razsfdfi in posfrnš- (Sadna razstava (5. do 7. novembra), ki jo je priredilo udruženje sadnih trgovcev in izvozničarjev v Mariboru.) Sadna razstava. Velika dvorana Unionske pivovarne je bila okusno okrašena ter razdeljena na dva dela, večji del je zavzela sadna razstava. Takoj pri vstopu na razstavišče je razstavila Sadjarska in vrtnarska podružnica Sv. Peter niže Maribora v 100 amerikanskih zabojih moderno pakovano sadje. Krasni sadni plodovi jabolke: kanadke, boskup, belefleur, mašancke, bobovec in druge boljše sorte, tudi nekaj hrušek in orehov, so obiskovalce naravnost presenetili, večina obiskovalcev si je ogledala po dvakrat krasoto sadja. Tu se je vid^lo, kaj pomaga pridno, strokovno, združeno delo. Več kot polovico sadnega razstaviš.a je zavzel predsednik udruženja sadnih trgovcev g. Srečko Krajnc iz Pesnice. Kot sadni veleizvoznik je po^ kazal množici Ijudstva na treh zanimivo izdelanih, s krasnimi jabolkami napolnjenih vagonih, kako se naše sadje na postajah naklada in v inozemstvo odpošilja. Zraven teh vagonov je razstavil tudi večjo množino v amerikanskih zabojih pakovanega sadja. V sredini je razstavila tudi banovinska Vinarska in sadjarska šola, nekaj sadnih trgovcev in par sadjarjev. Naš marljivi in podjetni vrtnar g. I. Jemec iz Maribora je s pomočjo mestnega vrtnarstva zelo okusno okrasil celo razstavišče. En velik paviljon je pa razstavil sam in pokazal širšemu občinstvu krasoto svojega strokovno obdelanega vrta. Temu se truda in stroškov neustrašenemu gospodu vrtnai'ju gre najlepša ^ohvala. Perutninska razstava. Ena tretjina verande je bila predelana za perutninsko razstavo. Hvalevredna dobra organizacija perutninarjev je množici obiskovalcev pokazala, kar se da v strokovni vzgoji perutnine doseči. Tukaj si videl štajersko belo kokoš, štajersko grahasto kokoš, štajersko kokoš sulmodolko, štajerske kapune, race, gosi in purane, in vse pripomočkc moderne in dobičkanosne kurjereje. Cenjene obiskovalce in ogledalce je spremljal po razstavnem prostoru ikoncert in petje nebroj peteli-1 nov. Vinska pnskušnja. V mali Unionski dvorani je bila vinska poskušnja. Tu sem so prav pridno hodili zanimanci za dobro vinsko kapljico vina poskušat. Že prvi dan, to je 5. t. m. so bila vsa najboljša vina poizkušena in potrošena. Zaključek. V splošnem je ta jesenska prireditev, prav dobro izpadla, kajti razstavo je nad 10.000 broječa množica ljudstva obiskala. Poleg Mariborčanov in okoličanov se je videlo obiskovalce iz vseh mest naše domovine, to je: Ljubljane, Zagreba in Beograda, pa tudi večje število inozemcev je bilo videti. Veliko zanimanje so kazali inozemski sadni kupci, slišala se je pohvala posebno od večjih nakupovalcev sadja iz Nemčije. Čuli smo besede: Mi v inozemstvu imamo lepo sadje, pa takšnih plodov še nismo videli. Iz tega vsega sledi, da je sadna razstava v Mariboru vsako sadno leto po-i trebna in želeti bi bilo, da bi naši sadjarji se za stvar bolj zanimali, da bi na ta način naš jugoslovanski Meran bil središče sadne trgovine v naši državi. Torej, pribodnjič na svidenje —• dragi tovariši! Pra^ifiniBi za Szfrscvanje dimniEiarshega oHrfa. Ban dr. Marušič je 9. novembra t. 1. izdal pravilnik, ki določa, da se mora-i jo vse ikurilne naprave in dimni odvo^ di ometati v mestih, trgih, v industrijskih občinah in rudniških krajib. vsak mesec, v vseh drugih krajih pa vsaka dva meseca. Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravičeni dimnikar, ki opravlja dimnikarske posle osebno, Łe pa rve dela osebno, mora postaviti poslovodja po zakonu. Dimnikar ali poslovodja je odgovoren za delo pomožnega osobja. Dan in uro ometanja je dimnikar dolžen pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžen, da izvrši delo hitro, fcar najsnažnejše in brez pokvare prostorov. Izvrševanje dimniikarskega obrta sme ban omejiti na ometalne okoliše, v vsa kem ometalnem okolišu smejo obrt izvrševati samo tisti dimnikarji, ki imajo tam določen sedež obrta. G. ban dr. Marušič je tudi izdal cenovnik za dimnikarska dela. Ta cenovnik določa za enkratno ometanje odprtega kuhinjsikega ognjišča 4 Din, za ometanje navadnega prelaznega dimnika pritličn. 3 Din, za vsaJko nadaljne nadstropje 0.50 Din, za ometanje ruslcega ali vaIjastega dimnika pritlično 2 Din in za vsako nadaljnje nadstropje 0.50 Din, za ometanje štedilnika z eno pečico (in dimno cevjo do 1 m) 3 Din, z dvema pečicama 4 Din, s tremi pečicami 5 D, _a ometanje železne peči z dimno cevjo do 1 m 2 Din, za velike železne peči 2.50 Din, za izredno velike pa 3.25 Din, za ometanj© dimne cevi od 1 m navzgor 0.75 Din, za ometanje Lutzove peči (male, brez pečice) 6 Din, za ometanje pralnega ikotla 1.50 Din, velikega 2 D. iTa cenovnik velja za redno ometanje. Ce pa se delo izvrši po posebnem naročilu ali ob hevarnosti _ia nedeljo ali pa v hišah, ki so raztresene daleč iz vasi, se sme dogovoriti do 25 odstotkov povečano plačilo, v nočnem času (od 17. do 6. ure) pa se sme računati povi_ek od 50 odstotkov.