SLOVENSKI
mi

POSLANEC FRANC POTOČNIK:
m mm
TO JE KAPITULACIJA
BOJEVNIKA
DOLF IN DAREl
Dobimo se na barikadah
HUDIČA RIJE
Don Kihot
Vsak porod jt' krvav. To naravno, neizogibno dejstvo, kot kaže. velja tudi pri rojstvu novih držav. Vsaj realisti med nami so tako misliti. Večina Slovencev pa je vse do 25. junija upala, da nam bo suverenost in neodvisnost uspelo doseči brez preti vanju krvi.
Bilo pa je to donkihotstvo, pa ne v tistem socialistično- i orientalskem smislu, ki plemiča iz Manche zasmehuje kot j Umešanega starca odtrganega od realnosti in nosilca (nesprejemljivih) romantičnih iluzij, pač pa donhikotovski v izvirnem 'Cervantesovem pomenu, torej kot vzor plemenitih hoteni in žlahtnih dejanj
Zanimivo, da. tudi opozicija slovenski vladi ni očitala plemenitih namenov pri osamosvajanju, pač pa je nenehno trdila, daje slovenska osamosvojite\ preuranjena. ker da nihče m izračunal, koliko nas ho to stalo \ ekonomskem pi ‘•.■ledu
■ Realisti pa niso pričakovati, da nam bo »obljubljena«
Il\ lopa naše osamosvajanje celo plačala. Bili bi zadovoljni, če bi Slovenija svojo suverenost in neodvisnost ter priznanje dosegla že brez ene kaplje krvi In če bi n.iti sedanji oblasti to uspeh doseči, bi ji lahko oprostili vse dosedanje spodrsljaje, kajti saj za takšen nekrvavi cilj nobeni cena v prevelika
. \ očitno brez kivi ni šlo. Prihrumeli so tanki. Slovenci so se uprli Padle so žrtve Na obeh straneh A Evropa in z njo nas Slovencev šc ve tim noče prim ti Torej o biti tisti, ki so dejali, da brez kr\i ne bo slo. vendarle Don Oujoterji!
\ kaj itotemtakem Evropa in svet hoče od Slovenije!? Hoče šc več krvi!? Hoče tisoč, desettisoč, stotisoč mrtvih!? Kje jv tista knaia negi, da bo dramam« Evropejec milostno pristal v priznanje Slovenije?!
Tretji dan agresije na Slovenijo, takrat ko nam je Slovencem po pnih uspehih začela naraščati samozavest, sem v šali pomislil, da se poslej Ruplu. Peterletu ali Kučanu pač ne bo več treba trudi!; po svetu za priznanjem, pač pa bo moral zdaj pnu v Ljubljano sam t Hamu de Michehs (ki ga priznanje neodvisnosti Slovenije očitno najbolj moti) )n naše velemože prositi, da bi priznali njegovo Italijo. In takrat se mi je posvetilo: druge države nove Jr.tin c priznajo takrat, ko se jih začno bati! Pravzaprav gre za začaran hudičev kiog. Suverene države novonastale države nočejo priznati, ker sc bojijo, da bi m novo nastala država utegnila to priznanje smatrati, kot da se je tisti, ki jo priznajo, bojijo, z.no jo priznajo šele takrat, ko seje zares bojijo To je pač logika diplomatskih mlinov na veter.
In zalo se zdi, da smo Slovenci prezgodaj pristali na pogoje evropske trojke. Spopad med jugoslovansko armado m Slovenijo je namreč spominjal na dvoboj med težkokategomikom in peresnoiahkim boksarjem. A ko jc peresnik zbil težaka na tla. evropska trojka kol sodnik ni začela grogirani armadi šteti do deset, pač pa je dvoboj odložila za tri mesece. In ker je slovenski parlament pristal na takšen potek hoja v ringu, lahko priznanje brionske deklaracije z nase strani ocenimo le kol hudo nepoznavanje mednarodnih (tudi evropskih) pravil. Zavedati se moramo,) da bi k nam ne dopotovala mkakišm mirovna trojka, če bi armada mimogrede pobila nekaj sto ah tisoč teritorialcev in civilistov ter v nekaj dneh pokorila Slovenijo. Res, bilo bi nekaj protestov, celo diplomatskih, ampak to bi bilo tudi vse..
Ampak Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi prav po donkihotovsko (spet v žlahtnem pomenu te besede), še enkrat naskočiti diplomatski mlin na veter in se enkrat poizkusih prepričati Evropo naj nas prizna, ne da bi bi!.' treba jugoslovansko armado (vsaj v Sloveniji)poisem uničiti In upajmo. Ja bosta Evropa (in svet) spt.vzn.ila. da ; Slovenija ni nikakršen pohleven novorojenček, ki steguje roke po Trstu, Tin. Koroški in Porabja, ampak da zares misli enak o kol naj večji slovenski pesnik,- ki je prerokoval k »ne vrag, k sosed bo mejak«.
In na to smo Slovenci, kljub nelagodju ob priznanju Brionskega diktata, vseeno lahko ponosni.
MED NAMI
Časnik
V	sredo mi sredi dopoldneva sporočajo z ulic in trafik: Nove dobe zmanjkuje, prodaja jo članek o gospodu Jelku Kacinu, ki je v zadnjih treh tednih postal slovenska medijska zvezda številka ena. Hvala, gospod minister Kacin. S kolegi v redakciji smo malce samovšečno zadovoljni, da smo zadeli žebljico na glavico, fantje iz prodaje pa samo zmigujejo z rameni in pravijo: Lepo, ampak ta denar bomo videli šele čez dva meseca. Enemu uide, da bi se bilo treba »zahvaliti« še kakšnemu drugemu ministru. Finančnemu naprimer. Ker nas Markovič izloča iz primarne emisije denarja, obenem pa je ukinil nekatere bankovce, bo vsaj v Sloveniji v mesecu ali dveh prišlo do pomanjkanja gotovine. Tako bomo od tega, da vsaj trg časopisov tudi v ne vojni-ne miru deluje v popolnosti, imeli bore malo koristi. Plačniki bodo še dlje odlagali dolgove. Guverner slovenske narodne banke napove možnost vzporedne uporabe bonov, ki jih je Slovenija stiskala v Cetisu. Koliko bonov bo stala Nova doba? Heretično vprašanje, če vzamemo, da Nova doba ni le slovenski časopis.
V	četrtek običajna improvizacija v redakciji. Načrtujemo nekaj bralnih tem, po telefonu z nekaterimi najboljšimi slovenskimi mojstri peresa dogovarjam analitične komentarje za pričujočo številko. Vzporedno se pojavljajo druge teme, ki jih bralci najraje prebirajo. Novinarka se zgrožena vrne z ekspedicije na podeželje, kjer se je pred nekaj dnevi zgodila družinska tragedija. Kličem oficirja za tisk pri pokrajinskih teritorialcih, če je kaj novega. Ni ga več, poslali so ga domov, napetost v Sloveniji se vsaj navidezno umirja. Hvala, minister Janša.
V	petek skušam izslediti dva prostovoljca iz Velenja, ki sta se že prvi dan okupacije prijavila teritorialcem v popolni bojni opremi. Uradni krogi nočejo pomagati, zato gre naša ekipa sama na teren. Skupaj izberemo gostilne, v katerih bi veljalo malo povprašati, poudarim, da pristajam tudi na popolno anonimnost, če fanta najdejo in bosta to želela, ostalo je novinarska rutina.
V	soboto izvemo, da je skupina slovenskih staršev odpotovala prejšnji dan k svojim fantom, ki služijo vojaški rok v JA v Belem Manastiru. Mrzlično iščemo zvezo, potem se oglasi sodelavka iz Maribora. Prijetno presenečenje. S fotoreporterjem je bila na istem avtobusu, članek prihaja.
V	nedeljo lezejo iz faksa kilometri tekstov. Medvojni nemški kabli poštarjem še vedno nagajajo, tajnica bo imela vrh glave dela s pretipkovanjem.
V	ponedeljek po običaju mrzlično zaključujemo redakcijo. Spet bruha faks kilometre papirja, vmes nekaj nenajavljenih toda odličnih člankov. Menjamo tretjino časopisa, zvečer pa zlikamo končno podobo. Opolnoči je redakcija zaključena, za zjutraj ostane le še tale tekst.
Ob sedmih v torek moram biti v tiskarni. Večna dilema. Bomo z izidom ujeli tudi ta teden najprikladnejši ton^aktualnih dogodkov?
LJUDJE
Pater Robert Franc Potočnik Slovenska bojevnika La (Iv v črnem
JUGOSLOVANSKI LONEC Gremo v Beograd Samo, da so živi Glasovanje za vojno Trebušasti Slovenci Vojni plen Svinjsko bomo jedli
' 1
Končno na svobodi L d
Oče zabodel sina Besede so meso postale
KULTURA
'd D ;
SVETA
Stran 5 Stran 7 Stran 11
Stran 6 Stran 8 Stran 8 Stran 9
Stran 22
Stran 9
Stran 14 Stran 15
Stran 18
VSEGA
ŠPOBT
Jadrnica v vinogradu : L;v Stran 16 d
Olimpija hoče 500 tisoč DEM
ALGE SPET STRAŠIJO KOPALCE
Nezaželeni gostje
Po dveh letih dokaj čistega morja so se spet pojavile. Biologi in drugi izvedenci skoraj ne morejo verjeti vestem o prekomernem bohotenju alg v Severnem Jadranu. Čeprav ribiči pravijo, da je cvetenje vsakoleten pojav, je v zadnjih letih le to dobilo takšne razsežnosti, da smo bili priča prvim znakom atrofizacije. Do sedaj so biologi menili, da so prekomernemu bohotenju botrovale predvsem neugodne vremenske razmere z milimi zimami v odsotnosti zimskih in pomladanskih neurij, ki niso dovolj premešale morske vode. To pa ne velja za letošnjo zimo. Razlage s katerimi so nas do nedavnega prepričevali, letos ne držijo več. Vzroke bo potrebno poiskati drugje.
Verjetno bo potrebno resnici pogledati v oči in priznati, da je glavni krivec ponavljajočega pojava onesnaženost in porušeno ekološko ravnovesje v morju zaradi prekomernega ribolova.
Prvi toplotni val je tako prinesel turističnim delavcem v slovenskem, hrvaškem in italijanskem primorju dodatne skrbi. Z otoplitvijo se je začel, najprej na morskem dnu, nato pa tudi na morski gladini, obnavljati znani proces cvetenja morja. Pojav so
N0VA.D0BA
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija)
Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Jure Černetič, Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 29-845. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 83, tel. (066) 21-533, fax (66) 51-702. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo.
najprej opazili na področju Srednjega Jadrana (Ancona, Rimini, Riccione) nato pa še v Kvarnerskem zalivu. Z morskimi tokovi se je začela želatinasta masa pomikati proti Tržaškemu zalivu, kjer so že prejšnji teden opazili posamezne bolj ali manj goste »otočke« alg.
Strokovnjaki in izvedenci za morsko biologijo so se spet podali na strokovno križarjenje, kjer bodo analizirali primerke morske vode in stopnjo okuženosti z algami. Delovna skupina je sestavljena iz izvedencev sevemojadranskih laboratorijev za morsko biologijo, iz Barkovelj, Pirana, Rovinja in Benetk.
Pred plavajočo vegetacijo so kopališča na slovenski obali ogradili z zaščitnimi mrežami.
TURISTIČNA PATRULJA
PATER ROBERT: JELKO KACIN ZA ŠVICARSKE SLOVENCE
Slovenski mesija
»Zadnjih 15 dni je telefon v moji pisarni v Ziirichu zvonil 24 ur na dan. Telefaks je bruhal cele kupe informacij, ki jih je Slovenski misiji pošiljal resor za Slovence po svetu pri slovenski vladi, ljudje iz domovine so me neprestano klicali in mi pravili, kaj se v Sloveniji dogaja, po drugi strani pa so me s klici zasuli švicarski Slovenci, ki so le od mene lahko izvedeli, kaj se v Sloveniji resnično godi. Bilo je strašno. Tako, kot ste bili vi v domovini osamljeni, tako smo bili osamljenni tudi mi v Švici,« pripoveduje pater Robert, voditelj Slovenske misije v Švici, ki že tri leta pooseblja slovenstvo v tej alpski državi. Sedaj pa je kot prvi Slovenec iz Švice odpotoval domov.
Prvič v zgodovini so Slovenci zborovali v Švici, ob teh tragičnih trenutkih pa se je to zgodilo kar dvakrat. Prvič so zborovali
v Ziirichu skupaj s Hrvati, kasneje, 6. julija, pa so se Slovenci ponovno zbrali na mirovnih demonstracijah v organizaciji patra Roberta pred vladno palačo v Bernu, kjer so — kljub skromno odmerjenemu času v švicarskih poročilih - poželi kar lep uspeh. »Bilo je ganljivo,« pravi pater Robert: »Ker zaradi okupacije nismo mogli dobiti novih slovenskih zastav in grbov, so ljudje sami šivali in risali zastave. Majhni fantki so nosili transparente, njihovo delo, z napisi Slovenijo Slovencem, tako da so se nam nazadnje pridružili še drugi ljudje,« Pater Robert je v Bernu tudi prvič nastopal na kakšnih demonstracijah, za začetek de-monstrantske kariere pa je imel tudi govore. Iz obeh shodov so poslali peticijo švicarskemu zunanjemu ministru, prvič skupaj s Hrvati, nazadnje pa sami. V svoji peticiji so predlagali, da Švica prizna samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo po preteku trimesečnega moratorija; ob uporabi sile na to majhno državo na sončni strani Alp, pa zahtevajo takojšnje priznanje. Peticija se zavzema tudi za navezavo diplomatskih odnosov med Švico in Slovenijo po 1. oktobru, ko naj bi potekel trimesečni moratorij. Pozvali so tudi tukajšnjo javnost, da ob 700-let-nici ustanovitve konfederacije pokaže razumevanje in dokaže svojo povezanost z narodi, ki
stremijo k svobodi, miru in blagostanju v Evropi. O kakšnih večjih reakcijah na peticijo še ni bilo slišati, pater Robert pa je povedal, da so Švicarji sedaj pripravljeni priznati slovenske potne liste, ugodili pa naj bi tudi delavcem na začasnem delu v tujini, da se jim po preteku delovne vize ne bo treba vračati v tako nesigurne domove, le, da jim dovoljenja za delo kljub temu ne bodo več izdali.
»Obveščali smo naše ljudi, pomagali smo jim navezati stike z domovino in informacijskimi centri, da so lahko izvedeli, kje so njihovi svojci in če je z njimi vse dobro. Podpisovali smo peticije, zborovali, s tem pa se naše akcije še niso končale. Razen protestov, namenjenih svetovni javnosti, ki mirno gleda, kako to ljudstvo pod Triglavom krvavi pod orožjem, ki so ga desetletja kupovali za njihov denar, smo se zavedli, da naša domovina potrebuje tudi finančno pomoč. Zato sem skupaj z vabilom za mirovno zborovanje na 1600 naslovov po vsej Švici poslal tudi številke tekočih računov, kamor lahko naši zdomci nakažejo svoje denarne prispevke.
Zraven sem priložil tudi denarne nakaznice za tiste, ki bi denar želeli nakazati preko Slovenske misije. Največji strah naših ljudi je pa prav ta, da bi tudi ti denarni prispevki, namesto v Sloveniji, ostali v Beogradu, in bi s tem naše žrtvovanje izgubilo svoj smisel. Predlaga! sem, da bi zdomci kot pomoč namenili svoj enomesečni osebni dohodek po obrokih, kakor pač vsakdo zmore in upam, da naši ljudje ne bodo predolgo premišljevali,« opisuje svoje napore pater Robert in se s solzami v očeh spominja dogodkov, ki so se v Šloveniji zgodili nekaj dni nazaj. »Skušal sem pač pomagati, kolikor morem. Uspelo mi je dobiti originalni govor Adžiča, katerega sem prevedenega poslal vsem vodilnim švicarskim medijem, da bi imeli pristno informacijo.
Dobil sem tudi preveden govor v angleščini in sem ga poslal na 300 naslovov v Ameriko, da bodo naši ljudje tudi tam vedeli, kaj se pravzaprav dogaja in bi tudi oni apelirali na svetovno javnost. Naša dejavnost pa_ se s tem ni končala. Sedaj je v Švici nekakšno politično zatišje, ljudje hodijo na dopuste, zato bomo z dejavnostjo začeli ponovno takoj, ko se sredi avgusta zopet vrnem na svojo župnijo, ki je skoraj tako velika kot cela Slovenija. Takrat bomo začeli zbirati podpise za neodvisno, samostojno in suvereno Republiko Slovenijo, ker imajo takšni overjeni podpisi v demokratični Švici tudi velik pomen.«
Sl<^eni|a
Moja dežela.
ikh. ttieoi. p. Robert PODGORŠEK, OFMCap
voditelj Slovenske misije v Švici Slowenen-Seelsorger
Seebacherstr. 15 Postfach 521 CH-8052 ZlIRICH - Schweiz Tel. CH 01/301 44 15 » 01/301 31 32 YU 9941 I 301 44 15 * 9941 I 301 31 32
dogodke v Sloveniji,« razmišlja pater Robert, vodja Slovenske misije v Švici.
»Sicer pa je Švica za neke Slovence izvedela šele sedaj.
Prej je mislila, da je to vse Juga, zato so tudi na delovnih mestih nekateri Slovenci poželi simpatije, kajti Švicarji so občutljivi na demokracijo in se jim ta okupacija tudi zdi nekaj zelo krutega,« pojasnjuje in se huduje nad švicarskimi mediji, ki so Sloveniji v teh najbolj hudih dneh odmerjali le po nekaj vrstic: »Če ste se v Sloveniji res hudo streljah, potem so mogoče dodali še kakšno vrstico. Sicer pa so te informacije tako in tako bile enostranske, saj sojih prevzemali po Tanjugu. Ker je slišnost slovenskega radia zelo slaba, le ob desetih zvečer se nekako da poslušati slovenska poročila, smo se najbolj posluževali avstrijskih medijev, ki so poročali res zelo korektno. Sicer pa sem ljudi seznanjal tudi pri mašah, na shodih, po telefonu in kjerkoli smo se srepah.
Mislim, da so se Slovenci po dolgih letih spet zavedli svojih korenin, saj je po napornem
delu slovenstvo pravi luksuz, če si pa nekateri slovenstvo le privoščijo, pa je to omejeno le na konec tedna, ko se nekateri zberejo pri slovenski maši.«
Švicarska uradna javnost medlo reagira na dogodke, ki se dogajajo v Sloveniji. Ker je v Švici več kot milijon tujih delavcev, od tega pa je nad 70 tisoč Srbov, 60 tisoč Hrvatov, 40 tisoč Albancev in približno 3 tisoč 500 Slovencev, se Švicarji najbolj bojijo, da bi se konflikti začeli dogajati tudi na njihovih tleh. Ker pa je vse več prosilcev za politični azil prav iz jugoslovanskih držav, ministrstvo za pravosodje in policijo napoveduje obvezne vize za jugoslovanske državljane, ki jih bodo najverjetneje uvedli v jeseni; Jugoslovani so se namreč povzpeli na prvo mesto med prosilci za politično zatočišče.
Da se Švicarji resno bojijo, da se bo mednacionalna mržnja prenesla tudi na njihova tla, dokazuje prva reakcija švicarske katoliške skupnosti za
vprašanja tujih delavcev, ki je poklicala predstavnika srbske pravoslavne cerkve, odgovornega za hrvaško dušno pastirstvo in patra Roberta kot vodjo Slovenske misije, da so dali skupno izjavo. V njej, ki je a la brionska deklaracija, so pozvali vse rojake na sožitje, mirno reševanje sporov in mir. Izjavo so potem posredovali javnosti.
»Da se tudi v Švici nekaj dogaja med našimi izseljenci, je znano tudi Slovencem. Tudi sredi Ziiricha prihaja do takšnih dezinformacij kot je ta, ki mi jo je posredovala predstavnica Ljubljanske banke, sicer srbskega rodu, da hoče Nemčija ponovno okupirati Jugoslavijo. Slišal sem tudi to, da naj bi slovenski specialci ubili 30 tisoč srbskih vojakov, z neresnicami pa polnijo tudi otroke v dopolnilnih šolah, kjer učijo, da smo Slovenci sami krivi za to, kar so nam naredili.« Medijska vojna pač ne pozna meja, kljub temu pa pater Robert upa, da bo njegova posredniška misija le uspela.
POSLANEC FRANC POTOČNIK PROTI BRIONSKI DEKLARACIJI
To je kapitulacija
Franc Potočnik, republiški poslanec in župan Šmarja pri Jelšah, je v republiški skupščini glasoval proti sprejetju tako imenovane brionske deklaracije. Povabili smo ga na pogovor.
Med redkimi ste v republiški skupščini glasovali proti bri-onaski deklaraciji. Lahko to pojasnite?
Franc Potočnik: »Mir. To je bila v govorih poslank in poslancev največkrat omenjena beseda in razlog, zaradi katerega je večina razpravljalcev podprla to deklaracijo. Če bi nam deklaracija ta mir zagotavljala, bi kljub vsemu, kar z deklaracijo izgubljamo, glasoval za. Ker pa nam tega ne zagotavlja, sem pač glasoval proti. To je namreč zelo ohlapna zadeva, brez vsakršne garancije za mir. Kot vemo, se jugoslovanska armada noče pogajati, tudi zvezni izvršni svet se noče. S kom naj bi potem sploh dosegli mir? Poleg tega pa ti dve inštituciji še vedno vodijo ortodoksni komunisti, za te pa vemo, kako so prihajali na oblast; s prevaro ali pa s fizično likvidacijo svojih političnih nasprotnikov. ZK-Gibanje za Jugoslavijo je nada-
ljevanje takšne politike in če poznamo načrt BEDEM, potem jim ne bi smeli verjeti. Boli me tudi, da kljub okupaciji slike maršala, ustanovitelja te okupatorske armade, še visijo na mnogih mestih. Istočasno pa me težijo še druge stvari in so tisti, ki menijo, da nas deklaracija varuje pred vojno, v zmoti. Jugoslovanska armada se krepi, mi pa naj bi našo teritorialno armado deaktivirali in s tem naj bi bilo nevarnosti konec. To je samo čas, v katerem si bo naš nasprotnik opomogel, mi pa bomo na slabšem. Zato sem glasoval proti deklaraciji.«
Menite, da je naše vodstvo, ki se je pogajalo na Brionih, storilo vse, da se jugoslovanska kriza ne bi reševala na balkanski način?
Franc Potočnik: »Jaz vem, da je bila delegacija na Brionih v zelo težkem položaju. Evropa se pravzaprav distancira od naših problemov, njej gre za
enotno Jugoslavijo. Tu je stvar jasna, zato so postavili tudi takšne pogoje. Pravijo, da naj rešimo notranje probleme s pogajanji. Vendar nasprotna stran tega noče, zato v deklaraciji ni nobene garancije.«
Kaj bi se zgodilo, če resolucija ne bi bila sprejeta?
Franc Potočnik:	»Pravza-
prav se skoraj vsi zavedajo, da deklaracije ne bo možno izvrševati in verjetno vsaka stran upa, da bo drugi označen za kršitelja, da se bo lahko kršila z obeh strani.«
Ste proti deklaraciji glasovali v svojem osebnem imenu ali v imenu baze volilcev, katere zastopate?
Franc Potočnik: »To je zelo težko reči, da glasuješ v imenu baze. Mi smo se namreč na poslanskem klubu s težkim srcem odločili, da bi pač glasovali za deklaracijo. Jaz sem se proti odločil po svoji vesti. Da sem glasoval v imenu baze, ker se pravzaprav z bazo nisem mogel o tem veliko pogovarjati, ne bi mogel reči, pogovarjal pa sem se z nekaterimi pripadniki TO
v naši občini in vsi so to razumeli kot kapitulacijo Slovenije.«
Pa vendarle je bila deklaracija sprejeta. Narod vseeno upa, da bo Evropa pomagala reševati to skoraj nepremagljivo krizo?
Franc Potočnik: »Razumljivo. V vojni vsakdo išče najmanjšo bilko rešitve. Samo bilka, ki ni trdna, se ravno tako izpuli in z njo vred greš na dno.
Že pred koncem razprave sem vedel, da bo resolucija sprejeta, čeprav so več ali manj vsi z grenkobo, s težkim srcem rekli, da to podpirajo.«
Kaj se bo zgodilo v teh treh mesecih moratorija?
Franc Potočnik: »Jaz sem sicer po naravi velik optimist, ampak tudi trden realist. Mislim, da bomo po teh treh mesecih na slabšem, kot smo bili'
na začetku. Vseeno naj to pri ljudeh ne povzroča malodušja, ker moramo delati, moramo živeti, moramo se pripravljati tako, kot da bo šlo na boljše. Upam, da bo enkrat začelo iti na boljše, ampak v teh treh mesecih prav gotovo ne. Sigurno je pred nami sedaj vprašanje časa in seveda poti in cene, da bomo do samostojnosti prišli. Kljub vsemu moramo biti optimisti, vendar le na trdnih tleh.«
Pa ni z deklaracijo prizadeta tudi slovenska suverenost?
Franc Potočnik: »Grfza to, da se pač v teh treh mesecih vrne vse na staro. Mi pa vemo, kako smo se za to borili in sedaj, v času moratorija, mora vse priti na pozicijo kot je bilo pred 25. junijem. Vojska na mejah, carina v zvezni proračun itd. Po treh mesecih bomo pravzaprav na začetku poti, s tem, da bo naš nasprotnik v teh treh mesecih veliko moč-
nejši.«
Verjamete, daje Stipe Mesič resnični vrhovni komandant JA?
Franci Potočnik: »Formalno je res. Vendar, če upoštevamo, da se sedaj vsi sprenevedajo, kdo je dal ukaz za napad na Slovenijo, potem res ne vemo, kdo je vrhovni poveljnik, saj se armada obnaša, kot da ima poveljnika v svojih vrstah. Mislim, da moramo biti pripravljeni na ponovno agresijo; če bo do nje prišlo, bo hujša kot sedaj. Na žalost.«
Stopite bliže
V številki 25 od 3. 7. f. I. Vašega časopisa »Nova doba«, ki je izšel v tako pretresljivih in usodnih dneh za našo domovino, se mi zdi - milo rečeno - skrajnje neokusna in žaljiva slika na str. 4 pod naslovom: »Stopite bližje, slovenski vojaki«.
Ali bi to sliko lahko pokazali v tolažbo materam, ki objokujejo svoje padle sinove?!
V imenu mnogoštevilnih bralk: OLGA PRINC, profesorica, Celje
Odprto
vprašanje
g. Iranu Pfeiferju, strokoma služba za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo — Gledališka 4, Celje
Blagajnike hišnih svetov, ki vam vsak mesec prinašajo v vašo blagajno od stanovalcev pobrani denar za stanarine, ob koncu leta velikodušno nagradite z enkratnim zneskom za njihovo vsekakor zasluženo delo. Čigav je ta denar? Blagajnikom namreč stanovalci ob pobiranju stanarin vsak mesec plačajo skromen znesek za njihovo delo. Tako imajo blagajniki pravzaprav dva plačnika. Čemu te igrice s plačili blagajnikom? In zakaj blagajniki prejmejo plačilo za celoletno delo šele ob koncu leta?
TONE LESKOVEC, Okrogarje-va 5, Celje
Ljubljanski dnevnik Darija IV., ali zahtevani demilitarizacijo Slovenije
Ljubljana, 30. 06. 1991 -.vojna, vojna vojna!!! Tukaj v centru Ljubljane se nič ne dogaja. V bistvu ni res. Joint je šel skozi moja pljuča in Nataša Kraljica Emocij je z mano. To je pa res pravi luksuz. Sprehajava se po ljubljanskih lokalih (Romeo, Ljubljanski dvor, Galerija SKUC, Sax-pub).
»Če je stvar oblasti, da producira vojno in rešuje probleme, je stvar državljanov, da živijo mir.« Trenutno to ni lahko. Disco klubi so zaprti. Kino dvorane ne delajo. Povsod so barikade. Na trenutke imam občutek, da so te
barikade namenjene nam, da nas prepričajo, da je vojna, da nam ustvarijo vojno psihozo, sovraštvo do okupatorja. Fuck you barikade!
Kaj je naredila slovenska vlada? Osvobodila je Slovenijo samo na simbolni ravni, tisto najpomembnejše pa je pustila nedotaknjeno (ekonomija, denar, vojska ...). Ni čudno, da so bili ekonomisti proti takemu projektu. Jaz bi se celo upal misliti, da je slovenska vlada zavestno izzvala vojno, da bi sprovicirala simpatije Zahoda ter priznanje nove države, ki se zdaj formira v narodnoosvobodilni vojni. Opravičujem se, ker ne mislim kot večina vendar nočem, da me kdo inden-tificira z politiko, ki je pripravljena žrtvovati človeška življenja za lastne politične ambicije, in ki se noče zavedati daljnoročnosti svojih dejanj. Slovenija ni zdaj nič bolj samostojna kot je bila tri dni prej. Niti za ped.
Da se razumemo; jaz ne opravičujem Markoviča ali JLA. Za Markoviča je bil poskus okupacije slovenskih mej življenjsko neumna poteza. On točno ve, kakšen srbofilski imidž ima JLA v Sloveniji in kakšni histerični nacionalisti so Demosovci. Dejstvo pa je, da je prvo oboroženo agresijo izvedel Markovič in s tem sproduciral vojno. On teoretično nima nič proti samoopredelitvi narodov, vendar se do nje ves čas obnaša represivno (razen v Krajini) z izgovorom, da je to enostranska odločitev. Ker mu je cilj obstoj zvezne vlade in lastne pozicije pa dogovor preprečuje sam. S svojim delovanjem objektivno pomaga srbski plitiki, ker je ne sili v opredelitve in dogovarjanja. Šele vojna je izsilila konstituiranje zveznega predsedstva, katerega pa očitno nihče ne spoštuje več. Konec je suverenosti federacije. Le-to so pokončali Slovenci s svojim bojevanjem in od tega ne bodo odstopili. Za koeksistenco se bodo morale dogovoriti novonastale države. Problem je edino v tem, da Slovenci nimajo enakovred-nostnih pogajalcev - ostalih suverenih republik.
Če se bodo ostale suverenosti proizvajale po slovenskem principu (z vojno) bo prišlo do zelo krvave civilne vojne. Zato mora slovenska politika najti način in princip, ki bosta veljala za vse enako. Dogovori ne smejo pripeljati do republiških armad temveč do demilitarizacije Jugoslavije. Prvi korak mora biti odhod JLA (okupatorja) in demilitarizacija Slovenije (ob garanciji Zahoda in priznanju neodvisnosti Slovenije).
Ponedeljek, 01. 07. 91. Z Natašo sva prespala prvi alarm za zračni napad. Cel dan poslušava novice in glasbo z Radia Študent. Iz čistega dolgčasa iščem argumente za odstranitev Demosa
z oblasti. Prepričan sem, da Demos ne more izpolniti moje zahteve po demilitarizaciji Slovenije. Preveč je obremenjen z reakcionarno ideologijo (retrogardna reakcija na propadli levičarski projekt). Krščanska religija je z idejo enakosti pred bogom utemeljitelj evropskega humanizma. Toda to ni razlog, da bi zaradi tega živel z uzakonjenimi predsodki srednjega veka. Francoska revolucija je uzakonila enakost ljudi pred zakonom. Socialistična revolucija je hotela uzakoniti enakost pogojev za življenje ljudi. Toda očitno to ni bil realen projekt. Najbližje reštivi je trenutno zahodna demokracija, ki uporablja elemente socialne države in socialnega darvinizma kot regulativo v ekonomskem razvoju. Očitno življenje ne prenese nasilja ideje nad realnostjo. Toda prepričan sem, da daljno-ročno tudi nasilje realnosti nad duhom časa ne zdrži. Upam, da bodo Slovenci znali pravilno uporabljati volitve in dojeli oblast kot svoj management ter ob pravem času umaknili nacionalne jastrebe (ki jih uporabljajo za osamosvojitev) in na oblast postavili politike socialne države. Trenutno je levica ideološko dosti manj obremenjena (njena ortodoksnost se je sesula v prah in tega se zaveda) in je zaradi tega veliko bolj demokratična ter ekonomsko sposobnejša.
Torek, 02. 07. 1991. Vojna se nadaljuje. JLA (generali) je ponorela. Z Natašo Kraljico Emocij in Malo Sireno Nino (Natašino in zdaj tudi mojo sedemletno hčerko) gremo v Švico. V Ljubljani se na mirovnih projektih ne da delati, pa tudi žurati je vedno težje (danes smo cel dopoldan čepeli v zaklonišču). Upam, da bo v Švici bolj zanimivo, drugače pridem naza j.
DARIO SERAVAL, Ljubljana
Prošnja
odgovornim
V smislu zadnjega upanja se na Vas obračamo z vero, da nam boste pomagali. Že okoli dve leti skupaj s stanovalci Glavnega trga 1 nekateri delavci Umetnostne galerije v Mariboru doživljamo neverjetne stvari s strani našega rdečega direktorja, katerega samovolja presega že vse meje.
Z družbenim denarjem, z denarjem Staninvesta, so mu sezidali restavracijo, za katero pravi, da bo galerija za nam neznane usluge, ki jih je naredil prejšnji garnituri. Zraven tega bo vse sedanje službene pozicije še naprej izkoriščal v svojo korist.
Prosimo Vas, da nam kot Vašim volilcem pomagate ter preprečite besede direktorja po volitvah, da boste kmalu »odplavali«. Verjamemo v Vas ter vas prosimo, da nas ne izdate!«
Vdano Vas prosimo, da razkrinkate opisane svinjarije!
PRIZADETI BRALCI.
Maribor (naslov v uredništvu)
*»»*»**0t*»**»»»«*+**+**»+»»»—•»**+*****+**•++*****+—******** ******* ***\
□□n
□□□
□□□
fino mehanika
DO ZA VZDRŽEVANJE, PROGRAMIRANJE IN PRODAJO BIROTEHNIČNE IN DRUGE OPREME TER RAČUNALNIKOV, p.o.
63000 CELJE, Vodnikova ul. 9, tel.: (063) 27-911, 27-932
□□□
□□□
□□□
flnomehanlka
PODJETJE FINOMEHANIKA CELJE VAM V PRODAJNEM SALONU V KOCBEKOVI ULICI 3 (NASPROTI AVT0M0T0RJA) NUDI IZREDNO PESTRO IZBIRO ŠOLSKIH POTREBŠČIN.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PO TRENUTNO NAJNIŽJIH CENAH
Nudimo še elektronske pisalne stroje, fotokopirne aparate, register blagajne, kalkulatorje in vso ostalo pisarniško opremo.
Ne zamudite priložnosti,
v Finomehaniki vas pričakujeio!

