*MM » poäteteö *\ij«rfb»ni s poiajwrfesi w» dota %j& rdcj iit® 25 *5rv„ w,J l«l« lürSOäfcL, Sehrt lata 4 SO dir., bvei) iußotlsf!^ ¿SRftJWöÄftfea M poitjc a« UJ:ra»n!it\0 ,Sior«!
Gwspodes?>" * Mose»»™, Karoika ceste 5. UM w ¿»po&fija do od-. Naročnica se pl*-i«(Je v naprej, inicrusifiti still
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UrwtaMMw le v I-fcrtt Xorotta ceste »t. 3, Ste jW»«iM	Up,* i»
«tttvo »r«km« mni* ni, iiwerale t» re&iantae»!-.
Cm» inserato« po roru. Za večkratna oj^« primere» popuat. Matit*** reklamacija a* pttbüv*

Telefon
«k Ii«,
87. številka
MAHIHOR, <ine BO avgusta 1928
57. letnik.
Slaba sredstva siabe politike.
Po državi^borskiir volitvah ob enodelno izraženi volji slovenskega in hrvatskega naroda se je oblastnikom v Belgradu začelo malo svitati, da se bi le potrebno sporazumeti. Kc so pa uvideli, da bi vsak. n tudi najmanjši -sporazum precej omejil in zajezil samopašno gospodarstvo in porodičarsko izkoriščanje države, so se pa takoj zopet zatekli k politiki, katero so uvedli poli-cajdemOkrati pod vodstvom zloglasnega Svetozarja Pri-bičeviča, vnetega učenca in posnemovalca nekdanjih madžarskih oblastnikov. Ta politika, ki je slaba in silno škodljiva, ima tudi slaba- sredstva, od katerih so glavna: nasilje, prevara in z&nikernost.
Nasilje.
Kdor ima oblast, ta ima tudi moč ali «¿Jo, da se na ohlastniškem mestu obdržL Po tem geslu se;že od nekdaj ravnaj® beograjski oblastniki. Samoradikalna vlada je samo tako de Igo govorila o sporazumu, dokler se ni dobro in. trdno vsedla na vladi in dokler ni vseh važnih upravnih mest popoinila s svojimi zaupniki in priganjačL Tudi v vojski je »svoje pomočnik« napravila za generale ter nastavila na najvažnejših mestih. V zapisniku predpogojev za sporazum, ki je bil sestavljen in podpisan v Zagrebu* je priznala, da se vlada krivično in nasilno, obljubila ge to popraviti ter odstraniti vsako nasilje, ko je pa svoj« moči zbrala in porazdelila, je pa brezvestno poteptala rvse dane obljube in sedaj je na delu za izvedbo raznovrstnih naklepov proti ogromni večini jugoslovanskih državljanov.
Ko se je vlada čutila dovolj močno in trdno, je izvedla tudi občinske volitve po Srbiji in Črnigori. Nasilna politika, ki se je že od nekdaj izvajala po teh krajih, je ljudstvo tako potlačila, da o volilni svobodi ni niti govora in da zmaga vedno trna stranka, ki je na •vladi, ali pa ima »saj noiianje ali policijsko ministrstvo v svojih rokah. Vladni stranki koristi tudi to, da je »mnogo prebivalcev nepismenih in da si nimajo odkod ^ustvariti lastne in vsaj približno pravilne sodbe o položaju. 'V takih krajah in razmerah je pritisk vladnih »organov na volilne mase lahek in navadno tudi uspešen. VoLilec ne pozna volilnih določb, ne pozna zakonov, sploh nič — ali ni čist© naravno, da se slepo pokori povelju vsakega žandarja? Že pri sestavi volilnih ikoenikov postopa oblaat lahke kakor hoče. Kdo pa naj reklamira in kako?
A tudi če ljudje vse volilne določbe natančno poznajo in se za svoje pravice pravočasno potegnejo, vendar ne morejo nič opraviti proti odkritemu nasilju. — Vladi, M ima vsa mesta pri upravi, pri sodiščih itd., «asedena večinoma le s svojimi političnimi pristaši, se ni bati nobenih pritožb in lahko brez skrbi počne, kar hoče. In če vladi sami ni mnogo ležeče na političnem poštenju, potem je res ni ovire, ki ¡bi mogla preprečiti volilne zlorabe v najobsežnejši meri. Kjer pa niso zadostovale zlorabe od strani oblastnikov in agitatorjev, tam je pa govorilo morilno orožje in tako m je prelivala na
dan samih volitev kri v Mitrovid na Kosovem in še po drugih krajih.
V naših krajih, kjer je ljudstvo razsodno in samo-zavedno in kjer se volitve ne dajo izvajati po volji in naredbi ministrov, se pa s silo in orožjem grozi vsem onim, ki so gospodarsko in socijalno kruto ogroženi in oškodovani. Nad kmeta se pošlje poleg financarjev še Wrangiovce, državne uslužbence, ki od lakote omedlevajo in umirajo v službi, se pa militarizira, če si drznejo povedati, da so goii, bosi, lačni in nezadovoljni. Oškodovane, lačne in nezadovoljne se proglaša kratko-malo za nezanesljive in sumljive in to je ravno tako, kot je bilo tik prčd svetovno vojno, ko je stara avstrijska oblast postavila na eno stran vnete in goreče «pa-trijote«. na drugo pa «politično nezanesljive in sumljive.« Ko je začela vojna, so prišli pivi na varna mesta v zaledje, -drugi pa za «Kanonenfutter.« Pri taki delitvi se je vsak^z lažjo lahko iznebil svojega tekmeca, ovaduštvo je bujno cvetelo, dokler ni splošni polom napravil vsem tem svinjarijam žalostnega konca. Danes se to s posebno vnemo nadaljuje in razne temne prikazni si kujejo velike zasluge z ovajanjem poštenih ljudi za «prevratne elemente.«
Celokupna slovenska javnost danes dobro vidi, da vodijo trboveljski rudarji pravičen boj za svoj obstanek proti židovskim dunajskim in francoskim lastnikom premogokopov, ki črpajo milijone in milijarde iz nadvse težkega in nevarnega dela bednih rudarjev. Javnost vidi, da je pošteno delo vredno poštenega plačila, najdejo se pa ljudje, ki trpine iz strašnih podzemnih rovov proglašajo za — protidržavne in prevratne. Nedavno smo čitali, da je komandant V. orožniške brigade pisal vladi v Beograd, da je rudarski štrajk političen in da je treba s silo ukrotiti rudarje. Da bode bojevitost in vnema žandarskega polkovnika še bolj razumljiva, moramo povedati, da se je ta mož iz razumljivih razlogov iz Oskar Huberja prekrstil v Dragoljub Dragica in da bi rad postal vedno bolj «državotvoren.«
Tako se s silo tešijo lačni, raztrgani in nezadovoljni, nasilje pa spremlja tudi kmetskega fanta od prvega koraka iz domače hiše. Župani so dobili nalog, da morajo vsakega rekruta opisati glede političnega mišljenja.
Čemu to, si lahko vsakdo misli. Kdor bo označen za av-tonomista, ta bo tako «protidržaven«, da ga bo vojaška oblast zdravila potem nekje «lamo daleko, daleko kraj morja.«
Nasilnih primerov in sredstev bi lahko navedli še celo vrsto, pa že to zadostuje do zaključka, da se slovenski narod samo v slogi lahko brani nasilja in da mora pazljivo zasledovati vsak korak odkritih in prikritih hlapcev centralizma.
Prevara.
To Je drugo slabo in pogubno sredstvo tudi za one, ki se ga lotijo. V Belgradu je nekaj politikov, ki se ponašajo s prevaro in vara njem ter se postavljajo, če koga posebno dobro speljejo na led. Vara se vsepovprek državljane in pa zunanji svet. Iz zagrebškega zapisnika so radikali posrebali sadove izpolnjenih obljub sloven-
Januš Goleč.
Iz maščevanja.
Vojski so sledili na vojnih pohodih po gališkib ter ruskih poljanah psi. Osobito moj polk je bil tako srečen, da se mu je pridružilo s časom toliko psov, da je bil vsak častnik ter podčastnik posestnik kakega kosmatinca. Kadar je polk korakal, je vse lajalo pred ter aa njim, zgledali smo kot dolgo-dolgo krdelo pravljičnih divjih nočnih lovcev. Moštvo je bilo seve nevoljno radi psov, ker so živeli na njegov račun in po največ boljše kakor mož. A v vojni je bil oficir bog; mož pa manj kot zadnji hlapec, po največ slabši kot žival. Tako so si tudi k nam pribegli psi s časom pridobili več pravic kot moštvo, ker pritožiti se ni bilo komu, ko pa so bili oficirski bogovi malodane vsi največji oboževalci psov.
No, pa vsaka stvar ima enkrat svoj konec in tako je bilo tudi s pasjorejo pri mojem polku.
Ker smo bili polk najslabšega glasu, smo tudi vedno menjavali komandante in romali so k nam vedno bolj strogi ter natančni. Ko je bila pri nas pasjereja tako nekako na vrhuncu, so nas višje vojaške oblasti oblagodarile s polkovnikom madžarsko-slovaške krvi, ki je bil, dokler ga je vojaška previdnost držala pri polku, šiba božja za pse in oficirje. Sicer je res tudi sam pripeljal seboj k polku šekastega ščeneta in si s tem koj pri prvem nastopu zasigural globoko naklonjenost vseh pasjih oboževateljev, a v resnici je bilo čisto drugače.
G. oberst je izdal lepega dne pri oddihu povelje, da morajo vsi srečni posestniki psov pripeljati živali v o-grajo neke graščine v svrho pregleda in natančne upre-delifva po zmotnostih ter pasmah. Psi so bili za ograjo,
skakali, lajali, se podili in grizli med seboj, njihovi gospodarji so gledali zadovoljno živali in med seboj stavili, katera bo dobila prvo oceno pri premiranju. Gosp. polkovnik sam je prijezdil na pregled, dal oficirjem zna menje, naj se razidejo k svojim četam, vstopil je v ogra jo in za njim dva vojaka, vrata na ograji je zaprl sam g. oberst. In nato se je izvršilo premiranje na nezabno ogorčenje vseh ponosnih pasjerejcev. Dve strojnici ste zapeli trr-r-r od leve ter desne, psi vsi v smrtni cvil ter tek, a to je trpelo samo nekaj minut, ograja je bila previsoka za preskok ter pobeg, majka smrt jih je objela vse ne glede na njihove razlike glede duševnih zmožnosti ter pasme.
Moštvo se je smejalo tej pasji smrti, oficirji pa so bili ogorčeni do skrajnosti in obljubili so staremu maščevanje za vsako ceno. Jeza nad oberstovo pasjo krutostjo je bila med oficirskim zborom še tembolj opravičena, ker je stari ohranil življenje svojemu pasjemu ljubčeku, češ, da ga rabi radi lastninske varnosti, ker se je pri našem polku kradlo vse ter pri vseh od infan-terista do očeta regimenta — vsemogočnega g. obersta.
Čas zaceli vsako rano in tako je bilo tudi z žalo-igro naše pasje smrti. Ogorčenje je ponehavalo, oficirji so se menjavali in oberstov pesun «šukri« se je v polnem cvetju veselil življenja in se tudi zavedal najvišje — oberstove — naklonjenosti, da — ljubezni.
Treba namreč pribiti, da je bil ta naš g. polkovnik glede narodnostnega vprašanja na mednarodnem stališču, a Turke je iz neznanega vzroka tako preziral, da je dal svojemu psu ime znanega šukri paše, ki se je odlikoval svoj čas kot junak v balkanski vojni. No, oberstov pesjan je bil pač «šukri« in glede pasme ter duhovitosti pa tak kot naš viničarski pes,, o katerem pravijo, da ima vsak po najmanj deset očetov. Oberstov ljubček j« bil ena šekosta pesja para, ae velik in ne majhen,
skih in hrvatskih zastopnikov, svoje obljube s© j»a poteptali. To ni prvič. Pašič sam je v Ženevi podpisal zapisnik menda že z namenom, da ga ne bo držal in decembra leta 1918 slenjeno in* razglašeno ujedinjenje treh enakopravnih delov Jugoslavije so demokrati začeli imenovati parado in prazne besede, radikali so se pa smejali: prav, prav, prevarimo jih!
Koliko komedij in parad je že bilo s par slovenskimi liberalci in vladni ljudje so bili tako breavestni in brezstidni, da so to peščico doma in zunaj predstavljali kot celo Slovenijo. Ko so volitve spregovorile, se pa od vladne strani cela avtonomistična opozicija slika kot navadni avstrijski ostanek. Mnogo jim je na tem ležeče, da bi to tudi zunanji svet verjel in zalo domačih listov, ki resnično slikajo naše razmere, ne puščajo ven, tujih, ki vidijo beograjski politiki do dna, pa ne notri. Francozi so zahtevali od beograjske vlade navedbo gla vnih listov v naši državi in temu se je ugodilo tako, da so se naišteli samo radikalski in demokratski listi, potem listi, ki davno več ne izhajajo, in iz Slovenije sta bila javljena kot dnevnika samo «Jutro« in «Narod«, «Slovenec«, ki že 51. leto izhaja, pa ne. To je javil poslanik Spalajkovič, ki se je poprej toliko gostil po ruskih dvorih, da danes Rusije brez carja in knezov sploh ne vidi, in ki nas je osramotil pred svetom s tem, da je na svetovni konferenci izjavil, da Jugoslavija še ene pare ne da za stradajoeo Rusijo.
Med Francozi bodo še našli nekaj državnikov, ki gredo na vse to, med Angleži, ki se o vsem sami prepričajo, pa ne in to se že vidi iz pisave odličnih angleških listov, ki ugotavljajo zlasti to-le: Ko je bila leta 1918 ta država ustanovljena, so jo splošno smatrali kot enega obeh stebrov — clrugi naj bi bila Češkoslovaška — na katerem naj bi slonela nova, zdrava, politična kan-stelacija v srednji Evropi. Češkoslovaška je to upanje opravičila. Jugoslavija pa je nam nudila do sedaj samo razočaranje. Vzrok leži v tem, da se politiki star« Srbije, odgojeni v šoli neprestanih balkanskih prepirov, ne morejo povzeti do spoznanja, kaj je potrebno veliki in bogati državi. Nadalje soglašajo resni in razsodni svetovni politiki v tem, da sila in prevara v politiki proti avtonomi stičnemu pokretu ne nosi mpehov, ampak ogroža obstoj- države.
Zanikemost.
Preko vseh nevarnosti in prepadov take politike se pa mami jo oblastniki z zanikernostjo, ki v tem pogleda dosega isto brezprimerno višino kot pri razmetavanju državne imovine. Sila in prevara varuje oblastnike pred nadzorstvom od strani ljudstva in tako se brezvestno in neugnano troši in razmetava.
