3 ti-
soč dinarjev, prav tako tudi
Transjug Celje, delavci Zdra-
vilišča Dobrna so zbrali 3936
dinarjev, A banka Celje 1500
nemških mark, delavci ko-
lodvorske restavracije in de-
lavke trafike postaje Celje
5 tisoč sto dinarjev, denar pa
so prispevali še:
Občina Laško: Darko Ta-
uses, Milan Petek, Marko Ju-
govič, Peter in Jelka Ojster-
šek, družini Pajk in Hrast-
nik, iz Radeč pa Boža Pinte-
rič in Jože Potisek:
Občina Celje: delavci
Zdravstvenega doma Celje-
splošna medicina, Angelca
Pilih, Karolina Gril iz Pe-
tro vč, družina Mirnik iz Viš-
nje vasi, družine Strlič, Pe-
tek, Dobrove, Jenič,. Lipov-
šek in Knez, frizerstvo Karla
Šunka, učenci OŠ Slavko
Šlander, Jerneja Novak, Ru-
dolf Koželj, Alenka Florjan-
čič. Komunala PE Vodovod,
Jožica Kindchofer iz Pe-
trovč, Ivanka Jazbinšek iz
Dobrne.
Občina Žalec: Silva, Ga-
šper in Marjana Jelen iz Go-
to velj, Ana Ožir iz Prebolda,
Rok Plavčak iz Vranskega,
Alica Gluhak iz Žalca. Iz
ostalih občin so denar pri-
spevali še: družine Kojc, Pi-
sanec in Krivec iz Mozirja,
Jožica Zore iz Slovenskih
Konjic, Anica Štajner iz Ve-
lenja, Ivan Žmaher iz Gro-
belnega, Jože Poprask iz
Šmartna ob Dreti.
NATAŠA GERKEŠ
Sedaj, ko je denar za operacijo zbran, pri Skornškovih
nestrpno odštevajo dneve, ki jih ločijo do odhoda v Lon-
don. Oče Maks pravi, da je občutek podoben kot v vojski,
ko fantje črtajo dneve na koledarju, kijih ločijo od odhoda
^omov. jTofo; EDO EINSPIELER
18. STRAN - 6. DECEMBER 1990
PISMA BRALCEV
Sprava med
živimi
Pred slovenskim narodom
so težki časi, časi mnogih
usodnih odločitev: o novi
ustavi, o narodnem plebisci-
tu, s katerim naj bi se Slo-
venci odločili, kako bomo ži-
veli v prihodnosti, pa še
o drugih, vendar v primerja-
vi s prvima, manj pomemb-
nih vprašanjih. Takšne odlo-
čitve pa zahtevajo največjo
možno mero narodne enot-
nosti. Da bi jo lahko dosegli,
pa ne zadostuje le sprava
z mrtvimi, ampak je temeljni
pogoj za dosego tega cilja
SPRAVA MED ŽIVIMI.
Spravo med živimi pa se-
veda ne gre pojmovati le kot
priznavanje nepravilnosti,
napak in krivic, ki jih je oro-
panim, ponižanim in razža-
ljenim ljudem v preteklosti
storil unitarni boljševistični
režim, ampak je osnovni po-
goj takšne sprave popravlja-
nje in odprava teh krivic do
skrajnih meja mogočega.
Eno osnovnih krivic, ki jb
je danes še mogoče v veliki
meri odpraviti, nedvonino
predstavlja tak ali drugačen
neupravičen oziroma krivi-
čen odvzem lastnine. Pravi-
ca do lastnine pa je, kot ve-
mo, ena temeljnih človeko-
vih pravic.
Zato Združenje lastnikov
razlaščenega premoženja
v imenu VSEH razlaščenih
lastnikov in njihovih zakoni-
tih dedičev postavlja sloven-
ski skupščini in vladi uteme-
ljene zahteve, da:
- čimpej odpravita vse za-
kone, ki so v duhu »revoluci-
onarnega prava« utemeljeva-
li krivična dejanja neupravi-
čenih razlastitev;
- čimprej pripraviti in
sprejmeta zakone, ki bodo
omogočili popravo treh kri-
vic in utemeljih POŠTENO
vračanje neupravičeno odv-
zete lastnine;
- preprečita sprejem takš-
nega zakona o privatizaciji,
ki bi onemogočil pošteno
vračanje odvzetega premo-
ženja upravičencem.
ZLRP sodi, da pomeni po-
pravljanje storjenih krivic in
pošteno reševanje vprašanja
vračanja odvzetega premo-
ženja predvsem:
- vračanje v naravi (v skla-
du s stvarnim pravom in
obligacijskimi razmerji)
v vseh primerih, kjer za to
obstoja vsaj najmanjša real-
na možnost;
- vračanje z enakovred-
nim nadomestnim premože-
njem v soglasju z razlaščeni-
mi lastniki v primerih, kjer
vračanje v naravi objektivno
ni več mogoče;
- z delnicami podjetij,
v katerih premoženje bivših
lastnikov predstavlja dolo-
čen del kapitala, vendar je
bistveno preoblikovano in
ga ni mogoče vrniti v vsaj
približno prvotni obliki, če
upravičenec na to pristane;
- dolgoročno odplačeva-
nje odškodnine v obliki
vrednostnih papirjev sklada
ali repubhških obveznic
združenje v celoti zavrača,
ker je to do razlaščencev iz
več razlogov krivično.
ZLRP odklanja vsakršne
zlonamerne predpostavke,
da bi tak način vračanja sam
po sebi povzročal nove krivi-
ce, poglabljal socialne pro-
bleme drugih ljudi, poveče-
val stopnjo nezaposlenosti
ali povzročal težave in mot-
nje v nacionalnem gospodar-
stvu in družbi nasploh. Na-
sprotno, predlagane rešitve
bi lahko navedeno proble-
matiko le pomagale reševati
- in to uspešno.
Za takšne rešitve in s tem
zaščito pravic razlaščenih
lastnikov so se v obdobju
zadnjih tednov zavzemali
predstavniki združenja v ok-
viru razprav o osnutku zako-
na o privatizaciji podjetij,
objavljenim v Skupščin-
skem poročevalcu dne 26.
oktobra 1990.
Osnutek zakona o privati-
zaciji bi, če bi bil sprejet
v predlagani obliki, povzro-
čil razlaščenim nepopravlji-
vo krivico in dokončno one-
mogočil (54. člen) vse oblike
in načine poštenega vračanja
odvzetega premoženja. Zato
so ga 30. 10. 1990 zavrnile
skupščinske komisije za de-
nacionalizacijo, za celovito
proučitev okoliščin, posledic
in pojavov oškodovanja
družbenega premoženja ter
komisija za spremljanje pre-
obrazbe družbene in zadruž-
ne lastnine. Žal pa kljub
mnogim pomislekom po-
slancev in določenemu na-
sprotovanju predstavnikov
združenja postopka za spre-
jetje zakona o privatizaciji na
svoji seji 13. 11. 1990 ni usta-
vila zakonodajno pravna ko-
misija.
Povsem nesprejemljivo je
dejstvo, da delo komisije za
privatizacijo pri Izvršnem
svetu odločno prehiteva delo
komisije za reprivatizacijo.
Osnutek zakona o Agenciji
republike za privaiizacijo je
bil objavljen že 30. 10. 1990,
o agenciji za reprivatizacijo
pa nikjer niti besede. Preso-
ja, da naj bi agencija za pri-
vatizacijo v okviru svojih
pristojnosti izvajala tudi pro-
ces denacionalizacije, je ne-
resna in nerealna. Prvič, že
sam osnutek zakona o agen-
ciji tega ne predvideva (4.
člen, v katerem so opredelje-
ne pristojnosti), drugič pa je
po sodbi ZLRP proces repri-
vatizacije mnogo obsežnejši.
Zakon o privatizaciji bo
v največjem obsegu zajel le
nekaj tisoč podjetij, medtem
ko bo v procesu reprivatiza-
cije šlo za nekaj desettisoč
posameznih, povsem različ-
nih primerov. Zato je več kot
utemeljeno in nujno TAKOJ
ustanoviti povsem samostoj-
no agencijo (ali več agencij)
za reprivatizacijo ter pripra-
viti in sprejeti tudi zakon
o njej, istočasno pa sprejeti
tudi zakon o reprivatizaciji
sami.
Če bo proces privatizacije
prehitel proces reprivatizaci-
je, bo ob sedanjem pravnem
neredu (pomanjkljivi vpisi
v zemljiški knjigi po vojni,
neizdane odločbe, zavrženi
ah izgubljeni arhivi itd.) nuj-
no prišlo so nepravilnosti in
napak (seveda spet v škodo
tistim, ki so že doslej bili de-
ležni že več kot dovolj storje-
nih krivic), ki pa jih kasneje
ne bo več mogoče poprav-
ljati.
V smislu prizadevanj za
pošten način in korektne
oblike vračanja odvzetega
premoženja je ZLRP naveza-
lo stike z več političnimi
strankami, da bi z njimi v od-
kritem dialogu poiskali naj-
bolj pravičen način odprav-
ljanja teh krivic.
S svojimi prizadevanji za
reševanje teh problemov bo
združenje seznanilo tudi
ustrezne mednarodne insti-
tucije in jim poslalo v preso-
jo utemeljenost svojih pred-
logov in zahtev.
Združenje nasprotuje
predlaganim spremembam
in dopolnitvam zakona
o kmetijskih zemljiščih, ker
sodi, da bi vsako omejevanje
lastninskih pravic s predla-
ganim zemljiškim maksimu-
mom in pogojenim statusom
kmeta povzročilo nove krivi-
ce, slovenskemu gospodar-
stvu pa v prihodnosti prine-
slo vrsto težav in preglavic.
Naj ob koncu našega spo-
ročila povemo še, da priprav-
lja ZLRP v petek, 14. decem-
bra v okrogli dvorani Can-
karjevega doma v Ljubljani
javno tribuno, na katero žeh
povabiti predstavnike vlade
in strank, ter seveda vse, ki
so jih po vojni prizadele kri-
vične razlastitve.
Vendar pa naj bi ta shod
ne bil posvečen le proble-
mom denacionalizacije in
uveljavljanju pravic nekda-
njih lastnikov, ampak bi na
njem vprašanje popravljanja
krivic skušah opredeliti tudi
s širšega moralno-etničnega,
pa tudi ekonomskega vidika.
In če bi uspeli najti vsaj
okviren odgovor na ta vpra-
šanja, ki bi bil načelno spre-
jemljiv za veliko večino
VSEH Slovencev, bi to po-
menilo sicer majhen, a še ka-
ko pomemben korak k cilju
vseh - K NARODNI SPRA-
VI MED ŽIVIMI.
FRANC IZGORŠEK,
ZLRP, Ljubljana
Spoštovani
Siovenci
SAMO, DA NE BO VOJ-
NE!!! Ta vzklik poslušam od
vsepovsod in Slovenci smo
pripravljeni še marsikaj po-
trpeti - samo, da ne bo vojne.
Naša oblast pa to temeljito
izkorišča. Sprašujem se kot
Prešeren: »KAKO STRAŠ-
NA SLEPOTA JE ČLOVE-
KA?« in to našega, nadvse
pametnega - SLOVENCA!
Imamo novo oblast, ki želi
Slovenijo narediti samostoj-
no, neodvisno od južnih re-
publik, pa naj stane kolikor
hoče. Gospod Peterle je na
žalni slovesnosti na Teharjah
rekel: »NAJ SE, ZA BOŽJO
VOLJO, NE PONOVI!«.
Očitno je pozabil, da ima
v vladi »vojnega ministra«
g. Janšo, ki zahteva, da naši
sinovi služijo vojaški rok
v JLA na področju Sloveni-
je. Vse lepo in prav, toda ta
isti »minister« iz očetov in
bratov teh vojakov sestavlja
slovensko vojsko, tj. teritori-
jalno obrambo, ki naj bi se
uprla morebitnemu vojaške-
mu posegu JLA v Sloveniji.
Naša oblast tako pripravlja
nov slovenski bratomor,
kajti:
1. Slovenska skupščina je
z uzakonitvijo poveljstva
nad TO - predsedstvo Slove-
nije - izpolnila zadnji in bi-
stveni pogoj, da se državljan-
ska vojna lahko prične, saj
sedaj obstajata v Sloveniji
dve vojski in dve komandi.
Dokler je bila v Sloveniji sa-
mo JLA, sama proti sebi ni
mogla pričeti državljanske
vojne.
2. Takšno naše obnašanje
kaže na to, daje le slovenska
oblast tista, ki ustvarja pogo-
je za državljansko vojno
v Sloveniji in nihče drug. Za-
to ZA BOŽJO VOLJO g. PE-
TERLE nehajte govoriti slo-
venskemu ljudstvu, da vojne
ne želite.