5. STRAN
NOVA W DOBA
Prošnja Slovencem
Spoštovani,
v sedanjih ultimativnih razmerah in v pričakovanju morebitne še hujše norosti kot je bila agresija preteklih dni - maščevalnega udarca armade, celo z blagoslovom predsedstva Jugoslavije - lahko mladi, neodvisni državi Sloveniji ogromno pomaga čimprejšnje mednarodno priznanje njene legitimitete. K temu cilju je usmerjena naša mednarodna dejavnost in seznanjanje svetovne javnosti z dogajanji pri nas.
K temu lahko veliko prispevajo tudi osebni in prijateljski stiki naših ljudi z znanci v tujini.
Pripravili smo pismo, ki naj ga Slovenci, ki imajo stike s tujino, pošljejo svojim prijateljem in znancem. Prosimo jih naj zastavijo svoj vpliv za čimprejšnje priznanje Republike Slovenije kot neodvisne in suverene države.	JELKO KACIN,
Minister za informiranje RS
Dragi prijatelj!
Mogoče poznaš in spremljaš tragedijo, ki jo doživlja moja domovina Republika Slovenija. Takoj, ko smo razglasili svojo samostojnost 25. junija letos in tako udejanili plebiscitno odločitev velike večine prebivalcev Slovenije, je jugoslovanska armada z brezobzirnim napadom skušala preprečiti, da bi se mlada država Slovenija trdno zasidrala na zemljevidu evropske in svetovne demokracije.
Za ta korak se je jugoslovanska armada, oz. njeno vodstvo odločilo samovoljno, brez ustavne podlage in mimo volje legitimnih političnih oblasti. Ne le to, prav malo so ji mar prizadevanja mednarodne skupnosti za mirno rešitev, ne zmeni se za nasvete treh ministrov evropske skupnosti, ki so kot misija dobre volje celo dvakrat obiskali Beograd in Zagreb, ne upošteva opozoril ameriškega in nemškega zunanjega ministra, naj v politične probleme in spore ne posega z vojaškim nasiljem.
Nasprotno, doživeli smo nerazumen, nečloveški napad tankovskih in letalskih enot, ki je terjal mnogo življenj mladih fantov v armadi, slovenski vojski in med civilnim prebivalstvom, ter ogromno materialno škodo. Toda najodgovornejšim v jugoslovanski armadi še ni dovolj: grozijo še z grozljivejšimi ukrepi, množičnimi bombardiranji in pobijanjem.
Gotovo razumeš našo stisko. Zato te prosim, da nam skušaš pomagati po svojih močeh! Uporabi ves svoj vpliv med svojimi prijatelji in znanci ter pri vseh drugih, ki lahko pomagajo preprečiti še večjo katastrofo, ki nam grozi in ki lahko pripomorejo, da bo mednarodna skupnost čimprej priznala Slovenijo kot samostojno, suvereno in neodvisno državo.
/	\	Trgovsko podjetje p. o.
JfžH) ”Savinjski magazin latee”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
AKCIJSKA PRODAJA MIKROVALOVNIH PEČIC
- made in Japan
POSOJILO NA ŠEST MESECEV
BREZ POLOGA IN BREZ OBRESTI
Informacije: prodajalne Savinjski magazin Žalec
40 let 40 let 40 let 40 let 40 let 40 let

MIER3C
Bežigrajska 13
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o. CELJE
AVfTOTlEHNIKA
MI SKRBIMO, DA SE BOSTE TUDI VI PRI VOŽNJI POČUTILI KOT DOMA!
Sprejemamo vplačila za vozila RENAULT, CIMOS, VOLKSWAGEN IN ŠKODA
Vozila CIMOS AX 14 TGD 270.000 din, DOBAVA TAKOJ.
Vozila ŠKODA PO UGODNIH CENAH, DOBAVA TAKOJ. ODLIČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT, CIMOS, IN ŠKODA.' ROČNA IN AVTOMATSKA PRALNICA.
Informacije tel. 063/37-131 ali 063/38-511 Tx:38-725
ZAUPAJTE TUDI V PRIHODNJE AVTOTEHNIKI CELJE
na 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev
80%
85%
90%
95%
Ce pa jmate na vpogledni vlogi vsaj'30.000,00 din več kot 6 mesecev, vam za celotno vlogo pripadajo 90% letne obresti.
Obresti vam bomo obračunali in pripisali ob koncu meseca, v katerem je preteklo 6 mesecev.

FOTOREPORTAŽA
Avtobuse in tovornjake so nam na barikadah povozili tanki. Kako bomo prišli do Beograda in potem v Evropo?
S PRAVIMI SOGOVORNIKI DO SAMOSTOJNOSTI
Gremo v Beograd
Ko so evropski novinarji odhajali iz press-centra v Cankarjevem domu, so se poslavljali z obljubami, da se vrnejo najkasneje čez tri mesece. Očitno ne pričakujejo, da bodo jugoslovanske republike znale in hotele izkoristiti posredovanje Evropske skupnosti v dogovornem reševanju sporov in očitno ne verjamejo, da se bodo hotele pogajati s federacijo — z organi države, ki je praktično ni več.
Za Slovenijo je v tem času zahteve po doslednem spošto-bistveno to, kar je tukajšnje vanju legalnosti. Zato je tudi politike najbolj skrbelo še pred postavila Stipeta Mesiča za pristankom na Brionsko dekla- predsednika zveznega Predsed-racijo: varnost v trimesečnem stva in zahtevala, naj ta organ prehodnem obdobju in medna- vzame oblast v svoje roke. rodno priznanje Slovenije po S štirimi glasovi v njem pa Srbi-njem.	ji ni nič lažje kot sprejemati
Prvega ne more jamčiti nih-• sklepe, ki bodo predvsem po če. Evropska skupnost zato ne, volji te republike, ker je zaradi zapletene poraz- Glede zagotavljanja varnosti delitve moči med državami, je Slovenija torej v nekakšni kot so Nemčija z Avstrijo in nemočni situaciji, ki ji skup-Švico na eni ter Francija, Itali- ščinski poslanci pravijo »ne mir ja, Španija in Anglija na drugi ne vojna«. Edini garant miru so strani, k temu razmerju pa je tuji opazovalci, ki se jih Srbija potrebno prišteti še interese brani in daje jasno vedeti, da ZDA in SZ, ki je z nedavnim bolj ko si bo Slovenija želela obiskom svojega visokega posredovanja Evrope, hujši bo-predstavnika dala vedeti, da do konflikti med Srbi in Hrva-
pri oblikovanju meja Evrope noče preprosto stati ob strani, situacija skrajno občutljiva, strah pred obnavljanjem nekakšne modernizirane Av-stroogrske pa še bolj razumljiv. Poleg »sebičnih« interesov posameznih držav se Evropa ne more aktivno vključiti v razpletanje jugoslovanske krize z neposredno pomočjo tudi zaradi tega, ker Šlovenija, ki ni mednarodnopravni subjekt, za takšno pomoč ne more zaprositi, ostala Jugoslavija pa tega seveda ne bo naredila, saj ji internacionalizacija konflikta nikakor ne ustreza — predvsem Srbiji ne, saj bi se v Evropi nezaželjena komunistična oblast, ki ji dokazane kršitve človekovih pravic jemljejo še zadnje ostanke privida demokratičnosti, težko pogajala o mejah s Hrvaško, Albanijo
ti. Tako Slovenija s prizadevanji za večjo varnost nad sebe kliče še večjo nevarnost. V primeru srbsko-hrvaške vojne je namreč vsakomur jasno, da bodo slovenske težnje pozabljene v isti sekundi izbruha vojne, saj so te za Evropo neznatne in zanemarljive v primerjavi z razsežnostmi vojne teh dveh republik in ob težavah, ki jih tak spopad lahko povzroči tudi med ostalimi državami.
Tako bi lahko rekli, da je dilema med zagotovitvijo varnosti in med mednarodnim priznanjem Slovenije lažna. Edino jamstvo varnosti je priznanje Slovenije - tisto, za kar so si slovenski pohtiki prizadevali že ves čas vojne in kar je svoj polom doživelo s podpisom Brionske deklaracije. Ker nihče od najvišjih političnih predstavnikov Slovenije ni
smemo sklepati, da se to v res- se s tem zapisati propadu? Po niči tudi ni zgodilo. Kaj lahko vojni bi vsekakor dobili državo torej Slovenija stori po tem roku, če je Evropa ne bo pripravljena sprejeti medse kot enakovrednega partnerja?
Ob silovitih pritiskih zveznih organov, da bi Slovenijo ekonomsko zlomili, je upravičen strah, da je ES dala drugačno obljubo - da tudi po treh mesecih Slovenije ne bo priznala, zato imata zvezna vlada in zvezno predsedstvo vse možnosti in s suspenzom osamosvojitvenih aktov tudi vse legalne pravice, da si Slovenijo mimo podredita in jo vrneta v jugoslovanski sistem. Dr. France Bučar je to težnjo Evrope na eni od tiskovnih konferenc v CD tudi javno razgalil. Bati se je, da bi v tem primeru prevladala politična volja, da se po treh mesecih izzove vnovičen oborožen spopad in s tem pokaže Evropi, da so nacionalna, kulturna, gospodarska in druga nasprotovanja dejansko nepomirljiva. Takšna je seveda najbolj črna varianta razpleta. Kot smo se lahko prepričali v tej nekajtedenski vojni, Evropa določa njeno vrednost predvsem po številu žrtev, teh pa ob upravičenih domnevah, da se bo na vnovičen spopad bolje pripravila tudi armada, gotovo
moralno, duhovno in seveda fizično zlomljenih in uničenih posameznikov, državo brez perspektive.
Kako se vojni izogniti, pa vendarle doseči mednarodno priznanje? Na zadnji seji slovenske Skupščine so poslanci sicer zavrnili predlog Liberal-no-demokratske stranke, so pa sprejeli podobno idejo kluba Stranke demokratične prenove. S posebnim sklepom je Skupščina zadolžila Izvršni svet, da čimprej pripravi pogajalska izhodišča. S tem je Skupščina tiho sprejela to, kar so ji sugerirali liberalni demokrati - da je diplomatsko ofenzivo potrebno usmeriti v Beograd.
Če namreč lahko verjamemo izjavam visokih zveznih in predvsem srbskih predstavnikov, Sloveniji nihče ne brani odhoda iz Jugoslavije. Zdi se, da bi bilo najbolj koristno vzeti njihove besede zares in dobesedno ter v Beogradu skleniti sporazum o slovenskem odhodu. Ne glede na to, da bi temu lahko rekli tudi izdaja Hrvatov ah prodaja Albancev, je s poli-tično-praktičnega vidika takšna rešitev za Slovenijo najmanj
ne bo težko podeseteriti ali ce- boleča. Če bi Slovenija odšla iz lo postoteriti. Tudi če bi Slove- Jugoslavije sporazumno in re-nija za takšne izgube končno le lativno mirno, pospremljena
dobila mednarodno priznanje, bi bila takšna »zmaga« ničvredna v primerjavi z materialno škodo, razsulom družbenega življenja in s posledicami, ki bi jih vojna zapustila pri posameznikih. Vojaška zmaga bi za Slovenijo pomenila nacionalni samomor. Tudi če so se Slovenci
s pozdravi ZIS m zveznega predsedstva, bi v Evropi legalno in legitimno nastala nova država. S tem bi, vsaj kar zadeva Slovenijo, zadostih pogojem, ki jih postavlja Evropa, ko zahteva mirno, demokratično in dogovorno urejanje nove državne skupnosti, poleg tega pa
ah BiH.	..	smel ah mogel pojasniti, ah jim
Evropa bo za Slovenijo tako je 05 podpisu obljubljeno stala predaleč stran, da bi si ta tucjj priznanje po treh mesecih, lahko od nje obetala kakšne pomembnejše koristi. Mehanizem, za katerega tudi Milan Kučan ve, da je edini, ne pa tudi dovoljšen garant varnosti, ki ga je Evropa pripravljena posredovati, so torej tuji opazovalci, ki bodo več ali manj budno pazili, katera stran bo sprožila prva. Ker se tudi sami opazovalci zavedajo, da je ob razsežnostih srbsko-hrvaškega spopada to, kje je počila prva puška, pomembno le za morebitne zgodovinske učbenike, je njihov obisk namenjen predvsem Sloveniji. Ta republika je torej nekakšen preizkusni kamen mirnega reševanja sporov.
Če bodo tuji opazovalci ugotovili, da je njihova prisotnost že dovolj za preprečitev vojne, bodo to taktiko uporabili tudi za ostale republike.
Podcenjujoče do srbskih strategov bi bilo pričakovati, da se tudi oni niso dokopali do enakega sklepa. Zato z vedno večjim diplomatskim zaostrovanjem in netenjem oborože-' nih spopadov v mejnih naseljih skušajo dokazovati, kako nemočno in nekoristno je evropsko mesijanstvo. Hkrati s tem bi seveda radi pokazali, kar se je do zdaj skrivalo za izjavami srbskih poslancev, češ da bo prišlo do tretje svetovne vojne le v primeru, če bo tako hotela Srbija - bolj ko Slovenija skuša svoj problem internacionalizirati, bolj Srbija veča nevarnost vojne. S takšnim izsiljevanjem Srbija prav lahko doseže, da se evropski diplomati vrnejo v svoje prestolnice, iskanje izhoda pa prepustijo domorodcem. S tem bi bila zmaga Srbije že vnaprej zagotovljena. Evropa seveda ne more odstopiti od
pripravljeni z orožjem boriti za bi Evropo postavili pred »izvr-samostojno državo, je vojna šeno dejstvo«. Nobenega razlo-najboljši način, da jo izgubijo, ga ne bi imela, da bi Slovenije Kaj namreč takšna država po- ne priznala, in če smo odkriti, meni za družine, če bi te zanje to bi bila zanjo tudi najudob-morale žrtovati svoje člane in nejša poteza
VELENJSKIM TERITORIALCEM STA SE PRIDRUŽILA V POPOLNI BOJNI OPREMI
Slovenska bojevnika Dolf in Dare
Ko smo preverjali govorice o dveh prostovoljcih v TO, smo dati ali kaj podobnega, to stre-vedeh le, da sta se v enoto javda oblečena v ameriške uniforme, |jvo ,e bii0 namenjeno TO naši s svojim orožjem in strelivom. Na sledi ugibanjem in bežnim slovenski vojski « nagibom se slednjič odpravimo v velenjsko Karako, kjer izvemo,	. . J
da osebi resnično obstajata in da se bo verjetno dalo pogovoriti ^ v°jaško-bojnih tem pre-z njima.	idemo na politično. Vprašamo
iz kakšnih nagibov sta se prija-
Ze naslednji dan se dogovori- sto Zastave. O njem in sobor- vila, ali je šlo za domoljubje mo za sestanek in prvi uri so- cih govori kot o ljudeh, s kate- avanturizem ali kaj tretjega' bolnega večera preživiva rimi je užitek sodelovati. Na »Tam, kjer se borijo za pravič-
Stopila sva skozi vrata in ga takoj spoznala. Srednje visok, mišičast, s kratko postriženimi lasmi, kakšnih petintridesetih let. Po nekaj besedah je bil led prebit in pogovarjali smo se, kot da bi se poznali že od prej. Kasneje sva spoznala še njegovega prijatelja. Med smehljanjem si je gladil rusko bradico, si včasih popravil očala in stresal dovtipe. Ne uživata alkohola, redno vadita in skrbita za kondicijo. V TO sta se kot prostovoljca javila s svojim orožjem, ostrostrelkami Hec-kler&Koch.
Dare: s snajperjem Heckler und Koch
Dolf: v vojni bi ščitil hrbet celo policaju
v družbi z Dolfom, človekom, ki je slovenski javnosti znan predvsem po streljanju v mozirskem Merlinu. Že takoj na začetku pogovora pove, da je o dogodku pravilno poročal le Večer. Trdi, da je šlo za samoobrambo in da bo na sodišču zahteval odprtje prvega zapisnika z izjavami prič, ki potrjujejo njegove trditve. Priče so namreč čez čas izjave spremenile.
Začnemo se pogovarjati o vojni in o tem, kako sta se s prijateljem prijavila kot prostovoljca.
»Najprej naju z Daretom niso hoteli vzeti v TO, ker imava pač takšen sumljiv sloves, zato sva komandantu velenjske TO povedala, da bova šla v akcijo sama in da bova naredila cirkus in pol. To je pomagalo. Kmalu so naju vpoklicali. Verjetno je šlo za nekakšno mero nadzora nad nama, saj so vedeli, česa vse sva sposobna. Imava ameriške uniforme, ostrostrelne puške Heckler & Koch s kalibrom 7,62x51,ssabosva vzela vsak po 250 nabojev in svoja Magnuma; Dare je vzel 357, jaz pa 44,«
Dolf zanika govorice o tem, da bi bila delila orožje soborcem in da naj bi bojda komandantu dala nov magnum name-
vprašanje, kako su jo pogledali, ko sta se pojavila v enoti, odgovori: »Lahko bi rekel, da so bili veseli, z večino se namreč poznamo že od prej.«
Doda še, da je malce neumen občutek zmagati v vojni, ne da bi izstrelil en sam strel. Nato pogovor zanese na akcijo, ki so jo opravili med vojno, za praznenje skladišča streliva. Pove, kako so s polnimi tovornjaki streliva čakali na letalski napad, pohvali voznike tovornjakov in celotno moštvo.
Pogovor teče kot dobro namazan mehanizem in kmalu se lotimo druge teme. Dolf je med drugim premirjem odšel v Avstrijo in kupil še dodatnih 200 nabojev, ki pa so mu jih na carini zaplenili. »Najprej si sam kupim opremo, nato pa mi vzamejo strelivo. Niti potrdilo mojega komandanta, daje strelivo za TO, ni pomagalo. Tisti carinik, Maks Petelinšek mu je ime, ima priimek, ki resnično odgovarja njegovemu obnašanju. Ko mi je govoril o zveznih protokolih, se je petelinil na vse pretege. Zanima me le, kje je bil, ko so zvezne enote s tanki tolkle po civilistih.«
Ko ga vprašamo, ali ni bilo malce tvegano priti na mejni prehod z naboji na zadnjem sedežu, odgovori: »Teh nabojev nisem nameraval nikomur pro-
Preoblačenje na gozdni poti
no stvar, je sramota, če ne sodeluješ. Slovenija je bila ogrožena, Dare in jaz sva vedela kaj morava storiti. Pazi, ne on ne jaz se ne bi nikdar umaknila iz Slovenije. JLA imava že od nekdaj v želodcu in ko so začeli groziti, sva vedela, kaj se bo zgodilo. Zato sva poskrbela, da sva bila noter še pred petindvajsetim.«
Kasneje doda, da sta se v času zalivske krize odšla prijavit v ameriško bazo Sheridon pri Augsburgu, vendar ju niso sprejeli, ker sta tujca: »Husein je na koncu povzročil še ekološko katastrofo. Proti takšnim sem se pripravljen zmeraj boriti, s tem mislim takšne ljudi, ki se ne menijo niti za civiliste ali kakroli drugega.«
Pogovarjamo se tudi o otrocih v tankih: »Zakaj se srbske matere niso organizirale teden dni pred vojno, ampak šele ko so začeli njihovi sinovi umirati? Zato, ker so mislile, da bodo v dveh urah dobile sinove-he-roje. Sele ko so videle, kaj se dogaja, so začele razmišljati. Podobna stvar je s premirjem. Če bi bila slovenska vojska v takšni situaciji kot JLA, ne bi v Beogradu našel žive duše, ki bi hotela podpisati premirje.«
Malce se spustimo tudi v strateške vode. Dolf meni, da bi Slovenija potrebovala profesionalno, sicer maloštevilno a dobro opremljeno vojsko. Pravi, da ne bo pomišljal niti trenutka, če bi ponovno prišlo do kakšne agresije na Slovenijo. Enako velja za Dareta: »V teh časih je treba, držati skupaj. Poglej, marsikaterega policaja ne maram, toda v vojni bi mu ščitil hrbet. Tepemo se lahko po vojni.«
Kasneje se seznanimo še z Daretom. Med klepetom ju vprašamo, če se ne bojita, da bi jima policija odvzela orožje. »Lahko pridejo ponj, toda naslednjo vojno bova gledala na TV, v Avstriji,« pravi Dolf. »Ja, lahko nama vzamejo orožje,« doda Dare, »če ga bodo našli...«
(Fotoreportaža na strani 24)
Če naju teritorialci ne bi vzeli medse, bi naredila cirkus na svojo roko
SLOVENSKI STARŠI PRI SVOJIH FANTIH
Samo, da so še živi
Komandant obmejnih enot Belega Manastira Miladin Šekarič v pogovoru z očetom vojaka Stanetom Krambergerjem
Petek, 12. junij - V času na Brionih deklariranega miru je na obisk svojim sinovom-voja-kom v Beli Manastir odpotoval prvi avtobus zaskrbljenih slovenskih staršev. Iniciator obiska je bil Elizej Prinčič, tudi sam oče vojaka. Sam je naveza! stike z Rdečim križem Slovenije in Belega Manastira ter preko Centra za obveščanje izbrskal tudi telefonsko številko vojašnice v Belem Manastiru. Obisk je kar nekaj časa visel v zraku, saj je podpolkovnik Miladin Šekarič šele dva dni pred odhodom avtobusa v soočenje s slovenskimi vojaki tudi privolil.
Avtobus je v petek krenil iz Ljubljane ob 4. uri zjutraj, v njem se je do zadnje vstopne postaje v Lendavi zbralo 39 staršev. Prvi pogovori so bili v znamenju izmenjave informacij o počutju vojakov, o bojazni pred negotovo situacijo na področju Baranje in o ugibanju
o tem, kako jih bodo armadni mogotci sploh sprejeli. Pot čez Madžarsko se je ob 14. uri končala z vstopom na hrvaški mej-
ni prehod Kneževo, kjer so jih že pričakali komandant Šekarič, Zlatko Markovič v imenu RK Beli Manastir in predstavniki sedme sile. Službena sto-enka JA, ki ji je sledil tudi avtobus staršev, je utirala pot h karavli Diuro Salaj. Kakih sto metrov pred karavlo so starši v vrsti, kjer so stali slovenski fantje, že prepoznavali svoje »tarnale«. Iz vojašnice ter iz 11 karavl Belega Manastira je jugoslovanska armada prepeljala 23 Slovencev, od katerih so nekateri po sedmih mesecih prvič ugledali domače.
Objemom, solzam in prvim izmenjanim besedam je sledil sladko zveneč nagovor komandanta Šekariča ter predsednika skupščine občine Beli Manastir Rudolfa Etnerta. Besede komandanta Šekariča, češ, vaši sinovi morajo odslužiti vojni rok po zveznih predpisih, so bile sicer trde in niso puščale nikakršnega optimizma, pa vendar nihče od staršev ni dvignil glasu. Med koleni so nekateri samo močneje stisnili potovalke, v katerih so nosili civilne obleke za svoje sinove za primer, da bi bil kateri od njih vendarle izpuščen. Kot je bil dobrohoten uvodni pozdrav, je bila trenutek kasneje novinarjem predočena »za dobrobit
Pozdravni govor komandanta obmejnih enot Belega Manastira, podpolkovnika Miladina Šekariča:
»Dragi gostje, starši, bratje in sestre. Pozdravljam vas na plemeniti in bogati Baranji, na karavli Djuro Salaj, na robu vasi Torijanci. Prišli ste na obisk svojim najbližjim z namenom, da vam sami predočijo pravo resnico o naši armadi, o tem, kako jih varujemo in koliko pozornosti jim posvečamo. Edini cilj, h kateremu teži JLA, je mir in varnost vseh ter preprečitev možnosti, da bi naši otroci izgubljali svoja mlada življenja. Vse aktivnosti armadnega vrha so usmerjene k preprečevanju vojne in k vrnitvi miru v Jugoslaviji. Zato pričakujemo vaše razumevanje in podporo tem prizadevanjem v teh prelomnih trenutkih. Zavedamo se vaših starševskih občutkov in zaskrbljenosti, vendar je v tem trenutku za ohranitev življenj edina možnost ta, da JLA izvršuje svoji nalogi — ohranitev miru in zavarovanje meja. JLA tega ne more izvajati brez vojaških starešin iz cele Jugoslavije. Posamezniki, ki temu oporekajo, iščejo druge rešitve, ki peljejo v razpad armade in vodijo narod v oborožene mednacionalne spopade. Ne dovolite, da se ponovi 1941. leto. Rad bi povedal, da vaši sinovi morajo odslužiti svoje vojaške obveznosti in to po zveznih predpisih. Tu ni nikakršne dileme. Mi smo kot starešine najprej starši, skrbimo o vaših najdražjih. Več smo z njimi kot s svojimi družinami. Zagotavljamo, da jim nič ne bo manjkalo, da bodo častno in pošteno odslužili svoj vojni rok in da se bodo čez 2-3 mesece vrnili živi domov. Bodite ponosni in srečni, ker imate sinove, ki čuvajo naše meje v Baranji. Želim, da ob vrnitvi domov prenesete naše in resnične želje vaših sinov, da dostojanstveno odslužijo svoj dolg domovini.«
vseh nas v JLA« zahteva, da je vsakršno snemanje pogovorov z vojaki in oficirji prepovedano. Kljub temu se novinarskemu vohljanju nismo odpovedali. Strnitev pogovorov s slovenskimi mladci bi bila naslednja: Domov bi rad šel pogledat. Škoda, da se nisem za prebeg odločil takrat, ko je to uspelo 11 Slovencem. Zdaj nas kontrolirajo .. .Te tri mesece bom že še zdržal, potem me pa v vojski ne vidijo več. Nisem mogel telefonirati, ker nimamo izhoda v mesto. Skrbelo me je za domače, ker nismo mogli gledati televizije ...
vec iz Gradišča: Darinka m
ov