Oblastniki pirujejo kol bi imel za njimi priti vesoljni potop, narod pa neprestano izgublja na milijarde svoje narodne in zasebne imovine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu izpodkopavajo m rušijo že sami temelji njegove evropske kulture: osebna in pa lastninska svoboda, svetost domačega praga, samouprava v občinah in župnijah, šole od nizkih do najvišjih, človekoljubne katoliške in druge ustanove, prosvetno-
zvitega repa in če ga je kdo količkaj vznevoljil» j« nfi-mršil dlako in pokazal zobe. Tega še menda ni bilo ire-; ba omeniti, da je bil šukri vedno tik za oberstom, »li vsaj v njegovi ali Justovi neposredni bližini. (Josto je bil oberstov sluga in takoj za šukrijem njegov prvi ljub-j ljenec ter prijatelj.)
I V boljše razumevanje naše pasje povesti je dobro, ako še omenimo, da je bil naš g. oberst tako en kos kn -ca in je ob prostih urah rad pohajal s šukri jem ier Jus-tom po galiških planotah in gozdih za zverjadjo, M je je bilo tamkaj več kot dovolj.
Nikdo mi več govoril o oni številni pasji smrti, šukri je bil že gospod pri moštvu ter oficirjih in v takem položaju smo se naselili v čisto nenevarne postojank« onkra j Dnjestra nekje v neki grabi za gališkim mestom ZaleščikL Kakor rečeno, nevarnosti pred sovražnikom ni bilo po vojaško govorjeno skoro nobene in g. oberst ter šukri sta si preganjala dolg čas s pogoni za divjačino.
Nekega lepega jutra je stari zopet vzel puško, klical — klical — žvižgal — žvižgal — metal v zrak madžarske kletvice, a šukrija ni bilo od nikoder. Glede pasje nenadne odsotnosti smo bili zaslišani vsi pri štabu in Justo je dobil celo toplo zaušnico, ker je nevedno sko-miznil z ramami pri vprašanju: Kje je moj šukri? Ober stovega cucka ni bilo na svetlo ne isti dan, ne drugi, ne tretji — četrti. Stari je že nehal kleti in godrnjati, prepričan je bil, da se je žival na kak nepojasnjen način smrtno ponesrečila.
Oberst že ni več govoril o rajnem šukriju, j. Jus-tom je hodil na lov in vsi smo bili uverjeni: stari se je že popolnoma pomiril radi izgube ljubljenega ščeneta In menda reg niti mislil ni več, da je bil do pred krat-
gospodarske pridobitve, svoboda združevanja, književ- • nosti in časopisja in tako dalje vse nižje in nižje. V S sami zanikernosti so se oblastniki5začeli za vse ljudske težnje in zahteve posluževati vsake sile in prevare, ;k i je \ pri roki, v nobeno stvar se nočejo vglobiti, če pride za- j* hteva iz ljudskih slojev, danes jim vse to ni mar, pri- ' šel bo j>a kmalu čas, ko bodo morali spoznati, da niso ■ pred postopom, ki bi vse izbrisal, temveč pred težkim ob i računom, ki ga ljudstvo zahteva.	j
Zakaj tako izmozgaitanje?
Slovenski oče le s težavo daje svojega sina študirat. Vesel je, ko vidj, da je prišel njegov otrok do boljšega kruha. Sicer danes služba uradnika tudi ni sijajna; lačni morajo državni nastavljenci hoditi okoli. A če premotriš položaj našega kmeta, kojemu toča in druge uime uničujejo trud njegovega trdega dela, vidiš, da naš ratar trpi med vsemi stanovi največ. Trdo delo, neznosni davki, vojaško breme, kuga pri živini in še desetero drugih nesreč spremlja slovenskega kmeta od zibeli do groba. Priznajte, da je tako!
Slovenski oče si misli, dal bom sina študirat, da bo kot gospod delil pravico na sodniji, po kristjansko predpisoval davke in da bo sploh stal slovenskemu narodu ob strani. V mnogih slučajih se te nade očetove res tudi uresničijo. A na stotine imamo v najnovejši dobi slučajev, ko -slišimo pritožbe:
Nemec prej z nami ni tako krulo postopal, Srb z nami ne bi lako ravnal.
dijo končno njegovi prošnji in financar se je vrnil k družini. In kaj počne v zahvalo? Noč in dan stika po vseh kotih za neporabnimi koleseljni, išče vino, ki ni pri zasebnikih zada ca no, preiskuje uboge ženice, ki nosijo sol od trgovca, naznanja poštene kmete, da niso pravilno napovedali pridelka vina. Igra ulogo špiceljna za davčno oblast. Ce ima kdo dohodkov 20.000 K, on poroča dva-, trikrat toliko! Gospodje, ali je to vse prav in pošteno!
Ni namen teh vrstic, da bi hujskali proti uradni-štvu. Ne! Slovenske sinove, ki so v državni siužbi, posebno one pri financah, pozivamo in prosimo: Ne greniti izmozganemu narodu še vi življenja z nepotrebnimi sekaturami in nelepim ovaduštvom!
Govorimo odkrito: Ali se vam slovenski oče, brat in sestra ne smilita?
SíafSKWKloSt««
iimMiMmHKMtAKiani« ■.¡anK^rtd.v» mrnam»
Vinska ktiza in kako ji od-pcmoči.
(Konec govora g. R. Košarja na zborovanju Kmetijske družbe v Mariboru).
Doslej smo organizirali vinograde, odslej pa bonlo morali organizirali kleti in vinsko trgovino.
Žalostna slika! Slovenski sinovi-uraSniki žal v premnogih slučajih tiransko postopajo z lastnimi brati. Ne vsi, a mnogi so res taki. Ali se kje v kaki pokrajini tako strašno navija davčni vijak glede dohodnine in drugih davkov, kot pri nas? Ali mate kje deželo, kjer bi se ubogega mladega posestnika, ki je prevzel posestvo po očetu, tako pritiskalo kot ravno v Sloveniji? Finančna in sodna obiast odredi po 2 do 3 krat ponovne cenitve, združene z ogromnimi stroški. In postopanje glede predpisovanja in plačevanja desetka! V nobeni državi ni lega! Odkrito moramo reči, da so v premnogih slučajih krivi propasti celih kmelskih domov in družinske sreče prenatančni uradniki. Hočejo biti bolj papež-ki, kot je papež sam!
Slučaj! Dve sestri kupita malo posestvo za ceno 120.000 K. Desetek s priliklinami znaša okoli 8000 K. Ker je bila petnajsti dan nedelja, ko je bil zadnji termin za plačilo tega zneska in ker ste plačali na davkariji to svolo še le 17 dan, ste bili nesrečnici kaznovani. Predpisana višja pristojbina je znašala skupno s kaznijo okroglo 40.000 K. To kazen so jima predpisali še le po preteku pol leta. Kako?
Silno vneli in goreči uradnik je brez višjega povelja listal cele tedne po aktih, da bi našel kakega grešnika. Hotel se je prikupiti višjim in menda celo samemu Pašiču! Vprašamo vas, ali je to na mestu? Ali ima uradnik kaj od tega, ako je uničil ubogi sestri. V beograjsko žrelo je sicer vrgel muho in to je bil cel uspeh njegove strašne natančnosti.
Drugi slučaj! Slovenski finžmcar gre lačen in žejen mimo kočice nekega prevoznika. Poprosi ga za kozarec vode. A penzijonist mu ponudi pol litra vina. Pravi: Dobil sem ga 80 litrov v dar od prijatelja. Financar si ugasi žejo, a drugi dan ga naznani, da od tistih 80 litrov vina ni plačal užitnine. Penzijonist je bil strogo kaznovan. Ali je to lepo in pošteno? (To se je zgodilo v neki fari ne daleč od Maribora. Radovednim informacije na razpolago).
Še en slučaj! Financar je bil prestavljen iz Slovenije v Makedonijo. Imel je bolno (jetično) ženo in malega otroka. V mnogih pismih je prosil našega poslanca pomoči, da ga naj spravi zopet v Slovenijo k familiji. Žena joče, prosi pomoči. Poslanec se potrudi. Stiska kljuke v finančnem ministrstvu. Da se ga znebijo, ugo-
Toda kako? V naših ljutomerskih goricah si je pridobil muškatni silvanec, ali kakor ga Francozi nazivajo «Sauvignom«, posebno spoštovanje, ker vsako leto precej rodi in je kolikor toliko manje občutljiv proti napadom raznih bolezni in ker ima ludí manje kisline v razmerju z drugimi sortami. Leta 1919 ni bila posebno dobra letina. Leta 1920 pa je prišel k meni nek ljubljanski veletrgovec in ko smo preskušali vse vrste, je rekel, da vzame od muškatnega silvanca dva vagona po ceni, katero sem jaz zahteval. Obledel sem, ker sem imel v kleti od le vrste samo 10 polovnjakov. Trgovina se je razbila radi premajhne količine in zato sem začel poizvedovati po okraju, kdo bi še imel muškatnega silvanca na prodaj. Spravil sem skupaj tri vagone, katere sem ponudil in lahko prodal. Ej, bratje vinogradniki, sem si mislil, treba je samo, da imamo ves muškatni silvanec našega okraja v evidenci in da ga spravimo na kup, pa bo šlo. Vsi za enega, eden za vse. Isto pa bi tudi lahko naredili s šiponom, rizlingom in burgundcem i. 1. d. Zbirali bi lahko najfinejšo buteljčno blago, kakor tudi dobra namizna vina, da trgovcem ne bo več treba hodili po kleteh in zbirati polovnjake. Ker pa imamo veliko brd in vingradnih goric med Muro in Kulpo, bi bilo dobro, ako bi začeli zbirati v vsakem posameznem vinskem okolišu te produkte potom zadrug, ki bi nudile domači trgovini zbrano, pristno blago svojega okraja. S tem pa bi se tudi že ustvaril za uspešno in velikopotezno vinsko trgovino tako neobhodno potrebni vinski lip za okraj. Ako smo bili v stanu, da smo v kratki dobi organizirali denarni promet do zadnje gorske vasi, zakaj ne bi tudi za vsak vinarski okoliš organizirali vinarsko zadrugo. Te zadruge bi se naravnim potom zopet skušale združiti v kako centralno zadrugo z večjim kapitalom, ki bi na širši podlagi, s širšim obzorjem in z večjimi sredstvi gledala, da spravi všno v promet. Naravno je tudi, da si bo ta zadruga iz raznih o-krajnih vinskih tipov ustvarila enoten tip «Štajerca«, pod katerim imenom pozna naša vina n. pr. že vsak krčinar na Kranjskem in kakor smo n. pr. pred vojno dobivali enoten tip pod imenom «Niederosterreicher«, «Retzer« itd. po vseh krčmah na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Taka centralna zadruga z enotnim vinskim tipom pa se bo tudi lahko začela postavljati na noge izven ozkih mej naše domovine, kajti blaga imamo dovolj, samo «tip« nam manjka. Brez enotnega tipa pa ne moremo v svet. Ustvaritev tega tipa mora biti naša prva skrb. Na Kranjskem imamo danes n. pr. toliko tipov «Štajerca«, kolikor je vinskih trgovin, samo pra-
vega štajerskega tipa ni. V Zagrebu dobite v vsaki kavarni m v vsakem baru «Ljutomerčana«, pa brez ljutomerskega značaja. Kako pa naj konzument in trgove* potem presodi, kateri tip je pravi, kako se naj konzu-ment na njega navadi in ga zahteva od kremarja.
Kako naj producenti zahtevajo od vlade, da zaščiti s posebnim zakonom vinske proizvode posamez-nih vinskih okolišev ali cele pokrajine, ko pa nimamo izrazitega tipa. Kako naj ponudimo Nemcem, Cehom Švicarjem in Poljakom, naša vina, ko pa niti 100 vagonov ne bo jednakega značaja. Kako riaj naša vina no-tirajo na borzi, ako tipa ni! Vino ni koruza ali pšenica! Za;to gre moj klic že od prevrata sem: Ustvarimo si najprej tip naših vin! Kaj bi nam na primer koristil Vo-sti izvoz v Švico, čehoslovaško in Poljsko — Nemška Avstrija je danes še izjema — če pa se ni bi mogli postaviti leto za letom z enotnim blagom, ki ustreza kon-zumu. Povoljna in definitivna rešitev naše vinske krize leži večinoma v ustvaritvi enotnega tipa naših vin. Potem še le bomo stopili iz ozkih vrat dosedanje vinske «grajzlerije« v široko, dvorano vinske veletrgovine.
Študirajmo lo vprašanje, razpravljajmo o njem, da se vsestransko razbistri, saj je predmet, o katerem govorimo največjega narodno-gospodarskega pomena in od ugodne rešitve, bo odvisno 1000 in 1000 eksistenc, ki bi bile sicer izročene poginu.
in še eno vprašanje moramo temeljito preštudirati, kajti tudi od njega bo odvisna ugodna rešitev vinske krize in ta je: Kaj naj storimo, kako naj delamo, da si zmanjšamo pridelovalne stroške? Tudi najboljše vino ne bo šlo v promet, ako bo predrago in se ne ho prilagodilo svetovni pariteti.
Rešitev teh dveh vprašanj leži v rokah vinogradnikov in vinske trgovine. Aktivno pa mora tudi država pospeševati ugodno rešitev vinske krize s tem, da zni3a davke, tarife itd., s čim se znižajo pridelovalni, prometni, točilni in drugi stroški za občutne vsote, kajti žalostno je, a resnično, da vino danes ni več tisto vino, kojega cena bi bila odvisna od ponudbe in povpraševanja o dobrih in slabih letinah, ampak da je samo še produkt obdavčevanja in izkoriščevanja. Denar, katerega sprejme danes vinogradnik za svoje vino, je samo majhen del one svote, katero plačuje za to blago konzument, ako je povprek še v stanu, da si privošči kako četrlinko. Največji profit od vina ima danes država, občina, železnica in vmesna trgovina. Toda prišel bi predaleč, ako bi se spustil v tozadevno podrobno razpravo, omenil bi izmed drugih važnih točk samo še, da moramo vinogradniki zahtevati od države, da začne po svojih kletarskih nadzornikih brez usmiljenja zasledovati vse krčmarje, vinske trgovce in producente, ki prodajajo blago, ne odgovarjajoče vinskemu zakonu iz leta 1907. Mislim, da bi postaia vinska kriza manj občutna,' ako bi vlada začela strogo paziti na to, da vino ne bi več rastlo po kleteh, ampak samo še v goricah, kakor je to Bog določil! Istotako naj vlada tudi pazi, da se ne bo ob mejah vtihotapljalo tuje blago.
Glavni namen mojega predavanja je bil ta, da pokažem novo stališče, katerega je zavzelo vsled preobrata naše vinogradništvo in vinska trgovina. Postali smo samostojna vinorodna država, Slovenija pa je postala v tej državi samostojna, tipična vinska pokrajina. Da vzdržimo konkurenco na vinskih trgih, si moramo najprej ustvariti enoten «lip« naših vin, ki se mora prilagoditi okusu konzumentov. Da pa postanemo zmožni konkurence tudi glede cen, moramo skrbeti za znižanje pridelovalnih stroškov, država pa mora odstraniti v s« ovire, ki bi zabranjevale naš izvoz in notranjo trgovin» ter skrbeti kakor mati, da se na podlagi njenih odredk in zakonov ne zvišajo cene naših vin. Samo z mirnim, vstrajnim, požrtvovalnim, energičnim delovanjem vinogradnikov in vinske trgovine v zvezi z vsestransko državno podporo se bo dala rešiti težka vinska kriza. Da se to zgodi — Pomozi Bog!
kem srečen posestnik šekastega šukrija, ki je bil glede obnašanja in jeznorite samozavesti res kosmat Turek.