3. Na žalost, na žalost in še
enkrat na žalost, našo slo-
vensko žalost namreč, mora-
mo se zahvaliti le komandi
v JLA, da ni vojaško posegla
v Slovenijo, kajti, če bi se to
zgodilo, bi pravgotovo
g. Janša v svoji zanesenosti
pognal očeta nad sinove in
brate proti bratom. SAJ
V JLA SO TUDI NAŠI SI-
NOVI IN BRATJE;
4. G.Bučar, ne razumem
in ne verjamem, da nobeni
glavi ni prišlo na misel, ko je
skupščina sprejemala ta za-
kon, da z njim dajete neko-
mu možnost za bratomorno
vojno MED SLOVENCI. Da
je nekdo uspel v skupščini
speljati sprejem takega zako-
na se sicer ne čudim, saj koli-
kor vidim po TV je skupšči-
na še najbolj podobna kurji
farmi. Zato zahtevam, da se
slovenskemu ljudstvu jasno
pove, kdo je v zakulisju vse-
ga našega demokratičnega
dogajanja in da se zakoni, ki
omogočajo, da se bodo Slo-
venci zopet med sabo strelja-
li, takoj ukinejo.
5. V kolikor g. Janša ne bo
sam odstopil, v kar ne verja-
mem, prosim Slovensko
skupščino, da zahteva njego-
vo zamenjavo, saj po deja-
njih sodeč, pa naj si je imel
še tako »lepe« namene, je za
slovensko ljudstvo nevaren
in ne more opravljati take
službe.
6. G.Milan Kučan je na
slovesnosti ob vsehtvi TO
v nove prostore povelnikom
obljubil, da bomo to našo
vojsko najmoderneje opre-
mili. Verjamem, da bomo to
storili! Prav bi pa bilo, da
g. Kučan neha lagati Sloven-
ce, da nimamo denarja za
zdravstvo, šolstvo, kulturo,
itd., ker ga imamo! Dvajset
let, g. Kučan, ste ga na veliko
kradli slovenskemu ljud-
stvu! Namenjate ga pa rajši
za vzdrževanje dveh vojsk in
za najmodernejšo vojaško
opremo za TO. Kot vrhovni
komandant TO Slovenije je
prav, da mislite na opremlje-
nost svoje vojske, samo kot
predsednik predsedstva DR-
ŽAVE SLOVENIJE bi bilo
dobro, da bi najprej pomislili
na bratomorijo, ki ji boste
poveljevali. Upam, da na tak
način ne mislite reševati teh-
noloških viškov in zmanjše-
vati števila nezaposlenih, po-
grebnim zavodom pa pove-
čevati dobiček.
7. Gospodje in tovariši no-
vinarji, prosim Vas, da obja-
vite tole pisanje tako, da bo
prispelo do vsakega Sloven-
ca. Preprečimo, da bi se Slo-
venci spet med sabo streljali
in to po zaslugi naših sloven-
skih zakonov. Najlepša hva-
la, ker ste objavili moj sesta-
vek pod naslovom »Prebuje-
nje kralja Matjaža«, posebej
zato, ker sem isti članek po-
slal tudi časniku z zvenečim
naslovom DEMOKRACIJA,
pa se jim ga ni zdelo vredno
objaviti.
Lep pozdrav vsem, še ved-
no mušketir kralja Matjaža,
JANEZ RUTAR,
Štore
Krojna pola
svobode »SAMO«
Vsaka dobra, količkaj
vredna, všečna in pomemb-
na stvar na tem kronično ka-
otičnem svetu, ima svojo
mejo in mero, barvo, obliko,
odhko in obleko. To je pred-
pogoj vsebini, ki se bo
z vsem tem nakitom civiliza-
cije ponašala in koketirala
z drugimi, njej enakimi.
Če tega ni, ne pomaga no-
bena ekstaza etične regene-
racije, nobeno čudežno raz-
svetljenstvo uma, noben
asketizem. Ostaja zgolj for-
ma, ujeta v blaženstvo pa-
metnega, na tisti nevarni me-
ji dobrohotne mračnosti du-
ha. Konflikt je vedno v vse-
bini, v ljudeh, ki so svobodni
in kot takšni narod, ali pa jih
v nasprotnem okategorizira-
mo lahko le kot pleme. Slo-
venci smo narod, čeprav
z drobno lepotno napako:
svobodo nam bratsko in ne-
sebično delijo in krojijo
drugi!
Takega enostranskega
kompromisa imamo dovolj.
Čas je, da prenehamo biti ju-
go-hemafroditi v tem bož-
jastnem sistemu dvojnega
zadka, zarjavele in cvileče
mašinerije neke nam tuje in
sovražne države!
Da ne bi prišlo ob ranljivo-
sti čustev nekaterih, ki se ne
morejo še sprijazniti z ruše-
njem hiše iz kart, do napačne
interpretacije, naj navedem
konceptualno parabolo že
pred stoletjem izrečene misli
I. Tavčarja: »Kaj mi je pome-
nila smrt, ko sem vendar vi-
del, da je narod slovenski že
davno poginil...« Morda jih
bo to potolažilo in osrečilo.
Laž o tem, kako silno smo
si Slovenci želeli združitve
z ostalimi narodi na Balka-
nu, izmišljotina o vseobsega-
jočem jugoslovanskem giba-
nju ob razpadu Avstro-Ogr-
ske monarhije in nemškega,
kakor tudi turškega imperi-
alističnega strahovladja, je
bila vedno dobro zakamufli-
rana past, ki šele sedaj odkri-
va svoj maziljeni skelet bi-
stva prisile v jugoslovanstvo.
Kot bi Slovenci po zatohlih
stoletjih, od države Karanta-
nije, do spočetja nove slo-
venske državnosti ob navdu-
šeni proglasitvi konca Av-
stro-Ogrske, v Ljubljani 29.
10. 1918, lahko obdržah na-
rodno neodvisnost in svobo-
do v pomenu polnokrvnega,
samobitnega telesa, tako so
takratni slovenski politični
mogotci klonili in izročih
svoj ogroženi, šibki in nedo-
nošeni narod v skrbništvo
bogatim in močnim. Tistim,
ki so že takrat od prevelikih
apetitov povračali v imenu
suverene države SHS, ali
točneje Kraljevine Srbije, ti-
stim, ki so imeli patronat
nad vojsko, nad financami,
prometom, notranjo in zuna-
njo politiko. Hladna, tajna
logika norosti, misteriozna
gmota na hitro in nepremi-
šljeno skrpane monarhije, je
po zaslugi prosrbskih samo-
držcev le oživela in z zahrbt-
nimi lovkami njihovih hla-
pcev in hlapčičev, pričela se-
sati slovenski narod.
Konec novembra, tik pred
uradnim otelovljenjem Kra-
ljevine, je Slovenijo in njeno
glavno mesto Ljubljano, za-
sedla tuja, srbska vojska. Že
tedaj je bilo govora o kruhu
in soli in tako je ostalo,
s krajšim predahom med
drugo vojno, vse do danes,
ko smo še vedno okupirani
in spremenjeni v vsaj na vi-
dez pohlevno in poslušno
kolonijo.
Če ne bomo ukrepali kore-
nito in odločno, brez omaho-
vanja in kmečke zadrege, bo-
mo kmalu vzkhkali novi,
tretji Jugoslaviji. Z veseljem,
le brez nas, Slovencev!
Tragedija genijev se očitno
uspešno nadaljuje. Po zaslu-
gi sedanjih Trumbičev, Paši-
čev, Korošcev, Jegličev in
njim podobnih, kakor tudi
malo rosnejših škrlatnih sila
kov revolucije, ki bo po vseh
indicih še nekaj časa trajala,
in katere niti ni potrebno po-
imensko ovekovečiti, smo
Slovenci tam kjer smo in
v čemur smo. Nostalgično
sprenevedanje made in YU,
demokratično izvoljenih
predstavnikov naroda, nas
tepe in peha v še večjo bedo
in odvisnost od dobre volje
trenutnega razpoloženja
mozgov, sedečih v »Riznici
genij alnog stvaralaštva sud-
bine naroda«, po domače
v Skupščini.
Pa ne le v zvezni, tudi v na-
ši republiški kašči pravice in
resnice, strašijo delirične mi-
ši in ščurki, zavirajo logični
in nezadržni proces popolne
neodvisnosti in suverenosti
Slovenije, ki jo lahko doseže-
mo le z odcepitvijo. To je edi-
na možna pot, če hočemo re-
šiti, kar se še rešiti da, odpra-
viti sramoto vedno revnej-
ših, brezposehh, socialno,
ogroženih in vedno manj
motiviranih ljudi, v navduše-
nju hraniti in pojiti demo-
kracijo.
Občudujem Slovence kot
fenomen »ad gustum«, kot
izvajalce nenasitnih porabni-
kov. Poleg okupacijske voj-
ske, smo se voljni ukloniti
tudi naraščajoči ekonomski
migraciji z juga, imeti za vi-
šek časti, igrati zlato tele fe-
deracije, polniti erarično
drobovje z nekrito emisijo
denaija in se kobacati v ku-
kavičjem gnezdu do sodnega
dne!
Sleherno gibanje, ki se je
kjerkoli in kadarkoli pojavi-
lo, se je vedno porodilo iz
odpora, potrebe, nuje, stiske.
Tistim, ki jim je uspelo ob
svoji naraščajoči moči okre-
piti, ali celo prevzeti oblast,
se povampiriti in zatajiti bi-
stvo nastanka, pripisujemo
zgolj zgodovinsko zmoto.
Potrebna je le sprava sprtih
strani, morda kakšna maša,
spomenik...
Gibanje za odcepitev Slo-
venije - SAMO, gotovo ne
spada med tista gibanja, ki
bi terjala boj za staro pravdo,
vzbujala z radikalizmom za-
danih ciljev strah moderne-
ga renegatstva, netila šovini-
zem ali pozivala k orožju.
Že najmanjši umski napor
vsakega Slovenca, ki zna
trezno presoditi sedanji tre-
nutek odnosov v Jugoslaviji,
ki vsaj grobo pozna našo na-
cionalno preteklost in nosi
skrito globoko v sebi večno
željo resnične svobode, bo
samodejno pripeljal do bi-
stva vrednot, ki se ponujajo
v suvereni, neodvisni, svo-
bodni državi Repubiki Slo-
veniji! Pogramske zahteve
so jasne in nedvoumne; po-
polna politična samostoj-
nost, ekonomska suverenost
vseh dejavnikov, z uvedbo
lastne valute, lastna sloven-
ska vojska, negovanje naše
kulturne dediščine vseh et-
ničnih nivojev, nemoten pre-
tok vrednot slovenske iden-
titete znanstvenega in umet-
niškega bogastva v Evropo
in svet, mednarodno prizna-
ni simboli slovenske držav-
nosti, polnopravno članstvo
v OZN, svetu Evrope in vse
ostale spremljevalne zahte-
ve, katere terjajo težo odgo-
vornosti bodoče države Slo-
venije v svetovni prezenta-
ciji.
Mineva čas omahljivcev,
sprenevedanja v imenu idej
iztrošenih in saprofitnih iz-
mov, seans rdeče magije in
smehh jezdecev s šajkačami,
na naših ožuljenih hrbtih.
Slovenija lahko obstaja le
kot SAMOstojna, SAMO-
rastna, SAMOslovenska.
brate in sestre si bomo izbi-
rali sami!
DOMINIK REŠČIČ.
Gibanje za odcepitev
Slovenije - SAMO
Radon v Celju
Radon, radioaktivni žlaht-
ni plin izhaja iz uranovega (U
238) in torijevega (Th 232) ni-
za radionukhdov (RA 226,
Ra 228), ki so v določeni meri
naravne sestavine rudnin,
poleg radioaktivnega kalija
(K 40) in še nekaterih.
Naravna sevanja prihajajo
tudi iz vesolja. Tako je člo-
vek v popolnoma naravnem
okolju izpostavljen narav-
nim sevanjem iz zraka preko
dihal in kože ter hrane in vo-
de preko prebavil. Zaprt bi-
valni prostor (kjer ni zrače-
nja), pa lahko kohčino radio-
aktivnega žlahtnega phna
poveča.
Zemeljsko naravno ozad-
nje sevanja, pa je odvisno tu-
di od rudninske sestavine tal
(na Pohorju in Škofjeloškem
hribovju je tega sevanja veli-
ko več kot v Celjski kotlini
ali Zasavju).
Vsak dodatni vnos tehno-
loško predelanih naravnih
radionukhdov v neko okolje
pa je dodatno breme sevanja
za ljudi in vse živo v tem
okolju. Jakost sevanja se
meri v »becquerelih« (Bq).
Bq je število razpadovjadio-
nuklidov v sekundi. Števila
razpadov posmeznih radio-
nuklidov se za oceno jakosti
sevanja seštevajo. Tako se-
števamo npr. naravno seva-
nje, sevanje po Černobilski
nesreči, sevanje pri rentgeni-
ziranju, sevanje na delov-
nem prostoru itd.
Radon - 222 (Rn - 222) ima
razpolovno dobo 3,8 dni, na-
to med ostalimi razpade tudi
na dva kratkoživa biološko
izredno aktivna polonija (Po
- 218) z triminutno življenj;
sko dobo in Po - 214 z nekaj
10 mikrosekund dolgim živ-
ljenjem. Biološka aktivnost
radona in njegovih potom-
cev se odraža v genetskih in
bolezenskih spremembah
pri ljudeh v obliki genetskih
okvar in sprememb ter
v obliki rakastih učinkov,
kot so rak na dihalih, rak na
kosteh, levkemija itd. PO'
gostnost negativnih učinkov
radona na ljudi, pa je v oko;
Ijih kjer je naravni obrambni
sistem ljudi prizadet še
z drugimi strupi (kot npr-
težke kovine, selen, PCB if^
njegovi razkroj ki itd.) še veh-
ko večja, posebno pri kritič-
nih kategorijah ljudi kot so
otroci, bolniki, starejši, no-
sečnice itd.