11J ‘. CA”'
SlSlIi
t
r t? Dola pri Uubljani: Antonija m Vesna Vojmo-
T®T‘
Ob odhodu me je kapetan Nadarevič poklical še na-pogo-vor. Zatrdil mi je, da ima JA samo dobre namere, da pa mu moram izročiti kaseto, s katero sem snemala nekatere pogovore. Iz krempljev zaplenitve me je rešil Zlatko Markovič, ki me je z besedami, čakajo nas starši, ki so prispeli iz Osijeka, strpal v avto in odpeljal v prostore Rdečega križa v Belem Manastiru.
Iz Osijeka sta se medtem že vrnili družini Natlačen in Mo-drijančič. Jadranka Natlačen
mi je po pogovoru s sinom dejala: »Ja, pokliče me po telefonu. Piše ne, ker je len za pisat. Sedaj je že od prvega junija na terenu v Borovem selu. Pravi, da se počuti še kar sigurnega, vsekakor bolj kot v Osijeku. V spopadih, ki so na tem področju bili, je sodeloval dvakrat. Enkrat je šel ob dveh ponoči ven, enkrat pa ob dveh popoldne. Sicer pa niso dovoljeni nobeni obiski. Tudi o prebegu je razmišljal, vendar si sedaj ne upa. Pravi, da je preveč zastraženo, slišal je tudi, da fante, ki jih pri prebegu dobi hrvaška policija, vtakne v narodno gardo.«
Iz Celja je na obisk odšla tudi družina Drame. Henrik Drame je povedal: »Rajko Brumec je naš rejenec. Do konca ima še 49 dni. Nad sprejemom sem prijetno presenečen. V mesto ne hodijo. Če gledajo drugi program hrvaške televizije, kjer imajo včasih program slovenske TV, jim starešina takoj najde kakšno delo.«
Baranja, pokrajina, kjer živi 36% Hrvatov, okoli 22% Srbov, 20% Madžarov ter ostale narodnosti, je preživela tudi obisk slovenskih staršev. Žetev v sami Baranji ovira okrog 60 tankov, ki so razporejeni po pšeničnih poljih, sicer pa Beli Manastir do mednacionalnih spopadov v osiješki okolici loči dobrih 33 kilometrov. Pomirjeni s tem dejstvom in z uvidom, da so slovenski fantje zaenkrat še dobro, so starši zapustili Beli Manastir. Ščepec dobre volje
Starši vojakov pred zgradbo RK Beli Manastir
s strani armade je bil dovolj, da bodo v naslednjih dneh manj napeti in da bodo lažje prebili tri mesece, ko se jim bodo sinovi vrnili v utrjene družinske tirnice.
Tajnik Rdečega križa Beli Manastir, Zlatko Markovič
Pogovor s tajnikom RK Beli Manastir, Zlatkom Markovičem:
Kako ste organizirali obisk slovenskih staršev pri svojih sinovih v Belem Manastiru?
Bil sem v čestih kontaktih z Odbori staršev. Še posebej smo stike navezali po vojnih dogodkih v Sloveniji, ko smo z RK Slovenije izmenjavali podatke o stanju in počutju vojakov. Po prihodu	oklepnih	enot
v Baranjo je zanimanje slovenskih staršev za počutje vojakov	naraslo.	Ideja
o prihodu v Baranjo je tako nastala spontano med Rdečim križem Beli Manastir in Odborom staršev iz Nove Gorice.
Kako ste zadeve uredili z armado?
Na začetku je bilo nekaj težav, vendar je na koncu armada le privolila v obisk. Sicer je bil njihov odnos do RK dovolj korekten. Sam sem jim napisal še pismo, v katerem sem zahteval spoštovanje ženevskih konvencij in možnost direktnega stika staršev z vojaki.
Novinarjem. pa vendar niso pustili snemanja in pogovorov!
Še včeraj, ko sem bil na pogovorih pri komandantu Miladinu Šekariču, sem dobil zagotovilo, da bo snemanje sredstvom javnega obveščanja omogočeno. O tem smo obvestili tudi novinarje, ki so danes sem tudi prišli: iz Radia Osijek, televizije HTV, Glasa Slovenije, Radia Beli Manastir in vas. Šele, ko smo prišli na karavlo, je komandant izjavil, da je dobil iz poveljstva korpusa odlok o prepovedi snemanja.
Lahko opišete razmere v Belem Manastiru?
Tukaj zaenkrat še ni frke, ni še streljanja, medtem ko je na bližnjih področjih okoli Osijeka situacija zelo zaostrena. V Baranji vlada relativen mir. Tukaj življenje med Hrvati, Srbi in Madžari zaenkrat še temelji na mirnodobnih principih skupnega življenja. Krhek mir je prejšnjo sredo skorajda porušil prihod oklepne enote iz Vojvodine. Ljudje so bili precej vznemirjeni.
Koliko tankov je prišlo?
Okoli 100 tankov in drugih oklepnih vozil. V kamionih so v vojašnico prispeli tudi srbski rezervisti. Tanki so še zmeraj tukaj, razporejeni so po baranjskih žitnih poljih.
9. STRAN
NOVA^fDODA
TUDI TERITORIALCE SO LOVILI
Končno na svobodi
V nedeljo, 30. junija, je enota jugoslovanske armade, ki je bila stacionirana na desnem pobočju mejnega prehoda Šentilj, zajela dva pripadnika slovenske Teritorialne obrambe. Hutler Silvo in Matjan Potočnik sta bila izpuščena čez dva dni ko se je predala karavla v Ceršaku. Pripeljala sta se s kombijem prve pomoči, ki je po močnem obstreljevanju v Šentilju istega dne prevažal ranjene vojake JA. Nastal je tale intervju.
Kaj se je v nedeljo zgodilo z vami?
»Obveščeni smo bili, da se bo enota na hribu predala. Deset teritorialcev nas- je odšlo v izvidnico. Razdelili smo se v dvojke in opazovali pobočje z različnih mest. Midva sva se jim preveč približala in hkrati spoznala, da se sploh ne mislijo predati. Zajeli so naju okoli 12. ure in naju odpeljali v karavlo v Ceršaku.
V tej karavli je bila zvezna policija. Sta se kaj pogovarjala z njimi?
Ja, povedali so nama, da so prišli iz Beograda z namenom, da prevzamejo kontrolo prometa na carini. O spopadih, ki so bili tukaj že v teku. pa sploh niso več vedeli. Zvezna carin-
ska uprava je vseh 30, kolikor jih je bilo tukaj, poslala v Šentilj brez kakršnekoli informacije o stanju in premikih armade.
Danes se je celotno moštvo karavle predalo, potem ko so teritorialci močno obstreljevali pobočje in karavlo v Šentilju. Je v karavlo v Ceršaku prebe-žalo tudi kaj ranjenih vojakov?
Mislim, da je prispelo 8 ranjenih vojakov. Eden je bil najbolj kritičen, ker je bil zadet v glavo. Tudi ostali so imeli resne strelne rane.
Je prispel tudi major Jovanovič, ki je vodil enoto JA v Šentilju?
Ne, zanj vojaki pravijo, da je izginil. Večkrat jim je dejal, da se predal ne bo. Če bo situacija kazala na neizbežnost umika
Zajeta teritorialca, Silvo Hutler in Marjan Potočnik, po izpustitvi v Ceršaku
ŠTRAJK PRI POLKOVNIKU VINTERJU
Kdo bo popravil tanke
Te dni, ko so časopisi polni takšnih ali drugačnih poročil o vojni v Sloveniji in na Hrvaškem, je šel kar nekako mimo svojevrsten štrajk v Tehničnem remontnem zavodu Bregana.
Gre namreč za vojaški objekt na sami meji Slovenije s sosednjo Hrvaško. Delavnice se širijo tik potoka Bregane na slovenski strani v brežiški občini, večina delavcev pa prihaja s sosednje Hrvaške. Kdor je še v količkaj mirnih časih brzel mimo po avtocesti, ni imel pojma o kakšnem takšnem objektu, ki je postal že tako velik, da se kar nekaj časa lahko voziš ob njem po cesti proti Bregan-skem selu. Minuli četrtek so lepo urejena parkirišča pred vratarnico samevala. Zunaj stoji velika vitrina z barvnimi fotografijami. Na teh slikah je v prostranih dvoranah videti vsakovrstno orožje, tudi tanke, nad katerimi se s sodobnimi stroji sklanjajo delavci.
Na vratarnici sprejem kot v vsaki drugi naši tovarni. Poveš kdo si, daš osebno, vratar telefonira in v spremstvu odi-
demo v upravno stavbo. Ivan Vinter v civilni obleki se ne razlikuje od poslovnežev v drugih podjetjih. Pove, da je sicer polkovnik, sicer pa diplomirani inženir, donedavni tehnični vodja zavoda, trenutno pa, ker je direktor bolan, prvi mož zavoda. Odideva v veliko sejno sobo. Omeni, da so bili tu že od zagrebških časopisnih hiš in v isti sapi potoži, kako so nekatere njegove izjave zapisane popolnoma napačno. Tako je podčrtal, da so že prve dni sovražnosti imeli pogovore
z brežiškim županom Ivanom Tomšetom, kako so trije iz zavoda zatem odšli v mesto in se povsem korektno pogovarjali. Zavodova delegacija je pojasnila, kako ne ogrožajo nikogar in kako želijo ohraniti proizvodnjo, z občino imajo tudi nadaljnje stike. Podobno kot ostali vojaški objekti po Sloveniji med sovražnostmi niso imeli elektrike. Zato so poslali delavce z večine proizvodnih linij na enotedenski plačani dopust. »Predzadnji ponedeljek je prišla na delo večina delavcev - ob vseh težavah s prevozi. Morda jih je manjkalo kakšnih 7 odstotkov. Nismo jih uspeli pripraviti, da bi tudi od-
V Remontnem zavodu Bregana pravijo, da je povprečni osebni dohodek 8.500 dinarjev. Resda je kvalifikacijska sestava zaposlenih dokaj visoka, vendar zavračajo misel, da bi bil osebni dohodek v kakršnikoli povezavi s štrajkom. Okrog 70 odst. dobaviteljev je iz Slovenije, poglavitni so mariborski Tam, Jeklotehna, Riko iz Ribnice. Kakršnih 20 odstotkov uslug nudijo civilnim naročnikom. Npr. servis za tovornjake Škoda je delal tudi med štrajkom, delal je tudi servis za avtodvigala.
Remontni center v Bregani: delavci nočejo popravljati armadnih tankov in oklepnikov
šli na delo,« pojasnjuje Vinter. Zato so se dogovorili še za en teden, vendar tokrat neplačanega dopusta. Polkovnik govori o »vseh dogodkih«, ki da so pač vplivali na delavce. Zunaj zavodske ograje je vztrajno slišati, da so vojne oblasti želele po sovražnostih v Sloveniji sem prepeljati večino pokvarjene vojaške tehnike, prav to pa so zavrnili delavci, češ, »orožja, ki strelja po naših ljudeh, že ne bomo popravljali.« Zato polkovnika vprašamo, če so tja res pripeljali poškodovan oklepnik, katerega naj bi bili zaposleni prepoznali kot enega tistih, ki naj bi bil tu prej na popravilu, zatem pa je krenil nad Slovenijo. Ta dogodek zanika. Minuli ponedeljek so bili vsi zaposleni klicani v zavod, kdor ne bo pričel z delom in za to ne bo imel opravičenega razloga, bo dobil delavsko knjižico.
Zadeva seveda ni tako preprosta. Tehnični remontni zavod Bregana je bil ustanovljen neposredno z ukazom predsednika Josipa Broza Tita leta 1954 in je neposredno pod upravo Zveznega sekretariata za obrambo. V tej zvezi naš sogovornik omeni trimesečni rok iz brionskih pogovorov s trojko, ko bi lahko razčiščevali tudi bodočnost zavoda. V vseh teh letih je tu zrasel kolektiv, ki ga civilne oblasti ocenjujejo na 800 zaposlenih, kjer je kakšnih 130 Slovencev.
Pravzaprav je to največja tovarna brežiške občine. V vseh teh letih so tu zrasli kadri za zahtevna strokovna delaj za katere ni nadomestila. V tem je verjetno največja moč te prav posebne stavke, za katero se tudi polkovnik Vinter strinja, da je nastala povsem spontano. Po drugi strani se sliši, da si ob popravilu poškodovane vojaške težke opreme manejo roke v podobnem zavodu v Bački Palanki. Bi si še pred letom dni lahko predstavljali štrajk v vojaškem zavodu, oziroma vojni industriji?
ali predaje, se bo ustrelil, je dejal.
Kako pa so postopali z vama? Sta dobivala hrano?
Naju so zaprli v bunker v neposredni bližini karavle v Ceršaku. Pobrali so nama pasove
in vezalke na čevljih. Hrano sva dobivala enako kot tamkajšnji vojaki. Jedli smo bolj skromno, ker so jim zaloge že kopnele. Tudi poraščena sva že, ker se nisva smela briti. Hvala bogu, da je konec. Vsaj ujetništva, če že vojne ne.
NAROČILNICA NOVA^^DODA
Ime ...............priimek ................
naslov .....................................
naročam časopis-tednik Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošljite ...... izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOVA W DOBA
STRAN 10
SRBIJA V MEGLICI
Glasovanje za vojno
Od našega beograjskega dopisnika
Gotovo se še spomnite. Glasovanje v Predsedstva! SFRJ za predsednika je bilo polnih deset let po Titovi smrti proceduralna in povsem rutinska zadeva. Tako bi naj bilo tudi 15. maja letos. Namesto dr. Borisa va Joviča naj bi na čelo državnega predsedstva prišel Stipe Mesič, član pred-
glasovalo za vojno. Povrnimo se v tisti čas.
V sredo, 15. maja letos, natanko bo 12. uri, se je v Beogradu pričelo zasedanje Predsedstva SFRJ z eno samo točko dnevnega reda - izboriti proglasitev predsednika in podpredsednika predsedstva. Po pripravljenem scenariju,
Dvignile so se štiri roke (dr. Janez Drnovšek, dr. Vasil Tupurkovski, mag. Bogič Bogičevič in sam Stjepan Mesič), kar ni bilo dovolj, da bi se izpeljala običajna zamenjava v državnem vrhu. Na vprašanje, kdo je proti, so se spet dvignile štiri roke (dr. Borisav Jovič, Vukaiim Jokanovič. Jugoslav Kostič in mag. Momir Bulatovič. ki se je menda vzdržal glasovanja). Toda zadnje štiri roke so bile dovolj, da je država ostala brez svojega šefa m da je nastopilo brezvladje, kije - kot bomo videli - naraslo do krvav,h
/