V globoki grabi, kakor že omenjeno, je bilo nastanjeno polkovno poveljstvo. Lepo jasno jesensko jutro je zasinilo, ko si je stari kakor po navadi vrgel preko rame puško in pozval svojega J usta, da ga spremi na lov. kjer mu je podil zverjad, odkar je bil izginil šukri. Stari je stal pred postojanko in premišljal, na katero stran bi jo ubral, ko se naenkrat pojavi na bregu pred postojanko lisica. Oči nas vseh so se uprle v zver in seve tudi g. oberst je zasadil svoj lovsko preiskušeni pogled v žival, ki se je pomikala umerjenih korakov navzdol pod breg in kar naravnost v smeri proti naši postojanki. Oberst je pripravil puško, jo pritisnil k licu, lisica je še bila od postojanke kakih 30 korakov — pum/ — dim se je razkadil in lisica je še samo pobrca-vala v zadnjih življenjskih izdihljajih z zadnjimi nogami. Sam* oberst jo je pobral, jo zadovoljno potehtal za zadnje noge in jo oddal Justu, da jo odre in pripravi kožo, da ix> enkrat za kožuh. Oberstu smo čestitali kot izbomemu strelcu in stari je bil res tako vesel lisičjega plena, da je odložil puško, šel v postojanko in skozi okno gledal Justa, ki se je pripravljal, da odere žival po načinu izvedenca.
Juslo je obesil lisico na drevo za gobec in začel pri gobcu syoj posel, da bi potegnil kožo živali kot bi jo slekel in jo tako ohranil celo in neprerezano. Vsi smo j gledali lisicoderca, zasadil je nož, potegnil za kožo pri gobcu, spustil kožo in nož in nekako prestrašeno od-skočil. Približal se je eopet živali, pogledal jo še enkrat pri načetem gobcu in zopet odstopil, namenjen k obrstu. Pa stari je že bil ti« potu k Jostu in ob« sta zabela
ogledovati ter pretipavati žival. Stari je neprijetno zinigoval z ramami, Juslo je dobil ponovno povelje, zagrabiti nož in nadaljevali svoj kožoderski posel od lisičjega gobca navzdol.
Sluga je vlekel za kožo, oberst je zasadil svoj pogled kar najostreje pod Justove prste, nevoljno pljunil, grdo zaklel po madžarski, se zavrtel na peti, stopil nazaj v postojanko, zaloputnil vrata in meni v kipeči jeza zabrusil pod nos: «No, farovško brihtno maščevanje!«
Opazke starega nisem razumel, vprašati se ga nisem upal, ker je kar nepretrgoma klel v meni dosedaj nerazumljivi madžarščnini in pogledal sem skozi okno, kjer je bilo krog Justa in lisice vse polno radovednežev. Stopil sem sam ven, vojaki krog Justa so se^smejali, da
so se tolkli po kolenih--Justo je že bil odri svojo
žrtev preko glave, ki pa je bila pod prvo kožo tudi še kosmata in dlaka pa čisto podobna oni, že nekaj dni sem pogrešanega in smrtno obžalovanega šukrija.
Justo je prav zlahka vlekel kožo med krohotom gledalcev in kar v par minutah je visel na gobcu na drevesu oberstov šekasti šukri, samo, da je bil tokrat res mrtev in še povrh ubit od roke, ki ga je v življenju najbolj odkrito ljubeznjivo gladila ter hranila......
Brezdvomno je nekdo od polka šukrija prijel, ga zašil v lisičjo kožo in ga spustil proti polkovni postojanki ravno ob času, ko je imel gospod oberst navado, da se je odpravil na lov.
Pes vam je bil tako mojstersko ušit v lisičjo kožo, da ga je bilo nemogoče spoznati brez natančnega pregleda. Ker je nosil pasja reva vedno v trdnem kolobarja jntfrkan rek, mu je njegov sovraf potegnil precej (V-
. belo žico po hrbtu in v lisičji rep lako, da je bil prisiljen nositi svoj in lisičji rep bolj vodoravno, kakor ga pai nosi lisica, ako je v teku.
Za tako mojstersko delo so rabili maščevalci precej j časa, truda, pa tudi potrpežljivosti, ki je bila izvor na-' tanko premišljene ter pretuhtane maščevalnosti.
Ko je bil rajni šukri od gobca do konca repa sleče« lisičje krinke in visel kot čisto navaden ubit cucek na drevesu, je nastalo med gledalci vprašanje: kdo se j« maščeval na lako prefrigan način nad oberstovim ljub-čekom radi že davno pozabljene pasje smrti nekaj desetin šukrijeve žlahte? Gospod oberst je obsodil z opazko o farovškem maščevanju mene, a čisto po nedolžnem, ker še do danes ne vem, kedo se je znosil nad oberstom in šukri jeva žaloigra se je doigrala v jeseni vojnega leta 1915.
Vse temeljito preudarjeno poizvedovanje za krivci šukrijeve žalostne in nenavadne smrti je bilo brez-spešno, maščevalci so molčali do mojega odhoda od polka. Stari pa je vedno dolžil mene, da sem duševni oče maščevanja in mi je pozneje, ko se je čisto pomiril radi nesrečne smrti šukrija, zagotavljal, da mi ne zameri cele komedije, ker je bila duhovito zasnovana, izpeljana in se je posrečila v polnem obsegu, a obstati nisem mogel, ker sem bil tozadevno tedaj in do danes nedolžen. Priznati pa moram, da" sem privoščil šukriju smrt v lisičjem kožuhu, ker ga nisem maral z obrstom vred.
Tako so se torej maščevali še do danes neodkriti maščevalci nad obrstovim psom v vojnem letu 1915 v oni grabi za gališkim Dnejstrom, kjer je nezagrebe» strohnel polkovnikov pasji Tnrek — šokri.
Poročilo o katoliškem shodu.
Dogodki v petek ter soboto pred glavnim shodom.
Kot prvi udeleženci so prispeti na katoliški Shod: Štajerci, Prekmurci ter Korošci, ki so se udeležili romanja na Brezje in pa Slovenci iz Westfalske (Nemčija). Eden od prvih se je pripeljal na katoliški shod tudi zastopnik papeža — nuncij Pellegrinetti, ki se je mudil malo dni poprej v Zagrebu na velikanskem evhari-stičnem kongresu. Nuncija je spremljal iz Hrvatske in po Kranjskem v Ljubljano zagrebški nadškof dr. Bau-er. Oba visoka gosta sta biia v Ljubljani nad vse navdušeno sprejeta in pozdravljena od raznih dostojanstvenikov in ljudskih množic. Papežev zastopnik se je zahvalil za vse pozdrave v slovenskem jeziku. Nuncija so nagovorili poleg ljubljanskega škofaTn podžupana vsi najvišji odposlanci posvetne in vojaške oblasti ter zastopniki tujih držav. Na večer, v petek po opravljeni kratki pobožnosti v stolni cerkvi je priredila katoliška visokošolska omladina vsem udeležencem katoliškega shoda v unionski dvorani pozdravni večer. Ob tej priliki so govorili naši politični in duhovni voditelji, med temi nuncij in zastopnik Čeh oslova ške v Ljubljani dr. Beneš. Prečrtale so se tudi razne pozdravne brzojavke, katere so bile poslane udeležencem shoda iz vseh katoliških krajev Evrope in Amerike.
Že v petek se je pripeljalo v Ljubljano razven nuncija in zagrebškega nadškofa še 11 škofov, 2 škofijska upravitelja ter zelo veliko frančiškanov iz Dalmacije, Hrvatske in Bosne.
Kot zastopnika beograskej vlade sta se pripeljala namestnik ministrskega predsednika železniški minister dr. Velizar Jankovič in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič.
V	soboto so se še vršili razni sprejemi visokih gostov, a bilo je tudi več zelo važnih zborovanj. Zborovali so katoliški srednješolci, visokošolci in učitelji. Ta zborovanja so obiskali ter pozdravili s pomembnimi nagovori naši politični in duhovni voditelji.
V	soboto je zborovalo še tudi krščansko delavstvo. Na zunaj najbolj pomeljiva, ganljiva in vse udeležence navdušujoča slovesnost pa se je vršila v nedeljo.
Sijajni sprevod.
V	nedeljo, dne 26. avgusta je bil lep dan. Že zgodaj v jutro je solnce pozdravljalo tisočere in tisočere udeležence, ki so od vseh strani vreli v slovensko pre-stolico. Ljubljana je bila vsa v zastavah in zelenju.
Malo je bilo hiš, katere ne bi bile okrašene z zastavami. Okoli 8. ure zjutraj se je začel razvijati sprevod. Skupna dolžina sprevoda je znašala okoli 8 km. Ljudske množice in organizirane naše čete so korakale v osmero-ozironia šesterostopu. Po vseh ulicah, kjer se je vil velikanski sprevod, je ljudstvo napravilo špalir. Red je bil vzoren. Voditelji rediteljiv so bili na konjih. Vsa velikanska prireditev je potekla brez vsake nesreče. V sprevodu je korakalo do 30.000 ljudi; po ulicah pa je stalo v špalirjih gotovo nad 70,000 ljudi. Nepristranski opazovalci, med njimi srbski poslanec Novakovič, so izjavili sami, da znaša vsa ogromna množica udeležencev nad 100.000 oseb.
V	nedeljo jutro so zgodaj igrale po vseh ulicah godbe — bilo jih je 18 — in vabile udeležence k sprevodu. Z ljubljanskega gradu so grmeli topovi. Zvonovi so po vseh cerkvah zvonili in trijančili in oznanjali slavo katoliških Slovencev:
Sprevod sam je bil prava slika slovenskega naroda. Vsi stanovi, staro in mlado, vse naše organizacije, vsi okraji, vse občine, vse župnije so bile zastopane.
Pričetek sprevoda.
Prvo vrsto v sprevodu so zavzeli fanfaristi — trobentači. Ko se je začel premikati sprevod, so zagrmeli z gradu topovi, zvonovi po vseh cerkvah so zazvonili in zaigrale so vse godbe. Fanfaristom so sledili jezdeci, ki so nosili krasno okinčane zastave. Jezdecem so sledili gostje iz tujih držav. Westfalski Slovenci so prispeli " svojimi zastavami, vodil jih je kaplan Tensundern. V tej skupini so bili tudi Amerikanci, Slovenci iz Egipta, Poljaki, Čehi, Belgijci, Francozi itd. Nato so sledili jezdeci v narodnih nošah. Za temi so korakala društva Slov. krščansko soc. zveze. Za društvi smo videli skupino malih beloooitcenih deklic z zastavicami. Za njimi so korakali naši narodni poslanci, katere je ljudstvo na celem potu veselo pozdravljalo. Nato so sledili mali dečki, zopet z zastavicami v rokah. Tem so sledili župani, slikovite narodne noše — moške in ženske — di-jastvo, katoliško učiteljstvo, Orli (nad 2000 v kroju). Za Orli so korakala društva in dekanije iz lavantinske škofije, nato kolesarji, lurški in jeruzalemski romarji, ljubljanski obč. svetovalci, Orlice (nad 2000). Ogromno je bilo število udeležencev iz ljubljanske škofije, a na koncu Marijine družbe.
Godbe so bile razdeljene med sprevod. Med korakanjem so se vrstile cerkvene in narodne pesmi ter godba. Vsa slavnost na ljubljanskih ulicah je bila nekaj prisrčnega. Z oken j so metali gledalci cvetlice in šopke. Veselega vzk. anja, živijo klicev, ni bilo ne konca ne kraja. Vse se je radovalo. Samo v treh ljubljanskih hišah so škripaa z zobmi. V tiskarnah, kjer se pišeta in tiskata «Jutro« in «Narod«, «niso razobesili zastav. In tam, kjer se zbirata «Sokol« in «Orjuna«, so si grizli brezverski poglavarji ustnice cd gole jeze in sovraštva. Vse drugo pa se je radovalo.
Kralj gleda sprevod.
Sam kralj Aleksander je v spremstvu princa Arzena, ministra dr. Jankoviča, in predsednika državnega zbora Ljube Jovanoviča in dr. Korošca opazoval spre-
vod raz balkona sodne palače. Ves čas, kar se je vil
sprevod mimo kralja, je narod vladarja veselo in živahno •pozdravljal. Kralj in njegovo spremstvo se ni moglo načuditi veličastni organizaciji ter moči katoliških Slovencev ter redu in disciplini naših vrst.
Kralj ie radostno odzdravljal. Orli so pred kraljem dt f Hirali.
Na slavnostnem prostoru.
Okoli 10. ure so začele naše vrste polniti slavnostni prostor na Kongresnem trgu pred uršulinsko cerkvijo. Pred svetiščem je bil postavi j en visoki oder z oltarjem. Na vsaki strani pa še dva manjša, lična odra za kralja in papeževega odposlanca, ter škofe. V ozadju pri cerkvi pa so bili zbrani pevci naše Pevske zveze, okoli 1300 po številu.
Celo uro je trajalo, predno se je trg napolnil. Ko so prihajali škofje z papeževim odposlancem so zadoneli topovi, godbe so zaigrale, ljudske množice so vzklikale i veselja.
In ko je dospel kralj s spremstvom, ni bilo vzkli-i kanja hi pozdravljanja ne konca ne kraja. Z visokega j odra je vladar radosten opazoval stotisočero — pestro ! množico ter je odzdravljal venomer na vse strani.
Sveta daritev.
|
Sveto mašo je služil papežev odposlanec Pellegrinetti. Orlovski trobentač je dal znamenje, ko se je pričela maša. Pevski zbor je. pel tako mogočno in lepo, da i so izjavljali visoki dostojanstveniki, da še takega petja i niso slišali.
Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Svečan je bil trenutek, ko je stopil ljubljanski vla-dika dr. Jeglič po končani sv. daritvi na prostor pred oltarjem pred stoiisočeri narod in mu glasno čital posvetitev — prisego presvetemu Srcu Jezusovemu. Ves narod — izobraženci in preprosto ljudstvo — je glasno i ponavljal prisego Zveličarju. Glasovi naroda so odme-j vali od zida do zida tje gori ob ljubljanski grad. Gan-j ljivi so bili ti trenutki. Na to pa je ves narod skupnft zapel pesem: «Povsod Boga« in nuncij je podelil vernikom papežev blagoslov. Pokleknilo je naše ljudstvo s kraljem vred.....
Ko se je odpeljal kralj in visoki gostje, se je začelo
mr nifestacijsko zborovanje.