V Celju je glavni dodatni
vir tehnološko predelanega
sevanja radionuklidov de-
javnost    Cinkarne    Celje-
(nadaljevanje na 21. strani)
STRAN 19
20. STRAN
PISMA BRALCEV - ROMAN
6. DECEMBER 1990 - STRAN 21
ipadal je vanje z 18. strani)
^radbe grajene iz Effe ope-
* gnojenje z gnojili »nitro-
•pjkal« ter del pitne vode iz
ijtanja (zajetje pri Krenker-
jvi žagi), zračni tokoviiz Tr-
^velj zračni tokovi iz Šošta-
ija, dejavnost Štorske Žele-
je ter kisla voda iz Ra-
lenc-
Cinkarna Celje je uvozila
J, še uvaža naravno radioak-
j^rno rudo ilmenit skozi 20
jtv količini okoli 1,5 miljo-
,3 ton. Prav tako je skozi to
(obo uvažala iz Rudnika Bo-
apiritno rudo z zelo sumlji"-
^0ii nihanji radioaktivnosti
,prav toliki ali večji količini,
^jena tehnologija je takšna,
ja del radioaktivnosti izhla-
^va vključno s titanom
fzrak, del te radioaktivnosti
^plavlja odpadna voda, ve-
jic del pa se za stalno nalaga
f tekoče jezero in deponijo
la grobišču Teharje. Del ra-
lioaktivnih piritnih ogor-
-ov, (nekaj sto tisoč ton), pa
e med ostalim vgradila
[pregrado Za travnikom. Iz
eh deponij radon stalno iz-
laja. Cinkarna je prav tako
voje radioaktivne platnene
iltre in radioaktivne gumija-
te obloge zažigala na svo-
em dvorišču, radioaktivni
loncentrirani pepel pa odla-
ala v tekočo deponijo »na
talno zalogo«. Pri vsem tem
joram opozoriti, da so vsi
ijeni bivši in sedanji vodilni
a strokovni kadri visoko
:valificirani in da se svojih
ločetij vse skozi zavedajo,
endar zavest o »boljši pri-
padnosti« in finančne stimu-
icije so v njih zatrle vsako
idi najbolj osnovno moral-
0 odgovornost.
Effe opeke, ki so delane iz
elenjskih pepelov so bile
konomsko in modno od-
ritje takratnih »strokovnja-
ov in institucij«. Tudi tu je
inkarna imela svoj delež
taki meri, da je svoje delav-
ce, ki so dobili kredite za hi-
še prisilila, da so to opeko
kupovali. Tragično je to, da
se »inovativnost« in »znan-
stvenost« dvakrat valijo na
hrbte ljudi v ekonomskem in
zdravstvenem smislu.
Način in priporočila dolgo-
letne uporabe »nitrofoskala«
se zelo ujemajo z izdelavo Ef-
fe opeke in proizvodnje
v Cinkarni. V vseh primerih
se je znanost in strokovnost
bolj približevala socialistič-
nim ciljem kot pravi znano-
sti in pravi strokovnosti.
Za zajetje pitne vode iz po-
toka Hudina v Vitanju pa ni
kriva »Komunala Celje«, saj
se Republiški upravi za^ je-
dersko energijo v času Čer-
nobilske nesreče še sanjalo
ni, da Celjani pijejo tisto, na
kar so skozi dolge dni (sicer
prepozno) vendar alarmant-
no opozarjan, da je deževni-
ca in površinska voda zelo
močno radioaktivna. Na ra-.
don iz področja Pohorja pa
se ni do danes še nobeden
spomnil.
Zračni tokovi iz Trbovelj
in Velenja, prenašajo radon
z ozirom na vetrove zelo raz-
lično, odvisno od smeri zrač-
nih tokov. Brez-veterja in in-
verzije pa so usodne za vse
tri doline, najbolj pa za Celje.
Železarna Store uvaža sta-
ro železo iz vseh koncev.
Pravtako iz Sovjetske zveze
in Krškega. Evidenca doba-
ve je namerno ali zaradi po-
vršnosti netočna ali je ni.
Analize pHnov pa so pokaza-
le Černobilsko in naravno ra-
dioaktivnost. Verjetno so tu-
di njihova strašansko malo-
marno urejena odlagališča
stalni izvor radona in drugih
radioaktivnih žarčenj.
Prodajalci kisle vode iz
Radenc bi lahko ugotovili
koliko litrov kisle vode smo
popili. Dejstvo pa je, da ima
radenska kisla voda 40-krat
več radona kot rogaška kisla
voda.
Ne bi se spuščal v oceno
ogroženosti, kajti naša nu-
klearna stroka v vseh sloven-
skih institucijah je povezana
v nuklearni lobij. Njihove
znanstvene ocene so me na-
mreč prepričale, da je naj-
boljše biti »neverni Tomaž«
in iskati resnico po svoji poti
in drugje.
Na koncu bi rad povdaril
dejstva, da v Celju spuščamo
v zrak poleg radona še vsaj
23 strupenih snovi lastnega
znanja in prav tako dobiva-
mo dodatke od drugod. Po
jakosti radioaktivnega seva-
nja smo bolj ogroženi kot
okolica JE v Krškem. Slove-
nija je 3 do 4-krat bolj za-
strupljena od Švedske, mi pa
smo marsikje na prvem me-
stu v Sloveniji. Namenjeno
nam je bilo poleg Slovenske
državnosti nositi še breme
mrtvaškega križa. Vse skozi
nasedamo kemijskemu, je-
derskemu, medicinskemu,
gradbenemu, kmetijskemu
in ekonomskemu lobiju, ki
je bil vzgojen po merilih ma-
teriaiizna in strokovne zviše-
nosti.
JANEZ ČRNEJ,
DVO Celje
Kam nas vodi
vlada?
Zares čudni smo Slovenci,
kajti verjamemo vsakomur,
ki je na oblasti ali pa se zanjo
poteguje. Zato tudi ni čudno,
da se kasneje vselej kesamo.
Ko človek gleda propada-
joča podjetja ter posluša na-
šo vlado, se vpraša, kaj je ta
storila, da prepreči gospo-
darski zlom.
Toda, kaj naj bi storila?
Dovolj je, da daje potuho po-
sameznikom, ki kot funkci-
onarji načrtno delujejo tako,
da pripeljejo podjetje do ste-
čaja, nato pa ga po ugodni
ceni prodajo prijateljem ko-
operantom.   Danes   človek
več ne razume, da so za vse,
kar se dogaja krivi komuni-
sti. Vprašajmo se, kdo so bili
komunisti - ali boljševiki aU
tisti ljudje, ki so se borih za
delavski razred ali tisti, ki so
na račun partije obogateli,
danes pa rušijo temelje ce-
lotne naše republike in dr-
žave.
Ko so nam pred volitvami
naši trenutni oblastniki po-
nujali med, se nam je zdelo
lepo, zato smo tudi pozabili,
kaj vse je bilo narejeno v po-
vojnih letih. Pozabili smo tu-
di, da nam v enopartijskem
sistemu ni grozila lakota,
prav tako je sleherni vedel,
da čez noč ne bo ob delo in
kruh. Če se ozremo okoli se-
be, jasno vidimo, da je bilo
v štiridesetih letih narejene-
ga več kot si lahko človek
zamisU.
Dandanes, ko nam nova
oblast deli pelin, spoznava-
mo, da so prazne fraze vse,
kar govori vlada, kajti name-
sto da bi preprečila gospo-
darski zlom, se ubada s tem,
kako postati samostojna re-
publika, od česar ne bo imel
noben delavec koristi, am-
pak bomo čez leto ali dve po-
stali tlačani bogatašev.
Če malo pretuhtamo mi-
šljenje vlade, lahko spozna-
mo, da ta računa na podporo
nas vseh, pri tem pa se ne
zaveda posledic, ki bodo na-
stale ob morebitni odcepitvi.
To pa pomeni, da si bi oprala
roke, če bi prišlo do držav-
ljanske vojne, češ, saj je bil
slovenski narod za to, da na-
se prevzame vso odgovor-
nost in posledice.
Slišali smo enega od vodil-
nih mož, češ da bodo volitve
izglasovane, če bo 51% ljudi
za odcepitev. Kaj pa ostalih
49% - mar nimajo pravice,
da se opredelijo za skupno
Jugoslavijo? Jasno je, da bo-
sta nastala dva tabora in kaj
to pomeni tudi vemo.
Nadalje: Ves zahod nas
opozarja, da bo upošteval le
enotno Jugoslavijo in Slove-
nije kot države ne priznava.
Najbrž ni treba razlagati, kaj
to pomeni - zahod pri razko-
lu Jugoslavije noče sodelo-
vati. Sedanja vlada se tudi ne
ozira na opozorila, da je ce-
lotno gospodarstvo pred zlo-
mom, ampak samo računa
na tuji kapital in posojila, pri
tem pa očita prejšnji vladi,
daje ta vseskozi gradila s tu-
jim kapitalom. Kam torej
pluje naša barka, polna laži?
Jasno nam je lahko, da nas
hoče vlada prodati ter si na
tak način zagotoviti zase to-
plo zibelko. Najbolj pa je ža-
lostno in sramotno to za vse
tiste komuniste, ki so pokle-
knili pred novo oblastjo in
na svojevrsten način izdali
slovenski narod ter ga pahni-
h v propad.
Večinoma smo gotovo za
to, da se naša država izvleče
iz težav in ne smemo verjeti,
da nam je te težave nakopal
Tito. Zavedati se moramo,
da so tisti, ki so že dolgo hre-
peneli po vladi nad malim
narodom že leta delovali ta-
koi da so spodkopavali stari
sistem na vse mogoče nači-
ne. Prvi cilj pa jim je bil
- spreti narod.
Kot vidimo, se lahko si-
stem čez noč spremeni, zato
bomo morali temeljito pre-
misliti za sleherni korak,
preden se bomo zanj odloči-
li, kajti potem bo pre-
pozno ...
FRANC DROBNIČ,
Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Hvaia za pomoč
Za takojšnjo pomoč v ne-
davnih poplavah se zahva-
ljujeva OŠ Bratje Dobrotin-
šek Vojnik, posebej še rav-
natelju Marjanu Pojavniku,
Igorju, Mileni, Hildi, Marjet-
ki, Olgi in učencu Matjažu.
Iskrena hvala ob spozna-
nju, da v nesreči nisi sam.
MILENA GODEC
.    BRUNO TOPLAK
OS Bratov Dobrotinšek,
Vojnik
PRITOŽNA
KNJIGA
Nagrade pobiralo
isti
Redno prebiram vaš časo-
pis in poslušam vaš radio.
Program je zelo zanimiv,
z veliko dobre glasbe za vse
okuse, poln nagradnih iger,
itn....
Prav slednje je razlog, da
vam pišem. Ogorčena sem
nad tem, da vedno eni in isti
dobivajo nagrade. Kdo neki
sta Ivenčnik iz Hudinje in
neka Božičeva iz Škofje va-
si? Ali res nimata početi kaj
drugega, kot da sedita pri te-
lefonu in pobereta vse nagra-
de? Saj ima ženska vendar
toliko dela že s pospravlja-
njem, kaj šele z otroki, če jih
ima. Moški pa tudi, če le ho-
če kaj početi. Nisem zavist-
na, saj tudi telefona nimam.
Vseeno pa mislim, da bi ta
dva imela po eno nagrado na
teden dovolj. Le kaj bi bilo,
če bi vsi bili tako požrešni?
Pa brez zamere g. Ivenčnik
in g. Božič.
B. J., Laško
DELO Samo Delo Plus
podrobno
razkriva pravo
resnico o Elanu
ZA SIVIMI ZIDOVI
ANTON KOMAR
Sodnik je izpod mize potegnil zavitek in ga razvil.
Stopite bližje in si to orožje podrobno oglejte! je prosil
hjka in položil pištolo morda slab meter pred njega,
hjkoje zagledal svojo Baretto 7,65, za katero toliko let
liiiče ni vedel. Ni bil takoj prepričan, daje njegova a jo
i spoznal po odrgnini, kije nastala, ko mu je pištola
le/foč po menjavi streliva padla na tla. Razmišljal je, kje
Oje pustil, da sojo našli. Končno sije domislil, daje
""štoio dal na mesto, kjer jo je običajno hranil, torej
'poseben predal, ki gaje imel zaklenjenega v omari za
Meko.
Poznate to pištolo?
Vojko je gledal v tla in molčal. Če bi rekel, dajo pozna,
^is tem tudi priznal dejanje - to je dobro vedel.
Je to tista pištola, s katero ste streljali na gradu? je
'streje vprašal sodnik.
Vojko je molčal in v dvorani je nastala mrtva tišina,
hodnik je vzel list papirja iz mape in pričel brati.
