Murska Sobota, 8. avgusta 1991 • Leto XLIII • Št. 31 • Cena 20 din lisičke in druge gobe so v minulih Dro e Pokukale na dan v nekoliko večjem številu. V obratu ^°gat * ^ravs^em Središču so nam povedali, da je bila bera staj^ ^ast' PreUnJ‘ teden, ko so imeli na 32 odkupnih po-kii0„ na Goričkem tako rekoč vsak dan precej dela. Cene za s am svežih gob pa so se gibale okrog 140,00 dinarjev oziroma 1.000,00 dinarjev za kilogram suhih jurčkov ali lisičk. Seveda pa niso vsi nabirali gob zato, da bi jih prodali, temveč da bi si z njimi popestrili jedilnik. Kajpak gobe jemo le kot priboljšek, ne pa, da bi se z njimi nasitili. Pa dober tek! (JOG) Fotografija: Nataša Juhnov Ameriki Pouka ne ^Pričajo« Str. 13 Kaj delajo cestarji? Lahko bi rekli, da so dopusti tudi čas kislih kumaric za cestarje, da imajo torej tudi oni sušo. Ta je letos še bolj očitna zaradi splošne gospodarske krize, ki je močno prizadela tudi ceste. In kaj vendarle delajo v zadnjem času zaposleni v Cestnem podjetju USTNIK NAGRAJUJE! 'l teden vavgusju p°'° trgovine TIPO, M. Sobota, , ^murske brigade 31, za izžre-\^ga naročnika VESTNIKA! inoči mi je znanec pravil, da pozna družini v eni od mešanih vasi na Hrvaškem. Eni so Hrvati, drugi Srbi in bili so svoj čas zelo dobri sosedje. Saj so še sedaj, toda kaj več, kot da si le pomahajo, tako na skrivaj, si ne upajo. In kako dolgo si bodo sploh še lahko mahali, kdaj bo sovraštvo pretrgalo tudi to vez? Vojna in brezumje trgata medčloveške odnose, mečeta ljudi iz domov, praznino, ki tako nastaja, pa zapolnjuje sovraštvo. Človek je oropan vezi, ki so vredne človekovega bivanja, obdaja pa ga sovraštvo, trpljenje ali pekel. Niti, vezi pokajo, druga za drugo, medčlove- ZGODOVINA POMNI VELIKE ške, mednacionalne, tudi mednarodne. Ali nam potem res ostaja samo golo življenje? Toda po tem, ko smo lahko videli iznakažene obraze in izmaličena telesa, grozodejstva, ki jih je povzročila človeška roka, lahko rečemo dvoje: da je le človek sposoben uničiti sočloveka na način, ki ga živalski svet ne pozna, da v grozodejstvih nima tekmeca in je v sovraštvu neprekosljiv; drugo, da je v vojni življenje tako malo vredno. Pravzaprav nič. Nevredno je, da bi ga obvarovali in spoštovali, kajti v vojni stopijo v ospredje druge vrednote, za nekatere mnogo pomembnejše, kot je življenje posameznikov. Ljudje umirajo, na tiskovnih konferencah pa o njih govorijo kot o brezosebnih, anonimnih številkah, kajti v vojni življenja ljudi niso vredna kaj dosti več kot le številke. In te morajo biti večštevilčne, da jih možje iz politike lahko uporabljajo kot pomemben dokaz. Ljudje pa umirajo. Za širši svet so brez imena, morda je še manj pomembno, da so si prav oni želeli miru in ne sovraštva, lepšega življenja in ne smrti. Toda v zgodovini bodo ostali zapisani samo veliki, možje iz politike, evropske, jugoslovanske, srbske, slovenske, pa naj si bodo pozitivne ali negativne osebnosti. Njih imena bodo zapisana v zgodovinskem izročilu, imena večine umrlih pa le na grobovih. Svojci jih bodo objokovali, dokler bo živ spomin, nato bodo solze usahnile, spomin zbledel, kot črke na nagrobniku. Tako je bilo v vseh vojnah: zgodovina zapiše le velike, navadne Zemljane morda samo v številkah, pa čeprav je v njih morda bilo manj sovraštva, kot ga premorejo nekateri veliki, ki ga sejejo med ljudmi. Majda Horvat j Murska Sobota? Povedali so nam, da večjih del nimajo, posodabljajo le manjše odseke cest ali pa urejajo križišča, parkirišča, avtobusna postajališča idr. Tako so v lendavski občini pred dnevi asfaltirali odsek ceste do mejnega prehoda v Pincah, ki naj bi ga začasno odprli med papeževim obiskom na Madžarskem, v Dolgi vasi pa asfaltirajo vaške ceste. V občini Gornja Radgona so pred kratkim posodobili okrog 800 metrov dolg odsek magistralne ceste od cerkve do gasilskega doma. V ljutomerski občini so uredili parkirišče pri mestnem pokopališču in asfaltirali krajši odsek ceste na Juršovki ter igrišče v Babincih, te dni pa urejajo avtobusna postajališča v KS Razkrižje. V občini Murska Sobota so končno dobili naročilo za rekonstrukcijo knzis-ča pri Puconcih, kjer so večji del predevidenega že opravili, nekaj manjših del pa opravljajo se pri Gradu na Goričkem (okolica banke). Povedali so nam še, da bi rade volje temeljito obnovili vse raz- poke, jame in udarnine na cestah, če bi jim to kdo naročil in potem tudi plačal. So namreč podjetje, ki ustvarja svoj dohodek na trgu. Tudi pri cestnih delih pa je vse večja konkurenca. Jože Graj GRADITELJI POZOR! OREDIS d. o. o. Novo solo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno aM avgust 10. avgusta bo luna k znamenju mlaja 11. avgusta bo dolžina dneva 14 ur in 22 minut Nevihte v četrtek in petek bodo prenehale. Čez vikend bo lepo in sončno. VESTNIKOV KOLEDAR 8. avgust, četrtek, MIRAN 9. avgust, petek, ROMAN 10. avgust, sobota, LOVRENC 11. avgust, nedelja, JASNA 12. avgust, ponedeljek, KLARA 13. avgust, torek, LILJANA 14. avgust, sreda, MITJA Rešitev na plečih I bolnika? str. s | PRED LETOŠNJIM KMETIJSKIM SEJMOM V GORNJI RADGONI Obdržati doseženo kakovost Strah, kaj bo z letošnjim Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom, ki je bil prisoten še pred mesecem, je zdaj mimo in sejem v Gornji Radgoni bo, pa tudi po kakovosti se ne bo bistveno razlikoval od dosedanjih. Tako so zatrdili organizatorji te sejgnske prireditve na novinarski konferenci v začetku tedna, saj se bo med 17. in 25. avgustom na sejemskem prostoru predstavilo okoli 900 razstavljalcev iz domovine in tujine. Politična in gospodarska kriza se bo po svoje sicer odrazila na letošnjem sejmu, ki bo takrat že 29., vendar bo obdržal svoj osnovni koncept in bo ostal v funkciji razvoja kmetijstva. Res, da bo število razstavljalcev tokrat nekoliko manjše, vendar bodo obiskovalci lahko kljub vsemu videli najnovejše dosežke na področju kmetijstva. Ob razstavi kmetijske mehanizacije, izdelkov živilsko-predelovalne industrije in zaščitnih sredstev, bo tudi na letošnji prireditvi dan poseben poudarek strokovnemu delu. Razstava goveje živine, konj, prašičev in drobnice je postala že tradicionalna, tokrat pa pripravljajo še nekaj drugih razstav. Na eni od teh bodo prikazali zgodovinski razvoj vinogradništva in vinarstva na Slovenskem, za poljedelce pa bo gotovo zanimiva razstava o pridelovanju pšenice in krompirja. V zadnjih letih dajejo na sejmu vedno večji poudarek ocenjevanju posameznih proizvodov, s čimer žeijo spodbujati k še večji kakovosti. Ocenjevanja mesnih izdelkov domačih izdelovalcev in izdelovalcev iz dežel Alpe-Jadran ter mlečnih izdelkov že kažejo na to, da odličja, podeljena na sejmu, že dobivajo svojo ceno med izdelovalci in potrošniki, zato se zanimanje za tovrstno ocenjevanje tudi povečuje. Tudi ocenjevanje slovenskih vinje na tem sejmu postalo že tradicionalno, strokovna komisija pa je letos dobila v ocenitev kar 330 vzorcev iz zasebnih in družbenih kleti. Sicer pa je cilj organizatorjev, da se na tem sejmu ne bi srečevali le strokovnjaki pač pa tudi potrošniki, zato bo večino razstavljenih izdelkov možno tudi kupiti. Kot novost in zanimivost pa omenimo še to, da bo iz Murske Sobote v Gornjo Radgono odpeljal tudi posebni vlak. Obiskovalci se bodo na sejem lahko popeljali prvo in zadnjo sejemsko nedeljo. Ludvik Kovač ZADNJA VEST Požar v PAN-AGRI V ponedeljek, okrog 17. ure, je začelo goreti pri enem izmed kompresorjev v kompresorski postaji v soboški PAN-AGRI, nekdanji Panoniji. Zgoreli so dva kompresorja, nekaj opreme in ostrešje v izmeri 10 krat 10 me- trov. Gmotna škoda znaša po nestrokovni oceni več kot 10 milijonov dinarjev. Delavci organov za notranje zadeve in izvedenci vzrok požara še ugotavljajo. Ogenj so pogasili delavci in soboški gasilci. Š. S. PREGOVORA Če je Lovrenca lepo, obeta si viničar vino sladko Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži VREME aktualno po svetu Preprosti ljudje že tudi v Beogradu z velikim razočaranjem ugotavljajo: »Nikomur več ne verjamem!« Tudi tisti, ki so ves zadnji čas ponavljali: »Ubiti, ubiti!« Želja po ubijanju je bila toliko večja, kolikor bolj je bila abstraktna. Čim pa se je pokazalo, da ob željah po ubijanju morebiti človek tudi sam ubit, je ubijalna vnema splahnela: tudi abstraktna J NA, ki naj bi pobijala vse namišljene sovražnike, je namreč sestavljena iz ljudi, med katerimi je tudi kdo bližnji, če ne že najbližji tistim, ki kličejo smrt nad druge. Svojci pa svojim smrti zagotovo ne želijo. Tako polagoma prihajajo do spoznanja, da utegnejo s svojo sodobno sveto vojno znova napolniti kraške jame, iz katerih so privlekli kosti v vojni pobitih občanov kot duhove sovraštva, ki da vpije po maščevanju živih, zdravih, s preteklostjo doslej neobremenjenih ljudi. Prizori zdaj pobitih, poklanih in z bombami razklanih mladih ljudi so seveda prav tako grozljivi, kot so bili vsakokrat v zgodovini vojnih razdejanj. Televizija jih neusmiljeno prikazuje, kot da je občanstvu to bolj potrebno od kruha. Zanimivo je, da je Yutelo-vo mirovno zborovanje, velik sarajevski shod nasprotnikov vojne, prenašala le neodvisna televizija Studia B, kar je bil povod za vprašanje neke gledalke: »Ali je beograjska televizija za vojno?« Protivojna razpoloženja se kažejo tudi v vprašanjih: »Ali je res, da je Miloševičev sin, goden za služenje vojaškega roka, nekje v tujini?!!! ZAČETEK V KREMLJU -Preden sta ameriški predsednik Bush in njegov gostitelj predsednik Gorbačov ostala sama, da bi se domenila o najbolj zaupnih stvareh, ju je ujel fotoreporter v Jekaterinski dvorani — še sesti nista utegnila. (Telefoto: Reuter) Evropska trojka praznih rok Evropska ministrska trojka, v kateri so zunanji ministri Nizozemske H*, van ,den Broek, Luksemburga Jacques Poos in Portugalske Joao de Deus ri»’ heiro, je znova obiskala Jugoslavijo, da bi dosegla ustavitev sovražnosti na H ' vaškem. Medtem ko je vodja misije Van den Broek izjavil, da ni prav velik op"; mist in da ne gre za napoved vojaške intervencije, pa je luksemburški zunanji minister Poos napovedal, da bo morda potrebno evropsko vojaško posre nje v Jugoslaviji. Po njegovih besedah je treba za vsako ceno preprečiti delite SFRJ. Da je bilo posredovanje ministrske trojke v Jugoslaviji neuspešno, so kn'1 srbski voditelji. Evropi in svetu je zdaj jasno, kdo v SFRJ je za mir in kdo "i v čem je resnični problem. Jugoslovanska in svetovna javnost morata torej vp vati na Srbijo, da bo pristala na mirno reševanje krize v državi. Ignoranca5 skih predstavnikov se je pokazala tudi v nedeljo, ko jih ni bilo na P°8°v0Sni. palači federacije, kjer naj bi skupaj z najvišjimi zveznimi voditelji in Pre _, j ki republik podpisali nov memorandum o soglasju, da se mandat opazova misij ES razširi tudi na Hrvaško. Zaradi neuspešnih pogovorov je nemški zunanji minister Genscher dal P’ budo za sklic izrednega zasedanja zunanjih ministrov ES. Tuja sredstva ja™ obveščanja pa ocenjujejo, da Jugoslaviji, če ne bo prevladal razum, groz* strofa. Hrvaška za umik JA (I)RACIONALNOST Ali je res, da je nekaj letal ta čas prepeljalo funkcionarske otroke v tujino?? Ali je res, ali je res . ..« Grozljive govorice o tem in onem onih, klinam ponujajo vojno kot rešitev, sami pa se zavarujejo pred njo, krožijo in krožijo med starši in njihovimi otroki, ki naj bi jim postala sveta dolžnost UBIJANJE. Demokracije žejni ljudje so zgroženi nad dejstvom, da so z glasovanjem proti eni di-katuri dosegli le osem diktatur, namesto več kruha pa še več orožja, smrtonosnega orodja. Hkrati pa hrabri neizbežno sodelovanje gospodarstva, kot je na primer Crvena zastava, kragujevska tovarna avtomobilov, ki se niti zamisliti ne sme najmanjše prekinitve kooperacije s stotinami tovarn po vsej deželi in tudi zunaj nje, pa naj se nacionalisti še tako poganjajo v vojno in (samo)uničenje. Gospodarstvo je vztrajnik, ki ga tudi polstoletno obdobje kvazisocializma ni moglo zaustaviti, spremeniti ali uničiti, pa naj se zdi ta čas še tako slabotno. Gospodarstvo pač mora vselej preživeti, kljub vsem vzponom in pa-dom režimov, ki se vsepovsod in vselej imajo za večne, kar seveda nikoli niso. Politike prenasičeni ljudje, a teh je vse več, se vse bolj zavedajo resnice, da njihov obstanek ni odvisen ne od inter-nacionalizma ne od nacionalizma, temveč od dela, ki pa ga je toliko manj, kolikor je onega drugega več. Seveda je neumno vse, kar počenjajo naši zvezni in drugi politiki ob tem, kar jim Evropa ponuja gmotnih dobrin za normalno življenje ljudi, da namreč drvijo v uničevanje vsega, ne samo življenj. In jih pri tem sploh ne skrbijo napovedi socialnih vojn, ki jih bodo prav kmalu pokosile kljub kopičenju nacionalnih gard. Sami dobro vedo: časa pač ni mogoče zaustaviti! Viktor Širec i V Moskvi so potekali zgodovinski pogovori med predsednikoma velesil Mihailom Gorbačovom in Georgom Bushem. Pri tem je ameriški voditelj izrazil podporo zgodovinskemu boju ZSSR za demokracijo in reforme, sovjetski voditelj pa je poudaril, da imata državi zdaj prvič možnost graditi vzajemne odnose na podlagi občečloveških vrednot. Gorbačov je še dodal, da sta svet in Sovjetska zveza po lanskem sovjetsko-ameriškem vrhunskem sestanku preživela »konstruktivno« leto, v katerem se je preverjala sposobnost tvornega dela v razmerah kritičnega prehoda k demokratični preobrazbi in reformam. Nelahko le- Za lepši, boljši to na začetku novega zgodovinskega obdobja je bilo po njegovih besedah pomemben izpit iz visoke odgovornosti, političnega profesionalizma, realizma in daljnovidnosti. Podpis sporazuma o 30-odstotnem zmanjšanju strateškega jedrskega orožja pa je ocenil kot simbol rastoče nepovratnosti v načelnem pristopu do svetovne politike. Bush pa je moskovski sestanek označil kot »zgodovinski vrh«. Po njegovih besedah je napočila »era upanja«. Državi sta po njegovem naredili zgodovinski korak na številnih področjih, od politike, gospodarstva do vojaštva. Sporazum o tretjinskem zmanjšanju strateškega jedrske- ■■ ■■■■■■ ks ■■■■ ! MARKOVIČ V MOSKVI ■ I Sovjetsko vodstvo je v pogovorih z Antejem Markovičem . bolj kot kdaj prej poudarilo, da je proti internacionalizaciji ju- I Igoslovanske krize in proti karkšnemukoli zunanjemu vmešava- — nju. Predsednik Gorbačov se je zavzel za to, da jugoslovanski na- | I rodi sami rešijo notranja vprašanja, upoštevaje vse dokumente iz a J Helsinkov in Pariza. Premier Valentin Pavlov pa je o Markoviču I | na tiskovni konferenci govoril kot o »prijatelju« in hkrati dodal, I Ida ZSSR ne počne in tudi ne bo počela ničesar brez soglasja ali ■ prošnje »prijateljev«. Jugoslavija kot poskusni poligon Tuja sredstva javnega obveščanja v odmevih na razmere v Jugoslaviji poudarjajo, da je Jugoslavija skorajda popolni poskusni poligon za zunanjo politiko Evropske skupnosti. Reuter pri tem ugotavlja, da se za zdaj niti Sovjetska zveza niti Združene države Amerike ne nameravajo vmešavati v reševanje jugoslovanske krize. Dopisnik Reuterja iz Beograda opozarja na vse očitnejšo sprego srbskih gverilcev in armadnih enot, zato je vprašljivo, ali bo armada, v kateri prevladujejo srbski četniki, pripravljena začeti akcije proti srbskim upornikom. Sicer pa vsa tuja sredstva obveščanja namenjajo pozornost odločitvam Evropske skupnosti, da bo okrepila posredniško misijo v Jugoslaviji. Komentatorji se tudi sprašujejo, ali ni to posredovanje prepozno, saj nadaljnjega prelivanja krvi, po zadnjih dogodkih sodeč, ni več mogoče preprečiti. Britanska sredstva obveščanja poudarjajo, da se Evropa ne sme sprijazniti z ev- ropskim Libanonom ter da je brezpogojni mir in ustavitev prelivanja krvi prvi pogoj za pogovore o prihodnosti Jugoslavije. LITVA PRIZNALA SLOVENIJO Litovski parlament je sprejel resolucijo, s katero priznava neodvisnost Slovenije in Hrvaške. V sporočilu urada za tisk litovskega parlamenta je med drugim rečeno, da sta Slovenija in Hrvaška z razglasitvijo neodvisnosti izpolnili voljo svojih narodov in izkoristili vsesplošno priznano pravico narodov do samoodločbe. svet ga orožja je ocenil kot korak, na podlagi katerega bosta državi težišče sodelovanja od vojaške konfrontacije prenesli na raven gospodarskega sodelovanja in krepitve varnosti. Hkrati je ameriški predsednik napovedal, da nameravajo ZDA Sovjetski zvezi dodeliti status države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi. Tokratni vrhunski sestanek je novost v tem smislu, da ameriški predsednik odgovorov na ameriške dileme ni želel slišati samo iz ust prvega moža SZ, ampak tudi predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina in med obiskom v Kijevu tudi ukrajinskih voditeljev; torej predstavnikov dveh največjih sovjetskih republik, ki v prihodnjem statusu Sovjetske zveze že igrata posebno vlogo. Hrvaški'Sabor je sprejel vrsto sklepov o politično-varnostnih razni ( tej republiki. V njih med drugim predlagajo, da Republika Hrvaška za vse odnose s Srbijo in da izvede delno mobilizacijo za zagotovitev miru vne varnosti prebivalstva na kriznih območjih republike. Znova pa so s K zala nesoglasja v saboru med vodstvom in parlamentarnimi strankami- r do sprememb v vladi. Za demokratično Alžirijo Le nekaj tednov po razglasitvi izrednega stanja, odložitvi parlamentarnih volitev in napovedi predčasne izvolitve predsednika republike je Alžirija po odhodu Muluda Hamruša dobila novo vlado. Novi premier Sid Ahmed Gozali je sestavil prehodno vlado, ki bo vodila državo do oktobra, ko naj bi se razmere uredile in bi se država preskusila v procesu utrditve demokratičnega pluralizma zoper fundamentalistične zamisli močnega islamističnega gibanja. V novi vladni ekipi, ki ima 29 članov, je po izboru predsednika Šadlija Bendžedida samo osem članov prejšnjega kabineta, m® preostalimi pa so predvsem Rl1.11/!’ krati, neodvisni in zmerni pol'11, ’’ ki niso bili povezani z doslej * dajočopartijo FLN. Odšel je poslednji mož Stalinove dobe Zadnji od Stalinovih najožjih zaupnikov, 98-Ietni Lazar Mojsejevič Kaganovič, je umrl. Stari volk iz Kremlja, ki je bil rojen leta 1893 v Ukrajini, je imel za seboj neverjetno kariero. Bil je Žid in edini Žid iz ožjega vodstva, ki je preživel Stalinove progrome proti Židom. Bil je namreč večji antisemit od drugih. Boljševikom se je pridružil že leta 1911, leta 1917 je bil politkomisar Rdeče armade in tedaj ga je opazil Stalin. Leta 1931 je bil že član politbiroja, sekretar CK, šef partije v Moskvi. Njegovo »veliko delo« je prisilna kolektivizacija kmetijstva po Stalinovih načrtih — na račun 11 milijonov mrtvih. Odrinjen v senco je bil po vojni dokončno odstranjen kot »rito-liznik in cucek na Stalinovem povodcu« šele leta 1956, ko je Ni-kita Gruščov v »tajnem govoru« na 20. kongresu razkril grozote stalinske ere. Leta 1961 je bil iz.ključen iz partije, toda do konca je bil prepričan, da je Stalin dal ljudem mir, zemljo, kruh in — svobodo... KRIVKA SRBIJA PA MOLČI »Jugoslavija je pred državljansko vojno. Smo v neobjavljeni vojni med Srbijo in Hrvaško, v kateri se na eni strani bojuje invazijska vojska in na drugi strani redna milica, ki brani suverenost in ozemeljsko nedotakljivost hrvaške republike,« je v La Stampi iz Torina zapisal Enzo Bettiza. Potem pa je nadaljeval: »Vojska se imenuje >zvezna«, toda po porazu v Sloveniji je sestavljena skoraj v celoti iz Srbov in Črnogorcev, varuje četni-ške teroriste in oboroženo milico srbske manjšine v Slavoniji, Krajini in Baniji. Po mnenju fantomskega in izpraznjenega predsedstva Jugoslavije, ali bolje bivše Jugoslavije, bi se položaj lahko zapletel v splošno vojno. Dovolj je gledati televizijo, da bi videli, kdo je napadalec. S prostim očesom se vidi, da so vojno prinesli Srbi na prag Zagreba in ne Hrvatje na prag Beograda. In vendar evropska diplomacija še naprej noče videti tega, kar je očitno: o Srbiji, politiki srbske vlade in predsednika Miloševiča, o nenehnih grožnjah srbskih članov generalštaba se ne govori skoraj nikoli. Ko se izgovorijo obli-gatne besede v korist pravice narodov do samoodločbe, se nadaljuje s praznimi priporočili, naj bi Jugoslavija ostala, kdove kako, enotna. Še naprej se govori o fanatizmu na dveh straneh in se tako postavlja na isto raven odgovornost Srbov in Hrvatov oziroma se vse meče v isti koš. To zanesljivo ni način za rešitev prve vojne, ki se je pojavila na evropski celini po letu 1945. Zakaj se o Srbiji tako malo govori? Ker uživa tisti pozitivni predsodek, kj ga delijo Bush, Gorbačov, Mitterrand in Occhet- to, z edino izjemo poljskega papeža, ki se je postavil v bran slovanskih katoličanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Povod je protisloven: Srbija, ki je s svojo agresivno ekspanzioni-stično politiko najbolj odgovorna V žarišču dogodkov za razkroj Jugoslavije, velja v očeh večine za poroka jugoslovanske enotnosti. Take slepote ne povzročajo le legende iz Versaillesa in tradicionalna prijateljska politika med Beogradom in Parizom, temveč tudi površna misel, da je večina Hrvatov naklonjena ustaškemu fašizmu. Deluje pa tudi dejstvo, da Srbija, drugače kot Hrvaška, ni izjavila odcepitvenih namer iz preprostega vzroka, ker ji za potrditev prevlade ni treba narediti drugega kot fingirati zanimanje za jugoslovansko enotnost. Zahodne pisarne tako še naprej vidijo v Srbih združevalce Jugoslavije. Zahodne levice vidijo na območju med Savo in Donavo zadnje oporišče glasnega komunizma. Nihče ne vpije Srbiji, naj se ustavi, in na trgih ni videti niti pacifističnega psa. Kar pa zadeva Pentagonalo ali Heksagonalo, je menda izgovorila najbolj ustrezno besedo nekdanja jugoslovanska vlada v komi: >HeksagonaIa bo zanesljivo koristna, toda ni časa, da bi začela delovati.*« JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Častnik jugoslovanske vojske, ki zapušča Slovenijo, je ganjeno povedal časnikarjem, da je ob slovesu tu in tam opaziti med domačini tudi kakšno solzo. Ni pa preciziral, ali gre za solze sreče ali žalo- sli . . . (Delo, Ljubljana) Jugoslovanska armada je bila prepričana, da bo šla skozi Republiko Slovenijo kot skozi maslo, da bo tako kot na Kosovu. Zdaj so začudeni in celo užaljeni, ker so naleteli na odpor. (Gazeta Wyborcza, Varšava) Evropska skupnost je videti dokaj nemočna ob izbruhu strasti na Hrvaškem, ob silovitem vzponu nacionalizma v kotlu konfliktov, v kakršnega se je spremenila že skoraj preminula Jugoslavija. (Monde. Pariz) Kaj je Irak zares odkril Irak je izročil strokovnjak^ Združenih narodov nov, že seznam svojih jedrskih zmogK sti, ob ponovljenih grožnjah J in Francije, da bodo posredoval oboroženo silo, če Bagdad ne priznal vseh podrobnosti o sj°J jedrskih napravah. Seznam a0-nevno zajema vse podatke, K'L je od Iraka zahtevala na agencija za jedrsko energL (IAEA). V Iraku je že skup««?; strokovnjakov IAEA. Po izj”'1 „ dje misije Dimitrija Perric®®’ na seznamu podatki o vseh st kategorijah naprav, ki so jih tevali, to je o raziskavah,raZV L konstrukciji in uporabi j®® opreme. globus je iZ' BRUSELJ - Kot s« JjroV) vedelo iz diplomatsKi« . te. so zunanji ministri dva rice sprejeli prošnjo za sprejem v Evropsko nost. Švedsko prošnjo tehtala evropska kot narekujejo pravile et TIRANA - Ministrsk e. Albanije je napovedal ne. Ijito reorganizacijo d ‘ |ne-ga aparata — tako cen ga kot lokalnega«. V a|ban'i ciji je rečeno, da y]. ska vlada izhod iz kriz «3la vi politiki, ki bo preobrazbo v gospo in politiki. .« v jlS' PRAGA - Že drugič čeia bih treh mesecih se J® ^jek' razvnemati gonja zope pg. sandra Dubčka, kj 01 ®ojjti-kateri radi izrinili 1Z Ljci/ čnega življenja. Dve s tristrankarski vladajo® va[i ciji sta pripravljeni z |Ožaja njegovo odstavitev s P sopredsednika zvezne ne. „ ta f®^' MOSKVA - Ru^®als j1' racija je uradno Prl e0JviS' tovsko deklaracijo o spr®' nosti, ki jo je 11- cpotS' jel litovski parlamen ■ r®' zum o tem sta P0^Pjnik J®' ski in litovski predse cin in Landsbergis- . :e o® PARIZ - Francijih varnostnega sveta z. narodov zahtevala, n? sg ga popolni embargo, k Iraku vsilili zaradi naP u s® Kuvajt. Vlada v .^pre^ zavzema za to, da bi P s3jU' li množično lakoto m nje bolezni v Iraku- vnis1 POHNPEI - so 1,3 južnopacifiških fra11' sestanku ostro °b.s0 oSkitS°V cijo zaradi jedrskih P paflg3' na atolih Mururoa in ^dall. taufa ter napoveda nje akcije. globus Stran 2 ..... VESTNIK, 8. AVGIJ^L^ MMMgEMMU! aktualno doma nesreča združila, imenovanja pa ne . se je jasno pokazalo na zasedanju zborov SO Murska Sobota, kjer so ocenili jno škodo, veliko govorili o kmetijstvu, medtem ko se je pri imenovanjih vsa zadeva zapletla. Skupna vojna škoda v soboški občini znaša ne-aJ čez 553 milijonov 664 tisoč dinarjev; od tega je ^posredne škode »le« okrog 3 milijone 900 tisoč 'narJev, predvsem zaradi poškodovanih prome-in poti jn stanovanjskih hiš. Znatno več, in sicer , za;550 milijonov, pa je posredne škode, nastale radi izpada.proizvodnje, kije največji v podjetju . (a C46 milijonov dinarjev). Te podatke so ščin l*1-' na skupni seji vseh treh zborov skup-d e °bčine Murska Sobota, ko so delegati uvo-stih 3 Pr'slubnil> poročilu o obrambnih dejavno-.a8resij° Jugoslovanske armade in oceni Post* -i • tem 'e Predsednik Andrej Gerenčer iz-, štruc, 'n Pohvalil visoko pripravljenost vseh' vilnR Ur-°bčine preko teritorialne obrambe, činih d RK, sistema zvez,, milice, zdi^vstve-nia ■ cev’ Podjetij in sredstev javnega obvešča-rah prebivalstva, ki je v vojnih razme- človetPv.^*® dostojanstvo. Zat8 na srečo ni bilo sta dp' i Žrtev' Predvsem pa se je pokazala, kot dič nJa a ^legata Štefan Smej in dr. Jože Mag-stranktSprava med ljudmi, ne glede na njihovo meri ni 0 ?Predelitev, kar bi se moralo v večji Sic °^az?t* tudi v poslanskih klopeh. zlastie.r ^a ie dokaj hitro prišla pomoč od drugod, deklaK '.n8°'stadta (kjer so sprejeli tudi posebno gerszJaCb° 0 razmerah pri nas), Sombotela, Zalae-sočdi8a 'n sosednje Avstrije, ki je znašala 815 ti-narJev. To pa je najboljši dokaz, da nesreči mejah. Po besedah Slavka Švende (ŽVZ) je ta voda za dojenčke že oporečna! Predvsem pa se mora spremeniti miselnost porabnikov, da bi lahko pridelovali zdravo biološko hrano. Znova so zahtevali takojšnjo razselitev prašičerejskih farm. Kmetijstvo je preveč resna nacionalna zadeva, ki terja večjo navzočnost strokovnjakov z različnih področij, nikakor pa ne strankarske delitve, smo še slišali. Zeleno luč je dobil predlog nove organiziranosti Srednješolskega centra, po katerem bosta delovala dva javna zavoda: Gimnazija ter Tehnična in poklicna šola. Kot je bilo rečeno, je osnovni razlog 11 LITROV KRVI ZA VOJNE RANJENCE Dr. Štefan Kous iz soboške bolnišnice je na skupnem zasedanju zborov SO Murska Sobota postregel z zanimivim podatkom. Med agresijo JA so oskrbeli 72 ranjencev, ne glede na njihovo pripadnost, za zdravljenje pripadnikov JA pa so porabili 11 litrov krvi. Torej — humanost na višku! Ameriška konzulka v Pomurju V petek je bila na obisku v Greenova je bila zgrožena la ustreznim organom. Sicer pa Ormožu in Gornji Radgoni nad dogajanjem v Sloveniji in na — ‘ " Hrvaškem in je povedala, da je ameriška konzulka v Zagrebu Jane Green. Pogovarjala se je s predstavniki obeh občin o vojaških spopadih z Jugoslovansko armado in o posledicah spopada. Ogledala si je tudi mejni prehod v Gornji Radgoni, kjer so še vidne posledice vojne. to, kar se dogaja na Hrvaškem in kar se je zgodilo v Sloveniji, tragično. Po Sloveniji je potovala tri dni in si ogledala nekatera območja, kjer so bili večji spopadi, da bi zbrala čim več podatkov o dogodkih in jih predstavi- se konzulka ni natančno izrekla o političnih razmerah v Jugoslaviji, ampak je v stilu opazovalcev Evropske skupnosti poudarjala svojo nalogo, da zbere čim več informacij. Gostja si je ogledala tudi fotografske in filmske dokumente o dogodkih. J. Gabor Čas ni naklonjen samoprispevkom Propadli referendumi za uvedbo samoprispevkov, ki so se v Pomurju začeli z negativnim odzivom prebivalcev ljutomerske občine, nadaljevali v mestu Murska Sobota, naposled pa še z neuspelima referendumoma v lendavski in soboški občini, dajejo gotovo snov za trezen razmislek-Kljub vsem prizadevanjem najodgovornejših predstavnikov v posameznih pomurskih občinah — radgonska občina se je zaenkrat spretno izognila takemu načinu glasovanja ljudi — so se velika pričakovanja o pozitivnem izidu referendumskega odločanja razblinila kot milni mehurčki. Pa čeprav je bilo nekaj takega vendarle slutiti! v Murski Soboti in njenih primestnih naseljih imeli odklonilno stališče do pomoči nerazvitemu Goričkemu, ki je v preteklosti tudi pomagalo razvijati mestno središče itd. zastava blike Sl 8*Sko vPrašanje, kaj je z zastavo Repu-Tr«u zaven'ie> ki je plapolala v mestnem parku na la, je L.?8® v Murski Soboti in je nenadoma izginili bi| ““govor tak: Zaradi objestnosti — posredi okrog 2°ben Poetični motiv — so huligani 27. julija kom vrw|UrC-iZ8ab zastavo, ki so jo zato s podstav-nega j . začasno odstranili. Spričo tega nekultur-zavzei: l8®!8 Je treba storilcem stopiti na prste, so se Ml Qe|Ar»n*2 Pravljan^ta 1 samL Čaka nas še veliko nalog pri od-Vard MikU.ROH^njkljivosti, kot so opozorili Ed-Horvat (TO), Aleksander Krpič (CZ), Milan (■O) ^NZ) in Stanko Lebar (sekretariat za V n j bfez ra2n^evanju skupnega zasedanja so delegati skega prave sPrejeli informacijo o izvedbi občin-sHilj t^Prispevka in rezultatih glasovanja, ki teinu nnuatlVn'’ Potrdili pa so tudi sklepa o prev-°^likah krov'teljstva nad društvom Lastovka in Strinjali delovanja med pomurskimi občinami. za n.,*0,5? tudi z imenovanjem Vinka Mlinari-služb jn n nika Uprave pomurskih inšpekcijskih ®Prave ^OzaUje Sraka za načelnico geodetske Pravi S"* zborov pa se je razvnela raz- razDrav^e,8'j' razvoja kmetijstvu v občini. Veči-®kolje .Ja'cev se je namreč žavZejnala za čisto vidljivo« čemer so zlasti opozarjali na veliko 9 je 2e 1 nenačrtovane uporabe umetnih gnojil, niočno ogrozilo vodno zajetje v Črnskih za razdružitev v dosedanji nezdružljivosti pedagoškega procesa, ki ni prispeval k boljšemu delu. Neurejeni medsebojni odnosi med predavatelji pa se bodo nadaljevali, če ne bo sprememb v miselnosti ljudi. Za vršilko dolžnosti ravnateljice gimnazije so imenovali Regino Cipot, na čelu tehnične in poklicne šole pa bo Janez Obal. Delegati so potrdili tudi program dela SO za drugo polletje, odlok o dokončni ureditvi kamnoloma v Sotini in novo turistično takso, po kateri bi v Murski Soboti in Moravskih Toplicah plačevali 16,50 dinarja, drugod pa 12 dinarjev. Potem ko zbor KS ni bil več sklepčen in v zboru ZD niso glasovali za predlagano kandidatko za ravnateljico VVZ v Murski Soboti, so se zadeve zapletle tudi v DPZ. Sodu pa so izbila dno razna podtikanja in žalitve v komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer naj bi prihajalo do strankarskega glasovanja o ravnateljih OŠ in so nekateri člani celo izrazili dvom o svojem nadaljnjem sodelovanju v tej komisiji. Odločili so se, da bodo o kadrovskih zadevah v kratkem razpravljali na skupni seji zborov SO. Seveda pa odklonilnim stališčem ljudi ne bi smeli kdove kako oporekati. Tako so se pač odločili, ker preprosto niso več navdušeni nad dodatnim prostovoljnim zbiranjem denarja za uresničevanje mnogih razvojnih načrtov svojega kraja in širše družbene skupnosti. Dejstvo je, da bo poslej možno zgraditi le delček tistega, kar je bilo sicer lepo zapisano v občinskih referendumskih programih za naslednjih pet let. Pri tem se je treba istočasno zavedati, da je večina volilnih upravičencev glasovala proti uvedbi samoprispevka, ker so jih vsakdanje življenjske težave spravile na slepi tir. Prav utvara bi bila, če bi od množice tistih tisočerih ljudi, ki so brez lastne krivde ostali brez zaposlitve, pričakovali pozitiven odgovor na dodatno zbiranje denarja. Mnoge pa je ob tla pritisnila tudi nova davčna politika, ki reže še tanjši kos kruha ne le v gospodarstvu, ampak tudi v številnih družbenih dejavnostih. Sicer pa so se zadnje čase v Pomurju pojavljali najrazličnejši pogledi na smiselnost samoprispevkov. Nekteri zatrjujejo, da referendum morda res ni bila politično modra poteza občinskih vlad, bila pa je dober preizkus utripa prebivalstva. Ob tem se je izrazito pokazalo, da so, denimo, Verjetno se je marsikdo skliceval na tezo, večkrat izrečeno v predvolilnem boju, da je samoprispevek socrealistična ali celo komunistična izmišljotina, ki nima stvarne podlage, in da bo nova oblast s pomočjo fiskalne politike našla ustrezne vire, ki bodo zagotavljali nemoteno javno porabo, Hudem pa splošni standard. Ali je bila to napačna ocena, bo pokazala prihodnost, vsekakor pa bodo potrebne korenite spremembe tudi na tem pomembnem področju, da ne bi še naprej doživljali neprijetnih presenečenj. Milan Jerše Milan JERŠE KDO BO VAROVAL ZELENO MEJO? Po besedah Milana Horvata s soboške UNZ potekajo trenutno postopki, da bi prevzeli obmejne stražnice od pripadnikov TO. Soočili pa so se s pomanjkanjem kadrov za varovanje zelene meje, kar se bo navsezadnje pokazalo pri drugih aktivnostih milice. Medtem so opravili tudi neakj reorganizacij-skih zadev, pri čemer je v Gederovcih zdaj večja policijska postaja. zanemarjena strokovnost si^an. je, z redko izjemo, v vrtcu M. Sobota običajno zelo ist . č®n kr p* k° se zasedajo pomembnejša delovna mesta. Ob tem sle*!jtdi, ijj °8 ju lasti pravico, da vodi igro. Pri tem gre večinoma za Hf11!’ ki z 0(jP° celoletnem nedelu imajo še dovolj energije za to. Zapo-Cc Porabil VOrnostj° 'n trudom opravljajo svoje osnovne naloge, na-J° ^r°S‘e dneve za počitek in nabiranje moči. Se dOgaja p4x.P°teka;Araz.Plsu za ravna-ljic?lce >JUdl n®ji,ne dejavnosti ’ Predvsem vzgojite-^iratiie ?a dosedaP°dP'sov delavcev 'Ja- ki d?Je8a v- d. ravnate-?edaosti F nimaj° velike * Ypl^h-PridZ;VemO’ kak° Se *n zavaJanje datka o « yaJanJe lažnega rešnici -svetu staršev vrtca nai$ ostalit0 'e ena enota, • n'en> ne^a pe‘najstih enot «ISoStvnv ed° n'česar); i?rSev naa,be delavcev in • Za k s,cupščini ter navi-^kratnkand) *!' njalo vabilo: »Prid' ■ opov Kaj takega se ne Al Foto: " > Stran 4 VESTNIK, 8. aktualno ^^.P^^gospodarskih gibanj opredeljujejo na-~ proizvodnja je bila v prvem polletju za 10,2 od-__ ,ot^a manjša kot lani v enakem obdobju; junija je bilo število prenočitev za 55 odstotkov manjše kot junija lani, prenočitve tujih gostov __ so se zmanjšale celo za 73 odstotkov; število brezposelnih je preseglo številko 70.000; — polletni izvoz je manjši od lanskoletnega za 5,4 odstotka; — število zaposlenih v podjetjih z blokiranimi žiro računi predstavlja 30 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu; — dnevni priliv iz drugih republik v Slovenijo se je zmanjšal za več kot polovico. OTROCI NE GREDO V ZDRAVILIŠČA NA J POTRPI ŠE MAL! BOLNIK ODMEVI pomurskega gospodarstva na vladne ukrepe za oživitev gospodarstva UKREPI PO MERI PREŽIVETJA in »re .°?®rativnost in presplošnost, ugotavljanje željenega ka V|oevanje posledic sedanjega gospodarskega trenut-4njm ;l?(?cene> so slovenski poslanci namenili kratkoro-je ia "^aoročnim ukrepom za oživitev gospodarstva, ki jih y azPravo v parlamentu pripravil izvršni svet. ntent R?etno’ 40 so pokazale tudi razprave, predloženi doku-'"esech V^nSke w'ade Ekonomska politika v naslednjih treh haslej ' h' t's4°’ kar so poslanci pričakovali od vlade, ki bo v ke želel*1 h reh _mesecih z ukrepi tekoče gospodarske politi-vizne lii? .se^i predvsem naslednje cilje: zagotavljanje de-nje na . možnosti za nemoten izvoz in preusmerja- Snega *r9e’ zagotavljanje delovanja plačilnega in finan-^žnosf' ema’ m'n'malna socialna varnost prebivalstva in heterah *a kovanje družbenih dejavnosti v spremenjenih oferS?0' So od v'ade zahtevali na nr,HI° gospodarsko politiko Ske9aDmn dobre9a gospodarni, zahtn>°?rama’ ki ga še vedno dajo, sa ^1 so dorečeno zakono-kateri J danes mnogim ni jasno, so na /kaa' veljajo; opozarjali ^odliiv^aVn' nered, ki je zlasti naSo hiPn Poslih s tujino; delje-sti a ^oenja o pomembno-skuPai na .ovanskega trga; vse njeno / J® bilo še dodatno zači-viadni kr ra2pravarrii o morebitni ^nistrn"1 i? zarnenjavi nekaterih s|anCj SnroiV6^' ki 50 i'h po' nitVarni £•' s številnimi dopolni tudi EriPombami, so odme- JANirK °muriu- Ssc|nik is\nAAB ~ podPred’ v na.i M. Sobota, posla- Sks9a m?/ ,vlade in gospodarja vlada ISrstva Je takšno, da r®2rn6re Pripravi gospodarske j° Podie’ti=0lw'ru katerih si mora-'^oz. q sama izboriti delo in ?a9°toviti ° ba ie’ da mora vlada varnost, da se 2a Plačeva° prodaia‘ oz. poroštvo ^dogovn^6’ doseoi je treba tu-^Valnim 8 4uj’rni bankami in za-^aruleir,1 'n®Mucijami v tujini, ki Kar se ti?°^'ono tveganje. h skea= 6 a9resivnosti gospo-v tS2o P^riistrstva, pozdra-Les°riih ^,da b' se le-to v svojih Z^žiti kait?ial° Poenotiti oz. ^Jko/to * e tako bo lahko bolj /trsbuje /Žno gospodarstvo ' Pravo fj|Sak tr9- Mi smo ustva-ko smo loče-n°slav|ji d slovenski trg, trg v Ju-ZUnani' tr9- Nobena *rdov ° UsP6šna država na /'Pas m?6 Iočuje tako kot mi. /r^'ran0 n °čevanje narekovalo kHe pri-% tržišče, kjer ni k' ai' Mesn blcek- Cisto vseeno ovo a industrija izvaža na n/^ek važen je kl se za tak izvozni &a’ ne Da ?°ra n.ositi vsa tve' aro hvalit, 2a svojo uspešnost 6b^b0°2|roma kritizirati, če ^a^išča m^Nc|K — direktor ^adna oravske toplice: gospodarska politika do turizma še vedno nima pravega pristopa, prepočasi namreč ugotavlja, da je vrsta drugih gospodarskih panog odvisna od turizma. Obstaja podatek, da je kar 60 odstotkov gospodarstva posredno ali neposredno odvisno od turizma. V ukrepih, ki so bili sedaj sprejeti, vsak išče sebe. Mi vidimo ozdravitev Moravskih Toplic v spremenjenem bančnem sistemu. Zaradi naložbe smo v banki izredno zadolženi in ta zadolženost predstavlja bančno du-biozo. Kreditov banke sami ne moremo poravnati, dubioza je lahko presežena samo s sanacijo bank, ki pa se lahko rešijo samo s pomočjo vlade. Zadnji podatki kažejo, da je polletna realizacija Moravskih Toplic 63 milijonov dinarjev, samo obveznosti iz obresti za prvo polletje pa znašajo 80 milijonov dinarjev. Torej s celotno polletno realizacijo ne pokrivamo niti stroškov obresti. Rešitev je v banki, ki mora znižati obrestne mere. Banki lahko pomaga vlada s krediti iz tujine, saj denar, vložen v banko, pomeni tudi sanacijo gospodarstva. Problem obresti je pri nas največji, likvidnostnih težav nimamo. Smo panoga, ki je perspektivna. Sem je potrebno vlagati, če želimo preživeti.« stvih, da bi bilo delo boljše, je to pač potrebno narediti.« DANILO TIRŠ — v.d. direktorja Ar Špeda: »V Sloveniji bomo zmrznili, če ne bomo našli pravih oblik sodelovanja z ostalim delom Jugoslavije. To poudarjam posebej za transport in transportne poti za nabavo in dobavo blaga, ki so prekinjene. Potrebna je večja pravna varnost za prevoze, za prenos denarja in potrebno je najti tistega, ki bo ta transport in blago zavaroval, kajti tega sedaj ne dela nobena zavarovalnica. O zunanjetrgovinskem poslovanju menim, da morajo biti tokovi sproščeni, drugače od večjega izvoza ne bo nič. Dvomim, da bo ta vlada sposobna rešiti slovenski gospodarski kolaps, predvsem zato, kec se minister za gospodarstvo mora podrejati drugim. Potrebno je doseči politično soglasje, da pride gospodarski resor do veljave. Menim, da oblikovanje posebne delovne ksupine za vodenje gospodarjenja ni potrebno. Imamo ministre in ministrstva, ki so plačani za to, da dobro delajo na svojih področjih, posebna gospodarska ekipa oz. komite bi bila odveč.« Renata Ficko Pepsi Poljakom ZLATKO FLEGAR - finančni direktor Elrada: »Zadnja dogajanja so nas zelo prizadela. Imamo velik delež terjatev v Srbiji, Vojvodini in Bosni, plačilni promet pa je skoraj v celoti zastal. Kljub temu, da težave skušamo odpravljati s kompenzacijami, še naprej ostajajo. Pridružujejo s# jim tudi transportne težave, katerih posledica je manjša prodaja in ovirana nabava repro-materiala. Izvoz poteka normalno, s tem da ga je zaenkrat težko povečati. Posodabljamo proizvodnjo za izvoz, vendar čez noč ne gre. Pri ukrepih vlade mora biti dan poudarek pridobivanju svežega denarja iz zahodne Evrope. Brez tega ne bo šlo. Vladi popolnoma zaupam, če pa so potrebne zamenjave v določenih ministr- Pred kratkim podpisana pogodba s poljskim kupcem iz Tarczyna, mesta blizu Varšave, bo Radenski omogočila izvoz hita mlade generacije — pepsikole. Do sedaj je Radenska polnila pepsi v različno embalažo različne prostornine samo za slovenski in jugoslovanski trg. Vrednost posla znaša 311 tisoč mark, Radenska ga bo kompenzirala z uvozom koncentrata za pepsi. R. F. četrtek • Uvožena ženska, moška in otroška kolesa MONT BIKE ■ Akumulatorji z dvoletno garancijo (za avtomobile in traktorje) * Vetrobranska stekla (OPEL, CITROEN, MERCEDES, FORD, za vsa japonska in ostala vozila) Uvožene svečke (BOSCH, CHAMPION, MAGNETTIMARELLI, NGK) Avtoplašči Sava-Trayal Rezervni deli TIPO MURSKA SOBOTA, Prekmurske brigade 31 (pri starem mlinu), tel.: 069/31-250 Naslednje pisanje bi lahko naslovili tudi takole: »Da ne bomo rekli, da tega nismo vedeli« ali »Da se ne bomo sprenevedali« ali »Da bomo povedali na glas«. Gre namreč za to, da je republiško ministrstvo za zdravstvo vsem območnim enotam za zdravstvo, menda pod oznako zaupno, poslalo dopis, v katerem piše, da se zaradi pomanjkanja denarja ukinjajo ali prekinjajo vse dejavnosti in naloge, ki niso nujne, kar so.po njihovem tudi letovanja otrok, zdravstvene kolonije, morebitne naložbe in drugo. To depešo so območne enote dobile petega julija in pomeni, da otroci, ki jih je zdravniški konzilij na podlagi zdravstvene dokumentacije spoznal za potrebne zdraviliškega zdravljenja, le-tega ne bodo deležni oziroma ga ne bodo vsi tisti, ki pred dopisom na zdravljenje še niso odšli. Mali bolniki iz Pomurja, ki obolevajo za astmo, torej ne bodo šli ne v Rakitno ne v Crikve-nico (v to zdravilišče so jih zaradi razmer napotili manj), ko pa bodo dobili napad, bodo lahko šli v bolnišnico. Za to je menda zagotovljen denar, ker gre za zdravljenje, zdraviliško zdravljenje je pa pač preventivno in se črta, čeprav je za zdravje otrok še kako potrebno in jih za nekaj ča- Mar so samo zdravi otroci naše največje bogastvo? Foto: nj Kot vemo, so otroci, ki so pogosteje zbolevali, pred leti letovali v Baški, medtem ko za zdraviliško zdravljenje otrok ni bilo omejitev. V zadnjih dveh letih pa se je število zelo zmanjšalo, tako da v lanskem letu iz soboške občine na letovanje zaradi zdravstvenih razlogov ni bil poslan noben otrok, zdraviliško zdravljenje pa so omejili. Letos pa so zdravniškim komisijam z uprave za zdravstvo poslali dopis, da lahko zaradi pomanjkanja denarja na zdravljenje pošljejo iz soboške občine dvajset in iz osta-lioh treh občin petnajst otrok. Predsednica soboške komisije dr. Blaga Dalič je v imenu konzilija odpisala in prosila, naj še enkrat proučijo možnost, da bi v zdravilišče lahko napotili več otrok, kajti kar polovica bolnih otrok oboleva zaradi dihalnih bolezni, od tega 20 odstotkov zaradi bronhialne astme. Vse te otroke pa je nujno potrebno vsaj enkrat na leto poslati na zdravljenje in je število odobrenih mest veliko premalo. Vendar do sprememb ni prišlo, kvečjemu pismo z republike, ki zdraviliško zdravljenje otrok dobesedno črta. Dr. Blaga Daličeva: »Menim, da je to krivično do otrok, kajti otroci se ne morejo postaviti po robu odraslim. Zdravniki pa smo lahko tisti, ki govorimo v njihovem imenu. S takim ukrepom kršimo njihove osnovne pravice, saj smo odrasli dolžni narediti vse, da bi preprečili bolezen- ali celo invalidnost. Kot vemo, pa se zaradi astme lahko med tridesetim in štiridesetim letom starosti tudi umira in otroci imajo med napadom občutek, da mpi-rajo. To se je tudi že zgodilo, ko je med napadom umrla deklica. Ti otroci bodo zaradi tega, ker so prikrajšani za zdraviliško zdravljenje, vsaj desetkrat na leto hospitalizirani, in to od šest do deset dni, pozimi gotovo šestkrat. Vedeti moramo, da otrok ne pošiljamo v letovišče, ampak v zdravilišče, kjer jih zdravijo. Za astmo pa je dokazano, da so zdravilišča pomembna za preventivo. Zdravljenje na otroke ugodno vpliva vsaj še nekaj mesecev. Nekateri otroci so na zdravljenju letos že bili, predvsem šolski obvezniki, ostali so otroci do šestih let, ki naj bi na zdravljenje še šli. Vemo tudi, da denarja ni oziroma ga zmanjkuje, zato smo predlagali, naj bi se sredstva proporcionalno razdelila na začetku leta, ne pa tako, kot je zdaj: dokler je denar, le-tega uporabljamo, ko ga zmanjka, ga za vse, ne glede na to, koliko od tega so izkoristili otroci. Vemo pa da običajno zelo malo, saj so starši v službi in otroci v šoli in na zdravljenje lahko gredo le med dopusti ko denarja za zdraviliško zdravljenje že zmanjkuje. Pri delitvi denarja pa bi moral sodelovati tudi zdravnik.« sa lahko »obvaruje« napadov in bolnišnice. Poklicali smo tudi v Rakitno, kjer so nam povedali, da sami z republike nišo dobili sporočila o črtanju zdraviliškega zdravljenja, so pa dobili pismo soboške območne enote ter telefonski klic iz Novega mesta. Slednji so jim sporočili, da lahko sprejmejo res samo najbolj ogrožene otroke, medtem ko s Pomurja ne bodo sprejeli nobenega otroka oziroma samo samoplačnike. Zato so staršem tudi poslali sporočilo, da pač otrok naj ne privedejo na zdravljenje. Denarja v zdravstvu res zmanjkuje, režejo pravice uporabnikom in — da ne pozabimo, naj bo sestavek v opomin, opozorilo in spomin — pravice črtajo tudi malim bolnikom. Ali pristajamo na to in kdo je tisti, ki si lasti mesto »delilca pravic«? Marje res treba prikrajšati (še) otroke? Majda Horvat GORSKO KOLO MOUNTAIN BIKE MESTNO KOLO CITY BIKE prodaja : bess - P R 0 MARKET LJUBLJANA. ŠMARTINSKA I I TEU 061 - 310 935 KVALITETA in UGODNA CENA’ • GARDEROBNE OMARE PO MERI • NOTRANJOST PO ŽELJI • VRATA IZ MASIVNEGA LESA • SEDEŽNE GARNITURE, VEČ TIPOV Murska Sobota, Severjeva 11 A, tel.: (069) 21 688 Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure. 8' AVGUSTA 1991 Stran 5 gospodarstvo Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dotrajane stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem v Otovcih 88, vključno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 914 m! za izklicno ceno 71.312,30 din (z besedo enainsedemdeset tisoč tristo dvanajst din in 30/100) za^vse nepremičnine. Dražba bo dne 3. 9. 1991 ob 9. uri v Otovcih na kraju samem. .Splošni dražbeni pogoji so: 1. Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene, torej 7.200,00 din na žirora-čun občine Murska Sobota, štev. 51900-697-45015. 2. Dražbeno ceno za zgradbo in zemljišče je treba plačati v 15. dneh od dražbe oziroma sklenitve pogodbe. 3. Predmetno nepremičnino ' oz. posesti je možno prev- zeti takoj. Možen je tudi ogled — po predhodnem dogovoru. Kupcem, ki na dražbi ne bodo uspešni, bo varščina vrnjena v treh dneh. Vse informacije lahko dobite pri premoženjsko-pravni službi občine Murska Sobota, soba štev. 15/11, ali pa v sekretariatu za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti, soba štev. 6, pritličje (prvi vhod). Redke stanovanj- ske gradnje Poslovno-stanovanjski objekt na vogalu Lendavske in Cvetkove ulice v Murski Sorroti, katerega vrednost znaša 25 milijonov dinarjev, je končan. Že sredi meseca se bodo vselili prvi stanovalci sedemnadstropnega bloka s 34 stanovanji. Zaradi visoke cene kvadratnega metra stanovanjske površine, zanj je treba odšteti kar 19 tisoč dinarjev, je zaenkrat oddanih le polovica stanovanj. Izvajalec del je bilo SGP Pomgrad s kooperanti, investitor pa oddelek za stanovanjsko gospodarstvo pri občinski skupščini. V pritličju objekta bo več lokalov, in sicer restavracija s slaščičarno, picerija, prodajalna zelenjave in pisarniške tehnike. Za zdaj primanjkuje denarja za ureditev okolice, predvsem za asfaltiranje pločnika in parkirnih prostorov. Besedilo in posnetek: M, Jerše INFORMACIJE ZA PODJETNIKE NAJVEČJA IZBIRA STOLOV, MIZ IN KOTNIH KLOPI (OSTANKI IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV) - VSE NA ENEM MESTU od 5. do 20. avgusta • možnost obročnega odplačevanja • možnost plačila s čeki • 20-odstotni popust pri plačilu z gotovino Obiščite nas vsak delovni dan od 7. do 15. ure na Kolodvorski 3 v Ljutomeru in ob sobotah od 7. do 11. ure. Informacije po telefonu: 069/81-301 ali direktno 82-413. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 PESTRI PONUDBI! Priporoča se MURALES Ljutomer! POMOČ IZ TRIGLAVA V Gornjo Radgono prihaja pomoč za odpravo posledic vojne agresije. Najbolj prizadetemu kraju je Zavarovalna skupnost Triglav iz Ljubljane namenila solidarnostno pomoč v višini približno 10.000.000,00 din. Po besedah generalne direktorice gospe Nade Klemenčič in predsednika Izvršnega sveta SO G. Radgona Antona Tropenauerja, bodo sredstva namenili za sanacijo OŠ dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona ter mejnega prehoda s carinskim terminalom. Gre za objekte, ki so bili v vojaških akcijah jugoslovanske armade zelo poškodovani. Zavarovalnica Triglav d.d. daje pomoč iz sklada, ki so ga oblikovali iz dela sredstev za osebne dohodke, reklamo in preventivo. Radgončani smo te velikodušne geste zavarovalnice zelo veseli. PAN-AGRA MURSKA SOBOTA STROJI IN PODJETJA V AVSTRIJI Območna zbornica za Pomurje je prejela brošuro Stroji in orodja v Avstriji. V brošuri so podatki o 41 najpomembnejših podjetjih iz kovinske branže v sosednji državi. Podjetniki, seznanite se z vsebino brošure, ki je na ogled na območni zbornici, Titova 5, Murska Sobota Podjetje Pan-Agra, ki je nastalo iz Panonije, uspešno deluje že pet mesecev. Razčlemba poslovanja kaže, da ima podjetje v prvih petih mesecih poslovanja manjši ostanek dohodka v vrednosti 750.000 dinarjev, petmesečna realizacija pa znaša 85 milijonov dinarjev. Glede fizičnega učinka so ugotovili, daje podjetje prodalo enako količino izdelkov kot v lanskem letu, obdržalo pa je tudi vsa tržišča v Sloveniji, na Hrvatskem pa tudi v Srbiji. Uvedli so tako imenovano kontukokorentno prodajo, ki poteka na način blago za blago. Aktivirali so svojo lastno trgovino, s katero zapirajo svoje terjatve z izdelki svojih kupcev, ki jih doma prodajajo za gotovino. Trenutno ima podjetje v prodaji traktorje IMT, drugo kmetijsko mehanizacijo, pa tudi gradbeno mehanizacijo, ker so izdelki predvsem južnih jugoslovanskih proizvajalcev. Danes izvoz ne presega 20 %, do konca leta pa želijo doseči 40-odstotni izvoz. Ta pa bo dosežen s podpisom pogodb, in sicer za izdobavo žitnih se-jalnikov za italijanski trg in za izdobavo pnevmatskih sejalnikov koruze za nemški trg in preko nem- Tako menijo v KG Rakičan, ki ima pomembno mesto v slovenski prehrambeni politiki — 40 odstotkov tržnih presežkov — Dobra kakovost pšenice in drugih poljščin — Za večji napredek Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, čigar zametki segajo že v leto 1929, predstavlja z več kot 7100 hektarji obdelovalne zemlje v soboški in lendavski občini pomembno verigo slovenske prehrambene politike. Še posebej, ker si potrebno krmo v celoti zagotovijo sami, ponašajo pa se tudi s hitrim tehnološkim razvojem, brez katerega ni vidnejšega napredka v kmetijstvu. Sicer pa so gospodarske enote KG Rakičan raztresene po vsem Prekmurju. Po mnenju direktorja Mirka Horvata je dobro, da niso na enem mestu. »Če bi imeli pravo pospeševalno službo, ki bi bila uspešno organizirana, bi morala biti v nenehnem stiku s temi enotami, ki premorejo sorazmerno visoko tehnologijo. Zato smo proti slehernemu razbijanju teh obratov, ki v preteklosti niso bili odvzeti, zastonj odvzeti ali arondirani, kajti njihova prihodnost je le v povezavi s pospeševalno službo, pa čeprav gre le za 10 odstotkov družbenih zemljišč, ki pa so močno koncentrirana, kar si itak najbolj želimo. Tudi s strokovnega in tehnološkega vidika bi naredili veliko napako in celo nazadovali, kajti z denacionalizacijo bi bile sicer nekatere krivice iz preteklosti popravljene, toda večinoma na škodo kmetijstva«, opozarja Mirko Horvat. Pri tem velja dodati, da družbeno kmetijskih tržnih presežkov v Sloveniji. Sicer pa je v soboški občini približno 11 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki dajejo sorazmerno malo tržnih presežkov. Z načrtovano denacionalizacijo pa bi ILIRIJA LENDAVA Novih 50 delovnih mest Šest mesecev prvega poslovnega leta je obrat Ilirije Vedrog iz dave zaključil zadovoljivo. Več kot 80 odstotkov proizvodnje je namenj no tujemu konvertibilnemu trgu. Do konca leta 50 novih delovnih m« obratu za proizvodnjo sredstev za nego usnja in čistil za gospodinjstva industrijo. jz Kot vse kaže, je bila naložb matičnega podjetja Ilirija iL« Ljubljane v obrat za izdelavo sveč v Lendavi, kjer je dobilo zaposli sedemdeset delavcev, več kot upravičena. Izdelava teče pemotenflB treh izmenah, kar 80 odstotkov izdelkov pa namenjajo tujim kup^ Sveče različnih oblik, kakovosti in namembnosti pošiljajo najveC tržišče na Švedskem in Finskem, v Švici, Nemčiji in ZDA. Letne < lovalne zmogljivosti znašajo 2.500 ton, letošnji načrt pa so zaraoi četnih zagonskih težav postavili na 2.000 ton. ,. m »Postavljene cilje bomo gotovo dosegli,« pravi direktor Ladi Ivanec. Izdelava teče nemoteno, večjih težav z repromaterialom,K čez 90 odstotkov nabavljamo doma, tudi ne občutimo. Tuji zanesljivi plačniki, mi pa se trudimo, da bi svoje obveznosti do cev izpolnili kakovostno in pravočaso. Samo to je lahko porok ber posel. Zavest naših delavcev je izredno visoka, izkazali so se v vojni, ko niti strah niti barikade niso delavcem preprečili prm na delo. To je bilo zelo pomembno, saj smo le tako lahko izpolm1 ročila za švicarskega partnerja.« . „ V lendavski Iliriji računajo, da bodo do konca leta izvozih za c lijonov mark blaga. Domačemu trgu bodo kot največji jugos'°v. izdelovalec sveč namenili 500 ton blaga. Od tega nekaj tudi v J . republike, kjer pa zaradi plačilne nediscipline in transferja de delajo med kupci selekcijo. V teku je tudi naložba za izgradnjo novega obrata, kjer bod° lovali sredstva za nego in zaščito usnja ter čistila za gospodinjstv industrijo. Izdelava bo stekla do konca leta, na novo pa se bo zaposlilo 50 delavcev, ki jih že usposabljajo. Renatah Povečujejo izvoz škega še za turški trg. Odpirajo tudi nova trzt . Vzhodni Evropi. Prodrli so že na Madžarsko, sko in Češko, vendar pa kupna moč tu neko pada, ker so naši izdelki v teh državah zelo dra« • V novih programih, ki jih ima podjetje ysC Agra, je predvsem kmetijska mehanizacija-novitete, ki so jih že razvili ali jih še razviJaJ ’ e. nastale iz lastnega razvoja podjetja ali pa \ ’ • -fu raciji z zunanjimi oziroma s tujimi proizvaja/ ■ je treba omeniti predvsem žitni sejalnik, k' ^oSy-stni izdelek in bo na tržišču že v avgustu, ter v nico za visoko travo, ki bo razstavljena na sej Gornji Radgoni. Na sejmu bo razstavljen111 pet novitet. Izdelki mladega podjetja so tržno zelo zan v in Pan-Agra, katere status bo dokončno res en letošnjem letu, ima vse možnosti za uspešno P {0. vanje. Najvažnejše bo, da bi podjetje doseg dajno politiko, ki ne bi potencirala oziroma čila trga s svojimi izdelki, pač pa na njem vzdrževala neko povpraševanje. peric PRIHODNOST S POSPEŠEVALNO SLUŽBO svojo posest, kot so izračunali, dobilo le okoli 200 posameznih kmetov. To seveda ne more rešiti kmetijstva, saj le-ti ne bodo sposobni zagotoviti niti 40 odstotkov tržnih presežkov, kot jih sedaj družbeni sektor. Zato je še kako pomembno, da si kmetje, ki imajo v lasti 90 odstotkov zemljiških površin, čimprej pridobijo ustrezno znanje, da bi pravilno uporabljali sodobno tehnologijo. PRECEJŠNJI TRŽNI PRESEŽKI Tudi v minulih časih kmetijstvu niso cvetele rože, saj so se nesorazmerja med ceno pridelkov in reprodukcijskega materiala vedno gibala v škodo kmetijstva. »Poleg tega nismo deležni nobenih posojil z znižanimi obrestmi, kar se dogaja tudi kmetovalcem. Trenutno je obrestna mera 115-odstotna, zato nima smisla jemati kreditov, čeprav smo jih tu in tam prisiljeni sprejeti. Za boljšo ponazoritev naj navedem nekaj indeksov; pri čemer je upoštevana primerjava z enakim obdobjem lanskega leta. Tako je pri cenah gnojil indeks 250 do 350, pri nafti 270, medtem ko je pri svinjah 162, bikih 150, mleku 165 in pšenici 210. Kam to vodi, si lahko mislimo!« opozarja direktor KG Rakičan Mirko Horvat. Ni težko ugotoviti, daje v takih razmerah, ko je treba računati tudi z nelikvidnim plačevanjem kupcev in prekinitvijo prometnih poti, težko gospodariti z lastnim kapitalom. Zato so se v KG Rakičan odločili za poslova- nje na tržnih principih m P s Ji-čno nimajo nobenih za*^^1 mer bodo gotovo lažje Pj® težave, ki se obetajo Čeprav so do začetka ga tedna poželi le 40 o .g ja; pšenice, z optimizmom j^ps kakovost pridelka, ki naj znašal okrog 75 stotov na 90 Pri koruzi računajo na a 0/ stotov, pri sladkorni p®’ 550 stotov na hektar. LP fe je treba tudi dejstvo, da 1U1 sorazmerno velike p°v _:anih s sicer 2300 hektarjev, zas.Ls pšenico, in 3 tisoč hektari ]5 ti' ruzo. Tako si obetajo oK y3' soč ton pšenice in čez z gonov koroze. Vse to Pa g(jb^' presežki, kar je gotovo SR no, saj gredo takoj v pr° »Tu so bila nekoč v?.^pozn^ cijska posestva, ki so J1 bF prenesli v Ljubljano, k velika škoda za to obm pio/11 začenjamo sodelovati linv jem iz Subotice za vzg „0 P skupaj s Kmetijsko za^ jjo nonka pa smo dah na za sa“ Ijo za brezvirusne sadi . f s jarstvo na ogromne možnosti z* t v n dejavnosti,nič manjše landiji. Zakaj ne bi, n^.^ nim zakonom, ki nas ločen, na Goričkem odstopi'1 zemljišč za sadjarsko P ,stop njo, podobno kot bom seifle e zemljišča za registracu^eflS^ skega krompirja in za jz P krave skupaj s Partn®rJ® landije? Povsod tu gf® ge a u koncentrirana zemlji^1' 'se& daja Mirko Horvat. Z riJa rezultati pa so upravi zaV y vanja KG Rakičan, K* mala vse pomembnej piitiHL slovenski prehrambe1^^,, J® Stran 6 kmetijska panorama APNENJE TAL SO predvwm'hiU-r!“ s? nekarbonatna; to ^ostio i Cli *z ,a' odnašamo s 0 kislost /i° Se to*1' izP'ra, medtem 'edno vcx:l , Povečujemo z uporabo haskih „n “l,cin mineralnih in or- (gnojevka). ??'"'odnašani'1' ”astajaj° z izPira-nadni T.m s pridelki, je notacijo tan "i/"' z apnenjem (kalci-/iijskih ie večina naših nu ” J,SV ,udi izredno kisla ? PMrebnne??°Sti)’ ie v vee'ni prime-^"enje. pnl zvesti celo meliorativno i8o|«ei le n»’3 apnenju se lahko ."»k tal nri /“diagi kemijske razč-^P^delovS.'.*61? Pa je zelo važno, da |V| gnojil „ ° količini in vrsti kalci-ik” ~ a2ronASVetujejo s s‘rokovnja-(* razmerah i mom' ,V P°dneb-/ Za apnen Je|P° etie najprimernejši ^“suhatJl’ kajti takrat so tla prilik ^ruktu™? 3Č> 'n se s tem ne Z’ »bdela.,,, a ’ Poleg tega pa s po-Je’a Snoiila < omogočimo. da se kal-je’racijski n, 3,’?!10’ apnenec, dolomit, čal° globino J ooakomerno pome-SiZa apneni« ornicc- Najprimernejši P” že,vi o^mnih žit. Je lahko i?,Ognem? šoku, ki ga ap-to?vk'k Ann«°Ve pr* spomladanskih! dovrnhr3 sPomladi ne pripo-* , Jr da ne lJe pa ae apnenje jeseni, *al izjem/ bit,' pKveč mokra. . 'Pozimi vS n,a lahko opravimo '"»»kra ‘ia ne smejo biti Čel d SneŽ"° “dejo- * a' da .aPnenčevih U | ' organskem drugimi mineralni-Pri a k" Prid« a ' gnojili (gnojevka), sl? »ai bo an„ k!h P°vršin priporoča-organ-a "aj si v VaSk!, gno^ pa dro«*’ .0^. 4“ «??' materiali \ različnimi apnoit-^“'»"lit, sa t u Japno, apne-‘Mi ? čas ,JSk’ muli-i lopib zelenih poti. Vse več je asfaltnih poti — redke peš-^atka\k°’T^na stare čase. “Jtio časa"' nLa Pokopališčih je še mnogo zanimivosti! Zato ne prehite-' v katerem so ob pritiskih vse ruši! Dl NI TITAN Nova knjigarna in Svet knjige Ckadobr^ mesecem je Po-v KOC|- Za'°žba v Murski Soboti v° DnoeV1 u''c' odprla svojo noše odK?lnico- Za ta korak s0 'Sferen,' '.Predvsem zato, da bi U''ei. Prjni'' knj'garno v Titovi svoj e8 papirnice je tu dobil Sveta k S-Or tud> klubski center 'ega Ideja o ustanovitvi 'et, saj j a Je bila živa že nekaj ki že nrma ^vet knjige v Pomurki kroS 3000 ^nov. M sni1”-]6 deJal Štefan Vitez’ k?j'garne, je nova tQ, ker t zanimiva predvsem za-P^RodT do njeno poslovanje *uPcev t P.otrebam in želiam ?ta klaS A°rejto nai ne b' bila ti' "hajg llina knjigarna, ampak rasbil Prodajo raznih ^"rderie . na'nikov in videore-to nVlz uvoza, seveda če bo-kodna^^."^ z-rnogli. Poleg te-^ije ^Popravljali tudi razne umikih ,P°sek,nih dnevnih in - a tat- (novo 'eto, dan žena). Ze v avo? Vetia akcija bo stekla Žarni ?slu- ko bo v novi knji-p^POtekala prodaja šolskih potrebščin. Obiskali smo tudi klubski center Sveta knjige. Posebnost centra je v tem, da lahko pri njih kupujejo le člani Sveta knjige, in to po ugodnih cenah (do 25 % popusta). Kot pravi Suzana Bogar, vodja kluba, so vse knjige, ki jih je moč kupiti pri njih, opisane v posebnem katalogu, ki ga izdajo štirikrat na leto in ga vsi člani prejmejo brezplačno. Ž obiskom so še kar zadovoljni, še posebej veliko obiskovalcev so imeli prvi teden delovanja, ko je vsak kupec dobil v dar grafiko mesta Murske Sobote iz leta 1910 in bil deležen posebnega popusta pri nakupu knjige. Tudi v Svetu knjige bodo skozi vse leto pripravljali razne ugodnosti in nagradne akcije. Vsi, ki bi se v Svet knjige radi včlanili, lahko to storijo vsak dan v njihovi poslovalnici. Vpis je brezplačen, edina obveznost člana je nakup ene knjige v vsakem četrtle- tju. Boštjan Celec Glas mladih Bogojini kat ^iredir or9anizaciia iz Bogojine že vrsto let pnpra-«e s »LADIH PEVCEV - AMATERJEV, na Su^la. še neuveljavljeni pevci in skupine iz l6|*a'Vsi mire^'tev ^odo pripravili tudi letos, in to 25. av-Moi’ Se n»o ■ *’ k' želijo pokazati svoje sposobnosti in ta-Pris ' *a nastop prijaviti do 15. avgusta na na- ha; J °9°jine, 69222 Bogojina, s pripisom Za Glas. V ^•»ost?P!šei° naslov dveh skladb, ki ju želijo izvajati, s°dei'oS .enskih izvajalcev. ^^~~^''anju vabijo vse. ki jih veseli glasba! , -——■ . . . -- AVGUSTA 1991 POLETNA GLEDALIŠKA SOLA V RADENCIH IV nedeljo se je v Radencih končala poletna gledališka šola, ki je trajala en teden in se je je udeležilo večje števi-Ilo slušateljev iz vse Slovenije. Solo je organizirala Zveza 'kulturnih organizacij Slovenije, vodila pa jo je strokovna svetovalka za bec. Slušatelji so skupine, vsaka gledališko in lutkovno dejavnost Metka Zo- se razdelili v skupina pa je imela svojega mentorja. Seminar je bil namenjen predvsem začetnikom, ki so spoznavali osnovna pravila gledališke umetnosti. Med slušatelji je bilo največ srednješolcev, bili pa so tudi drugi, stari vse do 50 let. Namen šole je bil predvsem seznaniti sodelujoče z gledališko režijo, dramaturgijo, igro in glasbo, torej zadeve, ki so v gledališču povezane, zato so tudi slušatelje z njimi seznanjali povezano. V predavanjih o lutkarstvu pa je bil v ospredju lutkovni kabaret z namizno prstno lutko. Predavalo je večje število slovenskih gledališčnikov, kot so Aleksander Jurc, Violeta Tomič in Tatjana Ažman, ki so si za izhodišče svojega dela izbrali znana dramska dela domačih in tujih avtorjev. Otroško gledališče je vodila Eka Vogelnik, lutkovno Uroš Trefalt, glasbeno delavnico pa komponist Mitja Vrhovnik. Kot je povedala Metka Zobec, na seminarju sodelujejo vsi, ki so se prijavili po razpisu v šolah, kulturnih društvih in na občinske Zveze kulturnih organizacij. Vendar pa je problem, ker občinske Zveze kulturnih organizacij pogosto teh informacij ne posredujejo ljudem, ki jih to zanima. Bolj so sodelovanju naklonjeni na šolah. Vendar pa je po njenih besedah »bila ponujena možnost vsem, ki jim je všeč delo v gledališču, da sodelujejo, saj je gledališče dom najrazličnejših umetnosti.« Ogledali smo si tudi delo v eni izmed skupin z desetimi slušatelji, ki jo je vodila Violeta Tomič, Seznanjala jih je z gledali- Slušatelji gledališke šole med vajo. Odstranili poškodovani cerkveni stolp Prejšnji teden so odstranili cerkveni stolp v Gornji Radgoni, ki je bil poškodovan v vojaškem spopadu. Delo so opravili z dvigalom podjetja Prangel iz Avstrije. Cerkveni stolp, ki bo v prihodnje na radgonski cerkvi, bodo naredili na tleh, potem pa ga bodo predvidoma do konca oktobra dvignili na cerkev. Večji del materiala jim bodo podarile razne organizacije in podjetja iz Avstrije in Slovenije. Ob avstrijskih mojstrih bosta delo opravljali podjetji Mlinarič in Lončarič. Na začetku avgusta bodo vrh zvonika najprej naredili betonsko ploščo, potem pa bodo do konca avgusta izdelali leseno konstrukcijo in jo obdali s pločevino. Cerkveni stolp je Radgončane vse povojno obdobje spominjal na dogodke med vojno, tako da njegova odstranitev veliko pomeni tudi za mesto, v katerem so večji del poškodovanih stavb že popravili in se je življenje počasi vrnilo v normalen tok. j. Gabor Foto: N. Juhnov Dvigalo podjetja Prengel je odstranilo poškodovani stolp. ško igro, v vaji, ki so jo opravljali, pa je bilo opaziti veliko improvizacije, samoinioiative sodelujočih. Tomičeva je povedala, »da se je odločila« delati predvsem na pravilnem govoru in gibu, saj amaterske igralce mentorji pripravljajo na predstavo, le malokdo pa jih uči in popravlja njihove napake. Zato so sproščevalne vaje in učenje gibanja v prostoru na videz igračkanje, vendar pa se na tak način o igri lahko več naučimo, kot s togim sedenjem in poslušanjem.