Slavnostno zborovanje je otvoril s posebnim nogo-vorom predsednik pripravljalnega odbora in naš šta-: jerski rojak, vseučiliščni profesor dr. Slavič, ki je pred-| lagal predsednikom shoda bivšega slovenskega ministra in poslanca dr. Jankoviča iz Mariboru. Dr. Jankovič je pozdravil vse visoke goste in množice, je podal j adanostno izjavo papežu in vladarju ter prečrtal pa-1 peževo pismo. Za dr. Jankovičem sta govorila bivši predsednik Slovenije dr. Janko Brejc in mariborski dr. Leskovar, na kar je predsednik zaključil zborovanje in ljudske množice so se razšle.
Javna telovadba.
J opoldne v nedeljo se je vršila še javna telovadba Orlov in Orlic. Telovadbe se je udeležilo 2000 Orlov in 600 Orlic. Telovadišče je bilo polno ljudskih množic in visokih gostov, ki so posebno občudovali in odobravali orodno telovadbo. Po telovadbi so se vršile v nedeljo j večer razne prireditve po gledališčih in drugih slavnostnih prostorih.
V nedeljo in torek
j dne 27. in 28. t. m. pa so se vršila razna strokovna predavanja in sicer je bilo nad 30 zborovanji in na vsakem zborovanju je bila cela vrsta predavanj. Ako bi hoteli | opisati vsaj površno vsa ta zborovanja, bi rabili cele ; knjige, a radi pomanjkanja prostora smo se morali omejiti samo na par vrst.
| Politični ogled.
I	DRŽAVA SHS.
Vladi raste hrvatsko vprašanje črez glavo. Demo-: kuratski listi sicer na dolgo in široko pišejo, da tega vprašanja sploh ni, da ga v svetu nihče ne pozna in da je zlasti Radič povsod po Londonu naletel na popolno brezbrižnost in odklonitev. Temu pa ne bo tako, ker se vlada toliko trudi, da bi ustvarila novo hrvatsko stranko ter našla koga, ki bi Hrvate odvrnil od Radiča ter obrnil proti Beogradu. Ta stranka hi lahko bila tudi malo in pohlevno avtonomistična, dobila bi par ministrskih mest, samo odvrniti bi morala hrvatsko ljudstvo od načel, ki so se okremenila dosedaj v ogorčenju in boju proti izkoriščanju in nadvladi Beograda. Za tako novo stranko dosedaj ni nobenih izgledov. Vladi se je ponudilo par advokatov, Iti so predložili najprej svoje visoke osebne zahteve, a pri vladi v Beogradu ni nihče tako siep, da ne bi videl, da ti ljudje nikogar ne_ zastopajo in da j^i vodi samo sebičnost in dobička-željnost čudno in vse obsodbe vredno je samo to, da je vlada dalmatinskega in sedaj tudi v Mariboru naseljenega advokata dr. Smodlako imenovala za poslanika v Vatikanu. Ta je bil že v vseh mogočih strankah in povsod tako neodkritosrčno, kakor sedaj igra radikala, gotovo in pristno je pa pri njem samo to, da ljuto sovraži katoliško cerkev, kar je kazal tudi pod Avstrijo, in da vlada ni mogla najti nepripravnejšega človeka za po-slaniško mesto pri sveti Stolici.
Vladi, ki lovi razne hrvatske politike za «novo stran ko«, so odlični hrvatski možje že ob raznih prilikah po-
vedati, da ni poštenega Hrvata, ki bi pokretu lastnega naroda streljal v hrbet, pa če se a Radičem tudi popolnoma ne strinja. Radič ima hrvatsko večino in vsi Hrvati so vedno tam, kjer je večina, nekdaj je bil del Hrvatov v Beogradu, Srbi so pa na vse predloge rekli: prepozno, danes morajo pa Hrvati reči: prepozno. — Radič je v Londonu in če demokratski, listi še toliko pišejo, da ga nihče ne posluša, upajo Hrvati vendar trdlao na uspeh svoje akcije ter prinašajo po angleških listih tudi dokaze, da demokratske trditve niso resnične.
Vlada je zelo previdna in pošilja v Hrvatsko samo svoje ljudi, ki pazljivo poslušajo in nadzirajo mišljenje naroda, ne dopuščajo pa nobenih naklepov, ki bi ogorčenje še pomnožili. Če ne bodo demokratski hujskači imeli zaželjenih uspehov svoje zločinske politike, je precej upanja, da se bodo vprašanja Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi pravilno in sporazumno rešila.
Po Bosni vlada še vedno ne zna ali pa noče nastopiti na eni strani proti orjunaškemu, na drjigi pa proti srbsko fašistovskemu nasilju. Nedavno je bila vržena bomba proti predsedniku Jugoslovanske muslimanske organizacije dr. Spahu sredi Sarajeva, ki je pa po sreči zgrešila svoj cilj. Napadalci so bili gotovo orjunci, ki že dolgo pretijo ter ogrožajo muslimanske zastopnike.
Vlada zanika vse vesti o popustljivosti napram Italiji v reškem vprašanju ter zatrjuje, da se je v svojem odgovoru na italijansko spomenico še posebej sklicevala na pravice, ki jih daje mirovna pogodba in na pripadnost Baroša in Delte naši državi.
V	nedeljo se je začel v Čurugu pri Novem Sadu kongres zemljoradnikov, na katerega so povabljeni tudi delegati iz drugih dežel.
V	Novem Sadu pa praznuje zveza nemških kulturnih organizacij (Kulturverband) 200 letnico naselitve Nemcev v Vojvodini in Banatu.
UMOR BOLG. ZEMLJORADNIŠKEGA VODU tU A DASKALOVA.
V	• edeljo, ob 11. uri dopoldne je sredi Prage na ulici neki bolgarski dijak ustrelil bivšega bolgarskega ministra, poslanika zemljoradniškega voditelja dr. Rajfco Daskalova. Pokojni je bil prijatelj in politični sobojevnik umorjenega Stambolijskega. Daskalov je bil še bolj odločen in je hotel že septembra leta 1918 pregnati carja Borisa in proglasiti bolgarsko kmetsko republiko. Stambolijski je bil preveč popustljiv, Borisa je pustil na prestolu in tako je prišlo, da sta postala oba odlična voditelja bolgarskih -metov r tvi nasilne bolgarske gospode. Stambolijskega so zverinsko umorili, Daskalova je pa zahrbtno ustrelil podkupljenec nove bolgarske vlade, ki se ni čutila varno, doitler živr njen lako odločen in sposoben nasprotnik. Pokojni Daskalov je celi Evropi slikal krivice, ki dela gosposka vlada bolgarskemu delovnem ljudstvu, in namenjen je bil baš na kongres srbskih zemljoradnikov, ko so ga zadele morilčeve kroglje. Morilca je češka policija prijela in sedaj se še baha s svojim zločinom.
NOVA NEMŠKA VLADA in zlasti izjave novega kancelarja vzbujajo nade, da bo poravnan spor med Francijo in Nemčijo,, zlasti če bo Francija omilila svoj režim v Poruhrju. Francoska vlada je tudi naročila svojim poslanikom, naj drugim vladam objavijo, da Francija ne bo nasprotovala sprejemu Nemčije v Društvo narodov.
V GRČIJI
je strašen nered in brezzakonje. Delavstvo se po mestih bori za svoj obstanek in štrajka, vasi so pod oblastjo raznih razbojniških tolp, monarhisti in republikanci v upravi in vojski bijejo sicer še nekrvave boje za oblast, a vsak čas lahko izbruhne državljanska vojna.
ZAVEZNIŠKE ČETE ZAPUŠČAJO TUKcIJO.
Kakor poročajo listi, so bili, brž ko je velika narodna skupščina v Angori sprejela miroviio pogodbo, storjeni ukrepi za izpraznitev turškega ozemlja. Trije transporti čet bodo zapustili Carigrad, angleški težki topovi pa se vkrcajo. Tudi francoske čete, ki so držale linijo Marice, so dospele v Carigrad ter se vkrcale za .pot v domovino.
NaSi poslanci med ljudstvom.
Shodi naših poslancev. Dne 2. septembra: 1. Sv. Križ pri Ljutomeru v Slomškovi dvorani (po pozni sv. maši — posl. dr. Hohnjec). 2. Slov. Bistrica po pozni sv. maši in Sv. Venčesl popoldne; na obeh shodih govori poslanec Falež. 3. Mežica pri Prevaljah popoldne — posl. Kugovnik. Dne 9. septembra: 1. Ormož po rani sv. maši v društveni dvorani — posl. Bedjanič. 2. Makole po rani sv. maši in Studenice pri Poljčanah po večernicah — na obeh shodih govori posl. Falež. 3. Jurklošter po sv. maši — posl. Kugovnik.
Shodi poslanca Franjo Žebota v mesecu septembru. Na praznik dne 8. septembra po sv. maši pri Sv. Križu nad Mariborom, v nedeljo, dne 9. septembra po sv. maši pri Sv. Juriju ob Pesnici, isti dan popoldne pa bo gospodarsko zborovanje pri Gornji Sv. Kungoti.
Dne 15. t. m. je imel poslane Falež dobro obiskan shod na Gornji Polskavi, kjer je poročal ob splošnem zanimanju in pazljivosti v skoraj poldrugo uro trajajočem govoru o delovanju Jugoslovanskega kluba v parlamentu in orisal težkoče, s katerimi se ima Jugoslov. klub boriti. Zborovalci so izrekli zahvalo in zaupanje poslancem SLS ter izrazili željo, da poslanci vztrajajo na tej poti, dokler ne dosežejo avtonomije. Navzoči so z ogorčenjem protestirali proti krivičnemu in neenakomernemu povišanju davkov, tlaki in neznosnim breme-
1


nota. katera na i a «a zlasti knietsketnu stanu nov vojaški «ako»
Shodi v marenberškem okraju. Dne 2. septembra po maši t Kaplji, dne 8. septembra po maši pri Sv. Primoža a* Pohorju in Mariji Kamen pri Vuzenici po maši. Dne 9. septembra na Remšniku po maši. Na vseh shodih poroča poslanec Pušenjak.
Zborovanje zaupnikov v Marenbergu. Dne 23. t. m. se je Tržil shod zaupnikov v Marenbergu, na katerem je poročal poslanec Vlado Pušenjak o političnem položaju in o taktiki Jugoslov. kluba. Po poročilu se je vnela ¿irahna debata in soglasno odobrila dosedanja taktika Jugoslov. kluba. Ustanovila se je okrajna Kmetska zveza (načelnik Simon Temek, župan v Marenbergu), tajnik dr. Mortl), dekan v Marenbergu), določili shodi v okraju, razpravljalo o Radičevi politiki, vodopravnem zakonu, davčni in carinski politiki, nameščenju učnih moči na šolidi ob meji, pretirano visoki dohodnini v občini Kapla itd. Zborovanja so se udeležili najuglednejši pristaši iz celega okraja. Izrazila se je želja, da se bodoče okrajno zborovanje vrši v Vuzenici.
Smartin ob Paki. V nedeljo, dne 26. t. m., se je pri nas vršilo lepo uspelo zborovanje SKZ, kar je tem bolj veselo, če se pomisli, da so zborovanja od l. 1909 naprej, katera je prirejala pri nas krščanska slranka, bila vedno zelo burna. Preokret je posledica vztrajnega dela organizacije in služi v pouk celi župniji. Na zborovanju je poročal poslanec Vlado Pušenjak o političnem položaju in bodril k vztrajnosti v borbi za avtonomijo. Po zborovanju se je razpravljalo o naših poštnih razmerah, o raznih pritožbah splavarjcv, o obrtnia vprašanjih itd. in je dajal poslanec zadovoljiva pojasnila. Udeležba je bila lepa, bila bi še lepša, ako bi vsled deževja narasla Dreta ne klicala naše vrle splavarje na flose.
Okrajna seja odbornikov in zaupnikov SLS gornje-grajskega okraja se je vršila dne 20. t. m. v Rečici ob Savinji v gostilni Čujež. Sej« je otvoril gospod župan Blelcač, ter podelil besedo gospodu poslancu Pušenjaku, ki je v daljšem govoru orisal boj in del-o poslancev Jugoslovanskega kluba v parlamentu ter razložil nekatere najnujnejše postave. Po debati in pojasnilu raznih vpra šanj je zbor izrekel zaupnico našim poslancem.
V Šmarju pri Jelšah se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m., kljub slabemu vremenu lepo obiskan shod SKZ. Obširna dvorana Gradtove gostilne je bila od začetka do konca polna zavednih naših mož. Na shodu je poročal narodni poslanec g. Jakob Vrečko o borbi naših poslancev za avtonomijo Slovenije in o tem, kako so se naši poslanci neumorno prizadevali odbiti vladnim zakonskim predlogom vsaj najhujše osti. Da pri tem niso vedno uspeli, je temu kriva brezobzirna velesrbska večina in Radičeva abstinenca. Poslančevo poročilo je naredilo na vse zborovalce najboljši utis in jih napolnil z novo odločnostjo. Tajnik V. Munda je ožigosal najpo-prej krivice, ki so jih Velesrbijanci zagrešili zadnje mesece nad Slovenci in ostro bičal ostudno izda jalsko obnašanje velike večine naše svobodomiselne inteligence v boju za našo samostojnost. Nato pa je očrtal vse momente, na katere se je treba ozirati pri določitvi nadalj-ne taktike poslancev Jugoslov. kluba. Soglasno in z živahnim odobravanjem so se zborovalci izrekli za na-daljno neizprosno borbo zoper centralizem v parlamentu in izven njega. Navdušeno sprejeta je bila ob sklepu shoda sledeča resolucija: Zahvaljujem se poslancem Jugoslov. kluba za neustrašeno zastopanje naših slovenskih zahtev in jim izrekamo neomejeno zaupanje. Ponavljamo zahtevo po zakonodajni in finančni avtonomiji Slovenije in slovesno izjavljamo, da od te svoje zahteve ne bomo nikdar odnehali. Protestiramo še enkrat odločno zoper vse balkanske postave, ki jih je zadnje štiri mesce skovala srbska radikalna gospoda proti volji naših poslancev, odklanjamo posebno kuluk. Obljubljamo, da hočemo zvesto vztrajati ob strani naših poslancev in pozivamo vse Slovence: Ostanite složni in edini!
Naše prireditve.
Kal. izobraževalno društvo v Lajtešbergu priredi dne 2. spetembra izlet na Košake. Ob 2. uri popoldne bo pri kapeli g. Murausa kratek nagovor s pelinu litani-jamL Nato kratka zabava, pri kateri sodeluje pevski in t a minira šk i zbor Kat. omladine. - obilni udeležbi vabi odbor.
Srebrni jubilej v Ptuju. Letos bo minulo 25 let, odkar se je ustanovila v minoritski župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju Marijina družba. Od leta 1898 dalje je zbirala Brezmadežna v svojem vrtu cvet mladenk te fare, ter jim bila celi čas skrbna mati in zaščitnica. Zato pa hočejo vrle mladenke srebrni jubilej primerno praznovati in to najprej s tridnevnimi duhovnimi vajami; dne 8. septembra na praznik Marijinega rojstva pa bo predpoldan cerkvena slavnost, popoldne pa slavnostna akademija. Vse okoliške Marijine družbe in prijatelji marijanske organizacije so prisrčno vabl jeni, da se udeleže proslave tega pomenljivega jubileja.