■»tsssKBsssaaia
wmmš§m
v brezobziren napad na Slovenijo.
zadeve Italije, Luksemburga in Nizozemske ter člani posebne misije Evropske skupnosti. Odločitev O razglasitvi Stjepana Mesiča za predsednika predsedstva SFRJ je bila
roko za Mesiča, ve le sam. Gotovo se je počutil neprijetno in osramočeno ter ponižano. Ve se namreč, kaj je še dva dneva pred tem izjavljal v Ljudski skupščini Srbije. Med drugim tudi, da bi izvolitev Stjepana Mesiča na dolžnost predsednika predsedstva »predstavljala pravi politični absurd«, ki ga menda naša javnost ne bi mogla ne razumeti, ne sprejeti. »V teh okoliščinah,« je govoril Jovič, »sem prepričan, bi bila izvolitev Mesiča dejanje pristanka na secesionistično politiko na Hrvaškem, oziroma na vlogo, ki jo ima pri oblikovanju in izvajanju takšne politike Stjepan Mesič.«
absurd. Saj je bil Stjepan Mesič za predsednika predlagan s funkcije podpredsednika. Lahko je torej bil drugi človek predsedstva, na kar Jovič ni imei pripomb, moti ga le, če bi bil Mesič izbran za predsednika. Absurd, da je kaj, Pa še nekaj. Dr. Jovič se boji prevelikih pooblastil, ki bi jih Mesič kot predsednik imel. Nič pa ga ne moti, da je sam imel enaka pooblastila polno leto dni. Zakaj jih ni uporabil? Ce je s funkcije predsednika predsedstva mogoče državo razbiti (kar Jovič pripenja Mesiču), potem jo je mogoče z iste
Kakorkoli že, Jovič je na koncu glasoval za »politični absurd«. Kako se je počutil v teh trenutkih, kot rečeno, nam ni znano. Sicer pa je to njegova zasebna stvar. Ampak če bi svojo ročico za Stjepana Mesiča dvignil že 15. maja, ko je bilo treba, ne bi bilo vojne v Sloveniji in ne toliko žrtev na obeh straneh. To pa ni več Jovičeva zasebna stvar.
j PETROL j
E z vami na poti |
BEOGRAJSKI PARADOKSI
Neustavna ustava
Ko se je pred nedavnim načelnik Štaba Vrhovne komande oboroženih sil SFRJ general Veljko Kadijevič preko TV ekranov obrnil na državljane Jugoslavije, je med drugim dejal: »Z Ustavo iz 1974. leta smo ostali brez zvezne države.« Po njem lahko Jugoslavijo ruši, kdor hoče, in to na ustaven način, medtem ko z ustavnimi sredstvi ne more biti preprečen. »To je bila svojevrstna tempirana bomba za razbijanje federalne države.«
Če resnično ni več od 1974. leta zvezne države, nas začudijo naslednje Kadijevičeve besede v isti izjavi: »Enote JLA so v Sloveniji angažirane v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi pri očuvanju integritete Jugoslavije in na osnovi zaključkov Zveznega zbora Skupščine SFRJ in odločitve zveznega izvršnega sveta.
Torej je Armija spet po Ka-dijevču v Sloveniji branila Jugoslavijo, ki je ni že polnih 17 let. In za to obrambo pravi general Kadijevič, da je ustavna. Čudna takšna Ustava. Mar za toliko prelite krvi na obeh straneh lahko rečemo, da je ustavno. Potemtakem je vse neustavno, tudi sama ustava.
Heroj ali morilec
Stanovalci Ulice bratstvo-je-dinstvo v Zvečanu pri Titovi Mitroviči, kot so prejšnjo sredo poročali vsi beograjski časopisi, so dali zahtevo Izvršnemu svetu Skupščine občine Titova Mitroviča, da se ulica preimenuje v Ulico poročnika Dragomirja Grujeviča. V obrazložitvi tega predloga pravijo, da mora ta ulica nositi »ime junaka, ki je s svojim postopkom ohrabril srbski narod in vse dostojanstvene ljudi tega podnebja.«
Meščani Zvečana še navajajo, da je poročnik Grujevič v bistvu srbski junak, »Stevan Sindjelič našega časa, ki je kljub neverjetni izdaji dela političnega in vojaškega vrha države ostal človek, dosleden v vernosti slavnim tradicijam srbske vojske.«
Dan kasneje se je oglasil tudi nogometni klub Borac iz Čačka. Tamkajšnji nogometni delavci so sprejeli odločitev, da poročniku Grujeviču vročijo Zlato plaketo NK Borac. Istočasno je iz tega nogometnega kluba izšel tudi predlog, da naj poročnika Grujeviča proglasijo za zaslužnega meščana čačan-ske občine.
Flitro se je javila še neka turistična agencija. Za poročnika Grujeviča in njegovo družino je omogočila desetdnevno brezplačno bivanje v hotelu »Aleksander« na Slovenski plaži v Budvi.
Posamezniki in kolektivi tako v Srbiji tekmujejo, kdo bo bolj nagradil poročnika Dragomirja Grujeviča. In kdo sploh je poročnik Dragomir Grujevič? Za tiste, ki niso dovolj spoznani s »hrabrim delom« tega, dovčerajšnjega starejšega vodnika JLA, naj na kratko spomnimo na njegovo »junaštvo«. V času vojne agresije na Slovenijo je takrat še starejši vodnik Grujevič streljal na svojega starešino Branislava Furlana, kapetana JLA, drugače upravnika velikega vojnega skladišča goriva v Mokronogu na Dolenjskem in ga težko ranil. Po tem je starejši vodnik poklical predsednika občine Novo mesto in mu sporočil svoj ultimat v nekaj točkah, med drugim tudi, da se njegova družina varno evakuira iz Novega mesta. V kolikor vsi njegovi pogoji ne bi bili izpolnjeni, je zagrozil, da bo dvignil v zrak celotno skladišče s preko 7.500 kubičnimi metri goriva, kar bi vsekakor povzročilo ekološko katastrofo za vso Dolenjsko in celo še širše. Medtem je po ukazu zveznega sekretarja za narodno obrambo, generala ar-mije Veljka Kadijeviča starejši vodnik Dragomir Grujevič bil povišan v čin poročnika JLA.
To je torej »junaštvo« poročnika Grujeviča, za kar bi si naj prislužil vse - od ulice z njegovim imenom do proglasitve za narodnega heroja. Ko pa streljajo pripadniki TO Slovenije, ki se branijo, jih imenujejo
Veton Surroi
z morilci, teroristi, zlikovci itd. in jim hočejo celo soditi.
Zapor in skupščina Vetona Surroija, predsednika Parlamentarne stranke Kosova, drugače enega od najvidnejših borcev v albanskem gibanju, so obsodili na 60 dni zapora in takoj vtaknili v ječo. Občinski sodnik za prekrške v Prištini je kaznoval Surroija, ker je 13. junija letos sklical in oddržal javni shod državljanov pod naslovom »Pogreb nasilne sedanjosti« brez prijave odgovornemu organu, kot tudi zaradi tega, ker je naruševal javni red in mir s tem, da je zbranim rekel: »Nekdo bi hotel, da ni miru za nas, ko se ne sliši stokanje srbske matere.«
Vetona Surroija so ujeli na delovnem mestu brez kakršnegakoli naloga. Obsodili so ga po kratkem postopku in nemudoma zaprli, ne da bi čakali, da bi odločitev občinskega sodnika za prekrške postala pravnomočna in izvršna. Tako se je predsednik Parlamentarne stranke Kosova našel pod ključem. »Pravica« je v njegovem primeru prišla hitro in rigorozno, čeprav je shod, katerega je organiziral v Prištini, minil mirno in brez enega incidenta. V mirnem pohodu po prištin-
skih ulicah je sodelovalo nekoliko deset-tisoč ljudi.
To pa ne velja, ko javne shode organizirajo drugi. Na primer, ko ženske v Beogradu na platoju pred Zveznim izvršnim svetom organizirajo javni protest proti politiki hrvaškega vrha in se zaradi tega skliče seja predsedstva SFRJ, se nihče ne pokliče na odgovornost. Nikogar prav tako ne kličejo na odgovornost, ko s kamioni blokirajo dostop do zgradbe Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, vse v nameri, da se zruši zvezna vlada. Ne ujamejo in ne sodijo niti dr. Vojislavu Šešlju, ko pred Skupščino SFRJ organizira protestni miting proti izvolitvi Stipeta Mesiča za predsednika Predsedništva SFRJ. Tega istega Vojislava Šešlja ne ujamejo niti, ko najavlja javno rušenje Hiše cvetja v Beogradu.
Kriterji so očitno različni. Samo za organiziranje mitinga v Prištini se lahko dobi zapor. Ko se to isto dela v Beogradu, kazni ni. Nasprotno, ko je beseda o dr. Vojislavu Šešlju, so nagrade. Nedavno je bil celo izbran v Narodno skupščino Srbije.
V Srbiji je mogoče tudi to. Zapor in skupščina sta isti stvari.
Ponudba za spor
Zagrebški »Večemji list«, sicer blizu vladajoči Tudmanovi HDZ, je pred kratkim med drugim povedal tudi to: »Je zadnji trenutek, da se sprejmejo razmejevanja, za katera sedanje hrvaško-srbske meje ne bodo predstavljale svetinje. Ni nikakršnih razlogov, da se ne govori o delih srbskega prebivalstva na Hrvaškem, ki živijo teritorialno kompaktno, kot tudi o delih hrvaškega naroda v Srbiji na tistih področjih, kjer je prav tako kompakten. Ti principi morajo zajeti tudi hrvaški in srbski narod v Bosni in Hercegovini. V tem smislu ni treba odvreči niti možnosti izmenjave prebivalstva. Boljše to, kakor prebegi in strahovi.«
fcAMSIU
>E.MONt *
> B M O N I * >£ M O KJ I	*
b 8.M <> M |
&IZANT/WAfl
A A A A A
AKfcVI h AN A H H
A H M hl.l-rl
A A
a more h
N AM H
KAV [!
H H H
List naprej pove, da so to dnevi bitke za razmejevanje med Hrvaško in Srbijo, in, če se čimprej prično pogajanja, saj je še vedno čas, da se reši mir, drugače bo pa prišlo do splošne hrvaško-srbske vojne.
S posredovanjem »Večemje-ga lista« iz Hrvaške je tako prvikrat nakazano, da se lahko pogovarja tudi o spremembi državne meje med Srbijo in Hrvaško. Če se vzame, da tudi srbski politični vrh že mesece vztraja, da v primeru razpada državne meje med Srbijo in Hrvaško ne morejo ostati iste, bi morala biti ponudba iz Hrvaške sprejeta z odobravanjem.
Vendar, kaj se je zgodilo. V delu beograjskega tiska, v čemer po običaju prednjači »Politika ekspres«, se o iniciativi iz Zagreba govori zaničevalno in podcenjujoče. Ponudba iz Zagreba se imenuje barantanje, oziroma neka vrsta kapitulacije hrvaškega vrha. Sedaj, kakor da Srbijo moti tudi to, da hoče Hrvaška sprejeti razgovor o najobčutljivejši temi - državni meji. Ni bistveno, da Srbija hoče isto, problem je, da Hrvaška sprejema ponudbo. In ko se sporejme ponudba, sporov ni. V tem pa leži pravi zajec. Spori morajo biti za vsako ceno. Zato so tudi dali tako ponudbo - da bi izzvali spore.
11. STRAN
NOVA W DOBA
MEDIJSKA VOJNA
Trebušasti Slovenci
Rekvijem za Jugoslavijo
Predvsem se morajo Srbi od te avanture ograditi zato, ker njihova resnična vojska ne bi nikoli zašla v položaj, da od rezervnega poročnika Janše prosi dovoljenje za prevoz preskrbe svojim demoraliziranim in obkoljenim enotam, tako kot so to delali Egipčani na Sinaju 1973. Cigarkoli je JLA, srbska ni, ker ima zvezdo na kapi, ker bombardira civiliste, ker jo tretirajo kot okupatorsko, ker se ji čete osipajo in se masovno predajajo trebušastim rezervistom iz Vrhnike in Štorij.
Srdja Trilkovič, Duga, 5. julij 1991
Ob teh resnicah nas muči samo eno vprašanje: koliko bolj srbska bi bila JLA, če bi imeli slovenski rezervisti manjše vampe.
Naročena agresija
V	trenutku, ko je svet docela obrnil hrbet separatizmu Slovenije in Hrvaške, je dežela posegla po skrajnih sredstvih. S pomočjo dela zveznega vrha je naročila agresijo oziroma napad zvezne vojske brez pravice do uprabe orožja. Rezultat je za sedaj zelo ugoden za Slovenijo: veliko število ubitih in zmasa-kriranih devetnajstletnikov iz južnih republik in zagotovljena podpora vsega sveta mladi državi, ki si je z »nečloveškimi napori«, v resnici pa brez kakršnih koli izgub, priborila pravico do samostojnega življenja.
Radivoje Potic, Pirot, Politika Ekspres, 10. julija 1991.
V	balkanski krčmi pa res lahko naročiš vse. Celo eno agresijo s porazom.
Žuta greda zrušila berlinski zid
Demokratski procesi so se začeli v Črni gori in se od tu razširili po vsej Evropi.
Milo Djukanovič, predsednik vlade Črne gore na tiskovni konferenci v Italiji.
Ampak. Milo. zakaj še zdaj nimate demokracije pri vas?
Mladeniči v pločevinastih zabojih
Transport je bil zapeljan v past, ker se je zdelo, da je bilo prvega dne opravljeno 90 odst. naloge. Ampak, ker so krenili tanki brez podpore, ni bilo pogojev, da se osvojeno tudi zavaruje. Takrat se je začel lov na tanke in ljudi in pokazala se je vsa brezobzirnost in pokvarjenost teritorialne obrambe Slovenije. Medtem, ko so najvišji politični ugledneži Slovenije na številnih tiskovnih konferencah lagali svetovni javnosti o predrznem vpadu okupatorja, so teritorialci pred tanke naganjali ženske in otroke, blokirali ceste tudi z vozili tujih registracij, pri čemer so tujci bili uporabljeni kot živi zid, zapirali vojaške osebe, vdirali v stanovanja starešin, podstavljali bombe pod avtomobile soprog vojaških starešin, preprečevali bolnišnicam, da bi sprejele ranjence, uporabljali dum-dum strelivo, razglašali lažne alarme.
Vanja Bulič, Duga, 5. julij 1991
Če ti tuja javnost ne verjame, poskusi nalagati svoje bralce.
Slovenci po kostanj v žerjavico
Treba je pokazati slovenskemu narodu, da je bil v uresničevanju umazanih političnih ciljev Hrvaške zmanipuliran in da bi se lahko brez kakršnega koli pretresa odcepil od Jugoslavije.
Slovenci bi morali vprašati svoje vrhovništvo, zakaj so jih po nepotrebnem zapletli v vojno, če to ni njihova vojna.
Nenad Trifunovič, Beograd, Politika 9. julij 1991.
Če to ni bila slovenska vojna, pa so bili tanki zagotovo jugoslovanski.
Izdaja, da večje ni
Vse je funkcioniralo po popolnem scenariju. V glavnem smo bili žrtve protioklepnih raket, ostrostrelcev in dum-dum muni-cije in to^v glavnem zato, ker se nismo hoteli predati. Imeli smo ukaz, naj ne streljamo prvi, a ko oni začno streljati, si ali mrtev ali ranjen. Naši vojaki so imeli med 17 in 19 let in se še niso naučili ubijati, a teritorialci so imeli od 30 do 40 let in so bili polni sovraštva.
Povsod naokrog so bili teritorialci, pa tudi vozila prve pomoči; kot v dobro zrežirani predstavi.
Poročnik Ljubiša Dikič, Večernje novosti, 9. julij 1991
Slovenski podleži so pripeljali celo rešilce, namesto, da bi ranjence pustili izkrvaveti, tako da guslarji zdaj ne bodo mogli naricati o novem Kosovem polju.
Spet črno-žolte horde
Jugoslavija je te črno-žolte horde (katerih eksponanta sta Kučan in Janša) že dvakrat premagala. Priznamo, da smo v zadnjih dneh bili od teh istih sil in Slovencev, katerih maternji jezik ni slovenski, pretrpeli poraze. Zgodovina bo pokazala kako in zakaj.
Slobodan Obradovič, Beograd, Politika, 7. 7. 1991
Dragi gospod Obradovič, v tretje gre pač rado.
Borci in strahopetnost
»Armada je tako močna, da bo pregazila Slovenijo, Slovenci pa so strahopetci, ki se bodo razbežali.«
Citat iz govora s konference puljskih borcev tik pred napadom na Slovenijo. Slobodni Tednik, Zagreb, 6. julija 1991
Puljski borci niso povedali ali strahopetnost velja tudi za njihove kolege po orožju, slovenske borce.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MiKMtttl Iam« (tcmot UKVstereo
95,9MHz
NOVINARKA MED BOMBAMI
Lady v črnem
»Poglej, če boš kjer videl Ladv v črnem!« mi je proseče rekel njen prijatelj, ko sva z Egonom tekla proti barikadi. Mislil sem, da je eden od šoferjev. »Kaj hudiča počnejo še ženske tukaj?« sem si mislil in pri srcu čutil tesnobo. Tudi mrtvi so tam in od gorečih tovornjakov se je valil črn dim. Pri prvih tovornjakih sva naredila nekaj posnetkov in hitro odšla nazaj. Kaj če se letala vrnejo, tanki so že tudi pred barikado. »Nisem je videl, nikogar nisem videl!« mu povem. Možakar je ves zmeden, ne ve, kaj naj naredi.
Zaslišijo se sirene rešilcev. Odločiva se za vrnitev, zdaj verjetno ne bodo streljali. Tam sem jo srečal. Lady v črnem. Po rokah in obleki sem opazil kri, njen fotoaprat pa je beležil vsa dogajanja. Pozneje sem izvedel od komandirja tankovske enote, da so jo videli, ko je med bombardiranjem in streljanjem tekala med tovornjaki, pomagala ranjenim, vlačila mrtve, obenem pa ves čas fotografirala.
Čez dve uri, ko so tanki prebijali barikado, smo se spet srečali. Stala sva naslonjena na zadnji vagon in čakala na tank. ki je poskušal obiti barikado. Ko je zapeljal čez progo, se je s cevjo zaril v močvirje na drugi strani. Skočiva — to bo posnetek! Tedaj pa trešči eksplozija. V zrak vrže zemljo, naju pa po tleh. V trenutku sva na drugi strani vagonov. Prihajajo naslednji tanki, z njimi pa lady v črnem. Počasi, mirno, kot da je na sprehodu, ko jo povprašava, če misli, da je varno tukaj, se nasmehne: »Vsak odgovarja za svoje življenje. To počnem že petnajst let in mi ni prva vojna. Sama se odločita!« Po naglasu je očitno Američanka. Zaželimo si »Good lučk« in gremo vsak na svojo stran.
Nisem je vprašal za ime, mogoče se še kdaj srečamo. V kakšni naslednji vojni!?
PO BIVŠI DOMOVINI	;
Ljubljana: Člana predsedstva Bogičevič in Tupurkovski sta s, v Ljubljani obnašala, kot bi obveznosti iz brionskega sporazum veljale le za Slovenijo.
Beograd: Prihajajo prvi opazovalci. V prvi skupini, ki prispela v Jugoslavijo, je 10 evropskih opazovalcev, za njimi bodo prišli še drugi.
Ljubljana: V slovenskih tovarnah se je proizvodnja norma rala, zdravilišča pa so le s peščico gostov.
Osijek: Armada je zasedla položaje v Slavoniji. JA raz\ enote in zahteva razorožitev gardistov. Hrvati vse moč,: dvomijo, da Tudman ravna pravilno.
Zagreb: 50 tisoč podpisov za vrnitev hrvaških vojakov iz J
Beograd: Cene proizvajalcev industrijskega blaga so 1 junija za 8,7 odstotka višje kot v maju.
Piran: Turistično krizo je povečalo še cvetenje morja, turist., pa tako in tako ni.
Ljubljana: Devizna nakazila zamujajo. Zaradi premajhn deviznih prilivov je vlada sprejela posebno uredbo o plačevar ' v tujino.
Ljubljana: V prometu in zvezah je po prvih ocenah za 1: milijonov dolarjev škode, pri tem je bila Adria Ainvays oškcc vana za 100 milijonov.
Ljubljana:Skupščina Republike Slovenije je sprejela brionsi deklaracijo. S tem se je zavezala, da bo za tri mesece počak; s procesi osamosvajanja, s pogajanji pa naj bi rešili odp vprašanja.
Beograd: Bankovec za milijon dinarjev, sedanje vrednosti sto dinarjev, ne bo več veljaven od 15. julija dalje. Do konca leta b še zamenljiv na vseh podružnicah SDK.
Beograd: Emisijska blokada Slovenije še velja.
Ljubljana: JA še vedno krši dogovore in konvencije.
Sarajevo: V prekosavskih bosanskih občinah so mobilizirali rezervne policiste in predstavnike teritorialne obrambe. V devetih občinah Bosanske krajine vlada obsedeno stanje.
Šibenik: Sodišče v Šibeniku je kaznovalo prvega pripadi::' teroristične Martičeve policije, Veljka Laliča, na tri leta zapor::
Osijek: Osječam so v strahu pred četniki in vojaškimi prov< kacijami. V nedavnih terorističnih akcijah v Tenju četniki vojska niso omogočili niti prevoza ranjenih in umrlih.
Osijek: Prvič se je zgodilo, da vojska četnikom ni pomagala Srbski teror v Slavoniji se nadaljuje.
Sarajevo: V Bosno in Hercegovino vabijo tuje opazovalec Alija Izetbegovič upa, da bodo prišli, preden bo v republiki mednacionalna vojna.
Beograd: Zvezna vlada verjame, da bo dobila dolarje. Devizni priliv je presahnil, zato ZIS mrzlično išče podporo. Le kje jo bo dobil?
Zagreb: Hrvaško uničujejo in požigajo. S Plitvic so turiste pregnali s tanki, zv otokov jih preganjajo vojaška letala v nizkih preletih, od vasi Čelije pa je ostalo le pogorišče.
Ljubljana: IS Slovenije je določil nove zaščitne cene pšenice in oljne repice. Nova cena je 5,50 dinarjev za pšenico prve kvalitete, druga kvaliteta pa je za 30 para cenejša.
Ljubljana: Poveljstvo vojnega letalstva je izdalo ukaze, ki naj bi onemogočili letalski promet nad Slovenijo.
Beograd: Vojaški vrh tudi diktira denarne tokove. NBJ ne uboga več Markoviča, temveč dela, kar ji naroči Kadijevič.
Sarajevo: Predsedstvo BiH je odložilo odhod nabornikov v JA.
Beograd: Potres, ki je z močjo 5,3 stopnje po Richterju prizadel območje Temišvarja, je močno vznemiril Beograjčane. Potresni sunek so čutili v vsej vzhodni Srbiji in tudi v Makedoniji.
Beograd: ZIS opozarja, da se razvoj dogodkov izmika nadzoru pristojnih organov v republikah in federaciji.
Cetinje: Prihod Vojislava Šešlja in Mirka Joviča na praznovanje petrovdana je tako razburil liberalce, da so začeli pretep. Štirje ljudje so bili močno ranjeni.
Ljubljana: Sprejeli so ukrepe, s katerimi bodo slovenske turistične organizacije olajšali krize. Dobre kadre bodo obdržali za morebitne prihodnje sezone.
Ljubljana: Nove oblike odtujevanja slovenskega premoženja, pretrganje blagovnih in plačilnih tokov med Slovenijo in republikami.
Skopje: Turčija bo branila Makedonijo, če pride do razpada Jugoslavije. To naj bi se dogovoril predsednik Gligorov, ki je pred dnevi obiskal Ankaro.
Priština: Azema Vllasija bodo zopet postavili pred sodišče.
Beograd: Zvezno predsedstvo je sprejelo brionsko deklaracijo z »dodatkom«. Odlok, pod katerim je podpisan predsednik Mesič, zahteva od Slovenije več, kot sporazum z ES in sprejeta brionska deklaracija.
Ljubljana: Tupurkovski in Bogičevič sta spet prispela v Ljubljano. Tudi tokrat sta pristala v vojašnici, s slovenskim vodstvom pa naj bi izmenjala ocene in informacije.
Zagreb: Hrvati množično bežijo iz Banije. Tako kot so minule dni ogroženi Hrvati pribežali v Osijek, je v nedeljo Petrinja postala pribežališče Hrvatov iz Banije.
Portorož: Na Obali je celo več gostov kot lani. Seveda pa to velja le za domače turiste, saj je tujih kar za 98 odstotkov manj kot lani.
Titograd: Klavrna proslava črnogorske vstaje. Momira Bula-toviča je poslušalo le 73 starčkov, četniki pa niso prišli.
Zagreb: Vojna se iz vzhodne Slavonije naglo širi v notranjost države. Vojska strelja po hrvaški gardi, ki zatira srbski terorizem.
Priština: Srbska policija pleni slovenska in hrvaška vozila. Oškodovanih je mnogo podjetij in posameznikov.
Beograd: Zvezna blagajna je suha. Namesto 65 milijard dinarjev se je v prvi polovici leta nabralo le 36 milijard dinarjev, zato zveza temeljito krči izdatke. Tako bodo odpadle nove izvozne spodbude, regresov za kmetijstvo ne bo itd.
NOVA wi DODA
STRAN 12
13. STRAN
NOVA PODOBA
RES JE...		
	N/pr	
y fis -SSK &• K B« aC: SC; Sc 5^ JK? 2«- sy
p.
0.
p NOVA TO DODA
KONEC ZGODOVINSKIH LAŽI
P
g DR. NADA KLAIČ:
ZADNJI
P
n
P
v.
•M
%
KNEZI
CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE
p
p
P
p
V.
‘VL
V.
v.
K
■#.
v.
p
p
v.
p
p
&
ya	-m
(Z v knežjem mestu izide v dneh pred 1. Svetovnim S P; slovenskim kongresom knjiga o knezih Celjskih, ifli nekronanih srednjeveških vladarjih z velikansko go- p spodarsko in politično močjo. Knjiga zagrebške zgo-;vj dovinarke dr. Nade Klaič, kije celjski knežji družini «« P° dolgih stoletjih prva priznala moč, ugled in slo- jj« ff. ves, ki ga je ta uživala v času svojega vzpona in p. zmagoslavja.	F p
Knjigo je med bralce s strokovnim razmišljanjem popeljal prof. dr. Janez Šumrada. Oblikoval jo je -M fože Domjan, fotografije sta napravila Viktor Berk jn Lucas, stiskal jo je Cetis Celje. Vezana je v platno i?? p. in za reprezentančne knjižnice v usnje.	V.
P Cena knjige, vezane v platno, je 599 dinarjev,
P vezane v usnje in numerirane pa 999 dinarjev.
g NAROČILNICA
p. Nepreklicno naročam izvodov knjige dr. Nade P, P. Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. krone, veza- 'p P ne v P Priimek P Ime ____
PK .
p Kraj _
P ulica _
P.
P
P
2
P
P
P
P
P
S
j^i Poštna številka
P
P
pošta
P. Številka osebne izkaznice
P
P Datum ________._____
P
P
podpis
'P. Naročnik plača knjige po povzetju in poštnino po-p ravna sam.
p Naročilnice pošljite na naslov:
Sl- Preše d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje P- Informacije po telefonu 063 23 331,063 27 606 ali po 'Pjax\i 063 25 849.
P
IM
P
P
P
P
P
P
S
MED SPREJEMANJEM BRIONSKE DEKLARACIJE V SLOVENSKI SKUPŠČINI
Gospodje,
kaj
j e tako
smešnega?
Noč dolgih nožev (2. del)
NJE&OVE $E5EP£T SO 7REPiB\/lie~
sver. vs, Čpsopisi so je srnršEM-
k no Hoče /	TOVE09-
SKRU/W0ST (KISE OE SKRlVRtA V TEH f>ESEBAH, je osTncift zakrito let* ih iem, ERopieuA HI ReJiL hiti
Niti NirsCHe ■
KO &RB ' K ŽENSKI, VZHM1 SiČ...
1	REŠIL 00 JE TOLKOVNIK'
R^esrRpiRBu ve zgklmvubesu Vo^ čVlAei/FKt/NrpoTečHU rt \!FiS)ce
HUMORESKA
Izvirnost
pa
taka
V našem podeželskem mestecu, ki ne bo več krajevna skupnost, prebivalci pa ne več delovni ljudje, je oblast prišla na misel, da je treba presenetiti s kakšno resnično izvirnostjo. »Bodimo izvirni,« so rekli, »ampak spreminjajmo vsebino. « Ugotovili so, da bi najlaže presenetili z na novo urejenim javnim redom in mirom. »Dosedanji odlok je treba nujno zamenjati z novim odlokom, saj se ve, komu je služil in kdo si ga je ukrojil po svoji meri.«
»V uvodu moramo zapisati, da mora odlok na novo urediti vprašanja javnega reda in miru,« so rekli najbolj ogreti. »Prilagoditi ga moramo evropskim standardom, kar je zelo pomembno, če hočemo v Evropo, kot za goste iz Evrope, da se bodo tu počutili kot doma. Obenem bi se seveda domačini lahko zgledovali po Evropejcih.«
Ko je osnutek prišel na klopi, je med poslanci vzbudil nekaj nelagodnosti, v opoziciji celo nasmeškov, zato so ga skušali hitro pobrati. Le redkim je uspelo v naglici opaziti kakšno izredno tenkočutno podrobnost. »Glej ga,« je poslanec dregnil soseda. »Ne smeš čebel spuščati ven. Kam jih pa spuščaj?«
»Poglej tole. Ob nedeljah ne smeš s kosilnico kositi trave,« je rekel ta.
»Popolnoma prav. Zakaj bi pa morale kosilnice brneti tudi ob nedeljah? Na podeželje je treba vrniti nekdanji nedeljski mir in pokazati več spoštovanja do mašnega gvanta. Za prišleke, kina podeželju uživajo v vikendih, je koristneje, če uporabljajo koso...«
»... ampak tako, ki ne bo pela,« je dodal poslanec.
»Sicer pa je znano, da motorne kosilnice onesnažujejo zrak, ki mora zopet dobiti pristen vonj po naravnem gnoju.«
»Kaj pa praviš na to, da psi ne smejo lajati po deveti zvečer?«
»Zadnji čas. Kdo bo pa poslušal tako pozno pasje laježe? Kako bi pa lahko zgodaj zaspali, če bi se zdaj tu zdaj tam oglašali psi? Na podeželju mora biti ponoči popoln mir. Kmet se naj temeljito spočije.«
Ob takih in podobnih bi lahko našli še kaj bolj izvirnega.
Poslanec v zadnji klopi je menil, da bi v osnutek odloka morali nujno vnesti določbo, po kateri, na primer, kokoš ne sme znesti jajca kadarkoli, ali bognedaj, pri sosedu, še posebej ne, če bi pretrdo padlo na tla. Doseči bi morali, da kure sploh ne bodo več kokodakale, petelini pa naj bi uro, ko se oglasijo, prestavili vsaj na šesto zjutraj. Zapeli pa naj bi samo trikrat.
i
NI RES
-	da bi letalstvo JLA mitraljiralo letala Adrie Airways na Brnikih. Piloti JLA so potniška letala slovenskega prevoznika, ki so stala na zemlji preluknjali samo zaradi boljše ventilacije. Račun je znan: najmanj sto milijonov dolarjev. Plačnik ni znan.
-	da okupacija Slovenije nima tudi dobre strani. Delavci Metalne v Mariboru ne stojijo več brez dela. Zdaj delajo protitankovske ovire. Slaba stran je v tem, da naročnik (država Slovenija) ni solventen.
-	da gospa Spomenka Hribar zadeve z materami vojakov v Cankarjevem domu ni zagrabila s prave strani. Samo matere svoje nesreče in žalosti niso mogle deliti z njo. Želele so le svoje sinove, kozarec vode in kos kruha.
- da so v Kranju že preimenovali Cesto JLA v Bleiweisovo cesto in Trg revolucije v Slovenski trg. Za preimenovanje so glasovali šele v občinskem zboru krajevne skupnosti, od tu pa do resničnega preimenovanja je še približno tako daleč, kot je dolga - Sava.
-	da gospod poslanec Janez Črnej noče odgovoriti prizadetim, ki jih je osumil mešetarjenja v brezpravju. Vse, kar bi se mu naj zapisalo v njegovih že znameitih pismih bi naj bilo to, o čemer bi naj Celjani govorili, za to pa on ne more odgovarjati.
-	da je JLA s tanki obkolila letališče na Brnikih. Na posnetkih iz zraka so generali ugotovili, da so tamkajšnja krompirišča okupirali koloradski hrošči. Zato je bilo tankistom naročeno, da naj pomendrajo golazen.
BEDA IN JABOLČNIK BOTROVALA DRUŽINSKI TRAGEDIJI
Oče zabodel sina
Zgodilo se je predzadnjo nedeljo zvečer. Najprej je sin hotel ubiti očeta, nato je oče ubil sina, nakar si je le ta hotel sam soditi. Z vrvi ga je rešila prijateljica. Ko je bil rešen zanke, je s sekiro hotel ubiti še svojega pastorka.
Velike Gorelce nad Laškim obišče le redek popotnik. Če bi kdo hotel najti še domačijo s hišno številko šest, bi se našel v še večji zagati. Vsekakor pa je potrebno pustiti avto na koncu vasi in se tja odpraviti peš. Domačija Rudolfa Zalokarja, šestinpetdesetletnega možakarja, stoji proč od sosedov, brez cestne povezave s svetom, v strmini, kjer še ob suhem vremenu loviš ravnotežje, da se obdržiš na nogah. Pot do hiše, kjer se je zgodila ta strašna dru-
žinska tragedija, vodi skozi gozd, po hriboviti gozdni poti.
Soseda, Gabrova Julka jih dobro pozna. Poznala je vso družino, od majhnih nog naprej. Zato rada pove: »S pokojno ženo Slavico, je imel Dolfi, kot mu pravimo, štiri otroke, tri hčere in enega sina. Tega edinega, ki ga je sedaj ubil. Tudi Slavica ni imela lepega življenja z njim, zato je kmalu
začela piti. Še bolj pa je pil Dolfi in velikokrat zmerjal Slavico. Potem je umrla za rakom, kakšnih deset let bo od tega. Tri starejše hčere so šle po svetu in živijo vsaka po svoje dobro. Najmlajši sin Zdenko pa si življenja ni znal prav urediti. Najprej je živel z žensko v Lukovcu, s katero ima dva otroka, nato pa se je z njo sprl in šel živet z njeno sestro, s katero ima še enega otroka. Bil je ljubosumen moški, pa tudi popil ga je rad, tako kot njegov oče. Danes imata obe ženski vsaka svojega moškega, on pa se je vrnil v Velike Gorelce nad Mišjim dolom. Tako so tukaj živeli oče Rudolf, sin Zdenko in Rudijeva ženska Fanika.
Fanika Bratec se je k Dolfiju preselila pred sedmimi leti. Takrat je imela že dva skoraj odrasla otroka. Z Dolfijem nima otrok, saj jih tudi ona šteje že čez petdeset. Skupaj živita kot mož in žena, čeprav nista poročena.
Dolfijev pob Zdenko, ki je bil star enaintrideset let, tukaj ni imel nobene ženske.«
Na domačiji Rudolfa Zalokarja obdeluje poljščine Marija Hribernik, dekle Radka Bratca, sina Fanike Bratec. Ker
sem zaide le redek gost, se z veseljem odzove nagovoru. Bila pa je tudi priča zadnjih dogajanj preteklo nedeljo. »Rudi (tako ona kliče Rudolfa) je prišel v Polano, kjer živiva skupaj z Radkom, tisto nedeljo že ob dveh popoldan. S seboj je imel Dolškova dva pjeba. Bi! je pijan. Imel je nož, ki ga je kazal nam in drugim. V Jurklo-štru je pijan govoril, da bo ta nož prišel še nocoj v poštev. Veste, tudi drugače je bil grozen človek. Zaradi teh groženj ga nismo jemali resno, saj je že velikokrat prej počel kaj takšnega, sploh pa kadar se je napil jabučka. Od nas je šel naprej po svojih pivskih poteh.
Njegov sin Zdenko je tisto nedeljo popoldan rekel Faniki, da gre v gozd nabirat gobe. Pa tega ni storil. Proti večeru je prišel pijan domov s svoje gobje turneje. Tako sta bila tisti večer oba pijana, oče in sin. Že drugače sta se rada sporekla. Beseda je dala besedo in sin Zdenko je s palico, v katero so bili zabiti žeblji, mahnil očeta Rudla. Ko se je Zdenko obrnil, je šel Rudi na njega in ga zabodel z nožem. Zdenko ni bil takoj mrtev. Prihitela je
s palico v roki, ker ju je hotela spraviti narazen, vendar je prišla prepozno. Zdenko jo je še z zadnjimi besedami zaprosil: »Fanika, pomagajte mi!«, pa ni bilo več kaj pomagati. Obležal je mrtev tukaj, med kevdrom in vrtom, na goli zemlji.
Ko je Rudi videl kaj je sinu naredil, se je zavedel dejanja. Skupaj s Faniko sta šla k sosedom povedat, kaj se je zgodilo. Ti so potem poklicali reševalce in miličnike. Tam pa je Rudi kaj kmalu izginil. Faniki se je zazdelo čudno in je stekla domov. Šla je mimo trupla v klet, je že vedela zakaj. In našla ga je. Visel je na vrvi in bil je že brez zavesti. Zgrabila je srp, ki je visel na steni in hitro prerezala vrv.
Tule gor je visel, poglejte. Potem je padel po tem sodu in z glavo udaril po »preši«, da se je do krvi poškodoval. Takrat sva prišla midva z Radkotom k hiši. Radko je vzel vedro mrzle vode in nezavestnega Rudla polil. Rudi se je zavedel. Radko, ki je stal zraven mrtvega Zdenka in ranjenega Rudolfa je Rudolfu očital, da je ubil svojega lastnega sina. Takrat pa Rudolf nič ni bil več tako
slab. Zgrabil je sekiro in hotel z njo udariti mojega Radkota. Radko pa v dir po bregu. Svoji mami Faniki je še zakričal: »Mama, bežite ven!« No, takrat so pa na srečo že prišli miličniki in preprečili še hujše. Najprej so ga odpeljali v bolnico, nato pa še v zapor, kjer je še danes.
Jaz sem vse skupaj opazovala z vrha hriba. Strah me je bilo, da bi Rudolf potem, ko je napadel Radkota, napadel še mene. Dobro, da se ni lotil še Fanike, ki je hotela pomagati
njegovemu sinu Zdenku, ko je ta umiral. Midva z Radkom sva se za nekaj časa preselila sem k Faniki, da ne bo sama.
V torek ob petih smo Zdenka pokopali, v Šentlenartu leži.
Pravijo, da se Rudolf nikoli več ne sme pokazati v vasi. Ubil je sina, ki je bil tudi sam oče treh otrok. Tako imajo sedaj Rudijevi vnuki ubitega očeta, ki ga je ubil njihov stari oče. Ta smrt je bila čisto nepotrebna. Upam, da bova midva z Radkom živela drugačno življenje.«
LETbiA VOZOVNICA ■	CE
VELIIA 150 EREKL I CA tllO	E::
Klet, v kateri si je po storjenem dejanju hotel oče sam soditi
Na tej zemlji med hišo in kletjo je obležal zaboden Zdenko, je pokazala Marija Hribernik
Vozovnica ubitega Zdenka Zalokarja, katere ne bo > nikoli več potreboval
" 'o veievnicA	CE
Del vozovnice očeta Rudija Zalokarja
Gabrova Julka: »Tudi Slavica ni imela lepega življenja z njim«
KDO JE ŽALIL JUGOSLOVANSKO ARMADO
Besede so meso postale
Brozgo t. i. aktualnih političnih razmer in družbenih norm življenja je pretežko požreti. Je neprebavljiva. Kako drugače razumeti novi politični trenutek, ki nam ga kroji življenjska danost in njeni »strokovnjaki«, ki spreminjajo svoje prepričanje iz dneva v dan. To sicer ne bi predstavljalo hujših bolečin, če takšni vrvohodci ne bi po pravilu zasedali »odgovornih funkcij«, ki v povezavi z neke vrste strokovnostjo zavirajo družbo, jo poneumljajo, zaklepajo in ji onemogočajo razvoj. Tako lahko razumemo škodo, ki jo dela država s svojimi aparati nad svojimi podaniki.
Eden najbolj zakritih elementov družbenega zaviranja se je pri nas pokazal v luči prava, kjer kopica naučenih po Kafkovsko ščiti državne interese in »po svoji vesti« zapira ter drugače kaznuje ljudstvo. Zgodbice o neodvisnosti sodstva in pravni državi po osebnih tragikah čez nekaj časa postanejo smešne, kot je že naftalinska zgodba o Petru Tomažu Dobrih, našemu sedanjemu uredniku. Temeljno sodišče v Mariboru, oziroma njegovo Temeljno javno tožilstvo ga je 19. 10. 1987 obtožilo sramotenja tovariša Tita in JLA po 157. členu KZ SFRJ, za kar je predvidena zaporna kazen od enega do petih let. Omenjene sramotitve naj bi domnevno napravil, ko je v študentskem časopisu Katedra iz septembra 1987 napisal članek pod naslovom »Dan potem«. Torej ver-
balni ali mišljenski delikt. Pod obtožni predlog se je podpisal namestnik javnega tožilca Peter Čibej.
Dvanajstega 10. 1989 (torej so kompletno zadevo držali v predalu mariborskega hrama pravice dve leti) so ga na sojenju na prvostopenjskem sodišču pod sodnikom mag. Zlatkom Dežmanom oprostili. Ker je podpisnik obtoženega predloga Peter Čibej že odšel na višjo stopničko, je njegovo vlogo na obravnavi sprejel novi namestnik Jože Majer. Oprostilna sodba mu ni bila všeč, zato se je odločil napisati pritožbo nanjo. Če pustimo ob strani njegova izvajanja okoli sramotenja »pasivnega subjekta Tita«, ki je danes še bolj pasiven, pa v današnjem trenutku sigurno postanejo zanimivi njegovi pogledi na sramotenje JLA. Da ne boste debelo
gledali, naj povemo, da pritožba nosi datum 25. 10. 1989, torej le poldrugo leto nazaj. Jože Majer piše:
»Tudi pravna ocena dejanja pod 2) je daleč od realnosti in od tega kar pojmujemo pod objektivno kritiko in zlasti, če gledamo na inkriminirane besede z vidika celotnega teksta, ki se nanaša na JLA. Ni težko ugotoviti, da ne gre za prizadevanje za njeno boljšo organizacijo in preprečevanje nezgod v njej, temveč za diskreditiranje institucije kot političnega faktorja v družbenem dogajanju, kar se je začelo odražati prav v času pisanja tega članka in drugih člankov v podobnih časopisih.
Ugled je nekomu mogoče zmanjšati s pretiravanjem in napihovanjem najmanjših slabosti v njegovem delu, to pa je tipičen način obračunavanja med političnimi nasprotniki. Obdolženec to počne brez občutka za mero do onemoglosti. Celoten članek, od začetka do konca, ne vsebuje niti enega argumenta za kopico tem, trditev in ocen, ki jih na ravni srednješolskega časopisa nameče po raznih področjih. Drugi odstavek v članku se nanaša celo na »sramotno« sojenje, ki gaje v tistem času pred temeljnim
SCO
r
OOOOOO&OOCGO&OOOOOCOOOCOOeGOCOOSOOOOCOOCOCOOCOOOOGOOCCCOCOB)
o
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETUSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC p.o.