« Mentorji so se strinjali, da je program dela precej natrpan, še posebej, ker nenehno delajo z mladimi ljudmi, polnimi energije. Vendar pa se je tak način dela že prejšnja leta pokazal zelo uspešen. Tudi sodelujoči so se strinjali, da so se precej naučili, dobili pa so tudi veliko koristnih nasvetov o pravilnem sistemu dela, ki ga bodo sami lahko tudi dograjevali. Zavedajo se, da s tem seminarjem ne bodo postali profesionalni igralci, vsekakor pa je pomemben za njihovo prihodnje delo v gledališču in odnos do gledališča sploh. J. Gabor Foto: N. Juhnov Prenovljena dvorana je bila premajhna Člani kutturnoumetniške-ga društva so ob otvoritvi prenovljenih prostorov v soboškem gradu pripravili večer songov K. Weiia in B. Brechta To je mesec nad Sohom. Na premiero, ki je bila v četrtek, 1. avgusta, so bili povabljeni razni kulturni delavci, ki so včasih sodelovali s KUD-om, predstavniki strank, predsednik občine in drugi. Ker pa lahko dvorana sprejme le 150 gledalcev, so mnogi lahko dobili le eno vstopnico, nekateri stalni obiskovalci gledaliških predstav pa so žai morali ostati zunaj. To je povzročilo veliko hude BELTINCI krvi in nekateri se tudi zaradi protesta niso udeležili predstave. Tudi repriza, ki je bila dva dni kasneje, ni mogla ustreči vsem, ki so si predstavo hoteli ogledati. Za sedaj več predstav ne načrtujejo, ponovitve pa nameravajo uprizoriti v jeseni. Kljub vsej tej nejevolji in jezi smo lahko po drugi strani veseli, da imata Murska Sobota in njena okolica toliko občinstva, ki bi se rado udeleževalo kulturnih prireditev, ki jih je pri nas v zadnjem času tako malo. A.N. Rituper Grad zaščititi pred katastrofo Na pobudo krajevne skupnosti so se v Beltincih sestali predstavniki krajevne skupnosti, soboškega izvršnega sveta, Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, da bi se prepričali o stanju gradu, ki se je začel podirati, in našli rešitev za njegovo zaščito. Ugotovili so, da je grad potrebno pred jesenskim deževjem in zimo zaščititi, če ga želimo obvarovati pred katastrofo. Predlagali so, naj.bi v ta namen zagotovili sredstva Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana (iz intervencijskih sredstev), soboški izvršni svet in beltinska krajevna skupnost. Ker pa krajevna skupnost nima denarja, bodo skušali svoj delež zagotoviti preko uporabnikov nekdanje grofovske lastnine, to je KG Rakičan in Gozdnega gospodarstva Murska Sobota, ki naj bi prispevala les za ostrešje. Predhodno bo potrebno pripraviti predračun za sanacijo ostrešja, o nadaljnji usodi gradu pa bodo odločali po sprejetju zakona o denacionalizaciji. Ob tej priložnosti so tudi razmišljali o tem, da bi kazalo v gradu urediti kmetijski muzej. Dogovorili so se tudi, da mora beltinska krajevna skupnost do septembra pripraviti program nadaljnjega urejanja gradu in ga predstaviti Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije v Ljubljani. F. Maučec kulturni koledar # kulturni koledar 9 kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca bo v petek, 9. avg., ob 19. uri zaključna prireditev ob koncu razstave likovnih del Ger-de Wasmuth — Pohley iz partnerskega mesta Ingolstadt v Nemčiji. Poleg avtorice se bodo udeležili prireditve tudi župan Ingolstadta Werner Poschi in drugi gostje iz tega mesta, ki bodo pripeljali s seboj tudi sodček ingolstadtskega piva in ga ponudili obiskovalcem. LENDAVA — Kulturni delavci iz lendavske občine se te dni pripravljajo na začetek mednarodne likovne kolonije (19. avg.). na katero pričakujejo 8 umetnikov iz Slovenije, Madžarske, Nemčije in Hrvaške. RAZSTAVE LENDAVA — V muzeju na gradu je na ogled stalna razstava likovnih del, prav t^ko pa tudi razstava zanimivih arheoloških predmetov (Oloris). Muzej je odprt od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. MURSKA SOBOTA - Še predvidoma teden dni bo v prostorih pred grajsko dvorano odprta razstava Gledališka preteklost Sobote. Na ogled je vsak dan od torka do petka med 10. in 12. uro. RADENCI V razstavnem salonu hotela Radin sta odprti razstav;' likovnih del Franca Kanclerja iz Maribora ter likovnih umetnikov Marjana in Ane Puškaš iz Maribora. KNJIŽNICE GORNJA RADGONA - Občinska matična knjižnica vabi bralce knjig v svoje prostore vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure. LENDAVA — Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. LJUTOMER — Knjižnica je v dopustniškem času odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 12. ure. MURSKA SOBOTA - Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so še naprej odprti od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE Kot je bilo pričakovati, je te dni največje zanimanje tudi v pomurskih knjigarnah Dobre knjige za delo Vojna za Slovenijo (izdala Cankarjeva založba), na 2. mesto med uspešnicami tega tedna se je uvrstila Makalonca (avtor Fran S. Finžgar, izdala Mladinska knjiga), ha 3. mesto pa delo Zorka Vona z naslovom Soča od izvira do morja (izdala Turistična zveza Gornjega Posočja). ------Stran 9 ne zgodi se vsak dan Najmanjši otrok Zdravniki medicinske fakultete na univerzi Loyola v Illinoisu so sporočili, da jim je uspelo obdržati pri življenju novorojenčka, ki je ob rojstvu tehtal 280 gramov. Prepričani so, da je to do zdaj najmanjši otrok, ki je preživel in je danes star osemnajst mesecev. Po besedah dr. Jonathana Muraskasa so pri 36-letni porodnici v šestem mesecu nosečnosti zdravniki zasumili, da je prišlo do prekinitve dotoka hrane skozi popkovino, zato so se odločili, da bodo s carskim rezom rešili otroka. Po porodu je bil dojenček dva meseca priključen na aparature .za dihanje, po štirih mesecih pa so ga odpustili iz bolnišnice, ker ni potreboval več intenzivne nege. Deklica je bila ob svojem prvem rojstnem dnevu težka 4,5 kilograma, nobene posebne zdravniške pomoči ni potrebovala, le razultati inteligenčnih testov so bili nekaj pod povprečjem. Posnetki površine Venere KARTA ZA 84 ODSTOTKOV PLANETA Ameriška uprava za vesoljska raziskovanja NASA je prikazala prve posnetke površine Venere, ki jih je poslala vesoljska sonda Magellan po prvi krožni poti okrog planeta, ki je trajala 243 dni. Površino Venere so posneli s pomočjo radarjev, ker planet ovija gost sloj oblakov, ki preprečuje optično snemanje. Na podlagi posnetka, ki ga je poslala sonda, je NASA izdelala računalniški program, ki umetno predstavlja preletevanje Venerine površine. Crno-oranžna tla so zelo ra- zgibana, del planeta je posejan z meteoritni-mi kraterji, na enem od posnetkov pa je mogoče videti ogromen vulkan, ki ima v premeru 400 kilometrov, in nevsakdanje oblike okamenele lave. Sondo Magellan, so izstrelili iz vesoljskega plovila Atlantis 4. maja 1989. Venerino orbito pa je dosegla 10. avgusta 1990. Prvi ciklus kroženja okrog Venere seje začel 15. septembra 1990 in je omogočil, da so naredili karto 84 odstotkov površine planeta. Olimpiada golote Mestna uprava ameriškega mesta Darlington je ugotovila, da bi bilo potrebno organizira prireditev, ki bi pritegnila turis . zato se je odločila za organiza jo klasične olimpiade. Osnov ideja te olimpiade je, naj bi se njej pomerili v sodobnih discif' nah tako, kot so to storili s Grki — torej goli. Te dni Pot^ . ta olimpiada z golimi tekmova že drugič. Mestne oblasti pa zadovoljne tako s športnim11 kot z obiskom turistov. Osemnajstkaratni avto Liz Taylor je dobila odškodnino Slavna filmska igralka se dolga leta ni razburjala, ko so ameriški tabloidi pisali o njej najrazličnejše neumnosti, toda ko je eden med njimi pred nedavnim zapisal, da je »pijanka«, ki jo ubija neozdravljiva bolezen, seje obrnila na sodišče in zahtevala 20 milijonov dolarjev odškodnine, in to osebno od urednika. Ko so odvetniki toženega lista spoznali, da bodo pravdo izgubili, so se z uredniki dogovorili, da bodo spor rešili tajno in sporazumno. Tako je igralka že dobila denarno odškodnino. Koliko denarja je dobila, ni znano, govori pa se, da ji je urednik časopisa s prošnjo, naj mu oprosti, poslal tudi velikanski šopek rdečih vrtnic. Dolgi lasje - kaj že pravi pregovor? Italija ima največ diskotek Na sliki je najdražji avto, izdelan iz draguljev, vrednih 740 tisoč ameriških dolarjev. Avto je oblikoval znani oblikovalec drugljev Mariko Sagakuči. BMW star je dolg 20 centimetrov, izdelan je iz 18-karatnega zlata in platine, v katero so vdelani 65,12-karatni diamanti. Model tega dragega avtomobila so prikazali na različnih razstavah v več japonskih mestih. Številke, ki so jih objavili v okviru diskotečnega sejma, so pokazale; da »vročica sobotnih noči« v Italiji cveti tako kot zlepa nikjer drugje na svetu. Medtem ko imajo v ZDA 5000 diskotek za več kot 200 milijijonov prebivalcev, jih je v Italiji kar 7000 za kakšnih 50 milijonov ljudi. Skupno število diskotek v vseh zahodnoevropskih državah je prav tako manj še kot v Italiji: 6000. Francoz bo preveslal Francoz Gerard Daborville, ki je sam že preveslal Atlantski ocean, se pripravlja, da bo na podobnem čolnu preplul tudi Tihi ocean. Čoln bo dolg osem metrov in bo nepotopljiv. Na njem bo posebna črpalka za raz-soljevanje morske vode. Daborvillova pot od pristanišča Chosi do San Frančiška bo dolga 10.000 kilometrov. Računa, da jo bo preveslal v petih mesecih. Po Guinesovi knjigi rekordov je prvi sam preveslal Tihi ocean Anglež Peter Bird. Bilo je to leta 1983, ko je po 294 dneh veslanja od San Francisca pristal na avstralski obali. Nov mikročip hrani 64 milijonov bitov Japonski proizvajalci polprevodnikov so predstavili novo generacijo računalniških mikročipov, ki lahko shranijo 16-krat toliko informacij kot doslej najzmogljivejši primerki: Čipi, ki so jih pred kratkim predstavili tako v Tokiu kot v San Frančišku, lahko sprejemajo do 64 milijonov bitov informacij. 64 megabitov ustreza vsebini 250 časopisnih strani. Zares zavidanja vreden dosežek ob dejstvu, da so drobna tiskana vezja, ki so jih vrezali v čipe, debela le 0,01 mikrona, kar predstavlja le delček premera človeškega lasu. Rezultati raziskovanj iz dežele vzhajajočega sonca dokazujejo, da se nadaljuje trend vse manjših, hitrejših in cenejših računalniških čipov. Ali se vinjeni lahko poročijo? Alexandra Francis, matičarka v angleškem mestecu St. I Austell, je izzvala različne razprave, ker ni hotela poročiti mla- ■ dega para, čeprav so bili mladoporočenca in svatje najavljeni ' in so prišli ob napovedanem času. Poročiti pa ju ni hotela zato, | ker sta bila nevesta in ženin močno vinjena. Poslala ju je do- . mov s priporočilom, naj se streznita. Številni svatje so jo na- j padli, češ da je pokvarila poroko, in dejali, da nima razumeva- I nja za priložnosti, ko se ljudje zaradi veselja ali treme malce I opijejo. Matičarka jim je pojasnila, da ju ni mogla poročiti za- 1 to, ker sta bila tako ,okajena1, da nista znala povedati niti svo- | jih imen, ženin se ni spomnil niti dneva svojega rojstva, pa tudi _ nevesta se ni mogla podpisati v matično knjigo. Muzej Fragonard D Alford, južno od Pariza, ki deluje v okviru veterinarske šole, ima veliko zbirko nagačenih deformiranih živali, med katerimi je tudi ta dvoglavi teliček. Muzej je javnosti vrata odprt šele pred nedavnim. metle »ee Odkritje v prelivu Britanski delavci, ki kopljejo predor pod Rokavskim prelivom, so v nekem odvodu za prezračevanje odkrili fosilne ostanke velikanske školjke, stare 100 milijonov let. Ostanki tehtajo več kot 25 kilogramov, žival pa je bila dolga 30 centimetrov. Znanstveno ime tega mehkužca, enega doslej največjih fosilnih odkritih te vrste, je Cymatoceras. Gre za vrsto školjke, ki še danes živi v tropskih morjih ob Filipinih in Šri Lanki. cJfr i', ,-lG । Transsibirska železnica Nekoč je bilo potovanje preko Sibirije skorajda junaško dejanje. Po poti, imenovani »Moskovski trakt«, ki je bila trgovsko zveza med Moskvo in vzhodno Sibirijo ter Kitajsko in Mongolijo, so največ prevažali čaj, sol in krzno. Ta pot je bila pravzaprav težko prevozen kolovoz, ki je mnogokrat zaustavil potnike kar za mesece, tudi čez zimo. Zato je leta 1891 ruski car Aleksander ukazal zgraditi transsibirsko železnico. Več kot 90.000 kmetov, vojakov, kozakov in kaznjencev se je lotilo dela. 12. maja 1891 so začeli z delom na vzhodu, v Vladivostoku, na zahodu pa leta 1892, in sicer v Čeljabinsku v Uralu. Leta 1905 je bila najdaljša železniška proga na svetu zgrajena. Danes je vsa dvojna trasa med Moskvo in Vladivostokom elektrificirana in je tudi eno izmed turističnih čudes. Če želite spoznati in doživeti Sibirijo, se lahko z vlakom ruske vlade, imenovanim Russ, podate na 13-dnevno pot, dolgo 9297 kilometrov. Čebele okupirale avtocesto (m) GOTTINGEN • Nedaleč od Gottingena se je ^sta. nenavadna nesreča, zaradi katere je bila več ur zaprta av pfi Prevrnil se je tovornjak, ki je prevažal 38 panjev, ki s° ]iCtt prevračanju odprli in 700.000 čebel je »okupiralo« bližnjo po Ker se čebele niso hotele umakniti, so poklicali gasilce, nasvetih strokovnjakov z vodo pregnali čebele. Prvi morilec s presajenim srcem NOVA ZELANDIJA, Kelvin McCarthy je prvj s presajenim srcem, v zaporu pa bo ostal verjetno življenja. Njegov primer je zaradi svoje človeške dimenzij6 kal novozelandsko javnost. Pred šestimi leti je usoda ^al1 srčnega bolnika, 25-letnega Kelvina McCarthija, začela Prl'n^jrala pozornost in Novozelandčanka Carolyn Murte je orga ^a. veliko dobrodelno akcijo. Murtova je nesporno najbolj z da so McCarthiju našli drugo srce in je tako lahko zac na n6^1 življenje. Šest let po operaciji pa je Kelvin med prepiroin . zabavi ubil sina svoje dobrotnice, 18-letnega Carla Mur'eJ Predsednica švicarske firme Active cosmetik je švicm jem v podjetju Tehnocem iz Ljubljane podarila pravo ari’’ svojim P nenavadnih dimenzij. Vzrok je znan! Stran 10 VESTNIK, 8. za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI ZA LJUBITELJE CVETJA ŠIFRA VODNAR kL^tvoie ? bolj aij J® zdravje vse življenje sP°znanie™a"J zadovoljivo. To so takšni bremen' Pre-aksni, ki so veliko bolj bolni, kot si in boš ti. Svoje zdravstveno stanje moraš vzeti za dejstvo, se z njim sprijazniti in skrbeti, da se kvečjemu izboljša. Vsak od nas ima nekje globoko v če veliko neizkoriščene ener- sebi še fije, ki jo je treba samo v pravem asu aktivirati in pravilno usmeriti. Sama verjetno poznaš ljudi, ki so bili vse življenje zdravi »kot dren«, naenkrat pa jih ni bilo več. Mislim, da je tvoj položaj boljši, saj ni usodno tragičen. Ne glede na to se bos tudi zaljubila in vživela v zvezo, ki bo pravšnja. Za to imaš sicer še čas, važno je, da se bo zgodilo. Mogoče se boš odločila tudi za otroka in mislim, da bo takrat tvoja sreča popolna. Sicer se ti ni treba bati, saj pri tebi obstaja možnost, da boš doživela visoko starost. Mislim, da imaš kljub vsemu razlog za optimizem in življenjsko radost. Kot oseba nimaš preveč inten- zivnih stikov z okolico. Družiš se le z nekaterimi, največkrat s sebi podobnimi. Kot da bi bila do okolice preveč ravnodušna in sebična. Če te to ne moti, tudi prav. Vsak ravna tako, kot mu najbolj ustreza. Tvoje življenje bo teklo počasi, enolično, večjih preobratov v njem ne bo. Ker si po naravi samosvoja, te to ne bo preveč motilo. Ukvarjala se boš pač s tistimi opravili, ki jih zmoreš in ki jih rada opravljaš. Ko pa ti bo vseeno težko, enostavno lezi, sanjaj in razmišljaj. In že bo svet drugačen. Nasvet: vsi moramo preživeti svoj vek. Nekaterim gre to kar dobro od rok, drugi morajo vložiti več truda. V katero skupino spadaš ti, sama najbolje veš. Kakorkoli je že, se moramo življenja veseliti in iz njega iztržiti čim več. Od nas je odvisno, kakšni bodo rezultati. Cvetlični horoskop Zlatka Žižek iz Murske Sobote je rojena v znamenju leva. Levinje so iskrene ženske, ki imajo veliko idej. So praktične in prilagodljive. Drugi ljudje se ob njih počutijo lagodno. Kjerkoli so, jih obkroža veliko ljudi. Žene levinje so zahtevne in pričakujejo od vsakega najboljše. Ne pozabite, da so v znaku leva rojene tele znane osebnosti: Madonna, Ja-queline Onasis. Levinje, ki živijo z levi, morajo spoštovati njihov ponos. In kakšni so moški levi? Levje topla, velikodušna oseba ki ori vsakem delu da vse od sebe. Žžli si razkošno življenje in vladanje. Tudi laskanje mu prija. Vedno ima glavno besedo. Znane moške osebnosti, rojene v znamenju leva, so: Mick Jager, Dustin Hoffman, Robert Redford. Cvetje za leve in levinje je rumene, oranžne in rdeče barve. Iskrene čestitke vsem levom in levinjam! Olga Varga — ..»vmaKc spre- mo obiskali kozmetičarko. d°mače maske za poletje— DOBRO JE VEDETI Plesnivi kruh je zelo škodljiv. Ljudje ga nikakor ne smejo jesti, če ga damo živalim, ga maramo prej prekuhati. Ko kuhamo meso, se na površini napravijo pene. Gospodinje mislijo, da so nepotrebne in nečiste in jih zato pobirajo s penarko. Alj tega ne bi smele storiti? V penah je beljakovina, ki se raztaplja v tekočini in se pri večji vročini izloča. Če pristavimo meso na ogenj v mrzli vodi, se pena dviga in se je nabere mnogo. Potem je ne pobirajte, ampak mešajte toliko časa, da izgine v juhi. Taka juha sicer ne bo popolnoma čista, a je izdatnejša. Da bi kokoši bolje nesle, jim dajajte semena sončnic. Dobro je tudi, če med otrobe ali moko damo malo mleka. Akrie n h1«najstnikAOVZročaj0 skrb' sa' i^1 Veliko -m’ neb'sto kožo ima . Zensk med dvajsetim ?JO’ je ™ etom- Akne pome-18 Znoj ;n oteno delovanje loj-^ijo D pof°ženeli deli kože ti/6' Te so J 'n nasj?nejo črne tia 2aradi če«aVo 8°jišče bakte-Qh^ane gnoin r Se vnamejo in že j?rsJu ali h.L1 Mozolj na obrzu, 0 P°vzro- - hormonske spre- N E membe. Včasih so mozolji tudi alergijske reakcije na določeno živilo. Vnetih mozoljev ne smemo stiskati, ker nam lahko ostanejo brazgotine. Ogrce čistimo sami le, če gredo lahko iz kože. Pred tem kožo razkužimo s tonikom, ki vsebuje alkohol. Mozoljev ne iztiskamo s prsti, ampak uporabljamo vato ali papirnatii robec. Se najbolje pa bo, če bo- , Ko je koža lačna u n'le L franke7 ubiceso si uspešno čistile kožo s kumaričnim sokom, ii, aska izSLbujej? vitamine A, B in C, žveplo in razne mineralne so-HaVse starost'UIr>ar’c 'zvrstno vlaži kožo, primerna je za vse vrste kože ši Ls’ dobro' .Prav>te si jo lahko enkrat na teden. S kolobarji ku-«Hat n°s odnatr^e °d'ščen obraz in počakajte 20 minut, da se posu-tltd- uČinek Ltran'te z mlačno vodo. Tako uporabljena kumara ima ke manjši vlažilna maska ali osvežujoči tonik. Kumara pomaga rebne. km'। sončn>h opeklinah. Na prizadeto mesto položite tan- Pa ^dižnT U boste začutili, da se koža umirja in sprošča. JUorate bit' °La masba odlično čisti kožo in zapira pore. Previdni (o’te nekaj kpr’..ob^utljivi koži, ker včasih pordeči. Zato najprej na-skrh°'Ca- Ce aP'j'c svežega paradižnikovega soka na notranjo stran 2te[ Uporabi/ nekaj urah koža na tem delu ne pordeči, lahko brez trite^dižniv prePr°sto in učinkovito paradižnikovo masko. Svež in u^taz k Prerežite na pol in si z obema polovičkama dobro nase nanos posuši, se umijte z mlačno vodo. Varujmo se poletne gripe organizem. 