Orlovski nastop pri Mali Nedelji. "Na angeljsko nedeljo dne 2. septembra t. 1. priredi Ljutomersko orlovsko okrožje javen nastop pri Mali Nedelji, ki obhaja ravno to nedeljo tudi cerkveno žegnanjc. Slavnost se začne predpoldne ob 9. uri z procesijo, pridigo in sloves no sv. mašo na prostem. Popoldan, po večernicah pa bo javna telovadba naših Orlov. Prijatelji katoliške mladine, udeležite se te prireditve.
Prireditev Dekliške zveze pri Sv. Jerneju v Ločah. tv»m;£w mno-n T>fir/vii Tvihndino nedelio. dne 2. sep-
javao telovadbo. Vsi prijatelji Orlov iskreno pozdravljeni. Posebno vabimo sosedne odseke in društva, da se uaše prireditve v večjem številu udeleže. Bog živi.
Mladinski tabor pri Veliki Nedelji. Na praznik Marijin se je vršil pri nas lep mladinski tabor, katerega so se udeležile naše mladinske organizacije (Marijine druž be, Mladeniške in Dekliške zveze, Orli in Orlice) iz cele naše dekanije. Po slovesni sv. maši in lepi pridigi veleč, gospoda Horvat se je vršilo zunaj cerkve zborovanje (pod predsedstvom g. Zemljič), nr katerem so govorili le priprosti fantje in dekleta, člani in članice dekanijskih organizacij. Slišali smo marsikaj lepega in zanimivega: o potrebi dela v javnosti, o časopisju in petju. S tako vztrajno, delavno in izobraženo mladino človek pač mora imeti veselje. Takih mladinskih taborov si želimo v bodoče več. Bog živi!
Orlovski nastop v Šentjurju ob juž. žel., ki ga je priredilo dne 12. avgusta celjsko orlovsko okrožje, je krasno uspel. K uspehu je mnogo pripomogla požrtvovalnost domačinov, ki so šli v vsakem oziru pripravljalnemu odboru na roko. Zlasti gre hvala gospem in gospodičnam, ki so pomagale na dan prireditve v šotorih, vrlim Marijinim družbenicam, ki so pletle vence, ter delavnim in pridnim Orlicam iz št. Jurja.
Tedenske mrice.
Kralj Aleksander v Mariboru. Za današnji dan je bil napovedan obisk kralja Aleksandra na industrijsko-obrtni izložbi v Mariboru. Maribor se je odel v praznično obleko. Do malega vse hiše so bile v zastavah, Vse se je pripravljalo, da častno pozdravi vladarja. Kraljev avto je privozil na lice mesta nekaj minut po 2. uri popoldne Pred vhodom je čakala v obširnem špallrju ogromna množica ljudstva. Pred vhodom v razstavo je pričakoval kral ja župan Viktor Grčar in zastopniki oblasti. Župan je kralja pozdravil v daljšem nagovoru. Kralj se je prijazno zahvalil za pozdrav in je želel spoznati člane obč. zastopa in zastopnike oblasti. Govoril je z županom, nato pa s člani obč. zastopa Lorberjem, Ve-ronekom in narodnim poslancem Žebotom. Pri vhodu je pozdravil kralja predsednik razstavnega odbora g. Križnic. Nato se je kralj v spremstvu članov razstavnega odbora, zastopnikov častni šiva, okraj, glavarja Lajnšiča, nam. velikega župana dr. Pfeiferja, poslanca Žebota in drugih zastopnikov ogledal celo razstavo. Na dvorišču GoLzove pivovarne se je dal kralj s spremstvom po fotografu «Makartu« slikali. Razstavo je kralj podrobno razkazoval g. Džamonja. Povdariti moramo, da se je kralj posebno zanimal za izložbe domačinov-Slo-vencev. Z našim umetnikom-kiparjem g. Ivanom Soj-čem. g. profesorjem Grajcem in zastopnikom «Kristala« g. Stucinom se je delj časa razgovarjal. Izražal je svoje veselja, da je slovenska obrt, industrija in umetnost tako vzorno napredovala v zadnjih letih. Razgledovanje razstave je trajalo nad 2 uri. Nato je kralj odšel v razstavno kavarno na okrepčilo. Nekaj minut po 5. uri se je z avtomobilom odpeljal črez Celje—Ljubljano na Bled Kralja je spremljal princ Arzen in pobočnik kapetan vitez Pogačnik. Ljudstvo je kralja tudi pri odhodu viharno pozdravljalo. Kralj si je vzel za spomin iz Maribora nekatere spomine iz razstave. Aleksander je bil tokrat drugič v Mariboru.
Mariborske novice. Obrtna razstava v Mariboru je zaključena. Liberalci pravijo, da je bila dobro obiskana, a mi smo mnenja, da bo zopet velika zguba. Razstavo je obiskal tudi kralj in sicer v torek. Za kraljev obisk so Mariborčani razobesili zastave. V Mariboru pa je otvor-jen že nekaj dni tudi veliki cirkus, kakor ga še ni videl Maribor pod Jugoslavijo. Obiskovalci zelo hvalijo prireditve v cirkusu, ki ima veliko konj in zverine vseh vrst. Cirkus je pri vsaki prireditvi nabito poln nemških in slovenskih radovednežev. Te dni so zaprli na Pobrežju pri Mariboru tamošnjega grobokopa in njegovo ženo. Grobokop je bil nameščen na mestnem pokopališču in je obdolžen, da je slačil mrliče v jamah ter grobnicah in to obleko in razne dragocenosti potem rabil za so, pa to robo tudi prodajal. O ravnokar omenjeni oskrumbi mrličev se govori vse mogoče po mestu in ljudje so zelo ogorčeni. Kako se bo cela zadeva razvozlala pred sodiščem, še bomo poročali. Okrožno sodišče je razpisalo razpravo radi napada na Cirilovo tiskarno, katerega so napravili mariborski orjunci pred dobrimi sedmimi mesci. Razprava se bo vršila dne 14. in 15. septembra in sicer najbrž cela dva dni, ker je 19 obtožencev in hogzna koliko prič zaslišanih in zagovarjal pa bo menda vsacega posameznega orjunca kak demokratski advokat.
Starši in dijaki, ki stanujete v Mariboru in okolici, pozor! Ker bo v začetku šolskega leta pri nakupovanju šolskih knjig in potrebščin v prodajalni gotovo zopet velik naval, zato uljudno prosimo, da se tisti, ki stanujejo v mestu ali v okolici, že pred začetkom šolskega leta nakupijo vse potrebno, da jim ne bo treba po celo uro čakati in se drenjati v trgovini. — Tiskarna sv. Cirila.
Ravnateljstvo zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru sporoča vsem učenkam in gojen-kam zavoda, da se naj vrnejo dne 11. septembra. Po-navljalni in sprejemni izpili so pa že 7. septembra.
Državno moško učiteljišče v Mariboru. Dne 6. septembra se vrši vpisovanje tujih gojencev v II. in III. letnik; v IV. letnik se ne sprejemajo novi gojenci. Dne 7. 9. so ponavljalni in naknadni izpiti, dne 8. je vpisovanje v I. letnik, 11. pa vpisovanje vadničarjev in bivših gojencev. Podrobni podatki na črni deski zavoda.
tuanto združili s srbijanskimi zemljoradniki, Ta zak«* med samostojnimi in zemljoradniki pa ni trpeá dol§*. Samostojni so hoteli za vsako ceno k vladnim j as! o», zemljoradniki pa so vztrajali v opoziciji. Lepega dne se-pognali zemljoradniki samostojne iz skup/nega kluba i» samostojni so stopili takoj v vlado. Začel se je na to nieil samostojnimi in zemljoradniki zelo oster boj in zemljoradniki so očitali samostojnim koritarjem vse mogoé» umazanosti, katere so samostojne izdajice vtaknile mirno v žep. Pri zadnjih volitvah so dobili samostojni ta&e po svoji izdajalski grbi, da so si oteli komaj enega poslanca — Puclja, ki je dosedaj sameval po Beograd« in nikdo ga ni hotel sprejeti v svoj klub. Zadnje dni avgusta je imela srbska zem ^uradniška stranka zopet svoj kongres v Čurugi blizu Novega Sada. Na ta kongres s» se vrinili samostojni in preprosili zemljoradnike, ckt bodo ti sprejeli upokojenega g. Puclja v svoj klub, da s« ne bo klatil okrog po parlamentu kot takozvani politični divjak. Ostanek slovenskih samostojnih bo sprejel program srbske zemljoradniške stranke in poslanec Pu-celj lio vstopil v klub zeml jora cinikov. Slovenski samo-stojneži bodo poslali v glavni odbor srbske zemljoradniške stranke svoje zastopnike ali delegate. Od Slovencev so se najprej posrbili liberalci, se združili s srbijan-skimi demokrati, sprejeli njihov program in so še danes po srbijansko zagrizeni centralista. Kar so storil» očetje samostojnih, iste korake so ubrali za očeti tudi njihovi sinovi slabostojni. Od sedaj nimamo več na SI» venskem slovenske Samostojne, ampak srbsko zemljjo-radniško stranko. Treba pa tudi pribiti, da so zemljoradniki zagrizeni centralisti in so pomagali vsaki vlad», ako je šlo za kak udarec proti Slovencem in Hrvatom. S tem, da so se samostojni zopet oženili s Srbijanci, so na novo potrdili, da so za vse zlo, katero razliva p» naši državi in ki izvira iz nesrečnega centralizma. Ala in mesar Pucelj so torej postali srbijansi zemljoradnik. Ča sti tamo. Slovenski kmet si bo dobro zapomnil, da samostojni niso samo izdali Slovenije, ampak so se tudi politično popolnoma posrbili.
Ob lepem vremenu se je v nedeljo, dne 19. t. m. »a posestvu gornjega Namestnika na Vurmatu župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu blagoslovil nov križ. Verno ljudstvo rado poseča take slavnosti ter daje duška svojem* naravnemu veselju. Tako se je tudi tukaj zbrala lep« množica sosedov, sorodnikov in prijateljev. S križem si je postavila vzgledna Namestnikova družina lep spomin in znak svoje vernosti. Pri pogostitvi se je nabralo za Dijaško večerjo v Mariboru 140 I). Postavitev znamenja neskončno usmiljenemu in dobrotljivemu Bogu je rodila v dobrih srcih usmiljenje in dobrotljivost do revnih dijakov.
Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vpisovanje se vrši še 11. septembra od 9.—12. ure. Dne 12. septembra je sv. maša in 13. prvi šolski dan. Pripomni se, da se po zaključenem vpisovanju ne bo sprejelo nikogar več. — Ravnateljstvo.
Grozna nesreča pri Slov. Bistrici. Dne 26. t. m. se je zgodila pri gostilničarju Ferdinandu Verniku v Kovač j i vasi pri Slov. Bistrici grozna nesreča, pri kateri je bil samo slučaj, da ni bilo smrtnih žrtev. Domači igralci iz Šmartna na Pohorju so namreč priredili pri gostilničarju Verniku igro «Veriga.« Prostor za gledalce je bil samo začasno napravljen iz lesa na podaljšani verandi, tik gostilne. Ko se je predslva končala, so se gledalci s hruščem dvignili, hoteč oditi iz verande v gostilniške prostore. V tem trenutku pa so se štrli stebri, ki so podpirali s ceste oder za gledalce. Z groznim treščem se je oder podrl in gledalci so padli z odroa» vred kake 4 metre globoko na cesto med tamkaj ležeče trame in deske. Pri padcu si je strla 34 let stara J «sipina Šober iz Ptuja, ki je prišla na obisk k trgovcu Maé ku, obe nogi. Nogo si je zlomila tudi Marija Košec od Sv. Jožefa pri Slov. Bistrici. Več ali manj poškodovanih je okrog 40 oseb. Nesreče je krivo to, da so vpo-rabili za podporo odia trhle stebre, ki niso mogli vzdržati takega pritiska ter so se zlomili in povzročili tako hudo nesrečo.
Cerkvena slovesnost na Remšniku. Kmalu ni bih» pri popoldanski službi božji pri Sv. Juriju na Remšniku toliko ljudi, kakor preteklo nedeljo, dne 26. avgusta. Po večernicah je dobil remšniški stolp, katerega streha s« od 8. avgusta sem po kleparskem mojstru iz Mute g. J. Gričniku popravlja, zopet svoje pozlačeno jabelko in križ. Po primernem nagovoru na številne navzoče sta. bila jabelka in križ blagoslovljena in kmalu na zgoj-njem odru zvonika. Preden pa sta oba predmeta bila n» svojem mestu in strelovodna žica med križem in jabel-kom pritrjena, je še trajalo vratolomno delo na višini okoli tri četrt ure, ko sta mojster Gričnik in njegov prvi pomagač Mirko, ki je še posebno s svojo nevstrašenostjo in drznostjo gledalcem živce pretresel, svoje delo srečno in brez vsake nezgode končala. In ta prizor, katerega so imeli Remšničani pri svoji cerkvi zadnjikrat pred 59 letmi (leta 186-4), je privedel obilno občinstva v cerker na pozorišče. — Drugi dan sta padla zgornja dva odra in dne 10. septembra bode pokrivanje stolpove strehe končano in Remšničani bodo s ponosom gledali na svoj po konkurenčnem odboru novo kriti zvonik.
Novice od Sv. Antona v Slov, gor. Nesreča s smrV-nim izidom, štirje vozniki iz čagone so peljali na Rokovo iz Ptuja strešno opeko. Po urbanskem bregu navzdol eden ni hotel zavirati. Njegova vprega se zaleti t prednji voz; povozi voznika Antona Peklar, uglednega kmeta in še eno žensko. Peklar je že izdihnil na svojem domu; poškodbe žene niso smrtne. Nepreviden voznik se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Za nedeljo dne o «Antfinhra nriDravlia bralno društvo pri Sv. Antonu

3«. avgusta tm	SLOVENSKI GtíSPüBAft.	' ~	Str« t.
Bsžavna realna gimnazija v Piuju. Šolsko leto 1933-24 se prične dne 11. septembra 1923. Sprejmeni izpit v I. razred se vrši 10. septembra od 9.—11. ure, priglasi za ta izpit se sprejemajo isti dan od 9. do 10. lire ali tudi prej. Razredni izpili dobo dne 8. do 10. septembra. Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. septembra od 10. do 11. ure.
Smrt uglednega moža. V nedeljo, dne 19. t. m. je bil pokopan pri Sv. Ani v Slov. gor. obče priljubljeni posestnik na Ščavnici Franc Žižek. Rajni si je pridobil velike zasluge za svojo občino, v kateri je bil občinski odbornik in večletni tajnik, predsednik in soustanovitelj bralnega društva, vrl zadružnik in tajnik posojilnice. Bil je je gjobokoveren in vseskozi zavednega političnega mišljenja, kar se je izkazalo zlasti pri volitvah, ko je mnogo koristil naši stvari. Njegova zasluga je bila, da občina ni prišla v roke političnim nasprotnikom. Bolehal je že dalje časa na zavratni bokzni — jetiki, umrl je, star še le 53 let. Naj v miru počiva.