Ob hišni preiskavi, ki so jo 16. maja 1964 napravili
'^javci Uprave javne varnosti v Celju in delavci postaje
^iice v Celju, je bil v spodnji sobi, kije po pripovedo-
''^nju domačih pripadala Vojku Cerarju, med drugim
'j^iden poseben predal, zaklenjen v omari; in v njem
^^''etta kalibra 7,65. Mati, oče in sestra izvora in lastnine
^Sa orožja ne poznajo.
trdijo, da to ni njihova last.
Priznajte sedaj, da je to vaša pištola ? je silil sodnik,
^Vojko je le gledal v tla. Potem je sodnik vzel iz mape
"OV list.
Po pregledu Barette 7,65, analize kemičnih sestavin in
'edov izgorelih plinov v cevi pištole, primerjavi dom-
^^'nega datuma uporabe orožja in sledov smodnika, ki
^ ^il uporabljen za izstrel krogel ter tistega, ki se je
^^^jal v še neuporabljenih nabojih, lahko zaključimo,
} Je tudi prvotnih nekaj nabojev bilo izstreljenih
^sodobnim smodnikom.
J^astalaje tišina, ki stajo zmotila zagovornik in javni
yec. Njun pogovor je dolgo trajal. Sodnik ga je preki-
udarcem kladiva. Vzel je nov list in nadaljeval:
^^dsek za balistiko pri Republiškem sekretariatu za
j°^^anje zadeve, Kidričeva 2, Ljubljana, je primerjal
^^ova v cevi, njene odtise in pa vtise na obeh kroglah
^^^ih iz trupla pokojnega Antona Krivca, in podaja
L^^^je, da so bile izstreljene iz omenjene Barette kali-
y,65, številka 00728202.
č^^tal je predah, ki je trajal samo tako dolgo, da je
'^^ik našel nov list in nadaljeval:
Izvedenec je mnenja, daje smrt nastopila zaradi hude i
krvavitve in ranitve možganskega debla, kjer se naha-l
jajo važni dihalni centri, in da tudi takojšnja medicinska \
pomoč ne bi rešila življenja pokojnemu Krivcu. Prestrel*
pljuč, in to levega spodnjega pljučnega lobusa,je ogrozil \
življenje pokojnemu, vendar ni umrl zaradi tega. iVaj-j
dene so bile tri krogle, od katerih je tretja oplazila le]
vrhnje sloje kože na dlani desne roke. Smrtonosna je '
bila krogla, ki je zadela pokojnika v zatilje. Prilagamo
zahtevane krogle, odvzete ob obdukciji pokojnega
Krivca, je zaključil sodnik, obračujoč oči sem ter tja po
dvorani.
V dvorani je nastal nemir. Vojko se je obrnil proti
množici ter v drugi vrsti zagledal sestro in mamo, ki sta
si z robci brisali solze in nerodno gledali naprej proti
njemu. Vedel je, da je prišel trenutek, ko bo moral
priznati svojo krivdo, ker so mu jo dokazali. Sodnik ni
gledal proti njemu, ampak je vzel orožje in ga spravil.
Z udarci kladiva po mizi je končno umiril publiko.
Opozarjam navzoče, naj ne motijo poteka obravnave,
ker bomo prisiljeni izprazniti dvorano, je opozoril, ker
se posamezniki niso podredili prošnji.
Ali sedaj priznate, da ste streljali na pokojnega Krivca
in ga ubili?
Dalje tiho dahnil Vojko, nato pa se mu je začelo vrteti
.v glavi in omizje je videl v megli, kot da bi se dvigoval
v višino. Ko se je zdramil je sedel in nekdo mu je
ponujal kozarec vode, ki jo je hlastno popil. Še vedno je
bil v sodni dvorani, pred seboj je videl sedeti sodnike,
od zadaj pa je slišal bučno publiko in posamezne
vzklike:
Ven z morilcem! Ubil ga bom, ko ga dobim! Tega, kdo
je vpil ni mogel ugotoviti. Dejanje za katere ga dolži
obtožnica pod točko ena, in sicer po členu 136 Kazen-
skega zakona, ste priznali. Ali tudi obžalujete?
Nekaj časa je Vojko razmišljal, kaj naj odgovori, ko pa
je videl, da čakajo le na njegov odgovor, je vstal in
izustil:
Da, žal mi je, da je do tega prišlo in da se je tako
izteklo. Napravil sem to v navalu jeze, ker mi je kmet
s silo preprečil, da bi pil... Prosim! seje oglasil zagovor-
nik in hotel priti do besede.
Mislim, daje prav če se upošteva, daje obtoženec, ki
ga danes zagovarjam star šele dobrih osemnajst let,
sodišče pa naj ugotovi tudi njegovo zmanjšano prištev-
nost zaradi okoliščin, v katerih je do dejanja prišlo, ter
vse to pretehta pred izrekom kazni.
Nastal je predah in dvorana je oživela ter komentirala
po svoje. Sodnik je dvorano pomiril, nato pa ponovno
pričel brati.
Sodni izvedenec psihiater je priprtega Cerarja pregle-
dal in inteligenčno testiral ter ovrednotil vse okolnosti,
preteklo življenje in razmere, v katerih je bilo izvršeno
dejanje. Ugotavlja, da gre v omenjenem primeru za
storilca, ki se dejanja in posledic tega tudi zaveda, ven-
dar pa ima olajševalne okoliščine glede na to, da izhaja
iz neurejene, socialno labilne, čeprav popolne družine.
Inteligenčno je osebnost normalno razvita, vendar kaže
znake občasne primitivnosti kar kaže, da je osebnost
očitno na pragu prehoda iz mladeniške v odraslo dobo.
Še nekaj ugotovitev je in obramba si jih lahko pred
izrekom sodbe in zaključkom razprave ogleda. Poroto
pa sprašujem, če je potrebno pričevanje priče Jožeta
Brgleza v zvezi s storjenim dejanjem ?
Porota seje posvetovala, sodnik pa seje obrnil k jav-
nemu tožilcu in ga vprašal:
Želi javni tožilec še dodatne dokaze ali obremenilne
priče ali se zadovoljuje s priznanjem obtoženca?
Dovolj je to, kar je povedal! se je obrnil čokat in
prileten mož, kije ves čas razprave vlekel pipo, jo čistil,
zopet polnil in prijemal enkrat z levo in nato z desno
roko.
Dvorana je postala glasnejša in sodnik je ni mogel
umiriti. Z Vojkom je nastal nenavaden hrup, ki si ga ni
znal razlagati. Ko seje na pol obrnil, je videl, da se okrog
sestre in mame zbira kopica ljudi, da pomagajo materi
s podporo pod pazduho, in jo peljejo proti izhodu. Navi-
dezen red je vladal samo tam, kjer je sedela porota,
drugod je bil nemir.
Prosim redarje, naj odstranijo tiste navzoče, ki stojijo
v dvorani, ker je nemogoče delati v tem hrupu! je zahte-
val sodnik potem, ko publike ni mogel več umiriti.
Seveda je to povzročilo močne proteste tistih, ki so
morali oditi, in nekateri so ponovno silili v dvorano.
Končno je redarjem uspelo, da je v dvorani zavladala
znosna tišina. Vojko je ves čas tega procesa moral stati.
Sedel je samo nekaj trenutkov potem, ko mu je postalo
slabo. Po kozarcu hladne vode seje bolje počutil, ven-
dar ga je še vedno oblival znoj, ki mu je tekel po licih,
ker si zaradi vklenjenih rok ni mogel obrisati čela. Ko je
paznik to opazil mu je odstranil lisice ter jih držal
v rokah, pripravljene za uporabo. Tako sije Vojko lahko
z robčkom obrisal potno čelo. Ustnice je imel popol-
noma suhe, vendar si ni upal zahtevati vode, ker se je
bal, da bi sodnik obravnavo preložil, češ da zanjo ni več
primeren čas. Tega pa ni hotel, ker se je odločil, da bo
s svojimi dejanji dokončno obračunal.
Predno ste se odpravili na potepanje ob Jadranu, je
nadaljeval sodnik, ste skup^ z že obsojenima Francem
Pojetom ter Antonom Zavrlom, oba iz Celja, napravili
novo kaznivo dejanje, ki je navedeno v obtožnici pod
številko dve, in to po členu 254/a in 252 Kazenskega
zakonika.
22. STRAN - 6. DECEMBER 1990
ZA RAZVEDRiLn
Koordinatna križanka
Uganite besede in jih vpišite v lik križanke tako, kot
kažejo koordinate (primer: prva vodoravna beseda ima
oznako IB, uganjeno besedo začnete vpisovati v tem
polju).
V križanki je nesimetrično razpojenih 26 črnih polj, ki
ločujejo besede med seboj.
Nagradni razpis
1. nagrada 250 din
2. nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne
rešitve, ki bodo v naše uredništvo prispele do
torka, 11. decembra do 9. ure dopoldan. Reše-
ne križanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih hiše NT&RC je poštni nabiral-
nik. Na kuverto obvezno napišite: NAGRAD-
NA KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: SKIRO, BOLERO, LIVAK,
ERANOS, ALAVA, LI, EVA, BONE, TABOR,
AMONAL, GRAINGER, DEV, LAOS^ RAS,
EERO, R.T., MOŠKA ČAST, ATOM, ŽEPNI
KOLEDAR, LITA, ARH, SOVIČ, TA, KIN.
izid žrebanja
1. nagrado 250 din prejme: Peter Volovšek,
Drapšinova 9, 63000 Celje.
2. nagrado 100 din prejme: Jožica Kotnik,
Čopova 25. 63000 Celje.
3 nagrade po 50 din prejmejo: Peter Petro-
vič, Miklošičeva 3, 63000 Celje, Saška Drugo-
vič, Na zelenici 9, 63000 Celje, Mladen Mirko-
vič, Kajuhova 9. 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
VODORAVNO:
IB posadka, ekipa
2A preprosta svetilka
3A smotrno urejen nasad
alpskih rastlin, skalnjak
4A merska priprava za ugo-
tavljanje količine izdihnje-
nega zraka
5A domač izraz za kosmato
odejo
5E lepo dišeča rastlina, ka-
tanec
6A besedica na koncu mo-
litve
6F veda, znanost
7A avtomobilska oznaka Be-
netk
7D splošen izraz za vodno
vozilo
8A slaba šolska ocena
SE   poseben,   fotokemično
občutljiv papir za kopiranje
9A preprosto orodje za ročno
mlačev žita, cepec
9E največja tirolska reka (te-
če skozi Innsbruck)
10 varovalna konstrukcija,
na primer na balkonu
118 obloga stene (zlasti na
ladji)
12A namizno pregrinjalo
12E   avtomobilska   oznaka
Trsta
12H drugo ime za ptiča droz-
ga, cikavt
13A skandinavsko moško
ime (smučarski skakalec
Grini)
13F tesno se prilegajoča
obleka plesalcev in akro-
batov
14A kraj, kjer voda odnaša
zemljo
14F pripadnik oboroženih sil
15A gosta, močno glajena
tkanina; tudi priimek 26.
predsednika ZDA (William
Howard)
ISFjuhi podobna jed iz mesa
in zelenjave
NAVPIČNO:
2A človek, ki se pretirano
rad dobrika in prilizuje
12A lesena ograja okrog vrta
IB  grška  muza  gragedije
(originalno)
IIB okusna in precej draga
morska riba, zlatobrov
IC otroška virusna bolezen
8C znamenje za izpuščeno
črko v besedi, opuščaj
ID enoletna lepotna rastlina,
amarant
6D začetnici likovnika Niko-
laja Pirnata
lOD začetnici režiserja Gre-
gorja Tozona
13D drobna ribja koščica
lE visok moški glas
7E     francoski    departma
z glavnim mestom Orleans
IF meteorologija
IG obdelovanje hloda s seki-
ro, izdelovanje trama
13G stik dveh ploskev
2H zahodno predmestje Pa-
riza s hipodromom
lOH delovanje, dejavnost;
tudi drugo ime za delnico
31 glasen vzklik med govor-
jenjem koga
121 mitološki grški letalec,
Dedalov sin
4J kemijski znak za radij
7J ime slovenskega pevca
Pestnerja
12J južnoameriški grm, čigar
Usti vsebujejo kokain
JOŽE PETELIN
Tilia šepetanja
Poznam neko tajnico KS, ki tako malo dela, da
sploh ni mogoče reči, da dela. Pravzaprav se
samo dela, da dela.
Pa vseeno zasluži več, kot bi zaslužila, če bi res
delala, ne pa se samo delala, da bi več delala, če
bi več zaslužila.
Sicer pa krajani menimo, daje zelo skrbna. Med
službenim časom gre namreč večkrat pogledat
domov, če njen mož v redu kuha.
Občinskega ministra Drevenška so (tudi) zaradi
nje in njej podobnih v Celju razglasili za nede-
mokratičnega prenapeteža, da ne rečem fašista.
Prav mu je! Kaj se pa gre ministra?! Mar bi bil
rajši tajnik KS.
Nova doba je že zapisala, da bo baje celjska
politika gospoda Drevenška kmalu odpisala.
Ce se kaj spoznam na demokracijo, žrtvena jag-
nja in Fikreta Abdiča, potem si z vso zaneslji-
vostjo drznem napovedati, da bo Drevenšek
v naslednjem mandatu ali predsednik republike
Slovenije ali pa direktor kakšne kurje farme.