-	60% letna obrestna mera za avista hranilne vloge
-	80% letna obrestna mera za enomesečne depozite
-	86% letna obrestna mera za tromesečne depozite
-	jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge
-	možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah
-	opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike
-	vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 55% letni obrestni meri.
-	možnost nakazila pokojnin na vaše hranilne knjige
Poslovne enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti Železniške postaje), Nama Levec, Laško, blagajne pri članicah
Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3
Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601-19275

iosCOOOOCOOOOCOSOOOCOCOCCCCCOOOOOCOOCOSCOOOOOOCOOGOOOOOOOOO
J
sodiščem v Mariboru vodil pričujoči predsednik senata. Skratka gre za tipičen primer pamfletističnega načina obravnavanja palete dogodkov, v obliki apriornih trditev in ocen, izraženih z žaljivim pomenom. Beseda kaos pomeni veliki ali popolni nered ali popolno zmedo. Takšna ocena je za JLA, katere usposobljenost temelji med drugim ravno na redu in disciplini, uničujoča in krni njen ugled. Obdolženčevo vprašanje »Mar boste vse pobili« vsebuje negativno in žaljivo oceno, da je JLA sposobna pobiti lastno ljudstvo ali pa nekdo drug (predstavniki ljudstva) z njeno pomočjo. Podoben pomen ima trditev o pošiljanju žar. Gre za tendenciozno pisanje in istočasno plašenje slovenskih rekrutov v tistem obdobju.«
Verjetno je sedaj hudo slišati zven teh besed po peripetijah, v katere je bila vržena najmlajša evropska država. Resnično je v primeru tožilcev potrebno uvideti načelo subordinacije, kar pomeni, da je bil pameten nekdo višje, Jože Majer pa je samo izpolnjeval svojo službeno dolžnost. Sicer bi lahko, kot so nekateri tožilci napravili,,tudi odklonil nekaj, kar je v nasprotju z njegovim profesionalnim prepričanjem.
Takrat je bil šef republiškega tožilstva Pavle Car, v Mariboru pa je bil najvišje mag. Dušan Požar, sicer višji tožilec, ki je ob celotni zadevi porabil največ črnila in besed. Obeh se verjetno spominjate, čeprav je Pavle Car na »novi funkciji«, mag. Dušan Požar pa ostaja. Da pa gospod Jože Majer, podpisnik zgornjih besed ne bi ostal izven igre, moramo povedati, da je zlezel na višjo stop-
ničko. Opravlja namreč funkcijo načelnika Uprave za notranje zadeve v mariborski občinski zgradbi. Kaj ta funkcija pomeni, ni potrebno razlagati.
Hudo je le, da se je po demokratičnih volitvah pokazalo ravno tisto, kar smo predvidevali: nič, oziroma še hujše. Opravljala funkcij so se malo roširali in bili celo nagrajeni za minulo delo. Ko Ljubljana komaj zajema sapo, da urejuje stvari na republiškem nivoju, se izven centra dogaja marsi-
kaj. Lokalni mogotoci še vedno premorejo dovolj družbenega vpliva, da krojijo in šivajo ter parajo po svoji meri. Na kakšen način bo obleka sešita, če vemo, s kakšno vnemo so jo delali v prejšnjem, komunističnem sistemu, lahko samo ugibamo, dokončno pa bomo videli ob prihodnjih političnih spremembah, saj je jasno, da so se tigri le potuhnili v nedolžne muce. Če še kdo omeni avtonomijo sodstva pri nas, naj ga koklja brcne.
Jože Majer: novinarje žalil JLA, ko je napisal, da bo streljala po lastnem ljudstvu