Novi zvonovi v Žicah. V nedeljo, dne 19. avgusta je bila v Žičah izredna slovesnost. Dobili smo dva nova krasna bronasta zv®y>va. Blagoslovil jih je gospod pro-vizor Pavel Vesenj|j£, ki je imel tudi cerkveni govor in slovesno sv. mašo. ?elunsien je bil spored iz Draževasi, na čelu Orli-konjeniki. Posebno so se postavili naši iantje s svojimi, do 30 m visokimi mlaji. Slovesnosti je prisostvovalo poleg ogromnega števila ljudstva (5 duhovnikov in 4 bogoslovci. Žičani trdijo, da še ne pomnijo takih slovesnosti. Bog povrni vsem!
Novi zvoni pri Mariji Nazaret v Savinjski dolini. Pred dvemi leti smo dobili tri lepe bronaste zvonove iz ljubljanske livarne, ki smo jih obesili v prvi zvonik; loda drugi zvonik naše Marijine cerkve je ostal prazen. Te dni pa smo potegnili vanj kralja — četrti največji zvon, ki bo kraljeval sam v visokih linah. Slavnost je bila lepa. V soboto smo zvon pripeljali iz kolodvora. Skoro cela fara mu je šla nasproti do Mozirja, kjer je bil sredi trga slovesen sprejem. Osem Orlov je bilo na konjih, šmihelska godba je zasvirala pozdrav, domači nazarski pevski zbor je zapel par pesmic. Pozdravni govor sredi trga je govoril nazarski župnik p. Keruhini. Govoril je tudi cerkveni ključar g. Maks Turnšek — on je največ pomagal in žrtvoval za veliki zvon in ta dan se mu je izpolnila najlepša želja. Doma so zvon s pri-trkovanjem med gromenjem topičev sprejeli prvi trije tovariši. Cerkev in ves hribček je bil okusno okrašen. — Drugi dan ob desetih je bilo slovesno blagoslovi jen je novega zvona. Cerkveni obred je izvršil ob asistenci sosednih čč. gg. župnikov in samostanske družine mil. g. stolni prošl dr. Martin Matek, ki je tudi z lepo besedo opisal v svoji pridi;,i pomen zvonov. Pridiga je bila zunaj cerkve na nalašč za to pripravljeni prižnici. Ljudstva se je zbralo okoli 3000 na prijaznem hribčku. Ob 4. uri popoldne se je zvon že oglasil. Doni zelo mogočno i h poje glas C, tehta pa 2237 kg. — Vsem, ki so količkaj pripomogli do tako veličastnega in ubranega zvon jen ja, najtoplejša zahvala.
Liberalec nima srca za kmeta. Iz Slovenjgradca se nam poroča: Pred kakimi 15 leti je privandral v naš kraj precej praznih rok trgovec Josip Druškovič, ki je s sladkimi besedami vabil naše krščansko ljudstvo v svojo trgovino. Ko si je z denarjem krščanskih kmetov napolnil žepe, je postal srtasten iiberalec-demokrat, pustil trgovino m se vrgel na trgovino z lesom, senom, grunti itd. Ker je kmetske pridelke slabo plačeval, pa drago prodajal, se mu je kopičilo premoženje od dne do dne. Kakor vsak liberalec, tudi on nima srca za kmeta, katerega pač izkorišča, a bi ga najraje uničil. Mesto hvaležnosti kmetskemu stanu, kaže po vzorcu grofa Thurna stremljenje pokupiti kmetske grunte in iste spremeniti v gozde, kar že dela v župniji Razbor. Da ne pride >pod agrarno reformo, prepiše vsak grunt na drugega otroka, a gg. uradniki na okrajnem glavarstvu — gozdar in ekonom — ki baje trobijo v demokratsko-samostojni rog in so debeli prijatelji Druškoviča, te ne^ posta vnosti mirno trpe, kakor tudi njegovo postopanje glede lastnega lova. Ako so gg. uradniki sluge kapitalizma in trpe «grofovske« manire Druškoviča v škodo ljudstva, se bo ukrenilo, da bodo lahko tako delo nadaljevali v Macedoniji ali Črni gori, pri nas upamo, da bo g. okrajni glavar vse storil, da prenehajo nepostavnosti s pomočjo od nas plačanih uradinikov.
Posvetitev novega oltarja in novih zvonov. — Dne 8. septembra se vrši v Bočni posvečenje velikega oltarja, cerkve in bronastih zvonov.
Težka avtomobilska nesreča. Na ovinku, oddaljenem kake 3 kilometre od Rogaške Slatine, se je pripetila v nedeljo popoldan strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, več oseb pa je bilo ranjenih. Na Slatini se je nahajal na letovišču tovarnar iz Pančeva v Bana tu, Salomon Abraham. V nedeljo je hotel napraviti iz ki v avtomobilu v Radeče, da si ogleda tamošnio tovarno usnja, katere delničar je tudi on. Izleta so se poleg njega udeležili njegova žena, njegova sestra in njen mož. Šofer je zelo hitro vozil, pa radi tega ni dosti zgodaj opazi! ostrega ovinka, ki ga dela cesta, ter je vozil z isto brzino, ne da bi zavri. Vsled velike brzine ni mogel na ovinku avtomobila dosti hitro okreniti, pa se je isti zaletel preko ceste v jarek, kjer se je prekucnil in pod seboj pokopal nesrečne žrtve. Na kraj nesreče je prihitelo takoj precej ljudi, ki pa ponesrečencem niso mogli takoj pomagati, ker niso za-mogli dvigniti težkega avtomobila. Šele ko se je nabralo na kraju nesreče okrog 200 ljudi, deloma domačinov, deloma letovičarjev, se je posrečilo avto dvigniti. Ljudem se je nudil grozen prizor. Tovarnarjeva soproga je ležala mrtva, popolnoma zmečkana od težkega avto-r>h J 'Sif^fcfiittVm n'eiiova sestra sta pa le-
manjše praske. Ponesrečencem je nudil prvo pomoč g. ¡ zdravnik dr. T reo. Na lice mesta je prišel tudi orožniški narednik Muršec, ki je takoj aretiral šoferja vsled nepazljive vožnje ter ga oddal sodišču.
Novi zvon pri Sv. Jederti nad Laškim. Tudi tu smo dobili nov zvon. 722 kg iz Strojnih tovarn v Ljubljani. Dne IS. avgusta ga je blagoslovil laški dekan g. dr. Fr. Kruljc. Kumovala sta brezno-hudojarnski rudniški ravnatelj g. Adolf Vidra in njegova soproga, gospa Filomena. Ljudstva od blizu in daleč se je kar trlo. Sodelovala je hrastniška rudarska godba. Cerkev in okolica je bila vsa v zelenju in cvetju. Slavoloki s pomembnimi napisi so pričali, kako je zvonov glas človeškemu srcu prirastek
Ta pa bo postal večkratni milijonar. Iz Nove Gra-diške javljajo, da so tamkaj našli pri neznatnem Tur-činu Haki begu stare gosli. Glede teh gosel so dognali strokovnjaki, da jih je napravil znameniti italijanski gosi ograd itel j Stradivari, ki je živel pred dobrimi 200 leti. Bil je eden najboljših goslograditeljev, njegovih go^el je malo še na svetu in le ki še so, imajo milijonsko vrednost. Take dragocene Stradivarijeve gosli so torej našli pri Haki begu v Novi Gradiški. Bogzna, koliko let so že le gosli visele na klinu nad pečjo, vse zakajene in riikdo se ni zmenil za nje. Sedaj pa, ko so jih odkrili, roma vse k Umu Turčinu, ki je kar čez noč postal slavna oseba. Štiri dni zatem, ko so bile najdene te gosli, se je podal ta srečni Turčin v Banjahiko k svojim prijateljem na obisk. Ko so ljudje izvedeli, da se mudi v mestu ta srečni posestnik znamenitih gosli, ga je hotel vsak videli in naval množic na tega Turčina je bil tako velik, da se je Haki beg komaj obranil radovednežev. Turčina je že obiskal neki italijanski agent in mu ponudi! za gosli 100.000 dolarjev, a jih Turčin ni dal, ker upa, da bo izkupil za nje še veliko več. Kaki begovo hišo oblegajo cele trume raznih agentov iz Beograda, ki mu ponujajo za gosli milijonske svote, a on jih še ne proda. Srečen Turčin, ki bo prišel tako nenadoma, brez truda in dela, potom že pozabljenih in zakajenih gosli j do lepih milijonov. Nekateri ljudje pač Imajo srečo.
Velika tatvina premoga na kolodvoru. Policija v Zagrebu vodi že par dni preiskavo proti nekaterim na-stavljencem državne želcznice, ki so na zelo zvit način pri prevzemanju premoga iz trboveljskih rudnikov silno oškodovali državno železnico. To tatvino so izvršili nastavljene! v kurilnici državnih železnic v Zagrebu, neki Make, Majer in Šepetič, in to na ta način, da so vagone s premogom, ki so prišli iz Trbovelj za kurilnico, postavili na industrijske tire raznih zagrebških tvrdk, ki so potem ta premog porabile same zase. Plačale so ga po zelo nizki ceni tem treni nastavljencem. Take prevare je ta trojica delala že celo leto ter je sedaj ugotovljeno, da so prodali na ta način črez 700 vagonov premoga. Naiveč premoga je pokupila zagrebška tvor nica papirja.
Podporočnik poneveril 500.000 D. V Beogradu se je policiji posrečilo izsledili pobeglega tatu, .podporočnika Luko Pervanova, ki je bil blagajnik garnizije v Tetovu v Južni Srbiji. Pervanov je pred par mesci pobegnil iz svoje garnizije, z njim pa je šla tudi vsebina blagajne, vsega skoraj okrog 2,000.000 K. Celi čas je živel v Beogradu v imenitnem hotelu, policija pa ga je zastonj iskala po državi. Zasledili so ga popolnoma slučajno. Predan je vojnim oblastem v Tetovu. Svoj zločin priznava, samo pravi, da je že ves denar zapravil.
Dar Kmetski zvezi. Na gostiji Čušovi—Peteršičevi v Domovi se je nabralo za sklad Kmetske zveze 260 K. S tem darom sta obe družini, posebno pa novoporočen-ca dokazali, da so prijatelji Kmetske zveze. Novoporočen ca sta tudi člana raznih kmetskih izobraževalnih društev. Vsem darovalcem, hvala lepa, drugi pa posnemajte, j
Slanje vinogradov se ne izboljšuje, kakor so priča- j kovali in kakor bi bilo želeti našim vinogradnikom, j Deževno, mrzlo in hladno vreme traja naprej in ogroža j še tisto grozdje, kar ga je ostalo. Tudi iz Banata že pri- ; hajajo poročila, da pričakujejo za 40—50% slabšo brat- ■ vo, kakor lani. Zato skušajo vinski trgovci z lažnjivimi ; poročili o izvrstni bralvi in ogromnih množinah še ne- j prodanega krnskega pridelka pritiskali na cene, dokler j se ne napolnijo njihove kleti. Tudi iz naših vinorodnih bizeljskih krajev se lansirajo taka poročila, rekoč, da se dobiva pri nas vino po 14—16 K liter in da je vino po Hrvatskem celo po 8—10 K. Mogoče je, da se dobi za to ceno kaka kisla mešanica z vodo, boljša vina se vsekako ne dobijo pod 20 K, sortirano blago pa ne pod 21—28 K. Ako traja to neugodno vreme naprej, pa bodo vinske cene še poskočile. Toliko v vednost našim bizelj-skim vinogradnikom, da ne bodo pod ceno pr< dajali svoje blago.	»
Krompir — carine prost. Na Slovenskem jc v splošnem mnogo krompirja; posebej pa pridelujejo za prodajo in izvoz krompir kmetje na Ptujskem polju (gornje polje rani krompir) na Muskem polju in na Gorenjskem. Posebej letos je velika nadprodukcija krompirja. Kmetje niso mogli tega pridelka prodati, ker je onemogočila konkurenco izvozna carina, ki je bila višja, kakor cena krompirja sama. V Jugoslovanskem klubu je poslanec Vesenjak v soglasju z drugimi tovariši izdelal vlogo na ministrski financijski komitet, zraven pa osebno intereveniral pri finančnem in prometnem mini stru ter pri velikem županu Lukanu v Ljubljanu, da je uradno nujno priporočal ukinjenje carine. ¿Ma podlagi
tega je min. fin. komitet v svoji seji dne 16. avgusta — ——--- —

| carina za fižol na eno četrtino dosedanje svote. Ttiik* v pojasnilo na vprašanja zaupnikov iz ptu j'ske*« Ara-
!ja-
Nekaj iz dvorišča. Krava molze pri gobcu, kiu* pa j nese pri kljunu, to je glavno pravilo, kiga treba nftej-; stvovati pri umni in dobičkonosni kurjereji. Pred: rseim i pa treba tudi gledati, da si spraviš na dvorišče dobro j in življensko močno ter odporno kurjo pasmo. Pta SI. j Štajerskem je že precej razširjena takozvana štajerska j pasma. Kure te pasme so bolj rumenkaste barve, velike, močne, pridno nesejo, imajo prav okusno meso in so | napram raznim kurjim boleznim bolj odporne — da j precej neobčutljive. Ta pasma kur je zelo priporočljiva i za navadno kmetsko dvorišče, kjer gospodinja nima | časa, da bi vedno stala pri kurah in jih vestno opazovala. Po mariborski okolici pa se je zelo razširila takozvana radvanjska pasma, za katere udomačenje okrog Maribora je največ storil vitez Rossmanit iz Radvanja pri Mariboru. Te radvanjske kure so angleška |>a.sma in pTed vsem je njihov znak čisto bela barva. Petelin te pasme ima na glavi lepo krono, kura dvojni greben, na nogah pa pet prstov in sicer tri spredaj, 2 pa zadaj. — Beli petelin dolgo ne poje in potem ko enkrat začne, ne zategne svojih klicev, ampak poje na kratko in se tudi dolgo ne zmeni za kuro. Beli petelin dobi zgodaj dolg iii lep rep. Posebno značilni sta za rep belega petelina dve dolgi — beli peresi. Kure te bele pasme so zelo lepe, velike, pridno nesejo in imajo zelo okusno meso. Za kuhinjo so čisto bele kure posebno priporočljive, ker jih lahko hitro in res čisto osnažiš. Pač pa treba pomniti, da je ta bela radvanjska pasma zelo — zelo občutljiva, se je treba z rejo teh kur skrbno pečati in na nje vestno paziti, da jih ne zaloti in kar trumom» pomori kaka bolezen. Toliko za danes — kurjerejee iz samostana.