0 ! M | CBURSKEM VALU I , %za: >lec: ’ ! KUPON 25 j^vica na. 2 Mf13' J °'^'b narodnozabavnih melodij prvega avgustovske- T J^Ce^TSMD NOCOJ - Alfi Nipič 1 Puc t'-M p. \?sambel Vlada Sredenška S- FRANC KOŠIR - Franc Košir kr. /J\A — Slovenskogoriški kvintet hZGORA — ansambel Nagelj /aše bAV ®°Valec je ansambel Marela s pesmijo VZPON NA Ve, ^00 _P°šljite na dopisnici na naslov: Murski val, Titova Ska S°bota. Glasovnice bodo izžrebane in nagraje-«re co d0 {^(jb^aji Pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18. do 19. H WENC] rSke®a va'a Zaigrajmo in zapojmo po domače. Ulica 17. oktobra 19, 69000 Murska Sobota OCBEK, Dragotinci 26, 69244 Videm ob Ščavni- C^-^AVEC, Šorlijeva 31, 64000 Kranj ____________________________________ O" AVhiicta i nm Sonce neusmiljeno žge in upira svoje žarke v streho avtomobila, vročina postaja nevzdržna. Kako zelo se prileže odpreti ok- na in uživati v osvežujočem prepihu. Pa kaj, ko kmalu potem izbruhne poletna gripa, kar kaže ščegetanje v nosu in praskanje v grlu. Vzrok prehladov v toplem poletnem času so skoraj vedno nenadne ohladitve. Zaradi vročine se močno pospeši prekrvavitev telesa, žile se razširijo. Če nato del telesa nenadoma izpostavimo hljdu, se v nekaj sekundah zožijo tudi žile. Naravno uravnavanje temperature ne deluje več. Bakterije in virusi imajo spet čudovito priložnost, da prodrejo v Kako se obvarujemo poletne gripe? Ne izpostavljajmo se prepihu na pripekajočem soncu. Zelo nevaren je za razgreto telo nenaden skok v ledeno vodo in tudi ledene pijače niso primerne. Če so tla hladna, oblecimo nogavice. Pri vožnji v odprtih avtomobilih zavarujmo glavo in zgornji del telesa. Oznojeno telo počasi ohladimo v senci, šele nato se stuširamo z mlačno vodo. Če se nas poletna gripa kljub vsemu loti, okrepimo imunski sistem z izvlečkom ameriškega slamnika (imunal). Tablete in kapljice uporabimo, če bolezni v nekaj dneh ne obvladamo. Kuhajte z nami Marelična pita s skuto Potrebne sestavine za velik pekač: Testo: 50 dag moke, 3 dag kvasa, 2,5 del mlačnega mleka 8 da« masla ah margarine, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, malo soli ’ ° Nadev: 1 kg marelic, 50 dag skute, 3 jajca’ 2 žlici icd;m»„o st. l (gustin) sok in lupina 1/2 limone, 3 žlice sladkorja, 2 žlici na Žče naribanih mandeljnov, maščoba za pekač. ... a llstIce Moko presejemo v skledo. Kvas zmešamo z žlico sladkor!« in , zhco mlačnega mleka. Počakamo, da vzhaja. Dodamo ga k moki n z drugimi sestavinami za testo zamesimo, da se v testu delajo mehurčki nato ga pokritega pustimo vzhajati se 30 minut. Oprane marehce raz polovimo in odstranimo koščice. Skuto gladko razmrf,™« « « jajca, sladkor, škrob limono in sladkor. Kvašeno testo razvaljamo ga preložimo na pomaščen pekač, premažemo s skuto in obložim/ lovičkami marelic, tako da vdolbine gledajo navzeor m« r ° S P°’ redimo tako, da je pri rezanju pecita (/K ve ik vsakem kosu ena polovička marelice. V vsak sadc* d K Pekač) na korja. Po vrhu potresemo mandeljne (ali nalistane oX) PO«X' vzhaja še 20 minut, nakar jo spečemo pri temperaturi 220° r m naj sto marelic lahko uporabimo tudi slive. V posezonskem času uporab' mo za pripravo pevica zamrznjeno sadje, ki ga predhodno ne odmja- Prva pomoč pri pikih Piki os, čebel in komarjev so lahko zelo boleči in neprijetni. Strup žuželk pride v kri in telo se brani s protitelesi. Zaradi hormonov, ki jih izloča tkivo, pičeno mesto oteče, boli nas, peče in srbi. Ljudi najpogosteje opikajo komarji. Njihovi piki nas lahko srbijo in bolijo tudi po nekaj dni. Zagovorniki naravnih zdravil priporočajo, da pičena mesta pokapljamo z limoninim sokom ali položimo nanje v kis namočene kosme vate ali rezine čebule, ker ta domača zdravila umirjajo srbenje. Čebele in ose nas pičijo samo, kadar so ogrožene. Predvsem so lahko boleči piki čebel. Želo, ki pogosto ostane v koži, izvlečemo previdno, da ne poči žleza s strupom. Pičeno mesto očistimo z razredčeno tinkturo arnike, ki blaži vnetje. Dobimo jo v lekarni. Nevarno je, kadar piči žuželka majhnega otroka ali kadar nas piči v usta ali žrelo in kadar dobimo več pikov. V takšnih primerih je bolje takoj iti k zdravniku. KO KUPUJETE OČALA Očala za kvadratni obraz Poteze kvadratasto oblikovanega obraza moramo ublažiti, okviri naj odvrnejo pogled na mogoče malce oglatih potez. Izberemo okvire mehkih zaobljenih oblik. Majhna očala so neprimerna, saj se na obrazu izgubijo. SESTAVIL MARKO NAPAST - ČLOVEK, KI KAJ RAZISKUJE PODOBA MOŠKEGA, KI MOLI BAJKA 0 BOGOVIH TROPIČNO DREVO, OPIČJI KRUHOVEC ZMANJŠEVANJE VPISANIH ZNESKOV NEDELAVNOST, ZASPANOST, LENOST GLAVNO MESTO BANGLADEŠA VRSTA ČETVEROKOTNIKA MINOSOVA HČI DIONIZOVA LJUBICA STAREJŠI ČEŠKI TEKAČ (EMIL) VEZNIK SORTA INDIJSKI POLITIK (NARASIMO) MOČNO ČUSTVO. AFEKT JEZERO IN PROVINCA V KANADI KALIJ TERME PRI PADOVI NAKODRANA TKANINA MAKEDONSKO KOLO NEMŠKO PLEMSTVO RT NA VZHO DU KUBE AVTOMOBILSKA OZNAKA VALJEVA MAŠČOBA MESTO V UKRAJINI GL. MESTO DRŽAVE GEORGIE V ZDA RIMSKI ZGODOVINOPISEC REAUMUR NUŠIČEVA KOMEDIJA ŠPORTNA VOZILA ŽENIM SEDEŽEM VOTLI VALJASTI PREDMETI GRŠKA ČRKA ZA OZNAČBO POLMERA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Pašman, ortoped, Riemann, Taro, AE, Una, RTV, Ga, Joan, A, Segni, Leon, če, srt, Na, kaliko, arabist, dronta. Stran 11 Dr. Lojze Števanec V AFRIKI >Ludi Frenk' si je kmalu priskrbet puško kalibra 30.06. Na ambasadi so imeli kratko ameriško šibrenico, kjer tlačiš naboje v ležišče. Marjan je rekel da za obrambo. Naš direktor si je naročil risanico iz Borovelj in jo hitro dobil Imel sem >stay permit--— začasno državljanstvo Tanzanije, razumljivo tudi ‘tabor permit<, kar mi je omogočalo, da sem dobil letno licenco za lov po njihovih zakonih. Stalo me je tisoč petsto tanzanijskih šilingov, kar je deset ameriških dolarjev. Lahko sem streljal vso divjad, razen tiste, ki je mednarodno zaščitena: nosorog, leopard, žirafa, marabu — cel spisek jih je. Za odstre! slona moraš imeti posebno dovoljenje. Na leva lahko streljaš. Vendar se mi je kaj kmalu postavilo vprašanje, zakaj naj bi jih streljal. Na divjad, katere kožo bi si želel, npr. na zebro, leva, nisem streljal, ker enostavno nisem našel delavnice, kjer bi kožo ustrojili ali tako pripravili, da bi jo lahko prinesel v Evropo. Ustrojene kože dobiš na trgu, kupiš jih. Mnogi so jih kupili, kar pa zame ni imelo vrednosti. V začetku sem se usmeri! na divjad, da sem si priskrbel sveže meso: Tomsonovo in Grantovo gazelo, divje svinje. Pozneje pa sem streljal zaradi lepih trofej. Moji novo pečeni lovski kolegi so si hitro nabavili puške, plačali tisto nizko pristojbino, nato pa streljali vse, na dovoljen in nedovoljen način, tudi iz avta, s katerim smo se voziti po lovišču. Posebno znan po tem je bi! sirski ambasador, ki je streljal tudi v čredo. Stvari so se mi upirale, tako da mi je bilo občasno žal, da sem jih povede! na to pot. Imel sem cel tečaj o lovski etiki, o čemer nikoli niso slišali. Komaj sem jim vtepe! v glave, da ne streljamo zato, da streljamo, da obstaja lovska pravičnost. Ce streljamo, moramo biti gotovi, da bo divjad padla, da jo moramo ukaniti, si jo priboriti. Težko so jim šle te stvari v glave. TROFEJE V začetku sem sam odira! divjad in pripravljal trofeje, >house boy< pa me je gledal. Nauči! sem ga, kako se to dela, on pa je učil askarije. Pokazal sem jim: to nogo meni, kosti ven, ostalo lahko odnesete. Ko so vedeli, da sem šel na tov, so me čakali, če je bilo treba, tudi do polnoči — vemo, zakaj. Ustrelil sem svinjo bradavičarko, ki je na svojih kratkih nogah, s povešenim vampom, nenavadno široko, veliko glavo, navzgor zakrivljenimi čekani in dolgim čopastim repom, ki ga nese kot zastavo, prav smešna žival. Navadno se boji in zbeži, ko pa ima mladiče in jo presenetiš, te tudi napade in zna biti neprijetna. Imela je ogromne čekane, kot dva roglja sta izgledala. Pripeljali smo se s plenom v črnsko vas. Domačini so nas obstopili, vpili, kričali, na koncu pa se je eden le opogumi! in v polomljeni angleščini prosil, naj jim damo nekaj od živali, da bodo zadovoljni tudi z glavo. Ni jim šlo v račun, da sem jo ustrelil prav zaradi glave. Odrezali smo si dvoje pleč, ostalo smo jim pustili. Smejali so se, ker smo vzeli i tudi glavo. •House boyu’ sem naročil naj skuha glavo. Askariji so ga obstopili in glasno razpravljali, kaj le je v tej glavi, da sem jo dal skuhati, ko pd imam v hladilniku polno drugega mesa. Začudeno so me gledali, ko sem jim meso z glave prepusti!, kosti pa vzel Ustrelil sem gnuja. To so živali, za katere ne veš, ali so podobne govedu, konju ali bivolu, odvisno, s katere strani jih gledaš. So sivkaste barve, po telesu se jim zarisujejo temnejše proge, kot da se jim znoj cedi po trupu. Pod vratom imajo belkastorumeno, na vratu in po hrbtu pa črno grivo, na glavi bivolje roge, mahajo pa s konjskim repom. Nekaj norega, živčnega je v njih: gledajo te, nenadoma pokimajo z glavo,-se vzpnejo in v cikcaku oddirjajo. V tovarni smo zavarili posebno koritasto posodo, v kateri sem kuha! trofeje. Gnujeva glava je bila velika kot kravja. Kljub temu, da je bila posoda široka, so roglji štrleli čez rob. Naročil sem >boyu<, naj jo dopoldne skuha. Ko sem prišel popoldne domov, je še vedno kuril na vrtu, okrog njega so bili askariji, ki so mu glasno pomagali. Kurili so tako divje, da so roglji, ki so štrleli čez rob posode, zgoreli, zogleneli. Trofejo, ki je bila kapitalna, sem moral zavreči. Na lov smo hodili v posebej za to določene rezervate, največ v rezervat Selous Game, ki nam je bil najbližji. To je največji rezervat na svetu, meri za poltretjo Slovenijo (54.000 km’). Občasno smo šli v rezervat Sadami Game ob indijskem oceanu ali v Dakavvo. V Tanzaniji je še več podobnih rezervatov, ki smo jih po enkrat obiskali: Rungvva,। Ugila River, Masvva itd. ■ Pogosto so rezervati, ki so določeni za lov, ob nacionalnih parkih,' v katerih pa ni dovoljeno streljati. Nacionalnih parkov je sedem ali osem, ne obsegajo po nekaj hektarjev, ampak gre za ogromna območja. Znani Serengeti npr. meri za tričetrt Slovenije (14.500 km’). Na severu so še Manyara, Ngorongoro, Arusha, KiHmanjaro, z najvišjim vrhom KHimandžaro (5.895m), zahodno pa Katavi, Ruaha, nam naibližii je bil Mikumi. Vsak meri več tisoč km’. Tanzanija je za štiri Jugoslavije (945.000 km’). Ima okrog 26 milijonov prebivalcev in kakih 120 etničnih skupin. Uradna jezika sta angleški in svahilski. Dve tretini ljudi živita na severu države, večina na podeželju. Le petnajst odstotkov jih živi v mestu. Je ena najrevnejših držav. Obdelanih imajo pet odstotkov površin. Ostalo je divjina, kjer se padi na milijone divjih živali. Samo v rezervatu Selous G. ocenjujejo, da se >klati< 50.000 slonov. Vročina je neznosna, povprečno 29’ C, padavin pa je relativno veliko, 80 do 140 cm. Glede na to, da ima Tanzanija največje zaloge sladke vode na svetu in dovolj primerne obdelovalne zemlje, lakota ne bi smela biti vsakodnevna spremljevalka teh ljudi, seveda ob pametni politiki in malo več truda. Imajo enopartijski sistem, neko obliko socializma. LEVINJA ME PRESENETI Po stepi nas je z landroverjem vozil domačin Juma. Bi/ je že več kot deset let šofer na naši ambasadi. Nauči! se je srbohrvaško, ni pa mogel izgovoriti šumnikov. Vsakega je naslavljal s >sefe<. Ko smo odkrili trop živali, v katerem so bile običajno pomešane gazele, gnuji, zebre in antilope (kongoni, impale, včasih so bili vmes, kobusi), smo se pod kakim drevesom ustavili in vsak se jp napotil proti tisti skupini, iz katere je hote! upleniti kak primerek: Dogovorjeni smo bili, da gremo vsi tja, kjer bo slišati strel . (Dalje prihodnjič) VESTNIK NAGRAJUJE! Ne bodo taborili Občinsko gasilska zveza Gornja Radgona že dvajset let organizira ob Negovskem jezeru taborjenje pionirjev gasilcev iz radgonske občine. Tega se udeležuje okrog 200 mladih. Med taborjenjem pionirji spoznajo osnove gasilske dejavnosti. Žal pa bo letos taborjenje odpadlo. Gasilska zveza Slovenije je namreč obvestila gasilske organizacije, naj v treh mesecih ne organizirajo nobenega shoda svojega članstva. Pri Občinski gasilski zvezi Gornja Radgona zato razmišljajo o nekaterih dru- gih dejavnostih pionirjev gasilcev. F. Klemenčič utrip življenja PLANINE IN LJUDJE S predavanji vzbuja ljubezen do planin Čeprav je Pomurje precej oddaljeno od planin, imamo v naši pokrajini številne zveste ljubitelje planin in narave. Med te prav gotovo sodi Marinka Jerič iz Dokležovja, sicer članica PD Matica iz Murske Sobote. Za seboj ima vrsto pohodov, tudi na najzahtevnejše gore. Ž njo smo se pogovarjali , o planinski dejavnosti. Kdaj in kako ste postali planinka? »Planinka sem postala pred dvanajstimi leti. Naravo in cvetje sem imela rada že kot otrok. O življenju v naravi, bivanju v šotorih in osvajanju vrhov sem sanjala kot osnovnošolka. Ker pa je Pomurje oddaljeno od planin, sem se resneje začela ukvarjati s planinarjenjem šele, ko sem se zaposlila.« Prehodili ste veliko gora. Katere? »Prehodila sem veliko gora. Poseben poudarek sem dala slovenski planinski transverzali, ki poteka od Maribora do Ankarana, in moram povedati, da sem jo pošteno prehodila, brez vmesnih voženj z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom. Ne morem mimo čudovitih gora v Avstriji, Italiji, Grčiji, mimo češkoslovaških Tater, Mt. Blancove skupine in nenazadnje lanskoletnega podviga in obiska najmogočnejšega gorstva na svetu Himalaje. Kljub čudovitim gorstvom Ev- rope in Azije, katerih delček sem obiskala, pa so domače gore le domače, najlepše, dostopne ob vsakem času in predvsem — naše so. Kaj je lepšega kot obisk naših lepotcev od Ja- lovca, Špika, Mangrta, Triglava, Škrlatice . . .« — Kaj pa vam je od vsega tega ostalo najbolj v spominu? ■ »Vsak obisk Kakšnega vrha, doline, pokrajine ali dežele je svojstveno romanje, enkratna doživetje, ki ti nekako preide v navado, v kri, postane delček tebe, skratka tvojega življenja. Vsako tako romanje je posebno doživetje, poglavje zase, mozaik . .. Vse pa ne gre gladko, prihajajo tudi neprilike, naj bo to vreme, slabo počutje ... Tudi gore se večkrat zapro vase, te ne sprejmejo in ti ne nudijo tistega, kar pričakuješ. Večkrat moraš vložiti veliko truda, da dosežeš cilj. Potrebno je veliko premagovanja, pa tudi trme. In prav v tem je čar planinarjenja, da neštetokrat premagaš samega sebe. Več napora vložiš, večje plačilo te čaka.« Svoje bogate izkušnje in doživetja s planin ste začeli prenašati na mlade in jim s tem zbujati ljubezen do planin. Predavali ste po šolah in planinskih društvih o Himalaji. Kaj načrtujete na tem področju? »Res sem veliko predavala po osnovnih šolah in planinskih društvih v Pomurju o mojem pohodu in doživetjih na Himalaji. Bila sem zadovoljna, da se mladi ljudje zanimajo za te stvari. Upam, da bom to poslanstvo lahko opravljala tudi v prihodnje.« ■ I Kakšne načrte pa imate sicer, ki jih nameravate kot ljubitelj1' ca planin uresničiti? »Ne delam posebnih načrtov. Sproti skusam živeti in se prilagoditi razmeram. Cimvec skušam biti v naravi. Tudi kolesarjenje po našem domačem, ravninskem terenu med dišečimi žitnimi polji je čudovita sprostitev in doživetje. Le človek mora biti dovzeten za majhne stvari in zadovoljen z njimi. Tukaj so še novi slovenski vrhovi z Martuljkovo skup1' no, katerih obisk odlagam iz|e' ta v leto. Ko pa človek pozna tudi >veliki sveti izven Evrope, so želje še večje. Žanimiv bi on obisk Afrike s Kilimandžarom na čelu, pa južnoameriški Andi, skandinavske dežele . • Feri Maučec JANEZ ŽEKŠ - MEDNARODNI PRVAK AVSTRIJE vil še eno kakovostno psl Štiriinštiridesetletni Janez Žekš iz Bakovec, zaposlen kot vodja nabave v Zdravilišču Moravske Toplice, je pojem pomurske kinologije ali celo veliko več. Uveljavil se je na mednarodnem prizorišču. Kot velik ljubitelj psov že iz otroških let se je pred petimi leti vključil v Kinološko društvo Murska Sobota. Pri njegovih začetkih so mu veliko pomagali slovenski kinologi Leon Žener z Jesenic, od katerega je dobil prvega psa, Egon Plavnik iz Maribora in Janez Ho-jan iz Ljubljane ter svetovno znani kinologi — rejci psov iz Nemčije. Iz Nemčije je tudi uvozil 6 psic in 2 »plemenjaka«. Letno vzredi okrog 30 mladičev, ki jih večino proda v Avstrijo, Italijo in na Češko. Letos pa jih je prvič prodal tudi v Sovjetsko zvezo. V hlevu ima trenutno 9 mladičev. Hrano rojal kanin uvaža iz Nemčije, dobiva pa jo tudi pri Agro-merkurju in v Mesni industriji. Pri njegovem udejstvovanju pa mu z opremo in prevozi veliko pomaga Zdravilišče Moravske Toplice. KINOLOGIJA Na kinološki razstavi se je Janez Žekš prvič pojavil pred štirimi leti v Novi Gorici in zasedel sedmo mesto. Potem pa so se začeli uspehi vrstiti kot po tekočem traku. S psom Solo je postal mednarodni prvak Avstrije. Prva tri mesta je zasedel na prvenstvu Pordenone v Italiji. S psico Briso je na svetovni razstavi v Brnu na Češkem zasedel tretje mesto. Uveljavil se je tudi na razstavah v Nemčiji, V Jugoslaviji pa je bil vedno med prvimi petimi. Za svoje uspešne nastope je prejel 30 pokalov, 10 medalj in 50 diplom, ki krasijo njegovo trgovino. Letno izšola do tri pse od prvega do tretjega izpita. Čeprav mu skrb za pse, vzdrževanje la- stne kondicije — vsak dan preteče od 4 do 6 kilometrov — ter razstave vzamejo ves prosti čas, se kinologiji ne namerava odpovedati. Pri tem pa mu pomaga celotna družina. Za zdravstveno-stanje psov skrbi veterinar Marko Nabergoj iz Moravskih Toplic. Načrtuje, da bo letos naba- Nemčije. Da je Janez Žekš postal den mednarodni kinolog, ’ tudi dejstvo, da mu med b,v njem v Moravskih Toplicah z?' pajo v oskrbo pse številnilurl in znani kinologi iz Nemčije- Feri IZ DOPUSTNIŠKE BELEŽNICE (1) Pekli čevapčiče po slovenskem receptu Znajti se v Ingolstadtu v Nemčiji prav tedaj, ko je tam >Biirger-fest< (praznik meščanov), je gotovo nekaj posebnega, svojevrstno doživetje. To je dvodnevna prireditev z zelo bogatim kulturno-zabavnim programom, v katerem sodeluje čez tisoč nastopajočih glasbenikov, folkloristov, čarovnikov, cirkusantov itd. Večina programa se odvija na prostem, po mestnih ulicah ozi- >žingali<. To velja še posebej za člane tamkajšnjega slovenskega kulturno-prosvetnega društva Lastovka, ki so, kot je to že tradicija, tudi tokrat postavili svoj >šank< ter ponujali obiskovalcem slovensko zaščiteno vino janževec, radensko in čevapčiče. Izobesili so tudi novo slovensko zastavo, ki je že od daleč opozarjala obiskovalce, kje so Slovenci. Tisti, ki so se jim pridru- Pripravili pa smo jih po slovenskem receptu.