ilifettfrija
Posredništvo nepremičnin - Komisijska prodaja
Od 9-13. ure
Zidanškova 18 63000 CELJE Tel.: 063 21-697, 36-936
POSEBNE UGODNE ANONIMNE PONUDBE PRODAJE
Pogoji plačila, kreditiranje, vpogled v dokumentacijo in ogledi nepremičnine ob osebnem obisku v posredništvu.
-	Nova hiša (dela pred vselitvijo), vrt, garaža, v naselju Ljubečna, 50.090 DEM, ostalo po dogovoru
-	Hiša v Hrastniku, vrt, garaža, 2/3 cene ali zamenjava za enosobno stanovanje v Celju
-	Vseljiv dvojček, komfort, 2 obroka
-	Vseljiva garsonjera
-	Idealna lokacija 6 km iz Celja, 1500 m2, gospodarsko poslopje in nadomestna gradnja hiše z možnostjo najema njive — 12000 m2
BOJ ZA OBSTANEK V VELEMESTNI DŽUNGLI
Pištola pomeni živi j en j e
Medtem ko se pri nas šele srečujemo s pravimi roparskimi napadi, so v velemestih po vsem svetu takšni dogodki nekaj povsem vsakdanjega. Blagor visoko civiliziranih družb kaže svojo temno, resnično plat. V mestih, katerih število prebivalcev se meri v milijonih, se ogroženi komajda še lahko zanesejo na pomoč policije, zato se ne gre čuditi, da so redki lastniki restavracij ali trgovin neoboroženi. Oboroženo je tudi osebje teh lokalov, skratka vsi, ki bi lahko prišli v konflikt z roparji.
V New Yorku, točneje v Brooklynu, četrti kjer že od nekdaj vlada zakon močnejšega, je Raphael Disla, lastnik manjše španske restavracije že drugič v tem letu na roparski napad odgovoril s streljanjem in obakrat je v samoobrambi ubil roparja. Ob prvem napadu, ki se je zgodil na začetku
leta je Disla ubil roparja, ki ga je pred tem brez opozorila ustrelil v levo ramo. Tokrat je lastnik restavracije »La Caba-na«, kot se lokal imenuje, že takoj ko sta vanjo vdrla roparja in potegnila pištoli, iz svojega magnuma 357 v njiju izstrelil nekaj krogel in na mestu ubil prvega ter težko ranil drugega
napadalca. Raphael Disla, ki prvikrat ni bil obtožen uboja, ker je šlo za samoobrambo, se bo tokrat moral zagovarjati pred sodiščem, toda ne zaradi uboja, temveč zaradi posedovanja neregistriranega orožja. Njegov magnum namreč ni bil prijavljen. V urbanih četrtih z visoko stopnjo kriminalnih dejanj organi pregona dostikrat ravnajo precej milo z žrtvami roparskih napadov, ki v samoobrambi ranijo ali ubijejo napadalca. Kaj več že skorajda ne morejo storiti.
Lastniki trgovinic na Graham Avenue, kjer se nahaja
»La Cabana«, so mnenja, da je Disla ravnal pravilno. »To je njegov kruh, od te restavracije živi in mislim, da bi vsakdo storil isto,« pravi Randy Negron, brivec, ki ima svojo brivnico nedaleč proč. »Če imaš pištolo,« trdi Carlos Montalvo, uslužbenec v trgovini z barvami, »se ti ni treba bati ničesar.«
Robert Pitler, profesor na pravni fakulteti v Brooklynu, pravi: »Gre za človeka, ki je dvakrat uporabil orožje v samoobrambi in če tega ne bi bil storil, bi ga danes najverjetneje ne bilo več med živimi.«
NOVA IM DODA
STRAN 16
REGATNI MEGAPROJERT Y A COMA NA TLEH V
Štajerska jadrnica v vinogradu
Bojan Butolen, predsednik Vacome, napoveduje tiskovno konferenco (»v kratkem«, čeprav nihče ne ve, kaj to pomeni), na kateri naj bi odgovorili, zakaj je ta štajerski mega-projekt tako-rekoč že propadel. Ob tem naj bi razkrili tudi domnevne zakulisne igre, ki da so zavrle ali, gledano z današnjega zornega kota, že zaprle Vacomino pot v San Diego. Tam naj bi njena 23 metrov dolga jadrnica, ki jo že malodane dve leti gradijo v hangarju sredi siovenjegoriških vinogradov (Zgornja Velka alias Marija Snežna), januarja prihodnjega leta zarezala pacifiške valove na America’s Cupu "92. Gre za najatraktivnejšo in najdražjo, pa hkrati najdonosnejšo regato na svetu.
America’s Cup je najstarejše kontinuirano športno tekmovanje na svetu, ki se je rodilo natanko pred 140 leti, namreč 1851. Botrovalo mu je rivalstvo med ZDA in Anglijo, ko je slednja še veljala za prvo pomorsko silo sveta, medtem ko so se z jadranjem za zabavo ubadali le maloštevilni petičneži. Američane je k hitrejšemu razvoju jadrnic prisilil boj za obstanek in težnje po vse večjem zaslužku. In tako se je John Cox Stevens odločil konstruirati in zgraditi jadrnico, s katero bi Angležem demonstrativno pokazal, da so glede tega v zaostanku za Američani. Leta 1851 je splavil jadrnico America, ki ga je stala tedaj fantastičnih trideset tisoč dolarjev. Kot njen kapitan je z njo odrinil na Atlantik in po dvajsetih dnevih pristal v Southamptonu na angleški obali.
Po tem odmevnem dogodku so pobudo prevzeli Angleži oziroma njihov Royal Yacht Squadron, ki je priredil regato okoli znanega »hipijevskega« otoka Wight. Gostitelji so poslali v boj kar 14 jadrnic, a je na njihovo žalost zmagal Stevens in prejel 60 centimetrov visok srebrni pokal, vreden sto gvi-nej. Podarila ga je kraljica Vic-toria. Vendar Angleži niso izgubili samo prestižne tekme, marveč še pobudo. Po povratku v New York je namreč Stevens v čast svoje jadrnice (in blagajne) ustanovil stalno regatno tekmovanje z naslovom America’s Cup.
Leta 1992 bodo tako priredili že 28 regato, vendar so pravila bistveno drugačna kot na zadnji leta 1987. S sprejemom standarda, po katerem ima lahko jadrnica tipa America’s Cup
le 23 metrov dolžine, 5,5 metra širine in 32 metrov visok jambor, so izločili noro drage projekte (novozelandska jadrnica na regati v avstralskih vodah leta 1987 je bila dolga kar 37,5 metra in je imela 40 člansko posadko). Tako se je zanimanje za America’s Cup naglo povečalo in prirediteljem v San Diegu se je za 1992 prijavilo kar 28 jadrnic — prvič tudi iz Sovjetske zveze (kar dve barki) in Jugoslavije.
Kljub zmanjšanim stroškom je tudi novi tip jadrnice neznansko drag, priprave pa pravi logistični-podvig. Ze zavoljo tega je start projekta Yacoma s sedežem v Mariboru pred dobrima dvema letoma v medijih povzročil nemalo pomislekov. Predvsem zavoljo neizkušenosti peščice podjetnikov, silne tehnološke zahtevnosti, ki jo terja projektiranje pa izgradnja America's cup jadrnice, in še vedno velikanski stroški za njeno gradnjo z vsem, kar k pripravam za regato sodi. Tako je Benečan Raul Gardini, ki ima v igri tri jadrnice, za svoj projekt porabil že celih 50 milijonov dolarjev. Tatcumitsu Ja-masaki, eden od japonskih kandidatov, pa naj bi bil za svojo barko pripravljen odšteti celo neverjetnih 80 milijonov dolarjev. Michael Fay z Nove Zelandije, ki je pred štirimi leti s svojo superbarko pogorel, je tokrat previdnejši: v novega »konja« je vložil »borih« 25 milijonov dolarjev.
Nihče' ne vem, od kod podjetnim Mariborčanom denar, da so se spustili v tako drago dirko. Govorijo o zasebnem kapitalu. Start projekta oziroma začetek gradnje jadrnice v Zgornji Velki pa jim je men-
Jadrnica YACOMA: Marija Snežna pomagaj
da omogočila komaj v lastni režiji izpeljana loterija sredi leta 1989, ki pa jim že na začetku ni prinesla slave, marveč škandal. Yacomovce so obtoževali prevare:	Zajeten del prodanih
srečk naj namreč sploh ne bi spustili v boben za žrebanje, da bi se tako izognili plačilu dela premij. No, za sedaj jim tega nečednega posla nihče še ni dokazal, oni pa se zavoljo te »epizodice« tudi niso veliko seki-
Da kljub nenehnemu za medije prirejenemu optimizmu Yacome in njihovih predstavnikov nekaj resno škriplje, je bilo jasno že lani. Najprej so imeli velike težave s tem, kako zbrati 150 tisoč dolarjev kavcije za prireditelja America’s Cupa.
GRADBENE PARCELE
V CELJU NA OSTROŽNEM, KOMUNALNO UREJENE, LAHKO KUPITE V
STANOVANJSKI ZADRUGI
Nazadnje je na pomoč priskočila Kreditna banka Maribor, da so se lahko Mariborčani za regato sploh prijavili, kavcijo pa je zavarovala Zavarovalnica Maribor. Potem so se, uradno zaradi pomanjkanja tradicije, zatekli pod firmo reškega jadralnega kluba Galeb, a so po nekaj mesecih izgubili njegovo naklonjenost. Ko je bilo že jasno, da je Yacoma zaplula na sila tanek led, so si domislili, da bi jih lahko rešila republika Hrvatska. Ta naj bi namreč primaknila manjkajoči denar (po trditvah Yacome bi za start v Sand Diegu potrebovali »le« še milijon mark), oni pa bi s svojo barko, ki bi jo krstili za Croatio, pripomogli k promociji mlade hrvaške države.
Hrvaško vrhovništvo se je menda za stvar sprva kar ogrelo, potem pa so iz kabineta samega Franja Tudmana poslali v Zgornjo Velko strokovno komisijo (v njej je bil celo upokojeni admiral), ki je pregledala jadrnico v izgradnji. Njene ugotovitve so bile katastrofalne za Yacomo. Že v projektu naj bi odkrili vrsto napak in slabosti (glavni projektant je Stanislav Kovačevič), neustrezno pa naj bi bila grajena tudi sama
barka. Zavoljo tega so na zagrebških Banskih dvorih Yaco-mo dokončno odpisali, čeprav ta zavrača navedbe hrvaške komisije. Pri tem se sklicuje na Avstralca Kenna McAlpina, ki je v imenu organizatorja regate januarja natanko pregledal trup nedograjene barke in ki
odstopili Nemci, ki jih je podpiral Mercedes. Tudi ena od dveh japonskih bark je že odstopila. Špancev, ki so svojo jadrnico splavili že zgodaj spomladi, najverjetneje tudi ne bo, saj je med poskusno plovbo odpadla izredno draga in tehnološko zahtevna kobilica in se po-
naj bi bil z njo zelo zadovoljen, topila. Celo ime in denar špan-V resnici pa je na tiskovni kon- skega kralja Juana Carlosa, si-ferenci v Zagrebu po opravlje- cer navdušenega in tudi odlični inšpekciji izrazil dokaj skep- nega jadralca, nič ne pomaga.
se (nenavadna oblika jadrnice, nekakšnih pet lukenj v njej itd.), povezane z Yacomino ladjo, čeprav je hkrati dejal, da ta zadovoljuje predpisane standarde America’s Cupa.
Menda si samo pri Yacomi
Kdo bi potemtakem pomagal Yacomi, čeprav sploh ne gre za pretirano naivne dečke, ki bi samo čakali, da jim bo kaj kanilo z neba? Yacoma je zbrala skupino izredno agresivnih, zvečine mladih slovenskih po-
se nočejo priznati, da iz njiho- slovnežev, ki je v okviru lastne-vega projekta ne bo nič. Tako ga »public relationa« učinkova-se je še minule dni mudil la zelo samozavestno, s svojimi v ZDA njihov tiskovnih pred- suverenimi napovedmi nema-stavnik Robert Ripli, da bi pri lokrat celo prepotentno. Verje-hrvaških izseljencih, ki so ti je, da se je račun marsikoga v Yacomino blagajno vplačali med njimi v dveletni dobi že lepe dolarje, še kaj iztisnil Yacome dodobra napolnil in — čeprav januarja v San Diegu da jim tudi po njegovem done bo startala nobena Croatia. končnem potopu ne bo slabo. Sicer pa ni na tleh samo Yaco- Razen ... no, razen, če ne bo min projekt. Tudi tam, kjer pravne države Slovenije kdaj imajo s temi zadevami nepri- zamikalo, ali je tudi za Yaco-merno več izkušenj, razvitejšno mino fasado bilo vse tako čisto tehnologijo in predvsem več kot na njej. V tem primeru pa denarja, resno škriplje. Tako še Marija Snežna ne bo mogla so od America’s Cupa ’92 že pomagati.

ŽE OD 260.000,00 DIN dalje
Pohitite, število parcel je omejeno!
ZAGOTOVITE SEBI IN SVOJIM BOLJŠE ŽIVLJENJE!
tel.: 063-25-612 fax: 063-29-318 Vodnikova 11, CELJE 1

S PRILOGO IZPOD PULTA
Časopis, ki je močnejši od papirja.
1 **++++++++—+—4-—*+*+*+*+*+++*■**+++*■
BOBAN IN PBOSINEČKI
Milijonske kupčije
GABRIELA SABATINI JE POPOLNA ŽENSKA
Seksi stroj
Zvonimir Boban in Robert Prosinečki, dva mlada jugoslovanska nogometaša sla »zvezdi« evropskega prestopnega roka. Denarna mogotca, Italijan Berlusconni in Spanec'Mendoza, ki sta lastnika AC Milana in Real Madrida, sta prav z Bobanom in Prosinečkim reševala glavi. Berlusconni manj, Mendoza precej, precej bolj.
Italijanski Milan, sicer kaznovan z letom dni prepovedi igranja v evropskih pokalih (po ukazu Berlusconnija so zapustili igrišče na polfinalu s francoskim Olimpipom) ima v svojih vrstah tri tujce (beri Nizozemce: Gullit, Van Basten, Rajkard) in marsikdo se je vprašal, zakaj kupuje JBobana. Res je, da imajo Nizozemci veljavne pogodbe do leta 1993, res pa je tudi, da jih lahko Berlusconni, seveda z »odpravnino«, z lahkoto prekine. Resnejši razlogi so javnosti manj znani. Ruud Gullit je Berlus-conniju v preteklosti povzročil veliko težav. Skoraj leto dni je počival zaradi bolj ali manj uspešnih operacij kolena, bržčas pa to Italijana še ni močno motilo, saj je imel izredno močno moštvo, ki je kraljevalo tako v italijanski ligi kot v evropskem pokalu prvakov. Več sivih las je Berlusconniju povzročilo Guliitovo privatno življenje. V urejenem domu ga je čakala družina, glavo pa mu je mešala prikupna italijanska novinarka, ki odnosov s priljubljenim Ruudom ni preveč skrivala. Prišlo je do ultimata: ali domov, ali k ljubici! Gullit seje takrat vrnil domov, pa ne za dolgo. Čas je opravil svoje in Nizozemec si je izbral novo izvoljenko, se poročil in na nek način »zadovoljil« delodajalca, ki je seveda vedel, da mora zvezdnik ustreči tudi italijanskemu načinu družinskega življenja. Pa spet ni šlo vse gladko. Nova poškodba in kar precej glasna razmišljanja ali Milan še potrebuje Gullita. Mnenja so deljena, čakanje pa nikdar ni bila odlika Berlusconnija.
Odločil se je: kupil bom mladega igralca, ki bo nadomestil Gullita. Kdo je to? Jugoslovan! Prosinečki ali Boban?
Robert Prosinečki je že v lanskem letu »kontaktiral« z Milanom, menager Naletič pa je v vseh pogovorih zatrjeval, da Robert ni podpisal nobene pogodbe ali predpogodbe in da so malenkosti (avto Mercedes in denar) le znak spoštovanja FC Milana do najboljšega mladega evropskega igralca. Zatrdil je, da so to pač novi pristopi, ki jih v Jugoslaviji ne razumemo in dodal, da je končna odločitev Robertova.
Samo naivneži so seveda verjeli takim izjavam. Natančno
smo vedeli, da v družini Prosinečki odloča oče. Prav Djuro Prosinečki je bil pravi mana-ger. Svoje delo je opravljal »diplomatsko«, tako daje zadovoljil prav vse. Na njegovo srečo je Robert dobro igral, cena prestopa pa je bila iz dneva v dan višja.
Nepričakovano pa je prišlo do preobrata in »dinastije« Prosinečki se je obrnila proti Španiji. Tu pa se nadaljuje Bo-banova zgodba. Berlusconni in novi trener Capello sta novo priložnost takoj poiskala pri »dinastiji« Boban. Seveda spet ni bilo težav z denarno ponudbo. Bolj jih je skrbelo, kako bo z dokumentom za igranje v tujini, saj so pri FC Milanu dobro vedeli, da Boban ne izpolnjuje pogojev NZ Jugoslavije. Bili pa so modri. Čakali so na razplet v Madridu. Boban in Prosinečki sta v enakem položaju. Kaj bodo storili kraljevski Real in njegov predsednik Mendoza?
Šestkratni zmagovaleac po-
kala prvakov je bil v precej večji kaši. Pričakovanih tekmovalnih rezultatov v pretekli sezoni ni bilo, zamenjali so trenerja, (priložnost je dobil Jugoslovan Radomir Antič), Mendozi se je na volitvah močno zamajal predsedniški stolček in rešitev je Španec poiskal pri Robertu Prosinečkem. Natančneje, pri njegovem očetu. Galantni Djuro se je spet izkazal kot zvitež. Vljudno se je za vse storjeno zahvalil FC Milanu in sklenil, da bo njegov sin zaigral v Madridu. Zakaj? Preprosto se ni mogel upreti ponudbi, vredni 25 milijonov DEM in ker še danes verjame, da bo ugledni Real pridobil naklonjensat UEFA in s tem tudi NZ Jugoslavije.
Mendoza je seveda takoj, ko je bilo mogoče, poskrbel za promocijo. V slogu velike zvezde je Robert v beli majici kraljevskega Reala izjavil, da je vse v rokah Mendoze in da se v Jugoslavijo ne bo več vrnil. Dobro informiran o načinu španskega družinskega življenja je poskrbel tudi za predstavitev trenutne življenske sopotnice. Res je, da je v vsaki izjavi poudaril, da bo kadar ga bo selektor vpoklical, igral za reprezentanco Jugoslavije. Družinica Prosinečki ima seveda tudi primeren življenjski standard, kajti Robertov podpis velja pet let.
Preprost zaključek: Robert Prosinečki je član madridskega Reala (italijanski FC Milan je torej dvoboj izgubil), ali bo zares tudi zaigral pa je seveda vsaj za zdaj odprto vprašanje! FC Milan je res izgubil Roberta Prosinečkega, zato je bila nova naloga takoj »ujeti« Zvonimirja Bobana. Po končanem italijanskem prvenstvu je zagrebškega kapetana na turnejo po ZDA povabil »konkurent« Ju-ventus. Ali bo Milan izgubil tu-
DRAGAN DŽAJIČ VABI ALFREDA JERMANIŠA
di Bobana? Na njegovo srečo so pri Bobanovih z veliko pozornostjo spremljali prestop Roberta Prosinečkega. Čakali so na razplet in ker niso dobili pravega odgovora, so se odločili za pogajanja s FC Milanom. Zvonimirjev oče Marinko je prevzel vajeti v svoje roke. Spet ni manjkal manager Naletič, ki perfektno obvladuje italijansko nogometno tržišče. Bobanovi so imeli še en cilj: vnovčiti tudi starejšega Dražena, ki se ni najbolj izkazal pri ljubljanski Olimpiji. Pri FC Milanu niso skoparili. Ponudili so približno toliko kot Prosineč-kemu pri Realu. Preprosto niso hoteli zaostajati. Zvonimir pa je v vseh izjavah modro prepuščal svoj prestop dogovoru FC Milan—Dinamo (HAŠK Gra-djanski). Nenadoma so mu v Milanu ukradli tudi osebne dokumente in »nemočen« je moral še nekaj dni ostati pri Berlusconniju. Vse bolj pomemben pa je postajal Čas. Koliko časa bo še potreboval Real, da bo omehčal NZJ in Miljaniča in seveda UEFA? Jasno je, da bo toliko časa čakal tudi Boban!
Ali sta FC Milan in Real Madrid dovolj močna za UEFA? Ali je res, da UEFA pripravlja spremembe, ki jih bodo morale spoštovati vse nacionalne nogometne zveze, pa seveda tudi NZJ? Ali pa bo morda NZJ klonila kar sama? Vse to so vprašanja, ki se zdijo trenutno nerešljiva. V taborih v Milanu in Madridu mislijo drugače.' Lahko, da sta Milan in Real vsak na svoj način »kupila« Bobana in Prosinečkega za sezono 92/93?
V vsakem primeru sta mlada nogometaša poskrbela za številne novinarske zgodbe, zaradi katerih se bodo časniki in revije še nekaj časa dobro prodajali. Tudi to je del poslov.
Med svetovno teniško smetano se Gabriela Sabatini prebija poleg odlične igre tudi s svojim mikavnim telesom in z vsem kar spada k tej seksi športni podobi. Medtem, ko nekatere druge igralke dobivajo vse bolj atletsko postavo, skrbi z ustrenim treningom za svojo ženstvenost. Pri svojih enaindvajsetih letih je uspela dobro vnovčiti tako športno nadarjenost kot telesno privlačnost. Tako jo športni novinarji imenujejo slasten bojni stroj. Da se zaveda svoje lepote in komercialnega efekta, dokazuje s poziranjem izven teniškega igrišča. Razporek na obleki ji ni slučajno zdrsnil pred objektivom. Biznis je pač biznis.
Tenis ni samo šport, bi rekla Gabriela Sabatini.
NA PLATNU BOLJŠI KOT
V RINGU
Mickey
Rourke
boksa
Olimpija zahteva DEM
Simpatičnega in vedno skromnega Alfreda Jermaniša smo srečah v njegovem rojstnem kraju, Kopru, v katerem se je naučil igrati nogomet, pridobil veliko prijateljev ter postal priljubljen med klubskimi soigralci, kot tudi med ljubitelji nogometa tega kraja. Z željo po afirmaciji je 24-letni Jerma-niš odšel v Ljubljano, kjer je v kratkem postal standardni igralec Olimpije. Njegov izreden talent so takoj opazili tudi
ostali naši športni strokovnjaki, med njimi tudi Dragan Džajič, ki ga je pozval, da se pridruži rdeče-belim.
»Dobivam pozive od nekaterih naših prvoligaških klubov, toda najbolj sem vesel poziva Dragana Džajiča. Pomenilo bi mi veliko postati član evropskega prvaka, saj so to sanje vsakega nogometaša. Verjamem, da bi se hitro vključil v ekipo in zaigral v prvi postavi ter ustvaril kariero, s čimer bi
svoji družini zagotovil boljši standard,« ponosno pravi Jer-maniš.
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da Olimpija zahteva od Crvene zvezde 500.000 DEM odškodnine.
»V nogometu se marsikaj dogaja. Ko sem prestopil iz Kopra v Olimpijo, sem, kot tudi moj nekdanji klub, dobil smešno vsoto denarja. V Olimpiji se nisem učil igrati nogometa, temveč sem tja že prišel
z določenim znanjem in izkušnjami. Normalno je, da sem s profesionalnim pristopom k nogometu, seveda pod strokovnim vodstvom, v Olimpiji napredoval, toda ali vse to stane toliko kolikor ste omenili? Če je to točno, menim, da ni korektno od uprave mojega kluba, da zahteva toliko denarja. Vseeno verjamem da se bosta moj direktor Ameršek in Džajič dogovorila glede mojega prehoda v Crveno zvezdo.«
KATERE RADIJSKE POSTAJE POSLUŠATE?
IM
80
60
40
20
0
H
ŠPEH - 9. in 10. 5. '91
NE
2,3
POSLUSflM
- M
, tc-UOvtc*
x\v
UKV 97.2 IN 88.9 MHr STER60
Slovenj Gradec
ALI POSLUŠATE KOROŠKI RADIO SLOVENJ GRADEC?
ŠPEH - 9. in 10. 5. '91