Iz dekliškega vrta. Kaj storili na jesen, da si vzgojiš cvet vrtnice? Glavno je pri vrtnici podlaga ali divjak. Divjakov je pri nas dovolj in sicer po gozdovih, grmovjih, ledinah in ob robih vinogradov, tiiode poznejše požlalitnitve pride v poštev samo oni divjak, ki ima bolj redko trnje in ga imenujejo navadni ljudje «hečepeč.« Je tudi pri nas dovolj takega trnja, ki je kar posuto z bodečimi iglami, a je za požlalinitev čisto nerabno. Koncem oktobra ali tudi malo pozneje, ko je je zgubil divjak listje in ne raste več, si poiščeš tacega, ki je približno debel kot mezinec, star 2—3 leta in ga izkoplješ. Pri izkopanju ni prav nič treba paziti na naj-debelejšo korenino, ki gre zelo globoko, to se enostavno odreže, jiač pa glej, da ohraniš divjaku 3—4 manjše koreninice — takozvane sesalke (Saugwurzeln). Izkoplji seve več divjakov v jeseni, jih poveži v butaro, izkoplji na vrtu jamo, deni butaro z divjaki v njo in nato jo zagrebi z zemljo popolnoma. V jami naj ostanejo divjaki pod zemljo, zgodaj na spomlad jih pa zopet izkoplji in presadi na kraje v vrt, kjer hočeš imeti vrtnice. Divjaka nikar ne posadi globoko, ampak le 15 cm in jamice nič gnojiti, pač pa je enkrat usajeni oivjak treba pri suhi spomladi zalivati. Sedaj pa pusti uivjaka, da bo začel poganjati. Pri poganjkih pa treba pomniti, da se naj pustijo samo po 2—3 zgornji, spodnje pa treba odstraniti, da se divjak okrepi.
Ako imaš zelo slabotnega divjaka, pusti ga nekaj časa rasli in potem, ko se je enkrat okrepil in zadosti odebelil, ga še le požlahtniš. Ako pa imaš debelo-moč-nega divjaka, ga lahko cepiš že prav zgodaj v spomladi in sicer z očmi, katere dobiš na onih vejicah vrtnic, katere se spomladi radi vzgoje lepe krone odrežejo. V tem slučaju dobiš vrtnico, ki ti bo cvetela zgodaj. Toda vrnimo se k divjaku, ki je bil vsajen na spomlad. Z njim moraš počakati in ga pustiti rasti, dokler ne dobiš zreiih oči od cvetočih vrtnic, Te oči se vzamejo, kadar je vrtnica odcvetela in sicer ne vzeti onih oči, ki so takoj pod cvetom, ker prve tri oči pod svetom niso dobre kot žlahtnice radi mladosti. \ zami torej četrto, peto, ali šesto oko pod cvetom, to je namreč dovolj močno ter razvito in se na jrajše prime. Toliko danes, drage vrtnarice, o divjaku. Prihodnjič pa vam bom razložil pozlahnitev. Treba pa pomnili, da bo moja kratka razprava o gojenju vrtnice le za navadne kmetske pri-proste vrtove in ne za kake cvetličnjake in vrtnarje, kjer se že z divjakom postopa drugače kakor pa v navadnem vrtu na kmetih. Na svidenje — samostanski vrtnar.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem 24. 8. se je pripeljalo 185 svinj, 2 kozi in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari komad 200 do 225 D, 7—9 tednov 300 do 450 D, 3—i mesce 450 do 550 D, 5—7 mescev 700 do 750 D, 8—10 mescev 925 do 1150 D, 1 leto 1625 do 2150 I), 1 kg žive teže 20 do 22.50 D, 1 kg mrtve teže 27.50 do 30 D, koza komad 225 do 250 D, ovca komad 275 do 300 D.
Čebelarska podružnica v Slovenjgradcu prireji v ne deljo, dne 2. septembra 1923 ob pol 10. uri predpoldne v gostilniških prostorih g. Eichholzerja čebelarski shod. Predaval bo znani strokovnjak, čebelarski potovalni učitelj Jurančič. Vse čebelarje in prijatelje čebelarstva vljudno vabimo k obilni udeležbi. Odbor.
Žitni trg. Vlada je izvršila nameravano znižanje izvozne carine pri žitu. Vendar pa niti znižanje carine ni moglo oživeti trgovine; edino cene žitu so se nekoliko učvrstile, toda eksport se ni povečal. Zanimanje za pšenico je torej slabo. Trgovina z moko je istotako mrlva. Mlini so neprijetno prizadeti z nespretno izvršenim znižanjem carine pri moki za izvoz. Radi tega so začeli celo avstrijski trgovci, ki so bili dosedaj glavni odjemalci za našo moko, kupovati raje pšenico ter jo mleti v avstrijskih mlinih.
<p ie nrodaiala ■■■
za 16© kg. Slavonska pšenica je bila mnogo dražja, pa za t© ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 28—28.1 D, ječmen pa po 270—275 D.
Shuna sadjarja in opravnika na državni kmetijski šoli pri Sv, Jurju ob juž. žel. je v najkrajšem času za oddati. Natančneje je razvidno iz razpisa v uradnem listu.
Hmelj. II. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, dne 25. avg. 1923. Na tržišču ni bilo nikakega dovoza. — 300 milijonov mark za 50 kg. — Ligisch.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 D, 100 francoskih frankov stane 547 in pol clo 552 D, za 100 a vstrijskih kron je plačati 0.1350 do 0.1380 D, za 100 čehoslovaških kron 283 do 284 D, za 100 nemških mark 0.0022 do 0.0023 I) in za 100 laških lir 417 do 418 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.75 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla' za 5 ioök.
Draginja narašča. Vkljub temu se v novo otvorjeni trgovini Franc Senčar, Ljutomer—Mala Nedelja prodaja razno oblačilno, špecerijsko in drobno blago vsled ugodnega nakupa po izredno nizkih cenah. Prepričajte se.	*	800 2—1
Kakor izvemo, je gospod F. Rozman ustanovil v Mariboru, Aleksandrova cesta 57 novo tovarno kandi-tov. Priznana solidnost in podjetnost lastnika, nadalje najmodernejši obrat nam nudi sigurnost najfinejšega izdelka, zato priporočamo tvrdko naj topleje!
i
Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte «Peka-teie«, ki so enako redilne, kakor meso. So cenejše, ker se zelo nakuhajo.
MRLA OZNANILA.
-	Proda ie umetni mlin na stal-
-	ni močni vodi, pekarna z branjarijo in gospodarsko pc
Mlado dekle z dežele se sprej- Kupim lovskega psa (braka),	?'°Pjc ? sv°j° .električno luč-
me k dvema otrokoma. Sodna lu goni vsakovrstno divjačino	j°> štirje vrtovi. Proda se pe-
ulica 16 III levo, Maribor. mora iti tudi v luknjo (jaz-	kar"n z dvema vrtoma tudi
,„ ...... bečar). Janko Žunkovič, Ptuj-	posebej Pridela se 11 hI vi-
Mlajša dijakinja se vzame na ska gora. 931	na ui 28 hI jabolenika. Košnje
stanovanje in hrano. Naslov----—--za eno govedo, cena ugodna.
u upravi. 902 Na prodaj je hiša z opeko	Naslov v upravništvu. 713
krita, zidana, z dvema stano-
Osem mesecev starega fanta	vanjima, s hlevom, tik stalne KoPim razno orodje (tudi
da na deželo za svojega. Na-	in močne vode. Hiša ie nri- stroje) za vezanje knjig. Oro-
slov se izve pri Očišnik, Ma-	i" ' ribor, Dajnkova ul. 8.
Ma- pravna za mlin in žago. Poleg die Je lahko rabljeno. Naslov 912 je vrt, sadonosr_u- ter zemlja Pove upravmštvo «Slov. Go
---------- — zemlje, - . .-
da se lahko redi ena krava, spodarja.«
824 5-
Dijak ali dijakinja se sprej-	Vnrašati ie Dri hišni štev 98 me na hrano in stanovanje. ,
Glasovir na razpolago pri M.	pbclne tr- KoaJlce'
Ornik, Maribor, Aleksandre-	Najel bi krčmo na deželi na 2. septembra t. 1. ob" 8. uri do
51!	Štajerskem. Ponudbe pod poldan po dražbi eno Wert-
932 2—1 Posojilnica (Raifîeisen-Kas-sen-Verein) Hoče proda dne
va cesta 64. --/
V zelo dobro oskrbo se sprej-	'krfema 199t na uPravo lisQ1^	%imnbia§ajn° tT^Pf
mejo trije dijaki ali dijakinje _ 922	sti^Ogleda se pri I. Pfeiferjtf.
ca 15. J. Z., vrata štev 1 Ma-	skim hlevom se v Studencih	debelost na tanjšem kraju 35
r_______„	P" Mariboru, Kralja Petra c.	Cm, se kupijo po najvišjih ce-
Sprcjntc se učenka, zmožna „ri^*^,.™ 4f	nah" Ceniene Ponudbe Je Pos
oba jezika. Hrana in stano-	llsoc. kron P1™8-' StanovaPJe	lati
na upravo tega lista pod 911 3-1
Gasilska župa žalska s sedežem v Žalcu opozarja vsa v JGZ včlanjena pr. gasilna društva' Slovenije, da je še
Od naših vrlih gospodinj je odirano, da se pri ne j prakso samostojnosti, išče uporablja domači izdelek, kakor so «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
vanje v hiši. E?Berna,trgo-	* nakupom takoj prosto. 9Ž4	£.911.
vina čevljev v Celju. 921 3-1	Trgovino z mešanim blagom
Učenca iz poštene hiše, ki i-	želim ,vzeti v naietm "a EP™*
ma veselje do trgovine sprej	"f™ ; f^ffi; ^ ,°b
me Jožef Farkašf trgovec z	glavnl cestl na dezeh" Nas^
mešanim blagom pri Sv. Ju-	v uPraY1-	. , . ... irnn „ „„
- i u nh <jf- 871 9 1 ------------mogoče dobaviti 1600 m mc
-J _8 ^	v..r;-,Traoao. posestvo v	ieskin-platna za delovne kro
Mlinar išče službe kot same-	^iu' :;Ve "jm, r-epi^zd'	je po približno 29.50 din. me-
stojen mlinar v mali mlin, oz.	«v S iS nr°S ft Kart	ter, kakoršnega so doslej že
vzame mali mlin v najem. -	P°sta Lena£	nakupila razna društva nad
Vpraša se v upravništvu ----------- v'	G000 m Novega snutka letos
---------_____---....J,u	Nova hiša na prodaj, s tremi	ne bo več! Kdaj zopet, še ni
Mlinar, samski, _ z večletno	sobami, ^kuhinjo, pisarno in	znano! Blago je izborne ka-
vrtom,
., ];]	t	Aijaiiu: i^iaf^L/ jc izjIjkji lic a a-
: mesto mlinarja■" vzame tudi stje v I rCtna E	Novosti. Cena primerno niz-
:mHnv na emJNaslov v uprn' kilmja takoj na razpolago.	ka- Pobrigajte se pravocas
i vništvu lista.	903 3-1 Ponudbe pod «Nova hiša« na	no! Zupno predsedstvo. 88S
Mar-Stan, Maribor.
884
3t. avgusta 19S. KUPIM
kostanjeve laninske «Lrva, ■» vagone vsaka postaja,
FRANC KUPNIK, Kostrivnica, pošta Podplat. IŠČEM:
za vstop po novem letu vrt-narja-ekonoma, veščega so-čivarja, z delavno družino. 895
BRATA V09NJAK, PTUJ.
Prvovrstni podplati. Najboljše /.jtornie nsuje. 835
KUPUJEM po najvišji dnevni ceni rezane in izpadene lase.
IZDELJUJEM in prodajam kite in vsa lasna dela
M. Fcttich-Frankheim, česal-ni salon za dame. Maribor»
Stolna ulica 2.
833 10-
KOTLI
za žganje, krmo in perilo priporoča posestnikom in trgovcem železnine Anton Mlekuš, kotlarstvo za vse bakrene izdelke, Maribor, Splavarska u-lica 3.	901
Opekarna
! JAKOB WATZUM, Ptuj | »asaca« »¿«»».ttsssss^
Opeke I'S
Sa*
•39
Perutnina
doaaša velik, dobiček le takrat, če se uporabljajo
Talilni sir o J i,
Vsake tri tedne tudi v najhujši zimi lahko izvalite od 50- dO 20X1(0 jajc.
Z valiinim strojem lahko vsak otrok obratuje. Siguren uspeh. Za vele se jm znižane cene. Vsi zahtevajte takoj pojasnila od M. Podkrajšek, Ljubljana, Marijin trg 1, ali pa si oglejte stroje na Ljubljanskem sejmu, paviljon «K«, koja 526. Generalno zastopstvo tovaren Nickerl & Co., Dunaj.	930
iOrganist, zmožen voditi ve- ———'—---- -----------Pri Sv. Bolfanku se vrši za-
:čje zbore, išče službe s 1. 11.	Posestvo, 2 orala: r.jlva, vi-	radi nedelje dne 3. septembra
• Ponudbe na unravništvo pod	nograd, sadonosnik, hiša z	živinski t jeni. Vabite se, da
' «Orgar.ist.< * 891 2—1	gospodarskim poslopjem v	-priženete veliko- živine na ta
■ --------;---—----------------bližini okrajne ceste Ptuj—	sejem. — Cucek, župan. 927
> Trgovski pomočnik, manufak	Vurberg, se proda. Vpraša —--------------
turist, se sprejme v veletrgo-	se Franc Poštrak, Gomila 73	Cerkovniki uljudno na/nanja-
vini Ed. Suppanz, Pristava, pri Vurbergu._ 891 3—1	mo, da smo pri mora ni zvi-
876 3—1	— ■—	— ; gati takso na zvonjenje mr-
V najem se vzame mlin z za- i;;.ptT1 orf)C:m„ trl..„J: PJ,! „_„
Dva so.iarja za izdelovanje go ali samo žaga. Prevzame k^V.vona 20 K na uro. (Za
odo pa določili žup-
¡•\u suiK.ij« /.a iz,ueit>\ auje go an sarrio zaga, r re vzame ¡,-pp-a zvo-sodov in kletarstvo sprejme se tudi posestvo na več let. CCl?¡<ev c>ci<
takoj mer.
Fric
Samostojna
Zcmljič, Ljuto- Naslov pove: Ornik Andrej, ni v,ra,!j ¡ 881 2—1 . VVildenrainerjeva ulica 16 v
" ---i Mariboru.	896 2—1
gospodinja "" :
917
Zdravnik dv. Peï-nik
vodstvo posestva na deželi : Sadjevska stiskalnica z mli-ki je dobro vpeljana v vseh nom, din. 450.—, postelja iz panogah gospodarstva, se ta- orehovega lesa z vložkom in
koj sprejme Ponudbe pod blazino ter pernico 450 din., zdravi bolne na pljučih vsaki
c stalna služba« na upravo i ^raj' nov komot 400 dir., pete'; v št. Jurju ob juž. žel. - |«irnD MflTTIiU phii S 2—1 i Pogleda se pri hišniku, Gre- Cnajte njegove tri knjige o g IMItUP ¡tHItUIl, ri!i| g
vseh vrst m 929	• I
OS»
•* m	mm
m h „ _ aai ■ Ä J» M O » i
es®	«s®
is »	m
« ®a»S.»£®íía®f9X9&.91M » ..	WM
fcft'í ®£®
'és% Cement 5«3
st' fii	H M
«S»	®it®
£ :>®5®3SZ®®£®9®S®>* S
BS	M MS
h'S Premog S1*
j	*BS
•a®g®s®B®*B®a®a®B$B®
M
Opekarna
904
una »a Í7IJ07 »aif5 Jlirii nh l 7
9 28
r. z. z o. z.