Dotični je baje packa tudi zato, ker je spraševal
po politični pripadnosti sodnikov porotnikov.
Prepričan daje, da ne moreš biti pošten porotnik
in komunist obenem. Ker da fizikalno ni mogoče
biti dvoje istočasno in na istem mestu.
Gospoda bi si dovolil popraviti. Seveda je
mogoče! Je sicer malce vulgarno, ampak pomi-
slite vendar na kakšen par v najintimnejšem
trenutku.
Tako. To je zadnje, kar sem napisal o politiki.
Obljubljam, da se poslej ne bom več pečal z njo.
Pustil jo bom čisto pri miru, se pa malo bojim, da
ona ne bo pustila mene.
Britanci in njiliovi jesensko-zimski prazniki
Spominski dan
Tretji, praznik je 11. november, dan, ko se
v Britaniji spominjajo žrtev prve svetovne
vojne in tudi vseh drugih vojn. Ljudje mno-
žično kupujejo papirnate ali plastične ma-
kove cvetove in jih nosijo v gumbnici že
takšen teden prej. Enajstega novembra so
po vsej državi proslave ob obletnici konca
prve svetovne vojne. Največja parada je
v Londonu in tudi letos so se je poleg voj-
nih veteranov in pripadnikov vseh rodov
vojske udeležili tudi kraljeva družina in vsi
vodilni politiki. Kraljica je položila venec iz
(umetnih) makovih cvetov na grob nezna-
nega junaka v centru Londona, za njo pa
sta ponosno stopala njen mož vojvoda
Edinburški in prestolonaslednik princ
Charles. Preostali modrokrvneži so si sku-
paj z devetdesetletno kraljico materjo ogle-
dali prireditev z bližnjega balkona. Za kra-
ljico se je poklonila grobu neznanega juna-
ka tudi železna lady Margaret Thatcher, pri-
jazno pa sta jo spremljala voditelja obeh
opozicijskih strank laburist Niel Kinnock
in liberalni demokrat Paddy Ashdown,
prav tista gospoda, s katerima je neustraš-
na premierka morda še prejšnji dan v parla-
mentu bojevala eno izmed pogostih besed-
nih vojn. Toda enajstega novembra so si
podali roke in skupaj z množico udeležen-
cev slovesnosti ter gledalcev kot vsako leto
nostalgično obujali spomine na čas, ko je
Britanija v svetu pomenila še kaj več kot
Beatle in tečaje angleščine.
PISMO IZ LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Predbožična mrzlica
že konec oktobra se začnejo Otočani mr-
zlično pripravljati na božič. Ulice in trgovi-
ne okrasijo z raznobarvnimi okraski in
smrečicami ter začnejo prodajati božična
darila. Po dobrem mesecu takšnega pranja
možganov so tudi najodpornejši prebivalci
okuženi z virusom paničnega predbožične-
ga nakupovanja. K splošnemu navdušenju
pripomoreta radio in televizija z reklama-
mi, v katerih začnejo že ob koncu novem-
bra odštevati dni, kijih še ločijo od božiča.
Ena izmed britanskih posebnosti je tudi
pisanje prazničnih čestitk, ki si jih ne poši-
ljajo samo tisti, ki se sicer ne videvajo vsak
dan, ampak si pismeno zaželijo vesele praz
nike tudi sosedje, sodelavci, sošolci, prija
telji in tako dalje. Smisel vsega tega preko
mernega pisarjenja pa je tekmovanje, kdoj
bo zbral največ čestitk, ki jih potem doma
ponosno razstavijo na čim bolj vidnem me-
stu. Najbolj se jim zamerite, če jim zaželite
srečo kar ustno, tudi če jim pri tem iskreno
stisnete roko, ker takšne čestitke - pa naj je
še tako prisrčna - ne morejo uradno šteti
med svoje voščilniške trofeje.
Božično rajanje doseže vrhunec že precej
pred samim praznikom; do konca decem-
bra so namreč Otočani že preobjedeni re-
klam in bleščeče urejenih trgovin z umet-
nim snegom in sanmi, ki sicer sploh ne
sodijo v te kraje. Očitna naveličanost po-
vsem izgine samo na praznik, ko se sicer
nekohko hladni Britanci prelevijo v božiča
pijane ljudi, objemajo in poljubljajo se po
cestah, v avtobusih, lokalih, na delovnih
mestih in kjer je pač mogoče. Otočani vseh
velikosti, barv in obhk se obešajo drug po
drugem, kot da bi se bližal konec sveta.
Ko teden dni kasneje nastopi novo leto,
so spet v svojih starih tirih. Silvestrovo je
dan, ko se predajo alkoholnim užitkom,
drugega januarja pa steče življenje spet po
starem.
NASVETI - INFORMACIJE
6. DECEMBER 1990 - STRAN 23
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Veseli smo modnih vpra-
šanj in nagradnih kuponov,
ki v prvih decembrskih dneh
prihajajo v naše uredništvo.
Obljubljamo, da bomo v so-
delovanju z Vlasto Cah-Že-
rovnik poskušali odgovoriti
kar na največ vprašanj
o tem, kako se obleči za naj-
daljšo noč v letu.
Nekaj o tem smo rekli že
v Opoldanski mavrici Radia
Celje zadnjo soboto v no-
vembru, že za prihodnji te-
den pa pripravljamo prvi del
nasvetov za silvestersko gar-
derobo. In, kaj smo vam pri-
pravili za danes? Vlasta Cah-
Zerovnik se je lotila obleke,
med ženskami skorajda naj-
bolj priljubljenega in doma-
čega kosa garderobe, ki pa
lahko z modnimi dodatki, se-
veda primerno izbranimi,
vsak dan izgleda drugače. Pa
še toplo nam bo, če bomo
preko udobne obleke ogrnili
topel plašč ali jakno.
Osnovne zakonitosti za
materiale, kroje in barve le-
tošnjih oblek so seveda zna-
ne, prav nič škode pa ne bo,
če bomo tudi v izbiri upora-
bih kanček lastne domišljije
in si v okviru predpisanih
smernic izbrali tiste, ki so
nam najbližje.
Uredništvo
Senzualnost v obleki
Karkoli si moda izmišlja
novega, obrača, zavrača ali
obožuje, nikdar ne more po-
zabiti na kraljico v vsaki žen-
ski garderobi - obleko.
Obleka je brez dvoma tisto
oblačilo, ki je večini pred-
stavnic nežnega spola naj-
ljubše, mnoge ga celo težko
zamenjajo za razne kostime
in dvodelne komplete. Isto-
časno je obleka, posebno
v zimskem času, najbolj
praktična za pod plašč, saj
nas ne veže, torej omogoča
kar se da udobno gibanje.
Pa letošnji kroji, materiali
in dolžine? Vsekakor so kro-
ji še vedno poloprijeti, pas je
lahko poudarjen ali le naka-
zan, včasih spuščen na boke,
mnogo je zopet oblek v »col-
lege« stilu s prikupnimi beli-
mi ovratniki.
Pletenine so seveda pozi-
mi še toliko bolj dobrodošle
kot sicer, če pa želite imeti
pleteno obleko po trenutnih
modnih zapovedih, mora
imeti visoko dvignjen, rebra-
sto pleten, oprijet ovratnik.
Dolžine so, saj že veste
- dolgo skoraj do členkov,
nekaj cm pod in nad koleni,
ali mini! Izbirajte med glad-
kimi, mehko padajočimi ma-
teriah in ne pozabite na mod-
ne dodatke, brez katerih je
vsak, še tako brezhiben mo-
del videti prazen, nedorečen!
VLASTA
ZA OBLAKI SIJE SONCE
Srednješolec pije
Draga Ema. Najprej naj ti
povem, da z zanimanjem be-
rem tvojo rubriko, zadnja pa
me je vzpodbodla, da se ti
oglasim. Strinjam se namreč
s teboj in z Marijo o tem, kar
sta napisali o alkoholizmu.
Res lahko kar naprej gleda-
mo neke oddaje o cvičku, te-
ranu, pivu, o posledicah pa,
le z največjo vztrajnostjo za-
sledimo kakšen mlačen, ne-
opazen članek.
Ampak mene v zvezi s tem
muči poseben problem. Mo-
ja sestra ima namreč sina, ki
hodi v srednjo šolo in se ob-
• časno napije. Takrat ga z mo-
žem seveda okregata, mu
vzameta žepnino, vendar za-
leže ne dosti. Odgovarja ji-
ma, da vsi v razredu pijejo,
punce še bolj kot fantje, tudi
kakšen profesor bi se našel,
ki je več pijan kot trezen, da
je pivo cenejše kot sok. Se-
veda to preslišita, po tihem
pa mu morata pritrditi. Nato
se sestra včasih pogovori
z menoj, saj ne samo da ni
nobenih pametnih člankov
na to temo, tudi predavanj
ali skupnih pogovorov v šoli
o tem nimajo nikoli.
Moram napisati še to, da
fant letos ponavlja 3. letnik
srednje šole in res me skrbi,
da bo zašel na kriva pota.
Prosim, svetuj nam še ti.
Hvala za odgovor.
NADA
Pozdravljena, Nada. Tvoje
pismo in še nekaj drugih, ki
sem jih prejela ob tej priliki,
verjetno res kaže, da smo za-
pluli v nek skrivnosten, del-
no prepovedan zaliv. Zaliv,-
poln problemov o alkoholiz-
mu, o katerih pa si sami pre-
povedujemo govoriti. No, pa
se jim poskusimo približati
še z ene strani.
Obdobje odraščanja je vi-
deti veselo, brezskrbno, za-
nimivo, vendar večkrat vi-
dez vara. Poskusite se sami
spomniti, kakšni občutki so
vas prevzemali pri sedem-
najstih. Marsikdo bi se
spomnil, daje bil zbegan, ža-
losten, zamorjen. Zvečer, ko
je čas za disko, bi bili radi
odrasli in samostojni, zjutraj,
ko naj bi pospravljali stano-
vanje in se učili, pa bi bili
raje še otroci brez odgovor-
nosti. Postaviti seje treba tu-
di pred vrstniki - za vsako
ceno, sicer te izločijo, ne spo-
štujejo. In to je v teh letih
dosti huje od tega, da jih sli-
šiš doma, ker si kadil, ker si
vzel ključe od avta, ker te ni
bilo celo noč. Kakšni vse bi
radi bili! A niti ne vemo, česa
smo sposobni, kdo sploh
smo, kaj hočemo.
Potem nam prekriža pot še
kakšna profesorica mateme-
tike. ki je povsem zgrešila
svoje poslanstvo; namesto,
da bi čimvečjemu številu di-
jakov približala, naredila za-
nimiv svet matematike, mi-
sli, da bo pomembnejša, če
bodo otroci zaradi nje razmi-
šljali o samomoru ali pa pre-
nehali z izobraževanjem.
Tako se lahko zoprno
skombinirajo stvari in edini,
kijih mimogrede, brez večje-
ga truda reši, je alkohol. Ne-
kaj spiješ, se opiješ, pa te ne
mori več matematika ali mo-
goče predolg nos ah prekra-
tek penis. Dokler se ne strez-
niš, seveda.
Vendar pa je vse skupaj
dosti lažje in manj krat rabiš
alkoholni opoj, če imaš ob
sebi dobre ljudi, ki te razu-
mejo. Starše, ki vedo vsaj
probližno. kaj preživljaš.
Starše, ki ti vedno dajejo ob-
čutek, da te imajo radi (ne da
te razvajajo), da ti bodo stali
ob strani, da bodo upoštevali
tvoje želje, ti zaupali, starše,
s katerimi se bo dalo pamet-
no dogovarjati.
Vidiš, draga Nada, tebi in
sestri bi lahko o tem pisala
še in še. Upam pa, da je bilo
moje sporočilo jasno: dobri
odnosi z otroki, ki jih gradi- .
mo od rojstva naprej, so naj-
več, kar lahko naredimo za
njih, da ne zaidejo na stran-
poti. Lepe pozdrave,
EMA
P. S. Za jasnejšo predstavo
o odvisnosti od alkohola pri-
poročam tvoji sestri knjigo
S. Ziherla Kako se upremo
alkoholu, pa tudi na strokov-
njake z oddelka za zdravlje-
nje alkoholizma v Vojniku se
lahko vedno obrne. (Takšne
so vsaj moje dosedanje iz-
kušnje).
24. STRAN - 6. DECEMBER 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Ilustracije
Iz občinske matične knjižnice
v Žalcu smo dobili vabilo za
ogled razstave ilustratorke Mar-
jance Jemec-Božič. Temu pova-
bilu smo se z veseljem odzvali.
Poleg razstave smo se v živo po-
govarjali s slikarko.
Člani knjižničarskega krožka
smo se zbrali pred šolo in se od-
peljali v Žalec. Predstavitev seje
začela ob 16. uri. Popestrili sojo
mladi glasbeniki Glasbene šole
iz Žalca. O ilustratorki smo izve-
deli, da živi v Ljubljani, da se
veliko ukvarja z ilustriranjem
knjig pri katerih ji pomaga pes
Taci. Povedala je tudi, da je ilu-
strirala že okoli 150 knjig. Ilustra-
cije razstavlja povsod po svetu.