VSflJ 3 X TED. vsaj 1 X TED.
NIKDAR NE POZNAM
0	5	10	15	20	25	30	35	40
_______________________________________________
ČAS ODDAJANJA:
vsak dan 24 ur - STEREO - 50 ur lastnega programa tedensko
PONEDELJEK: od 11.00-15.00 (od 15.00-19.00 RA Velenje) TOREK: od 11.00-20.00
SREDA: od 11.00-15.00 (od 15.00-19.00 RA Velenje) ČETRTEK: od 11.00-20.00
PETEK: od 11.00-15.00 (od 15.00-19.00 RA Velenje) SOBOTA: od 9.00-24.00
NEDELJA: od 9.00-11.00 (od 11.00-12.30 -RA Velenje) od 12.30-15.00
KO NE ODDAJAMO LASTNEGA PROGRAMA,
PRENAŠAMO SKY RADIO.
Tisti, ki ste gledali Mickeya Rourkea v filmu Barflay, kjer se je pretepal v barih in na gostilniških dvoriščih, vas bo prav gotovo zanimala vest, da se je »lepi umazani dečko« lotil1 čisto pravega ringa. V dvoboju, ki bi naj bil, po strokovnih ocenah sodeč, mešanica boksa in profesionalnega wrestlinga s pridihom Hollywooda, je tesno po točkah premagal triintridesetletnega avtomehanika, Steva PoweIla. Rourke, ki je leto starejši od nasprotnika, je slednjemu zadal nekaj močnih aperkatov, bojda pa ni manjkalo celo znanega boksarskega plesa in poziranja. Mož, katerega prisotnost bi bila zaželena •v marsikateri postelji, je med drugim tudi dokaj uspešno izzival občinstvo in ga zabaval
s klovnovskimi gegi. Kljub zmagi filmske zvezde pa je med gledalci prevladalo prepričanje, da bo Rourke v boksu stežka dosegel uspeh, ki ga žanje na filmskem platnu.
Mickey Rourke v ringu
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk
Pridite in se prepričajte!
HVALA ZA ZAUPANJE
NOVA Ff DOBA
STRAN 18
KOROŠKA ZAKLADNICA
Devetsto let Benediktincev
Benediktinska meniška druščina in blišč njihovih neprecenlji-. vih kulturnih dosežkov so predmet prve razstave take vrste na avstrijskem Koroškem. Koroška zakladnica je »psevdonim« za benediktinsko opatijo Svetega Pavla v Labodski dolini, nedaleč od Laboda, oziroma Dravograda in predstavlja najstarejši samostan v Avstriji, ki je še vedno delujoč in živi. To zadnje je sicer za naše pojme, ki smo v glavnem bili v Pleterjah, skoraj pretirano.
Nikjer ni neke posebne mistike v očuvanju nedotakljivosti samostanskih prostorov in je velik del dostopen obiskovalcem. Še več, v svoji turistični zagnanosti, saj sprejmejo kar tisoč obiskovalcev dnevno, so napravili neke vrste srednjeveško-krščanski prostor za otroke, kjer se lahko pod oboki preselijo za nekaj stoletij v preteklost in burijo svojo domišljijo. Raznorazna turistična šank ponudba za njihove starše pa postavlja piko na ž dogodku, ki kaže razliko med zapadnim mišljenjem in našim.
Vse je treba prodati in cerkev okoli tega očitno nima predsodkov.
900 let star samostan je odprl svoja vrata na stežaj, da bi predstavil večino svojih umetniških zakladov, kateri so bili do sedaj dostopni le nekaterim ekspertom, navadnim smrtnikom pa prvič. 28 soban v njihovi izvirni obliki vzpostavlja več kot ustrezno ozadje za zgodbe iz Koroške zgodovine in kulture v evropskem kontekstu. Ko postopamo po samostanu nas njegovi hodniki vodijo do impresivnih prikazov del iz šole hesperij-ske umetnosti, enkratnih zakladov srednjeveške umetnosti, med katerimi je nujno posebej omeniti stare mojstre, kot so Dtirer, Breughel, Rembrandt in Rubens. Presenečenje, ki sem ga doživel ob pogledu na njihova dela, je bilo veliko, saj si nisem mislil, da lahko ima neka takšna vasica, kakor je Sveti Pavel, tako bogato slikarsko zbirko. Sigurno je to najbližji kraj, kjer lahko z omenjenimi mojstri preidemo v neposreden kontakt.
Že izrazita aura tega kraja, v katerem se prepletajo baročne arhitekturne vizije, oblikovane okoli silovite romanske cerkve, še danes razkriva duhovno moč in namene časa, v katerem je bil postavljen. Farna cerkev je srce in središče samostana, enkraten sakralni prostor iz časov visoke romanike. Enkraten na Koroškem je slog s polstebri z bogato oblikovanimi romanskimi kapitli iz 12. in 13. stoletja. Nato se je cerkev do današnjih časov dograjevala in delno spreminjala, da v njej najdemo veliko baročnih elementov in celo del iz 18. ter še 20. stoletja, ko je nastala monumentalna freska Svvitberta Lobisserja na severni steni hiše.
Če nam vsi ti zakladi v najpestrejšem pomenu besede, saj najdemo vse od knjig, rokopisov, zlatih ovitkov za knjige, sakralnih predmetov itd., ki datirajo kar v 9. stoletje, niso dovolj, si lahko v tem, še vedno kulturnem centru pokrajine, ki so ga postavili 1091. leta in ga do danes spreminjali, lahko ogledamo tudi Zaklade kitajske umetnosti ali vstopimo v Muzej sadjarstva. V času, ko po domovini in južneje vsak dan bolj narašča vojna histerija in nas spremlja na vsakem koraku, takšen duhovni počitek v posvečenem prostoru ob gledanju del človeških rok in njegovega uma ter duha vliva energijo in razpoloženje, ki nas potegneta iz nesmislov moderne družbe in kažeta neproduktivnost južnih bratov v vsej luči.
Za konec pa še nujna informacija: razstava bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure in vam bo dostopna do 27. oktobra.
Dr. Tomo Korošec: esej o rojstnem kraju in pivu
ZVEZE TI DVIGNEJO STANDARD
Galerijica v žepu
Kako lepo je minila otvoritev nove mariborske privatne galerije M-art prestige na Poštni ul. 1 in seveda dobila zaslužen prostor v vseh medijih, ki so to največjo privatno galerijo z izredno ambicioznim programom sprejeli odprtih rok. Zakaj tudi ne bi, ko pa sta njena lastnika direktor Umetnostne galerije v Mariboru Peter Može in njegova žena Darinka.
Najprej sem se začudil, kako je o vseh zakonih o podjetjih, zavodih itd. še možno, da lahko nekdo, oziroma njegova žena ob direktorovanju v enem od stebrov mariborske kulture še »fura« privatne posle na istem, se pravi galerijskem področju. Kakšen bo Možetov razkorak, ko bo moral braniti interese obeh svojih piščančkov. Kateremu bo dajal prednost verjetno ni težko uganiti. Hkrati pa mi vsa stvar celo nekoliko smrdi, saj, koliko mi je znano, naši zakoni ne dovoljujejo opravljanja iste dejavnosti v privatnem podjetju do dve leti potem, ko smo zapustili družbeno. To velja za dotično osebo in za njene najožje družinske člane (žena). Mogoče se da iskati pravne luknje v tem, da je Umetnostna galerija zavod posebnega družbenega pomena, M-art prestige pa podjetje, vendar bi to dilemo raje prepustil ustreznim pravnim ustanovam, ki v takih primerih še malo preveč spijo. Ali pa ne.
Peter Može je pred svojim desetletnim direktorovanjem v Umetnostni galeriji namreč opravljal kot umetnostni zgodovinar dela na mariborski policiji. Ker prometnik sigurno ni bil, ni težko uganiti, kje so bile njegova interesne sfere. Po pošteno opravljenem policijskem delu, so ga postavili za šefa največje Likovne institucije v Mariboru, čeprav njegove veze s staro službo niso popolnoma, zamrle. O tem bi veljalo vprašati nekatere »družbeno neprimerne« umetnike. Galerija, ki jo je vodil Peter Može je predstavljala klasično socialistično umetniško stavbo, ki je veči del časa sama sebi namen, o čemer priča tudi obisk. Sigurno bi mi gospod direktor ugovarjal s številkami, ki se vlečejo v tisoče, kar hitro pa pozabi, da imajo mariborske in okoliške osnovne šole po učnem programu vsakoleten obvezen ugled zbirke, pa, če je kaj novega ali ne. Koliko je pa tistih pravih obiskovalcev, ki si resnično zaželi-
jo umetniškega doživetja, bo zamolčano. Skratka Umetnostna galerija je bila vsa ta leta mrtev prostor kljub temu, da je prav fino ležala na raznih proračunskih sredstvih. Zadnje čase so se razširile govorice, da Peter Može misli oditi iz galerije, saj je tudi sama klima postala neugodna in je mogoče obvladala tista »bolje sam, kot, da te vržejo«, hkrati pa je pricurljalo, da se v Poštni ul. 1 gradijo, oziroma obnavljajo neki prostori, v katerih naj bi bila galerija. Na prostorih je delal mariborski Staninvest, ki jih je po pogodbi moral usposobiti do 4. faze. Ušlo jim je tudi, da je lastnik omenjenih prostorov Peter Može, oziroma njegova žena Darinka. Kaj pa pri vsej stvari, poleg dvomov z zakonski neoporečnosti postopka moti?
Prostore, v katerih je sedaj privatna galerija Može, je Staninvest dal v razpis za najem. Na prvem razpisu so se odločili za skladiščno namembnost, saj je bilo stanje v njih, po strokovnih ogledih, katastrofalno in bi bilo kakršnokoli vlaganje v njih predrago. Ker prvi razpis ni uspel, so ga ponovili in prostorom spremenili namembnost v galerijsko dejavnost. Zunanja komisija, sestavljena iz ljudi, ki niso zaposleni na Staninvestu in so iz mariborskih institucij kot Zavod za urbanizem in celo iz Izvršnega sveta, oziroma njegovih sodelavcev, se je odločila, da je ponudba Možetovih najprimernejša. Cena, ki bi jo bodoča galerija za investicijo zahtevala, za Možetove ni bila problem.
Vendar pa se je potem začelo. V istem času, ko so usposabljali privatno galerijo, so obnavljali tudi Umetnostno galerijo. Dela na obeh so, kakšen slučaj, tekla-istočasno: ko so v Umetnostni galeriji polagali elektriko, so jo polagali tudi na Poštni ul. 1; ko so belili v UG, so belili tudi tam ... Račune za UG je podpisoval seveda njen direktor Peter Može in ni ne-
mogoče, da so v Umetnostni galeriji porabili malo več cven-ka in materiala, saj so morali del vnesti v privatne prostore.
Več žic, cevi, apna, kamna ali barve se pač pri tako obsežnem projektu kot je sanacija Umetnostne galerije niti bistveno ne pozna. Hkrati pa Stavbarjevi delavci, ki so delali v Umetnostni galeriji vedo povedati, da so tudi v času, ko so bili na delovnem mestu v UG, v bistvu delali na Poštni ul. 1 in spreminjali podobo prostorov, v katerih se je pozneje odprla M-art prestige. V obeh primerih jim je bil šef Peter Može, ki je bil še takrat nekaj časa na dopustu. Gospa Alenka Tramšek, sicer zaposlena na Stanive-stu, pa baje sedaj opravlja določena računovodska dela za privatno galerijo.
Zgodba je karseda prepletena in v njej nastopa več oseb, med katerimi so omenjeni le vrh ledene gore. Da pa bi se začel celoten klobčič razpletati, so očitno zainteresirani marsikateri v Mariboru, kar dokazuje tudi omenjeno pismo, ki smo ga dobili in je objavljeno med pismi bralcev v tej številki Nove dobe. Možetu se očita marsikaj, med drugim tudi to, da
naj bi z družbenim denarjem zgradil svojo privatno galerijo, ki bi jo naj dobil v zahvalo za »dobro« opravljeno delo od mariborskih tvorcev pretekle družbeno-politične sramote.
Očitno je, da nova oblast še nima dovolj velike moči, da bi zaustavila take peripetije in ji v splošni družbeni konfuznosti uhajajo iz rok. Stebri starih garnitur pa se jim smejejo in še pravočasno poskrbijo za svoje riti. V Mariboru, kjer se v pravnih organih ni nič spremenilo in so še vedno na vrhu starf-klani, je očitno to še bolj mogoče. Strah, ki vlada v strokovnih in umetniških krogih pred Petrom Možetom, ki ima dobre zveze tudi na policiji, očitno ni odveč. Nedavne peripetije v Društvu likovnih umetnikov Maribor, nam odkrivajo le del te sile. Po drugih strani pa med svojimi kolegi Peter
Može nima prave podpore, saj velja za strokovno izredno šibkega. Zakaj se to enkrat za vselej ne uredi, je potrebno vprašati njih, kakšna pa bo usoda privatne galerije M-art prestige bomo videli čez nekaj časa.
Upam, da ta članek ni le reklama za takšno dejavnost.
Gospod Peter Može, bivši policaj
MONOGRAFIJE
Knjiga o Laškem
V tem žalostnem času, so Laščani poskrbeli za žarek upanja: ob izdaji Monografije o Laškem so v petek pripravili bogat kulturni program in v tamkajšnjem dvorcu odprli razstavo.
Kot je na tiskovni konferenci poudaril ing. Tone Turnšek, predsednik uredniškega odbora in slavnostni govornik, slovenski narod ni nikoli klonil, zato je mogoče celo dobro, da takšno sporočilo, kot je reprezentativna Monografija o Laškem pojde v svet v tako hudih časih.
Monografija o Laškem je nadaljevanje naporov, da bi ta kraj bogate preteklosti širše predstavili svetu. Prvi poiskus je bil narejen z izdajo Laškega zbornika pred šestnajstimi leti.
Monografija obsega 150 izmed nekaj sto predloženih fotografij, uvodni esej je napisal dr. Tomo Korošec, zemljepisnega dr. Antona Sore, arheološkega
Tone Knez in zgodovinskega Miloš Rybar. Uredniški odbor je oblikovanje zaupal Miljenku Liculu, tehnično izvedbo pa Andreju Jenku. Monografijo je natisnila tiskarna Ljudske pravice v 3.000 izvodih.
Celjski komorni zbor na predstavitvi monografije o vsej bolj ambicioznem mestecu Laško
19. STRAN
NOVA W DOBA
NE REVNA NE LEPA
Z bombe na šiviljo
»Bila sem povsem na vrhu in povsem na tleh. Zdaj sem našla sredino. Nisem več ne bogata ne lepa, sem pa zadovoljna.« Elma Karlova (Selma Karlovec), stara 58 let, je bila ena prvih nemških seks simbolov. Nastopila je v 50 filmih in očarala Curda Jiirgena, Heinza Dracherja, Guntherja Phillipa idr.
Danes živi sama z mačko Šnuri v dvosobnem stanovanju v Miinchnu. Pravi: »Ljubila sem vse svoje moške, a nisem se hotela poročiti.« Ko je pred petnajstimi leti težko zbolela in preživela več operacij ter shujšala za 15 kilogramov, so njeni oboževalci nenadoma izginili. Tudi ni bilo več filmskih po-
nudb. »V tovarni sem delala kot šivilja,« pravi Elma, »pomagala sem v nekem baru, bila sem celo čistilka.« Potem je dobila spet nekaj filmskih vlog, med drugim je igrala v Kir Ro-yalu. Zdaj se igralka ukvarja s slikanjem, meditiranjem in prerokovanjem z belimi zrni, ki ji jih je pred 40 leti podarila neka ciganka. »Vem, da se lahko veselim prihodnosti,« pravi, in ima samo dve želji: da bi dobila nekaj televizijskih vlog in da bi shujšala za deset kilogramov.
Brez dela denarja
Victorii, lepi hčerki 1980. leta umrlega filmskega igralca Petra Sellersa, pri šestindvajsetih letih še ni bilo treba delati. Zdaj se pritožuje: »Sem brez dela, grozi mi lakota.« Da. Očetovo premoženje v vrednosti 43 milijonov DEM^je namreč dobila njegova žena Lynne.
Izobrazba se splača
Poklicna izobrazba je najboljša zaščita pred brezposelnostjo in poroštvo za napredovanje kot boljši zaslužek. V Nemčiji zasluži tretjina zaposlenih z visokošolskimi diplomami 4 ali več tisoč DEM na mesec, le 16 odstotkov absolventov poklicnih šol uvrščajo med »dobre zaslužkarje«. Sicer podrobnejši podatki kažejo, da
od 100 zaposlenih zaslužijo nad 4 tisoč DEM mesečno štirje delavci s končano vajeniško šolo, šestnajst s strokovno in 36 z visoko šolo. Od 3 do 4 tisoč DEM v enakem vrstnem redu 7, 22, 24, od 2 do 3 tisoč DEM 33, 38,23, od 1 do 2 tisoč DEM 44, 20, 13 in manj kot tisoč DEM 12, 4, 4.
Reven milijonar
Med 250 najbogatejšimi Švedi je kralj Gustav (45) zdrsnil s 158. na 176. mesto (njegovo
emoženje je vredno 38,6 mi-ona DEM). Daleč pred njim na 69. mestu je nekdanji te-ški as Bjorn Borg (89,9 milina DEM). Samo teniških ralec Mats Wilander si deli kraljem Gustavom 176. me-
o.	Kralj je torej res reven mi-onar.
Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
MUZIKA JE BIZNIS
Tisti, ki spremljate glasbeno stran, ste verjetno že v prejšnji številki opazili, da smo skrčili obseg na pol strani. Vzrok ne tiči tohko v vojni, kot v času kislih kumaric. Poletje je namreč sušno obdobje tudi kar se tiče glasbenih dogodkov, ob zvokih glasbe pa bi bilo trenutno najprijetnejše uživati na terasi kakšnega obmorskega hotela, daleč od vojne in ostalih »High-Stress« okoliščin. Vojna je »popapala« še zadnjih par koncertov, ki bi se naj zgodili pred začetkom visoke turistične sezone, ko vse živo pobegne na morje. Tokrat bomo verjetno bežah v tujino.
Če lahko upamo, da se bodo stvari »in the combat zone« to leto toliko uredile, da lahko konec jeseni pričakujemo gostovanje kakšnega tujega benda, smo na konju. Ta optimistična, upam da ne utopična želja, je poleg vseh nas, ki radi zaidemo na kakšen koncert ali fešto z dobro muziko, potrebna tudi našim promoterjem in organizatorjem koncertov, sicer lahko začno iskati nove zaposlitve. To pišem zato, ker sem iz dobro obveščenih krogov izvedel, da med nekaterimi največjimi slovenskimi promoterji obstaja realna bojazen in dvom o smotrnosti nadaljevanja tega posla. Fantje in gospoda, potrpite še malo, kmalu bo vse jasno, kam naj se orientirate namreč. Obstaja rešitev, ki deluje v vseh situacijah. Narodnjaki, fantje, narodnjaki.
No, če že ne bo denarja za potovanje na Reading, se bo dalo pogledati kakšen koncert v Miinchnu ali Grazu, morda tudi na Dunaju, če bodo le meje ostale odprte. Napovedi o prihodnosti slovenskega monetarnega sistema nimam, zato se bom izognil ugibanj o tem ah bo denar za takšno početje.
Druga stvar, ki verjetno daje misliti marsikomu od nas, je vpliv političnih razmer v bivši Jugoslaviji na Jugo rock sceno. Vprašanje je, koliko bendov si bo upalo potovati po nevarnem in divjem ozemlju, se prebijati skozi fronte in barikade, potovati v strahu pred terorističnimi napadi in podobnim. Pod isto senco dvoma stoji tudi trditev, da bo večina Rock’n Roli bendov uspela obdržati pregovorni, rock intemacionalizem in ne bo podlegla manični depre-
siji-
Če se prepustimo mislim in se poigramo s trenutnimi dejavniki na naši rodni grudi, si lahko približno zamislimo tudi sodelovanje z avstrijsko rock in underground sceno, kolikor te slednje sploh je. Nekatere povezave so doslej uspešno opravili mariborski rock aktivisti, nekaj pretoka je bilo ustvarjenega preko HC kanalov. Če malce posplošimo, lahko rečemo, da je pol avstrijske scene okužene s SUB POP senzibilnostjo. Morda bodo iz te alpske dežele vzniknili tudi takšni bendi, ki bi lahko navdušili pri nas. Skepsa obstaja, predvsem
Babes in Toyland na prvem mestu britanske neodvisne lestvice
zato, ker zaenkrat vsi avstrijski rock bendi ne odtehtajo žlahtnega uporniškega patosa kakš-- nih Partibrejkersov, katerih očitno nekaj časa ne bo mogoče videti na naših odrih. Ali pa? Kdo ve. Predvsem opo-' gumija dejstvo, da imajo rock glasbeniki ogromno prijateljev po vsem ozemlju bivše Juge. Glasba in politika sta zelo tesno povezani, še posebej ko gre za rock glasbo. Toda pri rocku je odnos do politike negativen že sam po sebi, zato boste bolj težko našli rock bend, ki bi pel hvale kakšnemu predsedniku države. Še Dead Kennedys so dajali zelo protislovna pojasnila o nastanku svojega imena.
Rock ontološko ne prenaša visoke politike, ker je glasba z ulice. Če se vključi v igro, počne to na način, ki si ga sam izbere. No, gre za nekakšno zadoščenje, recimo takšno: »Če že moram igrati to igro, jo bom igral na svoj način. »To pa je tudi najpomembnejše pri vsej zadevi. Morda se vode res ne da riniti v breg, toda nekateri pač uživamo, če kdaj poskusimo kaj nemogočega.
Za rock intemacionalizem gre. Pomembno je kaj misliš in kaj imaš v glavi, ne pa kaj ti piše v potnem listu. Glasba pride sama od sebe.
Velika Britanija (NME)
—	singli
1.	JASON DONOVAN - Any
Dream Will Do
2.. COLOUR ME BADD
—	I Wanna Sex You Up
3.	KENNY THOMAS - Thin-king About Your Love
4.	BETTE MIDLER - From A Distance
5.	SALTNTEPA - Do You Want Me
Velika Britanija (NME) — albumi
1.	CHER - Love Hurts
2.	REM - Out Of Time
3.	SEAL - Seal
4.	THE EURVTHMICS
—	Greatest Hits
5.	SKID ROW - Slave To The Grind
Velika Britanija (NME) - neodvisni singli
1.	PRIM AL SCREAM Higher Than The Sun
2.	PIXIEX - Planet Of Sound
3.	SLOWDIVE - Holding Our Breath
;«1WM
25.000 na leto! Gre za pravo kravarsko bedastočo, ki so je do zdaj bili sposobni samo v kakšni Sovjetski zvezi ali na Kubi. Kaj to pomeni za pretok kulturnih informacij, ni treba posebej razlagati. Očitno niso bila svarila izvajalcev, ki so opozarjali, da se konzervativ-no-fašistični del Amerike ne bo ustavil le pri cenzuri domnevno nemoralnih tekstov in ovitkov plošč, prav nič pretirana. Kulturna blokada, ki je zvezni oddelek za vize namerava izvesti v Združenih državah, bo verjetno naletela na velik odpor med vsemi liberalno mislečimi Američani, toda vprašanje je, kaj bodo le-ti zmogli ukreniti proti veliki moralni večini (moral majority), ki v ZDA že lep
ŠPIRITUALIZED - Feel *as buzirira vse dmgače misleče, oziroma vse, ki ne trobijo v isti rog.
Shaun Ryder, pevec benda Happy Mondays se je odločil za solo kariero. Z bivšim basistom The Smiths, Andyem Ro-urkeom je posnel cover benda Thin Lizzy. Pesem se imenuje Running Back in je prvič izšla leta 1976 na njihovem albumu Jailbreak«. Kakšna bo usoda Shaunovega matičnega benda, še ni znano, predvidevamo pa lahko, da zaradi tega izleta še ne bodo razpadli. Medtem se člani Happy Mondays vključno z Ryderjem veselo nastavljajo fotografom z lepoticami revije Penthouse v naročjih. Ja, nekateri pa res znajo živeti.
4.	INSPIRAL CARPETS
—	Please Be Cruel 5
So Sad
Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi
1.	BABES IN TOYLAND
-	To Mother
2.	ELECTRONIC - Electronic
3.	LOOP - Wolf Flovv
4.	NORTHSIDE - Chicken Rythms
5.	KLF — The White Room
ZDA (Billboard) - singli
1.	PAULA ABDUL - Rush Rush
2.	COLOUR ME BADD-I Wanna Sex You Up
3.	EXTREME - More Than Words
4.	REM - Losing My Religion
5.	MICHAEL BOLTON
—	Love Is A Wonderful Thing
ZDA (Billboard) - albumi
1.	NWA - Efilzaggin
2.	PAULA ABDUL - Spell-bound
3.	REM - Out Of Time
4.	C&C MUSIČ FACTORY
—	Gonna Make You Svveat
5.	MICAHEL BOLTON - Time Love and Tenderness
RAF obeti (NME)
1.	NICE AND SMOOTH
-	Hip Hop Junikes
2.	HEAVY D & THE BOYZ
-	Peaceful Journey
3.	3rd Bass - Drelicts Of Dia-lect
4.	SLICK RICK-I Shouldn’t Have Done It
5.	LL COOL J — Six Minutes Of Pleasure
Velika Britanija (NME) — filmi
1.	THE SILENCE OF THE LAMBS
2.	MERMAIDS	*
3.	MISERY
4.	A KISS BEFORE DYING
5.	SLEEPING WITH THE ENEMY
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5. leti
MADONNA — Papa Don’t Preach
Pred 10. leti
MICHAEL JACKSON - One Day In You Life
Pred 15. leti
GANDI STATON - Young Hearts Run Free
Pred 20. leti
CHRIS FARLOWE - Out Of Time
»IN«
»The Thing« Johna Carpen-
terja
»OUT«
Reklama za O Boy!
Biti vojaški veteran
NOVICE
Amerika je res dežela svobode in demokracije. Da je temu tako, dokazuje tudi najnovejši zakon o vizah za tuje glasbenike, oziroma vse, ki se ukvarjajo z zabavno industrijo. Zakon, ki bi naj po pisanju NME omejil možnosti mladih britanskih bendov, zadnjih nekaj mesecev kar precej prisotnih na ameriški sceni, bi naj po prvih napovedih omejil število vseh »show-biz« ljudi na pičlih
Forma
GRAFIČNA PRIPRAVA
SIMONA VOVK
Happy Mondays in koke: Nova Doba bi že pokazala ta par jošk, toda konzervativni Angleži so nam spet zagodli.
C. na Ostrožno 1 i 3 63000 Celje © 063/34 222
EKOLOGIJA - KOMUNISTIČNA SKRIVNOST
Kmalu konec
življ eni a
zmanjšanju onesnaževanja.
-	stoletno deževno tropsko drevo proizvede dvajsetletno količino kisika za človeka. Če bodo ljudje uničili vsako uro 30 hektarjev tropskega gozda in če se bo nadaljevalo nepogoz-dovanje, bodo ropski gozdovi izginili že čez 100 let. Kaj bo s kiskikom, je jasno!
—	uradniki bi lahko prihranili vsaj 17 dreves in približno 50 kilogramov čistega zraka na vsako tono recikliranega papirja.
Opustošenje naravnega okolja je bila komunstična najgrša lastnost. Onesnaženi so gozdovi, zrak, vode in življenje. Denarja za sanacijo nastalih resnih življenjskih vprašanj pa ni, ne v državah, kjer je ekologija na dnu, ne tam, kjer je malo nad dnom. Onesnaženje vzhodne Evrope pa je takšno, da je ne samo degradirana kvaliteta življenja, temveč je ogroženo že samo življenje. Nemalo je mest, kjer sonce sploh več ne sije, so gozdovi, ki niso več gozdovi, vode, ki niso več vode, ljudje pa živijo na robu smrti. Nekaj pa se le da narediti. Lahko vsaj poizkušamo ohraniti našo državo. Kako? Že veste?
— prekomerno napolnjene — povprečno vsak pisarniški pnevmatike povečajo porabo delavec zavrže 90 kilogramov
goriva.
Če so pnevmatike pretirano napolnjene vsaj za en funt (45,328 dag) se poraba goriva poveča za dva odstotka.
-	lažji avto porabi manj goriva. Če težo povprečnega avtomobila povečamo za 50 kilogramov, se poraba goriva poveča za en odstotek.
-	za 700 papirnatih nakupovalnih vrečk potrebujemo celo drevo.
-	najmanjši curek iz preluknjane pipe lahko iztoči preko 230 litrov tekočine na dan.
-	zemlja izgubi na dan vsaj tri živalske vrste. Predvidevajo, da se bo tempo čez deset let povečal na tri živilske vrste na uro in tako bo leta 2000 že 20 odstotkov zemeljskih živalskih vrst izgubljenih za vedno.
visoko kvalitetnega recikliranega papirja na leto.
-	v dveh letih potrebujemo za dojenčkove plenice dvajset dreves.
-	pri pretoku vode 55 litrov na minuto, dvominutno tuširanje porabi 110 litrov, desetminutno pa preko 500 litrov vode.
-	če odvržete aluminijast odpadek skozi avtomobilsko okno, bo le ta onesnaževal zemljo še vsaj 500 let.
-	če namesto 90 vozite 100 kilometrov na uro, porabite 15 odstotkov več goriva.
-	na vsako tono recikliranih kozarcev za enkratno uporabo je prihranjenih vsaj 1,2 toni dodatnih surovin. Proizvodnja recikliranih kozarcev porabi tudi 50 odstotkov manj vode, pripomore pa tudi k 20-odstotnemu
Plastične vrečke na svoji dolgi življenski poti skozi kanal pri Marseillu v Franciji.
Maske so ponekod postale sestavni del boja za preživetje
Kisel dežje v Češko-slovaski federaciji skoraj popolnoma uničil gozdove. Po podatkih iz 88. leta je na Češkem samo 29 odstotkov gozdov nepoškodovanih.
JOJ KAM BI DELI
Strupeni
tovor na
o ca Ti
tJ ^ TAT ctAT
še vedno na Jesenicah. Tudi do 12. julija, ko naj bi prispel
Sr K0dp“lki!li'0'!e0'”1
Tisto, kar najboj razburja Jeseničane pa je. da so informacije o dogajatijih okrog odvoza tovora zelo skope, zaradi česar so na razširjeni seji občinske vlade zahtevali celo
da ni mogoče reči, da se informacije o tem, kaj je možno s tovorom storiti ne zbirajo - najbolj verjetna varianta je sežig nekje v Italiji - vendar pa je zagotovo, da bi prav prizadeti morali vedeti vso resnico okrog dogajanja. Na
v meglo. Zanimiv pa je podatek Miha Jazbinška, da je v Sloveniji še več takšnih odpadkov, kot je trenutno tovor na Jesenicah. Zakaj se potem šele ob tem primeru sprašujemo, kako in kje uničiti (e odpadke? Izgovarjanje ah
Med odpadki, ki so zdaj zaprti v 61 vagonih - tovor so
jjjl. !,.nd!I!itr!a.T!>r!l^?a-z! :zdfdV0 sraol.
strupeni plini, zato je njihov morebiten vžig, uvod v ekolo-
Največ težav pa je tovor prinesel prav gasilski enoti
“SSSSSiSS
nah in to 24 ur na delu, 24 ur na počitku. Zato so mnogi že upravičeno utrujeni, saj velja za tega neubogljivega otročička slovenske vlade poseben režim, med drugim uporabljajo p« delu tudi i/ohrni dihalni aparat za zaščito pred zunanjo atmosfero. Pri tem so po podatkih do 3. 7. 91 opravili 7.347 delovnih in 394 strojnih ur, kar znese v denarju 5,897.242,00 din.
21. STRAN
NOVA W DOBA
POL JEKLEN POL ŽIV ČLOVEK
Tehnika pomaga ljudem
Že zelo dolgo je tega, ko je človek zamenjal izpadli zob z umetnim ponaredkom. V novejšem času se medicinia veliko ukvarja s transplantacijo organov. Spomnimo se samo velikega medicinskega uspeha, ki so ga doživljali ob prvi presaditvi srca iz telesa mrtvega darovalca v telo prejemnika. Tovrstne presaditve človeških organov iz telesa mrtvega darovalca (ali skoraj mrtvega) v telo živega prejemnika predstavlja zraven etičnih, človeških problemov tudi čisto praktične in zakonske prepreke. Želimo si lahko le, da bi tehnika v čim večji meri izpodrinila presaditve živih organov ali oživljenih delov telesa, saj lahko-to privede do masovnega trgovanja življenjsko potrebnih organov.
Tako se v veselje vsega človeštva dogaja, da s pomočjo tehničnih pripomočkov in raznih novih materialov slepi sprevidi, hromi shodi, gluhec zasliši in mutec spregovori.
Medicinska znanost pa ni ostala le pri nadomeščanju vitalnih delov telesa z umetnimi, ampak se tudi je lotila uspešnega posla v kozmetično dekorativni kirurgiji. Te se poslužujejo predvsem samoveščne osebnostno nezadovoljne osebe. V tolažbo množici moških in posredno tudi žensk so se tovrstni znanstveniki lotih tudi iz-
Kljub amputaciji obeh nog lahko s pomočjo tehnike trenira tek