? Druiabnica, obenem gospo- ; i dinja s 100.000 D se i^če za j dobičkanosno podjetje, ki se s ! 100% obrestuje. Cenjene po- i nudbe pod «Ekonomija in le- i sotržstvo« na uoravo. 920 i
■ : gorčičeva ulica 14.
jetiüL
■ I v,'' v c lil .ji j j	0	- — — -------. m
v vseh knjigarnah. 915 i»®s®^9SB®a®9B®t«B«BM
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuje iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po
10%. — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743.^™"
• fflp
Majar s petimi do šestimi de- j lovnimi ljudmi išče mesto. — Naslov v upravi.	934
Dam v najem žago in mlin takoj. Franc \Vernig, Spod. Hoče 62.	933

HIVALNI STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
i? *HS WftQIB Maruliéeva usír? h .5 II
Filijalka Maribor: Šolska ulica štev.
aMBi|^MaBBMMgEBawaaMtaB»MMM»Ma^»gW«IIMIII«llilllilllll|i I III III III III
sawBBBis^wsísarsníaaaí
WAEJSAWMLto.
Čast nam je, Vam najvljudneje naznaniti, da smo otvorili
ßß
veletrgovino z mineraloljnimi izdelki
Stamdart-OU-Company
za vso Slovenijo s PreJcmurjem, s sedežem centrale v Mariboru, Slovenska ul. 2, telefon št. 10. V svrho hitrejše in točnejše postrežbe so se uredile na vseh vetjih tržiščih imenovanega ozemlja potrebna skladišča, kjer Vam bo mogoče brez večjih stroškov iz bližine kriti Vaše potrebe.
Ker bo v zalogi vedno le prvovrstni amerikanski izdelek po brezkonkurenčnih cenah, upamo pridobiti in obdržati Vas kot našega stalnega odjemalca. — Prosimo Vas tedaj, da nam naklonite Vaše zaupanje in Vas zagotavljamo, da se bodemo vedno potrudili, ustreči našim čislanim odjemalcem z najkulantnejšo in najsolidnejšo postrežbo.
V tem pričakovanju beležimo z naj odličnejšim spoštovanjem
Slavenslca amerikansJca petrolej ska družba z o. z.
Ravnatelj:
Avgust ŽlahtiL
tiskarni ur. Vir itn!
Na malo!
cesta M. 9.
Miri iisktsrni »v. Cirila!
Na veliko!
Cenjeno občinstvo vabim k nakupu v moji že 30 let vpeljani trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki. — Lastna hiša, popolnoma prenovljeni prostori, najtočnejša postrežba, jamčijo za najcenejše cene, za popolno zadovoljnost in najboljšo blagovno kakovost.
Z odličnim spoštovanjem	v	_ _ >T __ v7	# rv
Hvmn JPre&evn 9 Maribor, Koroška cesta 7.

L.
L li S
•rehov su jesenov fcapaj«:
M. OBRAN
električna žaga
Maribor, TaCtenbaohov« »ii« 792 10—
Masja BAUMGARTNER
zaloga poUlííra Celje, Gosposka ulica 25
CENENT
nosilci (travčrze) vedno v zalogi in v vsaki množini tar najnižji eeni pri
Franc Drofecik, Poljčane. 14 451
Zmkragam, «ostilfiicarjeni, župnim uradom in vsemu J XA DEBELO! (občinstvu se priporoča najtorpleje
NA DROBNO!
Priznano najboljše
peklenske
(HOllenseaaen) priporoča založnik in aamopro-daj* te anamke r* Jugoslavije tvrdka F. S. fiferabar, Višnj* gora. Preprodajalcem obodne ce.ce!	i 1-1 i 515
Kietarsko društvo v Ormožu,
registrov.am zadmga z omejeno zavezo.
Ima stalno v zalogi najboljša, zajamčeno pristna ljutomerska vina po najugodnejših cenah. Posreduje pri nakupu vin pri zadružnikih, posreduje pa samo za ne-oporeče no blaga
Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer se toči naj-bljša kapljica in dobi hrana po nizki ceni.
Društvena pisarna se nahaja v pisarni Ormoške posojilnice v OShnžu.
Končno st® opozarja, da bivši posojiinični- tajnik (g. Ivan Roj-s) ni več poslovodja Kletarskega društva in ni z njun v jSebeni zvezi-	908
Načelstvo.
Mlinarji!
Ne zamudite ugodne prilike in posetite ob priliki III. vzorčnega velesejma v Ljubljani paviljon «H« št. 346, v katerem bodo razstavljeni najnovejši mlinski stroji, naravni in umetni mlinski kamni ter vse ostale mlinske potrebščine.
Čadež & Brcar
Lfublian«, Kolodvorska 35.
Kostanjev les,
kakor običajno razžagana na 120 cm dolga in od 10—30 cm debela drva kupuje po dnevni ceni lesna tvrdka
Ernest Narinc, Celi©
(pisarniški lokali so od 15. julija v lastni hiši Zrinjsko Framkopanska «lica 4, tik mestne šole).	846 3—3
innm 3H«sh i m m®mm
Evharistični kongres v Zagrebu
25 različnih slik od Evharističnega kongresa prodajajo se po seriji po 1(X) I). Pošilja se po povzetju. Pojedini komad sliftie o D. Naročila je poslali na
Atelje «KAMERA«, Zagreb, Ilica 12.
497
I
Z
»
§ III Ö J li
za polnejarmenik, zelo dobro izvežben z dolgoletno prakso, zanesljiv, se sprejme proti dobremu plačilu, dobi tudi stanovanje, pros,'o kurivo, iuč in vrt. Oziralo se bo le na prvovrstno moč. Samo pismene ponudbe na Ivana Rajs, Ormož.	798 5—»
TOVARNA KANOITOV
MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča
Vhe, unste kandiiov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčnih cenah!
- Zahtevajte cenike!
Telefon 436	Telefon 436
Lonci pozor!
Prej ko kupite municijo, napravite samo en poskus in prepričali se bodete, da se dobi dobro in po ceni blago tudi pri domači tvrdki
Anton Srancic
trgovina s lelesain©
w Ptuju.
Ugoden nakup
vsakovrstnega papirja, knjig, zavitkov, tiskovin, šolskih in pisarniških potrebščin. — Venci, šopki in vse potrebno za izdelovanje umetnih cvetlic.
Pregrinjala za umrle in okraske za rakve. Različne
gmr.be in okraske ja pbleke, sukanec, bombaž, vdlna, svileni in bombaževinasti traki. čipke in svilo. i
rVhsIEe in moške nogavice, predpasnike, srajce, na-mamice, kravaie, nahrbtnike in čevlje v vseh,,velikostih.
Raznovrstno galanterijsko in drobno blago, kakor krtače, kremo, milo, zrcala, nože, britve, škarje itd. Velika zaloga kopit in drugega orodja za čevljarje. Vedno sveže strune za gosli, citre, tamburice in kitare.
Priporočani se -3 859
J. N. PETERŠIC V PTUJU.
Vinogradsko zemljišče
v Podlehniku pri Ptuju
v skupni izmeri 4 oralov, od tega 1 oral prav rodovitnega vinograda s poslopji (gospodarsko poslopje s stiskalnico in viničarija) s trgatvijo vred se proda. Pojasnila v pisarni notarja Strafella v Ptuju. 882 ž—1
«VfcwYWTYsrriiírVtIÍ^IBTWVWTW ví^^erssr* «.trom▼ K^/WVWVMyw1!\
1ÉËËË JOS. VRAHJEK
Kralja Petra c.25
•2-U9
CELJE
(Bivša praška mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dežaikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema ui izvršuje vsa popravila točno in solidno.
najboljši
materijal za ppkri ran j 6 streh. - Prevzamem tudi črno-
pokrivaška dela, strehe iz lesnega cementa in strešne lepenke. Skladišče:
MAKS um Hiritef
Gregorčičeva ni. 17.
iSomišljeniki širite naše liste!
Tem nnttn mmomooaotKi
Preselitev obrti.
'/sem svojim cenjenim odjemalcem in. »p. n. stanovalcem v mestu in na
ceželi naznanjam, da sem prevzela
SVIN.TEREJA
daje le tedaj dobiček, če besa svinja ne zboli.
Obeliskove kapljice za svinje «Sussanol«
(iz lekarne pri «Obelisku« t Celovcu) učinkujejo in zavarujejo pred zgubo.

To dokazuje tisoč zahvalnih pisem.
tzborno sredstvo proti kugi.
V steklenicah po 7 D. ;
Glejte na varnostno znamko «Obelisk.«
svojega očeta IVANA SCHMIDT y Celiju in se ob enem iz Glavnega trga štev. i preselila na
Slomškov tr»g št. 1 (sr isti Kisi)
kjer bodem obrt nadaljevala. Priporočujem se za sprejem vseh del moje stroke, katera bodem skrbno in najskrbnejše in ceno izvedla, in prosim, da me počastite z Vašimi naročili.
ANTONIJA SCHMIDT, knjigovezinja.
i!
Glavna zaloga za SHS: Lekirna „Pri zamorcu" K. WOLF, MAR'BOR.
Na drobno C	Na debelo!
Manufakturno blago
po najnižjih ceaah pri tvrdki
IVAN KOS, CELJE,
Hamburg—Amerika Linija
in
United American Lines Inc.
Prešernova ulica SL 17.
586
Na drobnoI
Na debelo!
Filijalka
mm mmi, uaiua«
Kolodvorska ulica Stev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po» jasnila in prodaja vozne liste.
Odhod t as Ljubljane vaaki t#don
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
,B" Cesta pri državnem kolodvoru
ZAGREB
Podružnic«: Beograd, Balkanska nttca 25, — Soiak: Jovo Oj. Ivoševič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala '3. — Grui: Ivo Lovrlčevič. — Bitolj: Ojorgje J. Dimitrijevid & Komp. Buteva.-d Kralja Aleksandra 187. — VeL Bečberek: Dušan LJ.
Mibajlovic, Trg Kralja Petra «.	Kk
Potnike do Hamourga spremlja družbasi uradnik
mi i ..........................>i 111' i mi jiiui—11». ».' 'L^ii^-ajti^i^iffHnMBK^gCTBB^CT^^Brir«——
1
Stran 8.

"/s^-V"'-' rr
SLOTENSS) GOSPODA».
3t. WfQslIt
u
M vedno le najboljše i» najceneje xa domačo jpotrebo vsakovrstno iaanafakior&o, kakor mdi tekstilno blago pri stari in zelo mani tvrdki
AROL WOB8CA
Maribor, Crosposk» ulica, dt. I O.
! ! ! Perja za postelje! ! !
t> C t,
ij
■-a*
iS
2
<3 OS
4;
TISKARNA SV. CIRILA V MRIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVEN IKE:
a) Za otroke K«a» K« p« Din. 27. 36, 39 in 4C, &aj«ki glitioti po Din. 38, 50 ht 52. Prijatelj olroiH po Dim. 6.50 in 7.5«, Kljačik »cbctb po Din. 20. 30, Angelj wih po Din. i!.
b) Za odraste ®*8<nwla p« Din. 15, 22. 25, Pobsini kristjaa p« Dm. 12. ČeKeaa Mani« po Dm. 14. 48. 60, 'Marij» varhinja po Din. 10. 36. 5». Alojzij po Dm. 15, 34. Neke»», cai dom p« Din. 42, Skrb u dufo p* Din. 15. 22. 30. S», ur» (velik* črke) Din. 12. 15. 39. Mali duhovni zaklad (velik* lik*) 8 11. Marija Kraljica po Din, 42. V«»*c pakežnih mslitiv pc Dm,
Venec pobožnih peimi Din. ¡3. Sv. Piimo, Ev&agelji i« D«iac}* «|M*t»< lov po Din. 10.
Kvišku treat Pelmatic» (iL obr.) ¿5. U, PremiSljevaaj» ra cele tet« l. i« II. ¿j!,
Din. 32.
Družba vedeeg* ttjčesja 2 uaiiiveK ami Din. 3.
Kratko navodil« za pobcžnesl M. B
Kraljic* irc Din. 3. Vir življenja Dm. 18. Dui« popolne Din. 20. Du&a «pokorna Dm. 20. Bog med nami Din. 12. Večno življenj« (rdeča »kr.) Din. 24,
(zlata »kt.) ¡¡Na. SSt Slava Go*pod« Dm, 18. Nebe&a hrana L m II. «3*1 Dir. 15, Priprava na tur* D»,
*	.3
> *
£ m
u
-a
H
N
OJ
t»
o o o o o
-o o
&
3 -3
«s ra C > s o
O. 01
o I
¡M ©

■s s
at
o o.
a T3 O
41
i«
a
c
v
t/l
o
>
o ca
a,
o C
rji
IS
o
INŽ. i. & H. BOHL, MARIBOR, Motherjeva ulica 15.
Ustanovljena od Job. Denzel okoli leta 18C0.

LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
=====• pri ,BELEM VOLU5	.......
»prejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. julijem 1923 po:
6% brez odpovedi,
6	Vs% Pi*® enomesečni odpovedi, 7 % proti trimesečni odpevedi,
7	V»% proti šestmesečni odpovedi,
8% prsti enoletni odpovedi
od dneva vfoge do ineva «Liga. Rentnl in invalidni davek p&čufe
posojilnica sama.
í ñ
0 Z
o
R
Tudi Vi se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledat« naj prvo
velikansko manufaktumo zalogo
tvrdke
Alojz DROFENIK
ttPfi ioincua
CEUE, GLAVNI TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk se priporoča Alofc DfOfeaik.
V R
V
z
N
0
Rafael Marš, urar
Ljutomer, Stari trg št. 58.
i*Pfflta Ig
M*<šL&
Imam v zalogi žepne ter stenske tire in budilke, kakor tudi srebrne in zlate poročne prstane po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
748 4—1

SPODNJEŠTAJEBSKA
LJUDSKA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, zamore vsak čas dvigniti, po
G01
katere se

StalnejŠe vloge po dogovoru,
Wimdriižiia gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
Izvršuje vse Mrlm rtislsiteie» -	febrestovanje vlog na Mižice in * tekutm rsžanss
iwtei® vsiko	m tm Men© takoj n sotoninl,
Poeblaiiini prodajalec sraik dria«na «sradne lotarlla. f