Zaupala nam je, da riše tudi za
televizijo. Ilustratorka je zanimi-
vo pripovedovala o svojem živ-
ljenju in delih, ki jih je ilustrirala.
Narisala nam je opico Nano. Vsi
smo se čudih, kako hitro in lepo
je narisala.
Po sami predstavitvi smo kupi-
li voščilnice z njenimi ilustracija-
mi, ki nam jih je z veseljem pod-
pisala.
Odšli smo veseli domov in se
na kombiju odločili, da bomo sli-
karko predstavili tudi na'šim
učencem. Sami smo prerisali nje-
ne ilustracije in jih razstavili v je-
dilnici šole. Učenci so potem ve-
liko raje posegah po knjigah, ki
jih je ilustrirala Marjanca Jemec-
Božič.
BRANKA, ŠPELA, MOJCA
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Mol denar
Doma imam hranilnik - ježka.
Z denarjem pridno varčujem.
Kadar dobim od koga kaj denar-
ja, ga dam v moj hranilnik. Ko je
poln. ga nesemo v banko. Najbolj
sem vesela, kadar si lahko kaj
kupim za svoj denar.
DAMJANA VALAND, 2.r
OŠ KOMPOLE
Moja sobota
V soboto nisem čistila sobe kot
ponavadi, ampak sem pomagala
mleti in prešati jabolka, saj smo
delali sok. Ker sem očku vehko
pomagala, mi je popravil kolo, da
sem se lahko v nedeljo vozila
okoli hiše po novem asfaltu.
MARJETKA POLAK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Kulinarični kotičeic
Pogosteje na naši šoli res pravi
dolgčas. Nihče ne ve, kam bi se
dal. Še najbolj živahen, kar ne-
kam preveč živahen je naš raz-
red. Seveda smo zato kar naprej
deležni pridig, kazni. Noben uči-
telj nas ne mara kaj preveč. Ne-
kaj je treba storiti!
V četrtek smo imeli prosto uro.
Seveda smo tako prešli na temo,
kako nas vsi zaničujejo, nas ne
marajo in tako naprej. Mateja se
je spomnila, da ji je sestra pripo-
vedovala, kako je nek razred pri-
pravil kulinarični dan. Ideja je
bila tu!!! Takoj smo se vsi začeli
pogovarjati, kaj bo kdo spekel in
nihče ni omahoval ali se zmrdo-
val. Čez vikend smo napisali va-
bila, kartončke za poimenovanje
jedil in podobno.
Ponedeljek je tu! Skoraj vsi
smo prišh v šolo že ob 7. uri, da
nas ne bi kdo videl. Vse smo zno-
sili v gospodinjsko učilnico. Prvi
dve uri smo bili strašno nestrpni.
Mateja je bila dežurna, zato je
lahko raznosila vabila. Tov. Lor-
berjevo smo prosili, če malo prej
zapusti učilnico. Vse smo hitro
znosili v slovensko učilnico. Na
radio smo dali kaseto slovenskih
ljudskih pesmi. Učitelji so kmalu
začeli prihajati v učilnico. Prese-
nečeni so obstali. Vsi so posedli
in Mateja je začela z govorom.
Nato so si postregli. Nekateri uči-
telji so se malo pošalih na naš
račun. Vendar tudi pohval ni
manjkalo. Ob koncu odmora so
odšli. Ostalo je še veliko peciva,
zato smo povabili še druge razre-
de in v trenutku je vsega zmanj-
kalo. Mi smo na hitro pospravili.
Naš kulinarični dan je bil uspeš-
no končan.
V vseh nas je bila želja, da nas
učitelji vidijo tudi v drugačni lu-
či. Mislim, da nam je to uspelo.
Upamo tudi, da učitelji tega dne
ne bodo vzeli kot nekakšno »izsi-
ljevanje po pohvali«, ampak za
čisto navaden dan z majhnim
presenečenjem.
URŠA DORN, 8. a
8. C OŠ Ivan Kovačič - Efenka Celje
Tokrat se s fotografije smejejo >'Cejevci« iz OŠ Ivan Kovačič-Efenka. Veselijo se snega posebej
pa še počitnic, ki so tik pred vrati. No, nekaj ocen bo pred tem še padlo, šola je pač šola. Saj je
vendar tako prijetna! Njihova lestvica pa je takšna: Step by step - NEW KIDS ON THE BLOCK
It must have bee love - ROXETTE; Tonight - NEW KIDS ON THE BLOCK; Blaže of glory - JON J
BON JOVI; Se bastasse una canzonne - EROS RAMAZZOTl
Šala
Po mestu sta šla dva mihčnika:
mlajši in starejši.
Naenkrat sta zaslišala iz bližnje
gostilne vrišč. Bil je pretep. Sta-
rejši je rekel mlajšemu: »Pojdi
noter!« Ponosno je šel v gostilno,
a se je takoj vrnil. Starejši ga je
hitro vprašal: »Kako je bilo?.
Mlajši: »Takoj sem prišel na
vrsto!«
ANDREJ PODGORŠEK, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Atkina zanka
Kar ostane v peči po gorenju, je
Pernata žival v dvojini je   .   .   .
Črke obeh besed premešaj tako, da boš dobil še eno
pernato žival, ptico, kije med sladokusci znana tudi po
svojih jajcih. Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka,
11. decembra 1990.
V prejšnji Atkini zanki ste morali najti besedo
SNEG. Nagrado pa dobi: Katja PODKUBOVŠEK,
Žiče 94, 63215 Loče pri Poljčanah.
Alf je gost vsako sredo
Na Radiu Celje vsako sredo nagrajuje trgovinica Alf iz Žal^^
Prejšnji teden sta si nagrado prislužila MARJAN KOŠTOMAJ
Celja, Ulica Frankolovskih žrtev in BOŠTJAN ZUPANC
Teharij 33.
Vesoljske prigode
nabritih zemiiančicov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Moica Vilar
Pipur je debelo pogoltnil slino. »Vse
%#l«to, da se dogaja, ti me pa o ničemer
ne obvestiš. Resnično si lahkomiseln!« Ti-
pur je odvrnil, da ga pač v takšnem zdrav-
stvenem stanju ni hotel vznemirjati. »Prav-
zaprav sem s preiskavo že precej daleč,« je
pomembno dejal Tipur, »le ključne figure
še nisem ugotovil. Zanesljivo je, da je za
vsem tem človek, ki bi rad prevzel vso
oblast. Ljudem namreč obljublja, da bodo
lahko krasno živeli povsem brez dela. Da
bodo plamena z bližnjih planetkov delala za
nas!«
Pipur si je utrujeno podprl glavo in
precej časa molče premišljeval. Na-
to je počasi, a odločno dejal: »Ne bom dovo-
lil, da bi prišlo do kakeršnegakoli upora.
Tipur, natančno vem, kdo stoji za vsem tem!
In to povsem po zaslugi Lidorja in Zemlja-
nov.« »Je mar to mogoče?« je nejeverno
povprašal vodja tajne službe. »Da,« je odvr-
nil vladar, »in sedaj ugotovi, na kateri rake-
tonosilki skladiščijo rudijum. Vendar po-
vsem neopazno, prosim!«
^fc   Tipur je tiho odšel. Ni in ni si mo-
• gel zadovoljivo odgovoriti na vpra-
šanje kako, da Lidor in Zemljani vedo o naj-
večji operaciji tajne službe več kakor on, ki
je pravzaprav najbolje obveščen človek na
vsem planetu. Nemudoma je poklical speci-
aliste posebne enote ter jim naročil naj
skrbno pregledajo vseh šest raketonosilk.
»Po zanesljivih podatkih je na eni raketono-
silki skrit ves tovor ukradenega rudijuma!«
je blestel Tipur.
JL^I »Le kako ste prišli do tega obvesti-
%#"W»la?« je zanimalo nekega diverzan-
ta. »No, no, saj veste, da o takšnih rečeh ne
govorimo!« je samovšečno dejal Tipur. »Se-
daj pa v akcijo!« Medtem pa se je vladar
Pipur iskreno zahvalil Lidorju in Oslimu za
pravočasno opozorilo. »Uraha pa še ne bom
velel zapreti. Prijeti ga namreč hočem pri
delu. Sedaj si pa odpočijte!« Dvorni maršal
je pospremil Zemljane v razkošen apartma,
Lidor pa je sklenil obiskati domače.
PRVA
LJUBEZEN
Nesrečne
ljubezni
Ljubezen je najbolj nor-
malna stvar na tem svetu. In
ne le normalna, ljubezen je
najčudovitejša stvar na tem
svetu. Želim vam veliko lju-
bezni, posebej nesrečnih!
Zakaj nesrečnih vas za-
nima ?
Zato, ker šele veliko ne-
srečnih ljubezni rodi eno
srečno. Sploh pa so nesrečne
ljubezni tiste najslajše, kijih
zlepa ne pozabimo.
Tega nisem prebrala
v knjigah, to vem iz lastnih
izkušenj.
ATHEA
Kako doživljam
jesen
Gozd je bhzu mojega doma. Če
stečem, potrebujem pol minute
do gozda. V njem rastejo listavci
in iglavci. Jeseni je gozd pisanih
barv: zelene, rumene, rjave in
oranžne.
Sedaj so listavci že skoraj goli,
ker jim odpada listje. V gozd ho-
dim rad. Jeseni nabiram gozdne
sadeže. To so: kostanj in gobe.
Gobe nabiram s staro mamo, ko-
stanj pa s prijatelji. Z njimi se
grem v gozd tudi samo igrat. Ne-
koč, ko sem šel z mamo na spre-
hod, sem videl dve mladi srni.
Vesel sem, ker je gozd blizu mo-
jega doma.
ČRT CENCELJ, 2. b
OŠ Frana KraJnca
CELJE-POLULE
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
6. DECEMBER 1990 - STRAN 25
26. STRAN - 6. DECEMBER 1990
TELEVIZIJSKI SPOREn
HJFOBMACIJE

6. DECEMBER 1990 - STRAN 27
28. STRAN - 6. DECEMBER 1990
mm
INFORMACI.1^
DEŽURS1VA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na od 7.30 do 19. ure samopo-
strežna trgovina Savica.
Ob nedeljah pa so dežurne
naslednje prodajalne; proda-
jalna Štručka od 7 do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Ob sobotah od 8. do 16. in ob
nedeljah od 8. do 12. ure je od-
prta tudi trgovina z mešanim
blagom Plemič na Teharjih.
Ob sobotah je od 6.30 do
13.30 in ob nedeljah od 8. do
n. ure odprta prodajalna
s kruhom Geršak v Linhartovi
ulici - pri tržnici.
Non - stop pa je odprta trgo-
vina DRUG STOR, Matic Mik
na Mariborski cesti 119.
Laško
Merxove trgovine z živili
v Laškem in Rimskih Toplicah
so odprte ob sobotah do 14.
ure, trgovina na Otoku pa je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 16. ure.
V Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu. Ob nedeljah so vse tr-
govine z živili v Laškem in Ra-
dečah zaprte. V Rečici pri La-
škem je ob sobotah do 17. ure
odprt zasebni diskont Komi,
ob nedeljah pa od 7.30 do 12.
ure.
Šentjur
V občini Šentjur so trgovine
z živili ob sobotah odprte samo
do 12. ure. Le trgovina Kmetij-
skega kombinata Šentjur je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 15. ure. V nedeljo pa
je od 7. do 10. ure odprta Mes-
nica in delikatesa Kmetijskega
kombinata v Efenkovi ulici.
Žalec
V Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah pa je od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do 11. ure, diskont Šempeter
od 8. do 11. ure, diskont Pireši-
ca od 8. do 11. ure in samopo-
strežna Polzela od 8. do IL ure.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulant
za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od jg"
do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizj
rana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ur^
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: l^g
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. urg
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 9. decembra je dežurni Ciril Kralj, dipl. vet. iz
Ljubnega, tel. 841-410, od 10. decembra dalje pa je dežurni ^
Marjan Lešnik, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete |
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. 6. decembra je dežurni Gregor Bezenšek, dipl. vet.,
tel. 741-264, od 7. decembra dalje pa je dežurni mag. Janez
Hrovat na Veterinarski postaji Šentjur, tel.: 741-041.
IIIFOBMACIJE
6. dECEMBER 1990 - STRAN 29
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 6. decembra ob 10. uri predpremiera psiholo-
škega trilerja Vinka Moderndorferja Camera Obscura za
abonma III. mladinski. Ob 19. uri bo ista predstava za
abonma V. mladinski in izven. Premiera te predstave pa
bo v petek, 7. decembra ob 19.30 uri. Predstava bo tudi
v soboto, 8. decembra ob 19.30 uri za abonma sobotni
večerni in izven.
V Likovnem salonu v Celju do 10. decembra razstavlja
akademski kipar Marko Kovačič.
V domu kulture v Velenju bo v ponedeljek, 10. decem-
bra ob 19.30 uri nastopil Simfonični orkester Slovenske
filharmonije z dirigentom Nikolajem Aleksejevim. Kon-
cert bo za člane Mozartovega abonmaja in za izven.
V domu kulture v Velenju bo v torek, 11. decembra ob
18. uri koncert tria Terlep, ansambla za staro glasbo. Kon-
cert Od Miklavža do treh kraljev je za mladinski abonma
in za izven.