delave t.i. penis proteze. Stvar še sicer ni v široki uporabi, vendar rezultati preizkušanj kažejo v utemeljenost tovrstnih raziskovalnih nadaljevanj.
Nadomestni deli so ponekod že izdelujejo serijsko, naprimer umetni zobje, druge pa je potrebno izdelovati po naročilu. Tako recimo v Nemčiji presadijo približno 60 tisoč umetnih kolkov. Cena enega umetnega sklepa znaša na primer 6500 DEM. Rok trajanja je petnajst let, zamenjava nadomestnega dela pa se mora narediti v za to usposobljeni bolnišnici.
Drugje po svetu izdelujejo tehnične pripomočke za normalno življenje, v naši kruti slovenski realnosti pa »izdelujemo« vojne invalide, ki bodo to tehniko uporabljali.
Bolezni na prvi pogled
Mnogo prej, preden se pojavi kakšna bolezen, nas na to opozarja telo, na primer, s spremembami na očeh, koži, laseh, jeziku itd. K zdravniku moramo pri teh simptomih:
OČI: če je beločnica rumena, je to znamenje zlatenice, vnetja jeter ah žolčnika, če je obarvana plavo, opozarja na bolezen kosti. Krvave oči so znamenje zvišanega pritiska ah vnetja veznic. Če vidimo samo še nejasno, grozi zelena mrena. Pogosti ječmen kaže na diabetes. Če se okrog zenice naredi bel krog, je v telesu preveč holesterola: nevarnost infarka. Če otečejo veke, nam utegne srce povzročiti težave. Nabreklo zrklo opozarja na nepravil-
no delovanje ščitnice. To je vzrok za motnje v srčnem utripu.
JEZIK: brazde kažejo na sladkorno bolezen, bela obloga na motnje v prebavi. Če je jezik močno rdeč, je nekaj narobe z debehm črevesom, jetri ah s srcem.
KOŽA: mehurčki so znamenje slabokrvnosti ah slabega krvnega obtoka. Rdeča barva obraza kaže na motnje v delovanju ščitnice ah na visok krvni pritisk. Jetra so obolela, če se na rokah pojavijo gnojni mehurčki, če je blato svetlo ah urin krvavo rdeč. Če je koža gladka in tanka kot pergament, grozi ciroza jeter.
USTNICE: če so modre, črpa srce premalo krvi v pljuča.
LASJE: če izpadajo v šopih, je to posledica diabetesa, težke infekcije ah hormonskih motenj.
NOHTI: navznoter upognjeni nohti so znamenje slabokrvnosti. Če so izbočeni, mora zdravnik preglegledati jetra, srce in pljuča. Temno obarvni nohti kažejo virusno infekcijo.
NOGE: če zatečejo brez pravega vzroka, gre za obolenje srca ali ledvic.
TEŽA: če hitro shujšate ah imate pogosto driske, je motena prebava, vneto črevo ah oslabela trubšna slinovka. Vzrok za to je lahko celo tuberkuloza.
KRIŽANKA:
FRANCI
PAVŠER
JAMA V SAVINJSKI DOLINI
ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI
VOJAŠKA
BOLNICA
GORSTVO V ITALIJI
POGAN-
JEK
RUDARSKO MESTO V BIH
NARODNI
HEROJ
DEL
KOLESAR.
DIRKE
DOMAČA
SKOČNA
Žival
ŠPORTNA TOVARNA v BEGUNJAH ŠAPA
ODPO-
SLANEC
PROJEKCIJ«
NAV0D0R.
RAVNINO
PRITOK
DRINE
IGRALEC
KELLT
SAMOZA-
DOVOLJE-
VANJE
TKANIN«
CARUSO
NOVA
DOBA
NEMŠKI
MATEMATIK
(BERNHARDT)
LETOPIS
ŽID.
ŽIME
■NOV«
DOBA.
SILA
SAMO-
GLASNIK
MESEC V ŽID.KOLED.
PRIJETEN
VONJ
POBIRA-
LEC
DAVKOV
GL. MESTO ARMENIJE
SKRAJŠANO
AM.M.IME
JUTRANJI
SVIT
VULKAN V MEHIKI
fcs
s
BUDI-
STIČNI
VEČENIK
100
2
m
Nagradna križanka Terme Zreče
1.	nagrada: Vikend paket za 1 osebo na Rogli
2.	nagrada: Garnitura orodja UNIOR
3.	nagrada: 3 brezplačna kopanja v Termah Zreče Nagrade se lahko koristijo: julija, avgusta ali septembra.
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: 5-litrski sodček Pivovarne Laško — Koprivc Olga, Cankarjeva 3, 63310 Žalec
2.	nagrada: 6 kozarcev Pivovarne Laško - Mraz Jože, Cesta v Bevče 34, 63320 Velenje
3.	nagrada: Karton 10 steklenic laškega piva - Vuk Jožica, Trubarjeva 53 a, 63000 Celje
RAM Z DIVJIM VITEZOM
500 let mrtev
Ni šala: v brandenburški vasi Kampehl v Nemčiji se župnik in župan prepirata o mumificiranem truplu nekega 300 let starega viteza. To je bil Christian Fridrich von Kahbutz, rojen 1651. V svojem divjem poželenju si je vzel pravico, da bi preživel prvo noč z vsemi dekleti njegovega okohšča. Maria Leppin se mu je uprla, zaradi česar naj bi pobil njenega ljubimca. Pred sodiščem je vitez izjavil: »Če sem to storil jaz, po svoji smrti ne bom strohnel.«
Njegova mumija leži od 1702. leta v grobnici male cerkve v Kamphelu. Vsako leto si jo ogleda kakih sto tisoč obiskovalcev - za vstopnino 3 DEM, od tega ostane crkvi le 360 DEM. To pa je po mnenju župnika Freimarka »za tako dolgo prijateljstvo premalo«. Župan Bublitz pa pravi: »Vedno sm skrbeh za viteza, vendar je naš.« S problemom se bo ukvarjalo sodišče, kajti navsezadnje bo treba rešiti vprašanje, kam z mumijo, če se ji cerkev odreče, župan pa ne bo zanjo našel novega prebivališča.
umu SK.IHJV, vj.tct&u yuicginu u iv yvu jjaviatuul dogodki m trdili, da je to vse, za kar smo biti oškodovani. Ugotovljena škoda je samo neposrednega materialnega izvora, primanjkljaj, ki ga bo celotno gospodarstvo imelo v prihodnjih obdobjih, pa bomo še dolgo ugotavljali. Družbeni bruto proizvod bo letos občutno manjši od lanskega. Vsekakor tudi v letu 1992 ne bodo stvari čisto »po.šlihtane«. če že zaradi drugega ne, pa zaradi turizma. Veliko naših podjetij ima podružnice, prodajalne, ekspoziture ipd. v južnejših republikah, ki pa te stvari jemljejo kot vojni plen.
Prihodki se ne usmerjajo več preko SDK v Slovenijo, ampak jih zadržijo pri sebi. Prispele in zapadle terjatve (bodisi na račun dobavljenega materiala, gotovih izdelkov
tike, kar slovenskemu gospodarstvu prinaša posredno škodo in s tem povezano izgubo na račun izpada prihodka. Ce zraven še prištejemo ogromne težave izvozno usmerjenih podjetij pri realizaciji obveznosti do tujih partnerjev, dobimo malo popolnejšo sliko o celotni oškodovanosti slovenskega ekonomskega prostora. Vzpostaviti bomo
O tuj! fmančm pomoči ur o blokiranju denarnega trga Slo\unije s strani Narodne banke Jugoslavije je v tej rubriki /c- bilo govora in tega ne bi ponavljali. Oškodovana bodo tudi druga, negospodarska področja (npr. kultura, šport. ..), ne glede na obseg njihovega delovanja. Še in še bi lahko naštevali, pa bi težko pridi do konca. Kako dolgo bo potrebno za popolno odpravo nastalih razmer, nihče ne
danes, potem zaključek prepuščamo matematikom m analitikom.	■

TRGOVSKO PODJETJE
TEKO „
63000 CELJE, GUBČEVA 1
BOGATA IZBIRA GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN
UVOZ IZ ITALIJE
POVOJNA EKONOMIJA
Svinjsko bomo jedli
Da v kriznih razmerah vedno najprej pomislimo na svoje želodce, se je že večkrat pokazalo. Tudi v zadnji vojni smo poleg vojašnic oblegali predvsem trgovine s prehrambenimi artikli, na kar so vrli trgovci primerno reagirali. S cenami seveda.
Tudi v teritorialni obrambi je za dvig morale najpomembnejša dobra hrana in ker je obramba sedaj na prvem mestu, bo tako tudi, če bo hrane primanjkovalo in se bo njena poraba racioinalizirala.
Živalsko prebivalstvo Slovenije
Strah pred prisilno spremembo jedilnika ni povsem odveč, čeprav nas ves čas prepričujejo o nasprotnem. Če pogledamo statistične podatke o virih mesne hrane, ki se tačas še mirno pasejo po naši deželi, lahko ugotovimo, da to prebivalstvo ni naraščalo z istim tempom kot Slovenci.
Tako je bilo leta 1921 na glavo goveje živine 2,5 prebivalca.
v lanskem letu pa že 3,6. S prašiči je stvar podobna, le da moramo za primerjavo pogledati leta 1931, ko smo se že dodobra navadili na Jugoslavijo in njeno kulinariko.
Sprememba jedilnika
Čeprav bi po podatkih lahko sklepali, da je skoraj za vsako povprečno družino nekje v Sloveniji ena kravica in eno prase, na ni čisto tako. Del katerekoli črede je potrebno pustiti prit življenju zaradi razmnoževanja. Razlika pa je tudi med kravico, ki je koristna zaradi mleka in prašičem, ki izpolni edini življenjski cilj z odhodom v klavnico.
Zato predvidevam, da bodo v trendu predvsem svinjske specialitete. Novonastalim razmeram pa jih bomo ustrezno prilagodili, da ne bo kakšnega zlonamernega namigovanja na Jugoslavijo. Tako so čevapčiči klobasice brez črevnega ovoja, čuftam lahko spremenimo obliko v kocko in jih poimenujemo mesne kocke, pleskavice pa so že davno postale hamburgerji.
leto	Število prebivalcev na glavo goveje živine in prašičev v Sloveniji					
1921		J	► 5		4.1	
			1 1	! |		
1931		2.‘		fe.8		
			s	i	i	i		
1955		2.9			>: "M,‘	3.2		
			i	1 1 ;		
1960		3		3.1		
			i	i	1	i	!		
1965		3	v.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;v.; .j.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.; 	•	:		3.3		
			i	i	i	i	i		
1970	r				3.8	
			! '	1	1	* H	i	j		
1975		3.2 ;	-			3.9	
			i	i	i	i	i		
1980		Q A ^^ ^ 				4.1	
			J	i		l	1	i		
1985	J	zr 'rrrreeerez rmr rrrrerv rrr		3.5		
1990 P	3	r lili		1	i	n		^^^	 i 316		
	j		1		i	 1	3	2	1	( število pr i	1 na govarlo			^^^^	 )	1	2	3	4	£ e bivalcev 1	1 na prašiča		
V petek sta vodstvo Gospodarske zbornice za celjsko regijo obiskala predsednik Franc Horvat in minister Maks Bastl. Pogovor je tekel o tem, kako v teh razmerah pomagati celjskemu gospodarstvu in o novi organiziranosti Gospodarske zbornice. Na posnetku visoka gosta med pogovorom s Frančkom Knafelcem, novim vodjem regijske zbornice in Francetom Banom, predsednik IO GZ celjske regije.
MALI OGLASI
AVTOMOBILI
JUGO 45 Junior, star 9 mesecev, prodam. Tel.: (063) 778-144
OPEL Vectro 1,6 i, novo prodam. Tel.: (063) 857-183
126 PE, letnik 8/85, obnovljen motor, prodam. Tel.: (064) 216-903
126 P, 4. 1990 prodam za 5000 DEM. Tel.: 731-121 Fani.
OSTALO
POHIŠTVO za dnevno sobo, možnost na 2 obroka, ugodno prodam. Tel.: (063) 24-113 DEL HIŠE z vrtom prodam v Šentjurju ali menjam za boljši avto. Tel.: (063) 856-603 MOTOR AVTOMATIK, star štiri leta, prodam. Cena po dogovoru. Vlado Pavlovič, Podgorje 49, Celje
VIDEO PLAVER ORION
ugodno prodam ali zamenjam za moped. TRel.: (063) 39-685 ZEMLJIŠČE 10.000 m2, njiva, sadovnjak, pašnik in nekaj gozda s hišno številko ter električnim priključkom v kraju Drevenik pri Rogaški Slatini, prodam. Tel.: (063) 39-595
HIŠO (manjšo), prodam. Franc Zupanc, Gomilsko 76, Gomilške
DVOSOBNO stanovanje 60 m2, kuhinja, kopalnica, zamenjam za pritličje ali 1. nadstropje. Ogled po 10. uri. Marija Košec, Vrunčeva 9, Celje
DIRKALNO moško kolo, ČB televizor Gorenje in električni štedilnik Gorenje, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-270.
VIDEO blaupunkt RTV 535, video ITT Nokia 3720, 3 pare avtozvočnikov 30, 100, 150 W, sobna antena z ojačevalcem, fo-toapiaratom Praktica HTL 5B, vse je novo, izredno poceni prodam. Tel.: (063)29-141 od 13. do 20. ure.
VINSKO KLET - VIKEND
(voda, elektrika) in vinograd prodam. Tel.: (063) 741-077 do 15. ure.
AVT0VID
Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483
AVTO DELI PRODAJA IN NAKUP RABLJENIH VOZIL
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
CELJE, Slomškov trg 1/1, telefon: 24-399, 25-709, žiro račun:
LB CELJE 50700-678-45522 UGODNOSTI BODOČIM VOZNIKOM PRI AVTO ŠOLI ZŠAM CELJE V ČASU POČITNIC
-	Kandidati, ki so pričeli voziti 1. 7. 1991 imajo 3 brezplačne moto ure.
-	Člani ZŠAM Celje in študente imajo dodatno 1 moto uro brezplačno.
-Vsem kandidatom, ki obiskujejo tečaj CPP jim ga nudimo brezplačno.
-	Nudimo obročno odplačevanje storitev avto šole brez obresti.
-	Nudimo še ostale brezplačne usluge: prijava na zdravniške preglede, prijava na teoretični in praktični dei izpita, testiranje, strokovna pomoč in druge ugodnosti.
PRIPOROČA SE AVTO ŠOLA ZŠAM CELJE!
IZOBRAŽUJEMO VOZNIKE MOTORNIH VOZIL TEORETIČNEGA IN PRAKTIČNEGA DELA VSEH KATEGORIJ:
A, B, C, D. E, F,
NUDIMO USLUGE: - VLEČNA SLUŽBA NON-STOP, RENTA CAR NON-STOP
BRAKO PRIKOLICO prodam. Tel.: (063) 34-509.
MAESTRAL 9 in Tomos 4,5 S kot novo prodam za 1200 DEM, prodam tudi video player Samsung za 400 DEM. Tel.: (063) 858-872
MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
-h 7$
KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ'
HREN & VAN G
Cesta pod parkom 2; Velenje, Tel.: 063/855-734
ODPRTO VSAK DAN od 12. do 16. ure in od 18. do 24. ure
MINI MARKET IN VINOTEKA
GAJ
ZAGATA la, CELJE (za Slovenijalesom)
ODPRTO VSAK DAN OD 8.30 DO 23.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 8.00 do 23.00
UGODNA PONUDBA^	;;
PAMPERS PLENICE	j:
1	—————»»J ’
VISOKOVALNE SALONIT- GARSONJERO ah enosobno KE za streho, dobro ohranjene, stanovanje v Celju ali okolici ku-cca 30 kom., kupim. Tel.: (063)	P™- Tel.: (063) 741-045 po 19.
770-071	uri.
'V-V-V'V'WW-V<*^V'V-W'V-V'%'V-V'V'V'V'
v-v-v-v-v-v-v-v-v-v-v-v-v-V-v-v-v-v-v-v-v-
ČASI SO HUDI, ZATO VAM LAHKO NUDIMO:
-	neprebojne jopiče
-	plinske maske
-	elektronika
NEMŠČINA - SLOVENŠČINA PREVZAMEMO:
-	prevajanje in tolmačenje
-	strokovni prevodi
-	poslovna korespondenca
-	prevodi osebnih dokumentov
-	simultano tolmačenje na poslovnih sestankih etc.
m
MICRO DATA LINK aškerčeva 15 Celje 63000, p.o.b. 151 tel: 63-21-237 _fax: 63-21-237
POŠTENO IN DELOVNO GOSPO, z vsaj srednjo izobrazbo in nekaj prihranki, vabi lastnica večje hiše v okolici Celja, da se mi pridruži pri odprtju specializiranega trgovsko gostinskega lokala, kot enakopravna partner-nica. Tel.: (063) 853-432 po 20. uri.
CROSS KOLO — rdeče barve, prodam. Cena: 1.000,00 din. Lugarič — Tovarniška 12.
ČE VAS ZANIMA skupinsko sistemsko igranje Avstrijskega lota, pridite na razgovor, ki bo v petek 19. 7. 1991, ob 20. uri v bifeju samopostrežne restavra-
cije v Gaberjah (posebna soba).
UGODNO PRODAM Videorekorderje Panasonic NV-J 30 in NV-F 75 HI-FI, stereo, nove z garancijo. Videokamero Panasonic NV-G1, najnovejši model, z računom. Technics komponente kasetofon 765, Reciver 200, Tuner 610/470 z garancijo, vse novo. TV Panasonic, raven ekran 63 cm, teletext, stereo, najnovejši model, nov, z garancijo. Tel.: (061) 221-696
MILENKI DEMŠAR-MIHE-
LEC čestitajo za obletnico poroke: dedi, oma, Nadica in Tine ter brat Stane z družino.
+Samosfoma
SLOVENIJA 1991
od 18. do 24.7.
Oven 21. 3.-20. 4.
Kritične pripombe iz delovnega okolja vas naj ne spravljajo v zadrego, ampak jih preslišite. V zameno za to vas bo v zasebnem življenju čakalo veliko presenečenje. Ob koncu tedna boste poželi, kar ste sejali. Srečne številke 4, 7, 12, 18.
Bik 21. 4.-20. 5.
Ukvarjali se boste s celo vrsto problemov, ki vas že dolgo tarejo, a morali bi se predvsem spopasti z vzroki. Ne pozabite, da vam nekdo, ki nanj pozabljate, lahko zelo pomaga. Previdnost v prometu. Srečne številke 9, 15, 22, 37.
Dvojčka 21. 5.—21. 6.
V prihodnjih dneh ne pričakujte olajšanja: sami sebi se boste zdeli kot breme. Potrebovali bi zaupnega svetovalca, ki bi vam pokazal pot iz težav. Ne bodite preveč plašni do neke osebe in se opogumite. Srečne številke 7. 11, 28, 41.
Rak 22. 6.-22. 7.
Ob koncu tedna boste dočakali nenadejano in od srca se vam bo odvalil velik kamen. Pazite, da ne bi zašli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost in izgubili zaupanja pomembne osebe. Prisluhnite kakšnemu nasvetu. Srečne številke 3, 19. 37, 40.
Lev 23. 7.-23. 8.
Prepričani ste, da v ljubezenski zadevi ne boste prišli na čisto, vendar vas občutki zelo varajo. Že v najkrašem času bo steklo vse kot je treba in v obojestransko zadovoljstvo. Pazite na svoje zdravje. Srečne številke 2, 15, 20, 41.
Devica 24. 8.-23. 9.
Prizadevajte st, da bi dosegli cilj, četudi se vam bo na trenutke zdelo, da je nedosegljiv. V srčni zadevi imejte več potrpežljivosti in ne vrzite takoj puške v koruzo, da vam ne bo žal. Previdnost v prometu. Sreč-"ne številke 30, 33, 43, 45.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
V prihodnjih dneh vas bo dajala depresija, ki pa se je boste najlažje znebili, če se boste posvetili delu in naredili tisto, kar ste zanemarili. Bodite strpnejši do partnerja, da bo tudi on do vas. Srečne številke 2,15, 21,31.

Škorpijon 24. 10.-22. 11.
V	prihodnjih dneh boste polni energije, zato boste z lahkoto kos še večjim obremenitvam, vendar pa raje ne pretiravajte.
V	zasebnem življenju vas bo obvladovala nečimrnost. Ne pozabite na svoje zdravje. Srečne številke 3, 22, 30, 45.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Ne delajte si skrbi z nekim problemom, ki v resnici to sploh ni ali ni pomemben. Na vidiku je sprememba, ki vam bo dobro dela, če ne boste skušali uveljavljati svoje trme. Ob koncu tedna vas čaka presenečenje. Srečne številke 2, 17, 19, 30.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
V prihodnjih dneh ne poskušajte ničesar spreminjati na silo, ker bi se vam to lahko zelo maščevalo. Čakanje res ni vedno najboljše, je pa v vašem primeru nujno. S svojim partnerjem se temeljito o vsem posvetujte. Srečne številke 7, 11, 29, 34.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Delali si boste skrbi, ki jih v resnici sploh ni. Bo pa nekaj denarnih težav, ki jih boste tudi še kar dobro prebrodili. Ob koncu tedna se obeta možnost dobrega nakupa. Bodite previdni v športnih aktivnostih. Srečne številke 5, 16, 23, 38.
Ribi 20. 2. 20. 3.
V družini boste imeli nekaj nesporazumov, ki utegnejo prerasti v prepire. Dobro bi bilo, če stvari ne bi križem rok prepustili njihovemu toku, marveč bi jih presekali in položili vse svoje karte na mizo. Srečne številke 10, 13, 27, 39.
__________FOTOREPORTAŽA______
Slovenska bojevnika Dolf in Dare
V/S////////////////////S/////////7///7’J
’&&///////('/////.//////('/Z///////////////////////S////////////////J7///s///'///////
i= zavarovalnica triglav
^2/ Nič ni tako varno,
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
77y/J/////////////////////////////////////////////s/ss//sy////////firj7

V popolni bojni opravi, ameriških uniformah, s snajperji, strelivom in ogromnima Magnumoma sta se prijavila v velenjsko teritorialno obrambo. Kdo sta skrivnostna Slovenca? Preberite reportažo na strani 7.