V galeriji Kompas v Celju je do 21. decembra na ogled
razstava umetniške turistične fotografije Vinka Skaleta,
člana Fotokino društva iz Celja.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 8.
decembra ob 20. uri koncert mešanega pevskega zbora
Tone Tomšič iz Ljubljane.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v sredo, 12.
decembra ob 20. uri družabni večer s plesnim parom
Rabič-Stojilkovič.
V Likovnem salonu v Celju bo od 10. do 15. decembra
prodajna razstava unikatnega nakita Zlatarne Celje.
V Pivnici v Rogaški Slatini je do 14. decembra na ogled
razstava olj Krešimira Jerka-Rončeviča.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 11. decembra ob
19.30 uri abonmajski koncert Zavoda za kulturne priredi-
tve Celje. Nastopila bosta vioUnist Štefan Milenkovič in
pianistka Lidia Calnazzo iz Beograda. Izvajala bosta dela
Tartinija, Beethovena, Saint-Sensa, Paganinija in Cara-
sata.
V Muzeju graHčnih umetnosti v Rogaški Slatini so na
ogled stari grafični listi, faksimilne izdaje vseh bakrorezov
svetovnega mojstra grafike Albrechta Diirerja.
ROJSTVA!
elje
Rodilo seje 13 dečkov in 21
eklic.
elje
Poročilo se je 9 parov, od
h: Matej GORENJAK in
teika KOROŠEC, oba iz Ce-
1, Branko BREČKO iz Vojni-
a in Viola SCHNEIDER iz
rclina, Tomaž MELAVC in
imona VRABL, oba iz Celja,
omaž URLEB iz Gorice pri
livnici in Marjknca HABEK
Celja, Dragan BREČKO in
larja KRAGOLNIK, oba iz
Nosnice pri Celju,
ialec
Poročili so se: Uroš DVOR-
IIK iz Šempetra v Sav. dolini
1 Marta STRMECKI iz Dobr-
Jše vasi, Branko ŠKRUBA iz
lozirja in REZAR Metka iz
£TUŠA, Darko BERZELAK
! Smartnega ob Paki in RE-
Milena iz Letuša.
'elenje
Poročili so se: Tomaž RU-
DOLF iz Šoštanja in Suzana
lAMŠAK iz Florjana, Dušan
^VČIČ in Željka OSTOJIČ,
*)a 12 Velenja, Dušan BEMKO
'Šoštanja in Damjana SEMO-
JC iz Strunjana, Robert KO-
ffiN in Angela ALBREHT,
h iz Topolšice.
•"»arje pri Jelšah
■ Poročili so se: Franc PA-
iz Sp. Negonja in Branka
JSVALDIČ iz Strmca pri Ro-
Satcu.
^ ^ iSiiiliJIlJJlillilil
Ctlje
Umrli so: Jožefa LORGER,
f let iz Gornje vasi, Ivanka
Opornik, 43 let iz Kuretne-
l Ivan STOPINŠEK, 62 let iz
J^i^tjurja pri Celju, Franc
'^lEVNIK, 76 let iz Zavrha
nad Dobrno, Angela LOTRIČ,
79 let iz Laž, Jože VURCER, 49
let iz Frankolovega, Ivana
HRASTNIK, 48 let iz Vojnika,
Anton PEGANC, 43 let iz Ce-
lja, Margareta PUŠNIK. 80 let
iz Globokega, Antonija SU-
MRAK, 77 let iz Celja, Rudolf
MARINŠEK, 73 let iz Pečovni-
ka, Martin GODLAR, 78 let iz
Buč, Marija SEŠEL, 85 let iz
Kozjaka, Hinko ŠTUMBER-
GER, 60 let iz Senovice, Cecih-
ja JAVORNIK, 85 let iz Hreno-
vega.
Žalec
Umrli so: Frančiška KOT-
NIK, 82 let iz Vojnika, Alojzija
VINARNIK. 83 let iz Žalca, Te-
rezija COKAN, 64 let iz Vrbja,
Pavel KALUŽA, 87 let iz Bra-
slovč, Petar KUNŠTIČ, 37 let
iz Slovenj Gradca, Ana VOD-
LJAN, 81 let iz Polzele.
Velenje
Umrh so: Ivan GODEC, 41
let iz Velenja, Marija LJUBE-
ŠEK, 86 let iz Velenja, Janez
ZALESNIK, 90 let iz Ljubnega
ob Savinji, Frančiška ŠTUK-
LJE, 62 let iz Celja, Ivan
REMS, 59 let iz Ločice, Matevž
TRNOVŠEK, 73 let iz Velenja,
Frančiška PAVLIC, 85 let iz
Raduhe, Marija Tajnšek, 84 let
iz Arnač, Karel SELIČ, 67 let iz
Voduc, Jožef VANZO, 60 let iz
Mute, Andrej ANCLEJ, 86 let
iz Dolenje vasi, Franc AŽ-
MAN, 57 let iz Velenja, Viktor
JEŽOVNIK, 64 let iz Podvina
pri PolzeU, Franc SLOKAN, 69
let iz Paske vasi, Anton CE-
LESNIK, 55 let iz Celja, Dušan
STRNAD, 69 let iz Vojnika,
Frančišek Pergovnik, 58 let iz
Raven. Rudolf DOBO VIČNIK,
71 let iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc ŠTIH, 60 let
iz Prnek, Alojzija LOVREN-
ČAK, 70 let iz Plata, Adolf
KRIŽANEC, 54 let iz Donačke
gore, Martin POLUTNIK, 84
let iz Topolovega, Apolonija
DEBELAK, 81 let iz Brezovca
pri Polju, Jože KOVAČIČ, 64
let iz Polja ob Sotli.
Strokovne službe:
- Republiške uprave za zdravstveno varstvo
- območne enote Celje,
- Skupnosti invalidskega in pokojninskega
zavarovanja - območne enote Celje in
- Občinskega sekretariata za družbene
dejavnosti Celje
iz Gregorčičeve ulice 5/a
Sporočajo
cenjenim obiskovalcem,
(la bodo v soboto, dne 8. decembra
1990, redno poslovale
(nadomeščanje za ponedeljek, dne 31. decembra
1990, ko ne bodo poslovale).
---Prosijo za razumevanje._
30. STRAN - 6. DECEMBER 1990
MALI OGU^
IMALI OGLASI - INFORMACIJE
6. DECEMBER 1990 - STRAN 31
32. STRAN - 6. DECEMBER 1990
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• Paleta sredstev za kro-
titev neposlušnih družic je
pisana. V torek popoldne je
presenečenje  doletelo   in
zadelo Metodo G. iz Efen-
kove ulice, ki ji je možiček
v glavo zabrisal krožnik.
Metoda se je zatekla po 
zdravniško pomoč, krožnik
je razbit na kosce, razboriti
možakar pa se bo za nelepo
dejanje zagovarjal na sodiš-
ču. Če mu bo sodnik odme- !
ril zaporno kazen, bo imel ;
čas z lepilom sestavljati j
drobce  in  narediti   spet <
uporaben krožnik.
.i
• Dobro je meti kakšno 
dobro sosedo. H Gordani I
M. iz Robove ulice se je I
v torek, uro pred polnočjo, i
zatekla prijateljica Fanika
V., ki se ji to noč ni dobro
pisalo. Njen soprog se je
namreč odločil za metodo
davljenja. Daje to čisto res-
no nameraval storiti, govo-
ri tudi podatek, da je Mar-
jan potem tolkel po Gordf»-
ninih vratih, kjer se je tre-
sla tudi njegova Fanika. Pa
so pravočasno prihiteli po-
hcisti in s potencialnim da-
viteljem kar na hitro odpra-
vili. Odpeljali so ga v pro-
stor za streznitev, pozneje
pa bo obiskal še sodnika za
prekrške.
• Jože Š. iz Iršičeve pa je
res pravi korenjak. Najprej
v sredo razgraja na sedežu
Centra za socialno delo, ko
pridejo policisti, pa si drz-
ne enega brcniti v nogo in
se mu še na druge načine
upirati. Ker je bil Jožek na-
devan, je moral na strezni-
tev, zaradi poskusa prepre-
čitve uradnega dejanja
uradni osebi pa sledi ka-
zenska ovadba. To pa še ni
vse, ker je kalil javni red in
mir bo stopil še pred obhč-
je sodnika za prekrške.
• Uboge ženske! Na
praznični dan, 30. novem-
bra zjutraj, je Adem M. iz
Čopove grozil svoji živ-
ljenjski sopotnici in grož-
nje bi se bile skorajda ures-
ničile. Pa seje vse skupaj le
dobro končalo, za kar so
poskrbeh sosedje, ki so po-
klicali na pohcijsko posta-
jo. Darinka je imela potem
ta dan mir, saj se je soprog
alkoholno razdrogiral v za
to namenskem prostoru.
• Pijan in razgrajaški pa
je bil na prvega decembra
večer tudi Franc M. s Kovi-
narske. Miličnikom ga je
zatožila hčerka Darja. Atek
je to noč prespal izven
doma.
M.A.
Reševala se Je
s poneverbami
Senat Višjega sodišča
v Celju je le deloma ugodil
zagovornikov! pritožbi na
prvostopenjsko sodbo, in si-
cer le v tistem delu, ki se
nanaša na odločbo o kazni
za kaznivo dejanje ponever-
janja vrednostnih papirjev.
Pritožbeno sodišče je ugoto-
vilo le kršitev kazenskega
zakona na škodo obtožene
Irene Srše iz Celja, bivše ra-
čunovodkinje v Zgodovin-
skem arhivu v Celju.
Pritožbo zagovornika
Zvonka Gundelja z Celja, ki
je obdolžen kaznivega deja-
nja napeljevanja k storitvi
kaznivega dejanja Irene Sr-
še, pa je senat Višjega sodiš-
ča v celoti zavrnil. Po odloč-
bi prve stopnje je bila Irena
Srše obsojena za troje kazni-
vih dejanj na skupno kazen
enega leta in sedmih mese-
cev zapora, pritožbeno sodiš-
če pa ji je kazen za ponareja-
nje vrednotnic skrajšalo za
tri mesece, torej je obsojena
na enotno kazen štirinajstih
mesecev zapora. Obdolženi
Zvonko Gundelj je bil obso-
jen na pet mesecev zapora.
Za kaznivo dejanje pona-
rejanja vrednostnih papirjev
je po Zakonu o spremembah
in dopolnitvah Kazenskega
zakonika SFRJ predpisana
kazen zapora od enega do
osmih let zapora, po kazen-
skem zakonu, ki pa je veljal
v času storitve tega kaznive-
ga dejanja pa je bila predpi-
sana kazen od enega do de-
setih let. Višje sodišče je to-
rej, ob upoštevanju določil
o obvezni uporabi milejšega
zakon, Ireni Srše skrajšalo
zaporno kazen za tri mesece.
Za ostali dve kaznivi dejanji
(poneverbe in zloraba polo-
žaja odgovorne osebe) pa
Višje sodišče ni sledilo pri-
tožbi obrambe. Za ti dve kaz-
nivi dejanji je potrdilo osem-
mesečno zaporno kazen, kot
jo je izreklo Temeljno sodiš-
če v Celju.
Obdolžena Irena Srše je
svoj gmotni položaj reševala
tako, da je kot računovodki-
nja v Zgodovinskem arhivu
Celje v obdobju od januarja
1985 do oktobra 1987 ponare-
dila 77 čekov in si s tem pri-
lastila razmeroma veliko
vsoto denarja. Če je bila, na-
primer, upravičena iz žiro ra-
čuna dvigniti znesek dvesto
dinarjev, je s takšnim zne-
skom izpolnjeni ček dala
v podpis odgovorni osebi, ko
pa je dobila vrnjen podpisan
ček, je pred pravini znesek le
še dopisala eno številko, na-
primer 1, in tako je 1200 din
dvignila iz žiro računa ter si
razliko tisoč dinarjev prisvo-
jila. Obdolžena Irena Srše si
je tudi protipravno prilastila
del denarja, ki so ji ga delav-
ci Zgodovinskega arhiva za-
upali za letovanje v počitni-
ških prikolicah, ki so last
Zgodovinskega arhiva Celje.
Obdolžena pa je izrabljala
položaj odgovorne osebe
s tem, da je izpolnjevala in
žigosala naročilnice za na-
kup razhčnega materiala
v korist prijatelja obdolžene-
ga Zvonka Gudelja, ki je na-
ročilnice »pretapljal« v de-
nar in si kupoval različne
predmete in materiale. S tem
je Ireno Srše napeljeval
h kaznivemu dejanju zlorabe
položaja ali pravice odgovor-
ne osebe, zaradi česar je bil
obsojen na pet mesecev za-
pora.
Zagovornik obeh obdol-
žencev je v pritožbi za Ireno
Srše navajal vrsto razlogov
(kršitev kazenskega zakona,
zmotno in nepopolno ugoto-
vitev dejanskega stanja...),
kar je Višje sodišče ugotovi-
lo kot neutemeljeno, prav ta-
ko ni moglo ugoditi pritožbi
za obdolženega Zvonka Gu-
delja glede izreka odločbe
o kazenski sankciji.
MARJELA AGREŽ
Hotel Jo Je povoziti
Stanovalci iz Ulice 8. čr-
nogorske brigade 5 so v po-
nedeljek, 26. novembra za-
prosili za miličniško posre-
dovanje.
Boris V. iz Hromca (občina
Krapina), sicer pa začasno
stanujoč v Letušu, je tega
popoldneva »obiskal« svojo
prijateljico Vilmo K. Po pri-
čevanju sosedov naj bi jo
pretepal in ji grozil, da jo bo
povozil z avtomobilom. Še
pred prihodom miličnikov
Postaje mihce Celje je nasil-
než zbežal, na begu z avto-
mobilom pa so ga možje po-
stave le našli, mu odvzeh
vozniško dovoljenje in mu
prepovedali nadaljnjo vož-
njo. Ko je že kazalo, da se je
možakar umiril, so poklicali
iz Doma upokojencev, kjer
se je Boris spet pojavil in
iskal Vilmo. Ta se je pred
njim zaprla v sobo. Tudi ta-
krat je bil hudobnež hitrih
nog in spet je še pravi čas
pobegnil miličnikom. Na be-
gu pa je bil le kratek čas, saj
so ga ob 22.45 uri prijeU in ga
pospremili v prostor za pri-
držanje. Čaka ga tudi kazen-
ska ovadba zaradi nasilni-
škega obnašanja.
M. A.
Nameraval se le
zažgati
v petek, 23. novembra so
ob 21.30 uri poklicali na
celjsko policijsko postajo iz
diskoteke Jagoda v Celju.
Osebje in gostje so bih
upravičeno preplašeni in za-
skrbljeni, saj se je v lokalu
nahajal pijani gost, ki je na-
povedoval, da se bo sežgal.
Na srečo so hitro prispeli mi-
ličniki, saj se je Adem Meh-
meti že polil po telesu z ben-
cinom, vžigalnik, ki ga je ho-
tel prižgati pa so mu hipoma
odvzeli. Kasneje, na pogovo-
ru na Postaji milice v Celju,
se je pokazalo, da nad življe-
njem razočarani Adem nima
tipičnih samomorilskih nag-
njenj, ampak so pri njem
bolj izražena samopoškodo-
valna. Na koncu razgovora,
ki je bil menda kar učinko-
vit, mu je komandir postaje
milice, Srečko Krope, poda-
ril svoj - vžigalnik. Bolje in
učinkoviteje se nesrečni
Adem ne bi mogel zamisliti
nad tem, da je življenje, ka-
kršno koli žeje, kljub vsemu
vredno in sveto.
M. A.
Ponovni tečai
samoobrambe
za ženske
Na tejle strani se, žal,
prepogosto pojavljajo žen-
ske, ki jih je doletelo fizič-
no nasilje, vse bolj pogosti
pa so tudi primeri drznih,
s fizično silo obeleženih
tatvin na ulicah, da o spol-
nih zlorabah žensk sploh
ne govorimo.
Prvi in edini v Sloveniji,
so se v društvu, za borilne
veščine Slavko Šlander Ce-
lje odločili za tečaje samo-
bobrambe za dekleta in že-
ne. Prvi tovrstni tečaj je bil
dobro obiskan in uspešno
izveden, zdaj pa so se
v omenjenem društvu, za-
radi velikega zanimanja,
odločih za še en tovrstni te-
čaj za predstavnice šibkej-
šega spola. Znano je na-
mreč, da samoobramba ne
potrebuje moči. Prijave za
tečaj sprejemajo vsak po-
nedeljek od 18. do 20. ure
v telovadnici Tretje osnov-
ne šole v Vodnikovi ulici
v Celju, informacije pa da-
jejo pa telefonu na številki
21-131 ter 24-420 (vsako sre-
do od 8. do 9. ure in od 14.
do 15. ure). Tudi tokrat bo
tečaj vodil Srečko Krope,
mojster samoobrambe
»drugi dan.«
miNl KRIMIČI
Razbil
več vrat
V noči na 26. november je
neznanec vlomil v Merxovo
samopostrežno prodajalno
v Gorici pri Velenju.
Storilec se je kar precej na-
mučil, predno je vstopil
v notranjost, saj je poškodo-
val kar več vrat. Bržkone se
mu ta podvig ni obrestoval,
saj je odnesel le večji zavitek
prave kave.
Kdo bo po vlomu
dišal?
Neznanec je 28. novembra
ponoči vlomil v prodajalno
Ere v Pesjem pri Velenju.
Nad blagajno je bil razoča-
ran, saj je našel in ukradel le
nekaj menjalnega denarja
(drobiža), sproti pa se je od-
ločil, še za kozmetične izdel-
ke. Če jih bo uporabil, bo di-
šal sam, če jih bo poklonil,
bo prijetnih vonjav nekdo
drug. Če pa bodo vlomilca
odkrili, bo zagotovo smr-
delo.
Zamikali so ga
mikro vali
V kiosk v Ulici 29. novem-
bra v Celju je v noči na
30. november vlomil nez-
nanec.
Odnesel je mikrovalovno
pečico, radiokasetofon, ne-
kaj zavojev cigaret, gotovine
in drugih drobnih uporabnih
predmetov.
Kraja v radeški
pekarni
Neznani storilec je vsto-
pil v pekarno v Radečah, ki
jo lastnik trenutno ob-
navlja.
Ukradel je kotni brusilni
stroj ter kar precejšnjo koli-
čino lepila. Vprašanje časa
je, kdaj se bo ujel na lima-
nice.
M. A.
Gorelo v spalnici
v ponedeljek, 26. novembra
popoldne je zagorelo v stano-
vanju Milana Meštroviča iz
Ulice talcev v Radečah.
Do požara je prišlo v strop-
nem delu dimnika, v katerem
je bil nestrokovno vzidan lese-
ni nosilni tram. Zaradi visokih
temperatur je omet s tramu od-
padel, tako daje vročina nepo-
sredno delovala na tram, ki se
je vnel. Ogenj so lokalizirali ga-
silci prostovoljnega društva iz
Radeč, nastalo škodo pa so
ocenili na okoh 70 tisoč di-
narjev.
PROMETNE NEZGODE
Mopedist trčil
v tovornjak
Na regionalni cesti v Polzeli
se je v sredo, 28. U. zvečer
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Voznik kolesa z motorjem
Ludvik Kovačič z Brega pri
Polzeli, je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Polzele proti Šem-
petru. Izven naselja, na rav-
nem delu ceste, je trčil v tovor-
njak, ki je, pravilno osvetljen,
stal ob desnem robu vozišča.
Voznik Kovačič se je pri tem
hudo telesno poškodoval, voz-
nik tovornjaka pa je bil v času
trčenja izven vozila.
V nasproti vozeče
vozilo
Prometna nezgoda, v kateri
sta bili dve osebi hudo teles-
no poškodovani, tri pa lažje,
se je pripetila v četrtek, 29.11.
ob 18. uri na lokalni cesti
v Grižah. Gmotna škoda zna-
ša okoli 75 tisoč dinarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la Božo Beškovnik iz Pongraca
pri Žalcu, je vozil iz Vrbja proti
križišču z lokalno cesto Žalec
Griže. V križišču je zavijal des-
no, pri tem pa je zapeljal na
levi vozni pas, po katerem je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Boži-
dar Bregar iz Ljubljane. Pri tr-
čenju se je hudo poškodoval
voznik Beškovnik, njegov so-
potnik, Damjan Veber iz Celja
pa je bil lažje telesno poškodo-
van. Lažje poškodovan je bil
tudi voznik Bregar, njegov so-
potnik Mirko Plevčak iz Celja
je utrpel hude telesne poškod-
be, njegova sopotnica Agata
Bregar iz Ljubljane pa lažje.
Ni ustavil
V križišču Jenkove in Tom-
šičeve ceste v Velenju se je
minuli petek pripetila pro-
metna nezgoda, v kateri sta
bila dva udeleženca hudo te-
lesno poškodovana, material-
na škoda pa znaša približno
20 tisoč dinarjev.
Po Jenkovi cesti je proti kri-
žišču s prednostno Tomšičevo
cesto vozil osebni avtomobil
Marko Divkovič iz Pulja. Pred
križiščem ni ustavil pred zna-
kom »stop« in je vožnjo nada-
ljeval  naravnost v  križišče.
V tem trenutku je z njegove
desne strani, po Tomšičevi ce-
sti, pripeljala voznica osebne-
ga avtomobila Tatjana Vizovi-
šek iz Velenja. Voznica je
s prednjim delom vozila trčila
v desno bočno stran Divkovi-
čevega avtomobila. V nezgodi
sta bila hudo telesno poškodo-
vana sopotnika v Divkoviče-
vem vozilu, Nikola Divkovič iz
Velenja in Anto Tadič, prav ta-
ko iz Velenja.
Nezgoda v Parižljah
V nezgodi, ki se je pripetila
minulo nedeljo popoldne
v Parižljah, sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani,
gmotna škoda pa znaša okoli
61 tisoč dinarjev.
Roman Kragelj iz Kaple je
vozil osebni avto po regionalni
cesti v Šentruperta proti Letu-
šu. V Parižljah je po lokalni
cesti, z njegove desne strani,
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila Frančišek Rojnik iz
Šempetra. Ta je z vozilom za-
peljal na prednostno cesto in
trčil v Kragljev avto. V nezgodi
sta se hudo telesno poškodo-
vala voznik Frančišek Rojnik
in njegov sopotnik Avgust Je-
len s Polzele.
Smrt na Sloveniki
V torek, 4. decembra se
ob 2. uri, pripetila prometna
nezgoda na Sloveniki, izv^^
naselja Celje, v kateri je ena
oseba izgubila življenje, dva
udeleženca pa sta bila hudo
telesno poškodovana.
Maksimilijan Samastur ^
Maribora je vozil osebni avto.
mobil iz smeri Arje vasi protj
Celju. V bližini kilometerskega
kamna številka 3 je zapeljal na
levi vozni pas, takrat pa je pri.
šlo do čelnega trčenja z na-
sproti vozečim tovornjakom
ki ga je upravljal Franc Špilai^
iz Ljutomera. V nesreči je umrl
17-letni M. F. iz Maribora, so-
potnik v osebnem avtomobilu.
Hudo telesno poškodovana sta
Konrad Repak iz Drakovcev,
ki je bil sopotnik v tovornerri
vozilu ter sopotnik v osebnem
vozilu, Matjaž Frajnkovič iz
okolice Ruš,
M. A,
Z vozilom v pešca
v četrtek, 29.11. se je, ob 10.
uri, pripetila prometna ne-
zgoda v Strmcu pri Laškem,
Voznik osebnega avtomobi-
la Jože Železnik iz Strmca je
vozil iz Laškega proti Rim-
skim Toplicam. Na vrhu klan-
ca v Strmcu je nenadoma pred
sabo opazil pešca Jurija Slugo
iz Sevc pri Laškem, kije hodil
po vozišču. Kljub zaviranju
voznik trčenja ni mogel pre-
prečiti. Jurij Sluga je bil v ne-
zgodi hudo telesno poško-
dovan.'
Človeka lahko tolaži-
mo, vendar mu ne mo-
remo podariti miru;
mir mora poiskati
vsakdo v sebi
(Ralph W. Emerson
1803-1882);
Ničesar ne dajemo ta-
ko velikodušno kot na- >
svete       (Rochefoucauldlj
Vnela se je odeja
Zagorelo je tudi minulo so-
boto okoli 22. ure v stanovanj-
ski hiši, last Milana Straška
v Škopijah 11.
Požar je povzročila odeja na
električno gretje, ki jo je last-
nik zvečer vključil, preden je
legel k počitku. Ko se je čez
eno uro vrnil v spalnico, je bila
ta že v dimu, tlela pa je tudi že
postelja. Da ni prišlo do večje-
ga požara, je zasluga gasilcev iz
Zibike, ki so požar hitro lokali-
zirali. Škode je za okoli 5 tisoč
dinarjev.
93
POROČA
Delokrog delavcev Zavoda
za požarno varnost iz Celja se
še vedno širi in samo dobri vo-
lji gasilcev je pripisati, da se
nadloge pa tudi malomarnosti
občanov hitro rešujejo.
V tem tednu je dvakrat gore-
lo: v ponedeljek, 26. novembra
se je vnel električni drog v Za-
dobrovi, v Lokrovcu pa je bilo
vroče pralnemu stroju. Saj m
res - pa je: 27. novembra so
celjski poklicni gasilci reševali
in rešili - muco!
Ker se samodejne alarmne
naprave kar prevečkrat sarnO'
voljno obnašajo in zganj#
hrup po nepotrebnem, jih bo-
mo tokrat zatožili vse po vrsti:
Slovenijalesova v ZidanškoVi-
Ingradova v Celju se je zadrU
kar dvakrat, prav tolikokrat tu-
di Tekova. Nič boljša ni sirena
levške Name in Tkanina iz V«'
leprodaje, iz Prešernove ulic^
in iz Metroja. Slednja je svoJ
jezhik brez potrebe stegnili
kar trikrat. Sram jih bodi!
Ljudje, ki jih pokličemo
številko 93 pa so v tednu a^'
kar 14-krat sodelovali pri cest-
noprometnih reševanjih, vod^j
ki se ni hotela ustaviti, pa ^ •
zaprli v stanovanju v Stanetoy
24. M. A'