« Kdor je pristopil k njihovi stojnici. pa je lahko dobil tudi posebno številko Lastovke, v kateri so obsodili vojaško agresijo v Sloveniji in objavili poziv za protestno demonstracijo z naslovom Za mir v Sloveniji, ki sta jo 1. julija organizirala skupaj slovenska katoliška župnija v Ingolstadtu in SKPD Lastovka. »V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš’ga trešči grom,« so zapisali Prešernov verz na 1. strani glasila, ob koncu članka Slovenije ne damo pa tole: »Strnimo svoje vrste. V teh trenutkih smo samo Slovenci. Težko je in v oči silijo solze. Toda srd je močnejši od žalosti. Pesti se stiskajo. Okupacije ne bomo priznali. Če ne bo šlo drugače, bomo nekega dne osvobo^^kt venske mejne prehode z strani! Pridružili se bom skim četam v domaC.'"^ Mali David je nekoč pr^l. L lijata in tudi naš narod kušenj. Tanki, ki so te .alu s“ Slovenijo, bodo že prat . mo staro železo. Slovenc' končno zaživeli v mir" in Ne bo nas sram svoje -e ne bo nas strah prihod" : Slovenci v Ingols/ad"' praznovali praznik v njihovi navadi, toda veliko tesnobo v srcih- i ■ tnOS tudi bilo, ker jih tokra , obiskati nobeden od p"' S° partnerskega mesta km te. Jože Na >Biirgerfestu< v Ingolstadtu je plapolala tudi nova slovenska zastava. (Fotografija: JOG) roma trgih, najbolj >napeto< pa je zvečer, ko se središče mesta spremeni v množični zabaviščni prostor, kjer je glasba za vsak okus in kjer pečejo meso, točijo pivo, vino in druge pijače, kjer tudi plešejo, komur se to zahoče, in kjer se odvija še marsikaj drugega. Skupaj z domačini praznujejo tudi vsi tisti, ki so prišli v Ingolstadt s trebuhom za kruhom in je zdaj to tudi njihovo mesto, torej je >Burgerfest> tudi njihov praznik. Slovenci ne bi bili Slovenci, če ga ob tej priložnosti tudi oni ne bi žili, in bilo jih je kar precej, so lahko občudovali tudi slovenske ljudske plese, ki sta jih izvajali otroška in mladinska folklorna skupina Lastovke. Bilo je res zanimivo in žaba vno. Zdelo pa se mi je nekoliko čudno, zakaj niso namesto čevapčičev ponudili (zares) kakšne slovenske specialitete. Predsednik Lastovke Zvone Kokalj mi je pojasnil: »Saj smo razmišljali, da bi ponudili kranjske klobase, vendar pri nemških obiskovalcih prav gotovo ne bi šle tako v promet kot čevapčiči. 'brž Ko se kdo iz Pomurja prvič pripelje v Ingolstadt, se mu to ni >pravo< mesto, kot je to značilno za Nemčijo. NajpreI s P’ vidi dokaj razpotegnjeno naselje z nizkimi zgradbam«, v zelenja in dreves (opazne so zlasti platane kot v M. So । jate Pr° • je priti do mestnega jedra, ki je nekaj posebnega, če pog stavb, pa tudi sicer.(Fotografija: JOG) Stran-12— VESTNIKt8 utrip življenja Srečanje s Sonjo Černčič-Lagerwall Na Švedskem ne živiš, da ješ, ampak ješ, da bi živel Rot da ne bi minilo pet let od najinega slovesa pred Sonjinim odhodom na Švedsko, kot da se med tem ne bi zgodilo nič pomembnega. pretresljivega! Sonja je še vedno takšna, kot je bila — ambasadorka slovenskega turizma, polna idej, delovnega zano-sa in neizmernega optimizma. kr za odtenek bolj žalostna je kot takrat, ko je zapuščala deželo na sončni strani Alp. in bogatejša za grenko spoznanje, da turizem nismo samo ljudje, daje 'a izredno čustven in kljub požrt-fovalnosti turističnih delavcev v feliki meri odvisen od politike. Petletno delo in trud, vložena v prepričevanje Skandinavcev o lepotah in turističnih zmogljivostih deželice, sicer nista bila zaman. vendar bo čez čas, ko se bodo zadeve umirile, hladne in občutljive severnjake potrebno znova, s še večjo vnemo in novimi dokazi prepričevati o lepoti naše Slovenije in o varnosti dopustovanja v najmlajši evropski državi. »število potnikov v Jugoslavijo seje zmanjševalo, namesto da 1 se povečevalo,« pravi Sonja kemčič. »Predstavništvo Kom-Pasa za Skandinavijo smo bili Prisiljeni zapreti, saj nismo pohvali niti svojih stroškov. Ali bo a^talo zaprto dalj časa, ne vem. Predvideti ni mogoče ničesar.« Verjetno se spomnite Sonje in Jenih odmevnih ter znamenitih novosti, ki jih je vpeljala v turi-'eno ponudbo Maribora, Bovca Radenec. Tu je bilo prvo bre- si zelo želim, da bi se izpopolnila v znanju o prehrani in ekologiji, saj me to zelo zanima in menim, da je to tudi naša prihodnost.« Novo znanje črpa Sonja iz revij in knjig priznanih švedskih strokovnjakov na tem področju. Obiskala je tudi številna švedska zdravilišča, ki delujejo čisto drugače kot naša. V AMERIKI POUKA NE «■»» Nataliji in Mateji se je ponudila priložnost, da četrti letnik srednje šole končata v Ameriki. Iz Slovenije jih je na šolanje v Ameriko odpotovalo 35. Vsi skupaj so s Kompasom odleteli do New Yorka, od koder je vsak odletel k novi družini. Na letališču so ju počakali mentorica in člani družine. »Prišla sem v mesto Columbia k družini s 4 otroki in z najstarejšo hčerko sem hodila v isti razred,« je pripovedovala Natalija. »Oče je bil zaposlen pri zasebniku, mama pa kot tajnica v podjetju.« Matejo so dodelili v Rock Hill k mladi družini z enim otrokom. Prvih nekaj dni je bilo hudo, sta se spominjali, nato pa sta se kar hitro navadili in vklopili v njihov način življenja. z’lrave prehrane je gledati tudi na pravi Sonia-o ekM ,ko febiram članke J*?’08*j'. se spomnim Ra-takš^ vode’ ki je *eč šr 80 ne bomo pth Mo ?opljanja in gnojenja »es »r ?av,,a s'oje, ne da-SetU'J a? pa6 pa čez de" Brit« j V-tsta voda pa bo v naSe naivečie »aftan 'redna bo več kot mu k • raste tudi tis,e-«0.« Sr JC d°bro in potreb- S° luhkn10 ^vestrovanje, prvič %etarijo„8,os,Je nar°čali tudi ve-S° Prišli z na svoj račun "Vmlaj^^'^' in v počitnicah Prehodu slranišča na mejnem len,elnln V Šentilju so bila prvič "° očiščena. »prP venda^1110 sem nezaposlena, smeje s ,em ne delam težav,« dela se^ntira Sonja. »Če ni ^užbo k Orn? Pač izobraževali. °nt iskala, trenutno oa »Prehrana je Švedskem izredno pomemben del zdravljenja in rehabilitacije v zdraviliščih, posebej tistih za zdravljenje revmatizma,« pripoveduje Sonja. »Še ko sem delala v Sloveniji, sem imela številne kritične pripombe na dietno prehrano v zdraviliščih, ki je manj zdrava kot vsakodnevna prehrana Šveda. Izredno osveščeni so o pomembnosti pravilne prehrane, veliko so pri tem naredili zdravniki, ki so Švede pripeljali do spoznanja, da ne živiš za to, da ješ, ampak ješ, da živiš. Pri nas pa imam velikokrat občutek, da je ravno obratno. V Skandinaviji ne boste videli veliko debelih ljudi, tam so ti izjeme, pri nas skoraj pravilo. Obiskala sem zdravilišče za zdravljenje revmatičnih bolezni in skupaj z bolniki sem preživela teden dni brez hrane. Lakota je pomembna metoda zdravljenja, z njo odhajajo iz bolnikovega telesa tudi vsi strupi. Rezultati zdravljenja, ki so nadpovprečno dobri, so me očarali.« Vsega tega seveda Sonja ni 'govorila kar tako. Kot dobra poznavalka pomurskih zdravilišč, ki zdravijo tudi revmatizem, je razmišljala tudi o prehrani, ki da je tukaj neustrezna. Izkušnje iz Škandinavije hi rada prenesla v Pomurje. »Zavedam se, da je to težko, saj bi se naša zdravilišča morala korenito spremeniti. Iz izkušenj, ki jih imam, pa vem. da je to težko,« pravi Sonja. »Zdrava prehrana je del turizma. Ne razumem ljudi, ki ne želijo narediti nekaj osnovnega za svoje zdravje — to je, da živijo zdravo.« »In ta življenjskih ritem je zelo hiter. Šola se začne ob 8.15 in na svojem mestu moraš biti pravočasno, kajti režim je strog in po tej uri se vrata zaklenejo. Po hodniku lahko hodiš le s kartico učitelja, ki ti je s tem dovolil zapustiti razred. Pri izostankih ima vsak učenec bonus 10 dni. Če to mejo prekoračiš, šole ne moreš končati razen če nimaš resnega zdravniškega opravičila. Učenci se tega striktno držijo in šole ne ,špricajo‘. Tudi učitelji se trudijo, da korektno opravljajo svoje delo. Njihov cilj je, da svoje učence čim več naučijo in jim čim bolje razložijo predpisano snov. Zanimivo je, da so pripravljeni ostati tudi po pouku, če je potrebno, in še enkrat predelati nerazumljivo snov. Ocene dobijo dijaki s testi, ki jih pišejo I do 2 na teden pri vsakem predmetu. Ocenjuje pa se v odstotkih. Toda kljub velikem številu testov tam ni pritiska, kajti veš, da če pišeš enega slabo, lahko oceno pri drugem popraviš,« nam je razložila Mateja. »In pri testih prepisovanja ni, ker te je sram počenjati take stvari,« je dodala Natalija. »Urnik si vsak sestavlja samostojno. Izbrati moraš 6 predmetov, od katerih je nekaj obveznih, ostale izbereš sam.« Za opravljanje diplome sta morali nujno izbrati politični sistem in ekonomijo ter ameriško zgodovino, za našo pa še matematiko, biologijo in dve anglešči- Svojim vojakom so dajali veliko podporo, nam pa so razdelili zastavice, ki smo jih v tem času nosili pripete. Prvi teden smo skoraj povsod namesto predavanj spremljali vojno po televiziji.« »Pri nas pa je vsak, ki je imel koga v vojni, obesil njegovo ime na jelko,« je rekla Mateja. Sicer pa dajo zelo veliko na ime šole in to pokažejo s ,Chee liders* (mažuretke), zborovanji ob raznih priložnostih .. . Žani- -mivo za nas je tudi to, da so mnogi pripravljeni ostati po pou- .■< Mateja (tretja z leve) in Natalija (četrta z desne) na izletu v Washingto-nu Renata Ficko Srečanje ni. »Prva je navadna, druga pa retorika, kjer smo delali gledališke predstave,« je razložila Natalija. »Kljub vsej tej strogosti je odnos med učitelji in učenci mnogo bolj sproščen, saj imaš v učilnici večjo svobodo. Med predavanjem lahko piješ, ješ, sediš na tleh ... Tam sva bili ravno v času zalivske vojne in sva lahko videli, kakšen je njihov odnos do nje. ku in opravljati razna opravila. Ker starši delajo od 9. do 17. ure, so mladi v glavnem prepuščeni sami sebi. Zato pa se samostojnosti in odgovornosti naučijo ob popoldanskem delu, ki ga začnejo opravljati že s 13., 14. leti. Družina je dokaj razpuščena, kljub temu pa so odnosi pristni, sproščeni in se ne sekirajo toliko kot pri nas. Zagotovo pa se skupaj udeležujejo baseballa. In tudi družinska kosila imajo Ameri- kanci le ob sobotah in nedeljah. »Toda Amerikanci ne znajo jesti,« se je pošalila Mateja. »V glavnem jedo vse iz konzerve in že vnaprej pripravljeno. V trgovino hodijo enkrat na teden, in to v blagovne centre, kjer je največ-. ja izbira in je najceneje. Nasplo-šno so cene nižje kot pri nas, a ljudje vseeno varčujejo in živijo smotrno. Mladi se zabavajo podobno kot pri nas. ,Žurke‘ so v glavnem doma, kajti v disko lahko greš le z dopolnjenimi 21. leti (pri nas se v tej starosti zabave že naveličaš). Veliko več kot alkohola pa je tam raznih mamil. Zabave, prirejene doma, so tajne, da ne bi prišla policija. Zabave in izlete organizirajo tudi v okviru ,exchange stu-dents‘, kjer se zberejo učenci, ki so se prišli šolat v Ameriko. Z mentorjem, ki te je počakal na letališču, se dobivaš enkrat mesečno, da se z njim pogovoriš o morebitnih težavah. »Edino, kar v Ameriki ni v redu, je to, da si od vsega tako daleč in ne moreš nikamor brez avtomobila in da ni takšnega nočnega življenja, kot je pri nas,« sta se strinjali. »Ko sva potovali domov, sva pričakovali, da bo vse drugače, kot je bilo pred odhodom. Toda nič se ni spremenilo, vse je ostalo takšno, kot sva pustili,« sta se zasmejali. Leto, ki sta ga Mateja in Natalija preživeli v Južni Karolini, je mimo. Poleg jezika, izobrazbe in diplome sta pridobili mnogo več: naučili sta se biti samostojni, odgovorni in samozavestni. Aleksandra-Nana Rituper V devetdeseta leta Te dni praznuje visok življenjski jubilej — devetdesetletnico Fani Balajc z Lendavske ulice v Murski Soboti. Tistega 6. avgusta 1901, ko se je star- šem poljedelcem v Košarovcih na Goričkem rodila Fani, nihče ni mogel predvideti njene življenjske poti. Danes, po toliko letih, se živo spominja prenekaterega dogodka iz svoje rane mladosti. Pravi, da nikoli ne bo pozabila lepih časov, ki jih je kot otrok preživela v krogu svojih vrstnikov. Leta 1926 se je poročila z možem Karlom v Cekečko vas, nekaj let zatem pa se jima je rodila hčerka Irena. V začetku 30. let sta odšla s trebuhom za kruhom v Francijo, kjer sta preživela celih 35 let, vse do upokojitve leta 1969. Za požrtvovalno delo so ju francoske oblasti odlikovale s srebrno in bronasto medaljo dela. Na jesen življenja sta se vrnila v rodno Prekmurje in stanujeta v Murski Soboti. Leta 1986 sta morala zaradi moževe bolezni preložiti praznovanje biserne poroke. Pred tremi leti ji je umrl mož. Ker ima sedaj veliko časa, rada prebira časopis, zlasti domači Vestnik. Veliko tudi gleda televizijo. Vsakemu obiskovalcu pa tudi s ponosom pokaže balkon, na katerem je veliko rož. Fani želimo, da bi dostojno proslavila visok življenjski jubilej ter še veliko zdravih in srečnih let. G. G. °tograf Bračko 85-letnik M *10 dotn^eb je znan' fotograf »Bračkov Franček« iz Radenec, kot "'lej. 8ce pravijo, ves čil in nasmejan praznoval svoj 85. življenjski žkp ^oletV61’1 verjeti, da je preteklo od najinega prvega srečanja že kar hia^ki n ■ ° m' °b dobro pogrnjeni mizi pripovedoval o prehojeni S-m *abko le z veseljem ugotovil, da je gospod Bračko SpJe ha raijOren’ z*vahen in šegav kot pred 25. leti, ko sem ga zaprosil, J>°nski šoli poslikal otroke ob koncu šolskega leta. Nič se ni ’ CePrav je bil takrat toliko mlajši. v t d>l se . toreJ 27. julija 1906 E>i Vrhu. Po končani Perii' Se S PrijatelJem V M°% vP'sala na e|Jeva| t.^anboru- Tam Je W z dr- Trstenja- rojakom, in kon?1!^ Boračeve- Na e dva razreda f9| ? aČevar « namreč ni mogel ta tkanje J s°lpi ne, zato je mo-NaJPrej je šel l^il>b'8ovcevV*JenCa’ ker Pa Je ^arik e foM ze Preveč«, se je SSke~^8/afije pri znanem Vaie??nU. v oto.grafu Rihardu '''ati ■ kih u,-?v°j‘b dijaških in V Ma £ je Pri Glasbeni 'n ki • ru pridno vadil Mu? in kot Pravi’ ga U. Zantmal tudi avto-a 193(1 ■ V*o ob Je odprl svojo foto- k Je v središču Radenec ■ sezidal majhen paviljon in tam opravljal fotografsko obrt vse do leta 1972, ko se je »uradno« upokojil. Poročen je bil naš vrli mož dvakrat. V prvem zakonu so se mu rodili trije otroci, sin in dve hčerki, in vsi so fotografi. Hčerka Nada sedaj v Radencih nadaljuje njegovo obrt, seveda tudi v novem lokalu, on pa je pri njej »višji vajenec«, kot šegavo pravi. Razume se, da naš jubilant še vedno fotografira in da redno vozi svoj avto. Šoferje postal leta 1930 in še danes hrani šofersko izkaznico, ki jo je dobil takrat. Prvi avto pa je kupil 1959. leta. V svoji dolgoletni karieri je imel priložnost fotografirati tudi nekatere znane osebnosti. Še v stari Jugoslavijji je fotografiral takratnega ministrskega predsednika Stojadinoviča, ko je prišel v Radence v spremstvu industrialca Benka iz Murske Sobote (sliko še seveda hrani). Po vojni je dvakrat fotografiral predsednika Tita, ko je obiskal Radence in Kapelo, nazadnje skupaj z avstrijskim predsednikom Jonasom. Na koliko gostijah, pogrebih, birmah in drugih večjih slavnostih je fotografiral, se ne spomni, ima pa točen seznam vseh novih maš in novomašni-kov, ki jih je fotografiral. Vseh je bilo 41 in zadnjo je fotografiral 7. julija letos v Petanjcih. Poleg fotografije pa seje Bračko zanimal še za mnoge druge reči. Že leta 1928 je postal lovec in bil ves čas med glavnimi organizatorji lovstva v Radencih in tudi širše. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan, danes pa je častiti član LD Radenci. Od leta 1930 je tudi ribič. Poleg vsega tega pa se je redno ukvarjal tudi z glasbo. V Radencih je leta 1930 ustanovil tamburaški zbor, leta 1933 pa orkester fanfar (o vsem ima tudi fotografije). Še danes zaigra na violino, citre in harmoniko. Med vojno so inštrumente skrili, po vojni pa so začeli ponovno igrati, in sicer v nekoliko sodobnejši zasedbi. S svojim orkestrom je igral celo v kavarni v Radencih, na kar je še posebej ponosen. Bil pa je tudi med prvimi ustanovitelji Turističnega društva Radenci, menda je bilo to okoli leta 1950. Navedeno je le nekaj bežnih utrinkov iz bogatega življenja tega znanega radenskega fotografa. Čeprav razpoložen in vesel pa ni mogel skriti prizadetosti ob zadnjih dogodkih, ko so tanki bivše Jugoslovanske ljudske armade streljali po Radencih in Radgoni. Ti dogodki so ga sedaj huje pretresli, trdi, kot prihod Nemcev leta 1941 v Radence. Sicer pa — koga niso! Milan Nekrep Pri veseli Goričanki v Radovcih bo v nedeljo veselo PESTRA PRIREDITEV DRUŠTVA VINOGRADNIKOV GORIČKO Tam gori v Radovcih domuje prijazna gostilna Pri veseli Goričanki in tam je pogosto zares veselo. Za to vzorno poskrbi brhka gostilničarka Dragica Zadravec-Dervarič. Naslednjo nedeljo, 11. avgusta, se bo tukaj ob 10. uri začela zabava, ki jo bo vodil Boris Kopitar, igral pa bo ansambel Nika Zajca. Ob istem času bo v bližnjih Dervaričevih goricah postavilo društvo vinogradnikov Goričko velik klopotec. Krstil ga bo soboški humorist Jani Žilavec. Pred gostilno bodo organizirali družabne igre in nato se bo rajalo pozno v noč. Po Goričkem bo tega dne dišalo po pečenih odojkih, kotletih in domačih klobasah. Petnajstega avgusta je pri Gradu na Goričkem »proščenje«, na katerem se zbere preko tisoč ljudi. Na to praznovanje se pripravlja tudi gostilna Pri veseli Goričanki v Radovcih. Vse od 15. in do 18. avgusta bodo postregli gostom koline z bujto repo. F. Š. Gostilničarka Dragica Zadravec-Dervarič se pogovarja z očetom o pripravah na nedeljsko prireditev. Foto: Nataša Juhnov. Z izborom Pomurca nadaljujemo Naša anketa za izbor Pomurca se je že prevesila v drugo polovico, zato postaja vse zanimivejše vprašanje, kdo bo Pomurec leta 1991. Za zdaj kaže najbolje gledališkemu igralcu Evgenu Carju, sledita pa mu predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in humorist Geza Farkaš. Še naprej pričakujemo vaše odgovore, spoštovani bralci Vestnika, najbolj vztrajne pa bomo kmalu tudi nagradili. NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA (Ime in priimek predlagatelja ter naslov) s 8. AVGUSTA 1991 Stran 13 Alpski smučarji drugič v Radencih Na enotedenskih kondicijskih pripravah v zdravilišču Radenci je bila naša prva selekcija v alpskem smučanju, ki jo je vodil trener prof. Gorazd Janko. Na pripravah v Radencih so bili: Aleš Brezovšek, Samo Furlan, Gregor Grilc, Primož Jazbec, Matej Jovan, Jure Košir, Mitja Kunc in Andrej Miklavc. Kot nam je povedal prof. Janko, so program priprav v celoti uresničili na cestah v okolici Radenc, kjer so kolesarili, v telovadnici OŠ Kapela in na stadionu v Beltincih. Zadovoljni so bili tudi z možnostmi priprav. Trener moške reprezentance Matjaž Kranjc pa nam je razkril nadaljnji program priprav naše alpske smučarske reprezentance. Po krajšem odmoru bodo nadaljevali kondicijske priprave v Črni na Koroškem, zatem pa odpotovali 10. avgusta v Novo Zelandijo,’kjer bodo ostali do konca avgusta. Treninga na snegu se bo udeležila celotna reprezentanca. Za priprave v Novi Zelandiji so se odločili kljub finančnim težavam. Zanje se odločajo tudi nekatere druge reprezentance, npr. Avstrijci, Švicarji in Francozi, ki imajo doma ledenike. Trener Kanje upa, da bodo mladi reprezentantje dobro pripravljeni in da bo poleg Kunca še kdo osvojil točke za svetovni pokal. Vsekakor pa pričakujejo, da si bodo nabirali FIS-točke. Od njih lahko pričakujemo več v prihodnjih letih. Vrhunec vsega pa naj bi bile olimpijske igre leta 1992 v Albertvillu v Franciji. Ob zaključku priprav v Radencih je smučarske reprezentante in trenerja Kranjca ter Janka sprejel tudi generalni direktor Radenske Herbert Šefer. F. Maučec Najboljša selekcija smučarske reprezentance na sprejemu pri generalnem direktorju Radenske Herbertu Šeferju. Foto: F. Maučec dirkališče? Športna delavnica Radost Lanskega oktobra je prof, telesne vzgoje Vili Šerak odprl v Murski Soboti, Stara ulica 22, športno delavnico Radost, za katero je dobil idejo na lanskoletnem seminarju učiteljev telesne vzgoje v Banjo-lah. Istočasno pa se mu je pridružil tudi Andrej Perhavec. Prvi projekt, ki sta ga izvedla, je bila gibalno-jezikovna vzgoja v otroških vrtcih na Talanyjevi in ulici Štefana Kovača v Murski Soboti. Z vsebino športne delavnice seje seznanil na kongresu Šport mladih na Bledu, z Andrejem pa sta dodala še specifične gibalne naloge, ki pomagajo otrokom, da se lažje naučijo pravilno pisati. Upata, da jima je to uspelo. Če pa imajo otroci pri pisanju v osnovni šoli težave, se lahko obrnejo na športno delavnico za pomoč. Trenutno pa Vili Šerak nadaljuje z delom — plavalnimi tečaji v gramoznici ob Bakovski cesti v Mur-Žjki Soboti. Pokazalo se je, da je gramoznica zelo primerna za organi-feaacijo plavalnih tečajev. Gre za razvijanje metode radosti in igre na “ vodi ter navajanje otrok na okolje, s katerim se srečujejo v gramozni jami. Plavanje pa ni osnovni cilj, temveč le posledica tega, kar delajo. , Pokazalo se je, da imajo otroci zelo malo znanja in izkušenj iz narave. Ob tem pa otroci tudi razvijajo prijateljstvo in medsebojno pomoč. Udeleženci si lahko sami izberejo čas plavalnega tečaja — dopoldne 9. do 12. in popoldne od 16. do 20. ure. F. M. SPIDVEJ NA DOLGI STEZI Kako oživiti radgonsko Na posebno povabilo organizatorjev finala svetovnega prvenstva v spidveju na dolgi stezi v Marianskih Lažnih v ČSFR seje v tem znanem športnem kraju mudil športni delavec AMD Gornja Radgona Babošek skupaj s članom društva Brankom Kolblom. Ob tej priložnosti so se tudi neuradno pogovarjali, zlasti z gostitelji svetovnega prvenstva AMK Marianske Lažni, o tem, kako ponovno oživiti sodelovanje med društvoma in kako zopet oživiti radgonsko dirkališče za tovrstne prireditve. Skupaj s predstavniki MC Muhldorf iz Nemčije so se pogovarjali o poskusni oživitvi trikotnika Gornja Radgona — Muhldorf. — Mari anske Lažni in tradicionalne tekme za Tomičkov memorial. Te neuradne pogovore bodo nadaljevali prihodnje leto v Marianskih Lažnih. Poleg tega se Rudi Babošek ob tej priložnosti pogovarjal tudi z večkratnim udeler žencem radgonske steze in svetovnim prvakom Ivanom Mau-gerjem, ki namerava letos za nekaj dni priti v Radence, ter sekretarjem za šport AMK ČSFR Milanom Vernerjem in drugimi. Pogovori so pokazali, da si predstavniki spidveja na dolgi stezi iz ČSFR in Nemčije zelo želijo, da bi obmejno mestece Gornja Radgona zopet bilo med organizatorji tovrstnih prireditev. F. M. Kajakaštvo Horvat, Borovič in Arnautovič prvi V Mostu na Soči je bilo medklubsko tekmovanje kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Sodelovali so tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Pri pionirjih (K-l) je zmagal Borovič pred Borutom Horvatom in Škra-banom, Cipot je bil peti. Med mladinci (C-l) je bil prvi Iztok Horvat. Pri članih (K-l) je Simon Kovačič zasedel drugo, Roman Kovačič pa peto mesto. Na odprtem prvenstvu BIH, ki je bilo v Banja Luki, je Kemal Arnautovič, član BD Mura iz Kroga, osvojil prvo mesto. Brodarsko društvo Mura iz Kroga organizira od 9. avgusta dalje (popoldne) pri klubskih prostorih kajakaško šolo. Nogomet Prijateljske tekme Pomurski nogometni ligaši, člani slovenske in območne lige vzhod, so odigrali več prijateljskih tekem. Lendavska Nafta je premagala člana hrvaške lige Budučnost iz Hodošan z 2:1. Gola za Nafto sta dosegla Graj in Djurkač. Potrošnik iz Beltinec in Veržej sta igrala 0:0, Potrošnik je premagal Ižakovce s 4:2 (strelci za Potrošnik: Škaper 2, Hartman in Zver). Bakovci in Mura sta igrala 0:0. Veržej je premagal Turnišče z 1:0. Nafta je premagala Partizana iz Strahoninca z 1:0. Gol je dosegel Lackovič. RAZPORED TEKEM SNL1991/92 1. kolo - 18. 8. 91 Potrošnik Steklar : Nafta : Mura II. kolo — 25. 8. 91 Rudar (T) : Potrošnik Nafta : Rudar (V) Mura : Proletarec III. kolo - 28. 8. 91 Potrošnik : Medvode Vozila : Nafta Živila : Mura IV. kolo - 1. 9. 91 Mura : Potrošnik Nafta : Koper V. kolo - 8. 9. 91 Potrošnik : Jadran Ljubljana Rudar (V) : Nafta : Mura VI. kolo - 11. 9. 91 Primorje : Potrošnik Nafta : Maribor Mura : Vozila VII. kolo - - 15. 9. 91 Potrošnik : Domžale Slovan : Nafta Koper : Mura 4 Vlil, kolo - - 22. 9. 91 Kladivar : Potrošnik Izola : Nafta Mura : Ljubljana IX. kolo - 25. 9. 91 Potrošnik : Svoboda Nafta : Rudar (T) Maribor : Mura X. kolo - 29. 9. 91 Steklar : Potrošnik Medvode : Nafta Mura : Slovan XI. kolo — 6. 10. 91 Potrošnik : Proletarec Nafta : Mura XII. kolo - - 13. 10. 91 Živila : Potrošnik Jadran : Nafta Mura : Rudar (T) XIII. kolo - - 20. 10. 91 Potrošnik : Izola Nafta : Primorje Medvode : Mura XIV. kolo - - 27. 10. 91 Potrošnik : Rudar (V) Domžale : Nafta Izola : Mura XV. kolo - - 3. 11. 91 Vozila : Potrošnik Nafta : Kladivar Mura : Jadran XVI. kolo - - 10. 11. 91 Potrošnik : Koper Svoboda : Nafta Primorje : Mura XVII. kolo - 17. 11. 91 Ljubljana Nafta i Potrošnik : Steklar Mura : Domžale XVIII. kolo -24. 11. 91 Potrošnik : Maribor Proletarec ■ Nafta Kladivar : Mura XIX. kolo - -1.12. 91 Slovan : Potrošnik Nafta .- Živila Mura : Svoboda j PRVA ZASEBNA ŠPORTNA PRIREDITEV Marko Slavič brez pravega tekmeca Znana rejska in tekmovalna družina Marka Slaviča iz Klju-čarovec je pripravila prvo lastno kasaško prireditev na hipodromu v Ljutomeru. Bil je to pravi športni spektakel, ki je prav gotovo nudil veliko zadovoljstvo tako številnim obiskovalcem, ki so se v slabem vremenu zbrali na tekmi, kakor tudi organizatorjem — družini Slavič. Na prireditvi Turistično-kmetijsko-trgov-skega podjetja družine Slavič je bil v središču pozornosti obiskovalcev Marko slavič mlajši, ki se je izkazal na tekmovalni stezi, sa je dosegel štiri zmage, hkrati pa postavil nov rekord ljutomerske steze z ameriškim žrebcem Dynamite Lobell s kilometrskim časom 1:15,0, kar je tudi izenačen jugoslovanski rekord. Evropski podprvak Marko Slavič mlajši je zmagal v prvi dirki, v revialnem nastopu dveletnikov z Dimlijem pred Princesam (T. Slavič), Lexom (Jureš) in Ama-zono MS (J. Slavič). Potem je zmagal v tretji paralelni dirki z Dynamite Lobbellom (1:15,0), v peti dirki z Alfo MS (1:24,1) in v Brez prve zvezne lige Namiznoteniška zveza Slovenije je sklicala razširjeno sejo predsedstva v Ljubljani, na katero so bili povabljeni vsi predstavniki zveznih ligašev (pet v prvi in sedem v drugi zvezni ligi), ki naj bi se dogovorili za sistem tekmovanj v novi sezoni, ker takšen, kot je bil doslej, glede na znane dogodke v prihodnje skoraj ni več mogoč. >Na tapeti< so. bile predvsem zvezne lige, saj je tekmovanje v njih sila vprašljivo, ker v današnjih razmerah ni zagotovljena varnost športnikov tako na poti kot na samih tekmovanjih, kar pa mora biti bistven pogoj za samo tekmovanje. Zanimivo je, da se je kar deset zveznih ligašev odločilo, da v takšnih razmerah ne bodo tekmovali v zveznih tekmovanjih, le Kovina iz Ljubljane in Strojna iz Maribora sta bili mnenja, da bi v zveznih tekmovanjih, predvsem v ligi, nastopali. Po burni in polemični razpravi so bila sprejeta kompromisna stališča, naj naši vrhunski igralci in igralke ne bi bili prizadeti, vsaj kar zadeva reprezentančne selekcije. Tako je bil za prvo zvezno ligo sprejet dvomesečni moratorij in se liga ne bi začela pred novembrom (zdaj je bil predviden začetek že za 14. september), slovenskim prvoligašem pa je prepuščeno, da se sami odločijo, ali bodo v ligi igrali. Seveda se pri tem postavlja tudi vprašanje, ali se bo igralo po ligaškem sistemu ali turnirskem. Za drugo zvezno ligo pa naj bi moratorij veljal za celo letošnjo sezono. Velika neznanka pa je, kako bo na slovenske predloge reagirala osrednja zveza v Beogradu! PREDSTAVLJAMO VAM ; KROG PRVIČ V REPUBLIŠKI LIGI Članska rokometna ekipa I Kroga je v drugi republiški ligi vzhod osvojila prvo mesto in se Ipo 32. letih prvič uvrstila v prvo republiško ligo ter s tem do-I segla svoj največji uspeh. Rokometaši Kroga so se že več let ■ potegovali za naslov prvaka v drugi republiški ligi, vendar Ijim je na koncu vselej zmanjka-• lo moči. Tokrat pa je bilo dru-Igače. Že po prvem delu prvenstva so bili na prvem mestu, v ■ nadaljevanju pa vodstva niso izpustili iz rok. Zmagali so pre-Ipričljivo s prednostjo petih točk, doživeli en sam poraz z | ekipo pivovarne Laško in en-Ikrat igrali neodločeno. Za ta uspeh so zaslužni igralci, trener ■ Vlado Roškar in tehnični vodja Janez Kolmanko, predsednik I kluba Geza Prem s prizadevnimi člani izvršnega odbora in ■ številni gledalci, ki so zvesto spremljali svoje privržence na ■ tekmah. Pomagali pa so jim tudi krajevna skupnost in drugi. Rokometni klub Krog ima za seboj bogato zgodovino, saj je članska ekipa uspešno nastopala v štajerski ligi in deset let v drugi republiški ligi vzhod. Po zgraditvi rokometnega igrišča v Krogu so v klubu leta 1960 ustanovili tudi žensko ekipo, ki — ustanovil, A.) i je tekmovala v pomurski ligi. _ Tekmovali pa so tudi s člansko I B in pionirsko ekipo. Prav tako " pa so imgli v klubu tudi ekipo | pionirk. Zenska ekipa Kroga je - celo igrala kvalifikacije za | vstop v enotno republiško ligo. - Krog je tako bil nekaj časa naj-g večje rokometno središče v Po-. murju. Zaradi pomanjkanja de sedmi dirki z Dynamite Lobel- lom (1:17,4). Od ostalih ljutomerskih kasačev velja omeniti zmago Durasa (Sagaj) v četrti dirki, zmago Ford Lindyja (Hanžekovič) v šesti dirki, drugi mesti Fine MS (A. Slavič) v peti menu lepo uspele, ogledalo pa st in Fite (Seršen) v šesti ter tretji. jih je okrog 2.000 obiskovalcev, mesti Fir Lindyja (Šonaja) v peti in Fru-Fruja (Slana) v šesti dir- Ferl MaUC levi oče Marko Slavič mlajši po zmagoslavju na nedeljski dirki. Na Marko, na desni predsednik KK Ljutomer Janez Kuhar. Glede na nove razmere bo treba tudi v Sloveniji razmišljati o sistemu ligaškega tekmovanja in zato je bil sprejet sklep, da se pričetek tekmovanj v republiških ligah preloži na začetek oktobra. Razmišljanja so šla v to smer; če bi v Sloveniji igrali vsi zvezni ligaši, bi se oblikovala enotna slovenska državna super liga, v kateri bi igralo 8—10 ekip, poleg tega pa še prva in druga slovenska liga. Ce pa bi v prvi zvezni ligi igrali nekateri slovenski klubi, bi imeli slovensko ligo enotno s približno 14 klubi in drugo slovensko ligo. Vse te inačice mora izdelati tehnična komisija NTZS, ki mora tudi spremeniti republiški koledar za september in oktober. Kljub vsej negotovosti v zvezi z novo sezono so Sobočani že pričeli s pripravami na novo sezono, in sicer 25. julija. Vadijo vsi igralci, ki kandidirajo za prvo ekipo, in sicer: LJnger, Benkovič, Kus, Ori, Sapač, le Benko si je Grabar prvi V Gaberlu pri Koflachu v Avstriji je bil mednarodni tek po Stubalpah. Med več kot 200 tekači iz Avstrije, Italije in Slovenije je sodeloval tudi Geza Grabar in dosegal lep uspeh. Progo dolgo 17 km, je pretekel v času 1:01,47 in zasedel absolutno prvo mesto. narja pa so se morah odpovedati nekaterim ekipam. Danes imajo v Krogu dobre možnosti za delo, saj razpolagajo z asfaltiranim igriščem, klubskimi prostori m razsvetljavo na igrišču. Ker pa se rokomet seli v dvorane, bodo morali prvenstvene tekme prve republiške lige odigrati v športni dvorani v Murski Soboti. Ž uvrstitvijo Kroga v prvo republiško moško figo se je moštvo nekoliko okrepilo. Medtem ko kluba ni zapustil nihče, so prišli: Dušan Kolmanko in Slavek Vogrinčič iz vojske, Dušan Titan iz Pomurke Bakovci in Miran Legenič iz Poleta iz Murske Sobote. Poleg teh bodo v prvi republiški ligi Stcj^ Rokometaši Kroga — novi član republiške rokometne lige- । «ol' od leve: Meolic, Peterka, Šernek, Lukač, Roškar, Titan in manko (teh. vodja). Čepijo: Kuhar, Varga, Virag, Prem, Bab,c Kolmanko. Manjka trener Roškar. Foto: F. ki. V ekshibicijskem nastopu sponzorjev in novinarjev je zmagala Alfa MS (Lidija Kosi, Ra' dio Murska Sobota). Prve tovrstne kasaške dirke v zasebni or ganizaciji so kljub slabemu vremenu lepo uspele, ogledalo pasl podaljšal počitnice. Pripravam =' priključila tudi dva igralca Ra B Rihtarič in Žitek. Vadijo Pa nj pionirji, od katerih v letošnji pričakujemo več kot v lanski, P » še, če bodo to pripravljalno o dobro izkoristili. Prvi del kondicijski in poteka v Murski ti, ker tudi za najboljše ni dena J ’ u, bi si lahko privoščili priprave. naj, tako kot v vseh prejšnjih Na skupne republiške priprav® a. baridu od 10. do 20. avgusta Jr bljenih pet igralcev Sobote, 1 Unger, Benkovič, Kus, Ben ’ ja. ter igralec Radgone Rihtarič, r aV nje pa je, ali se bodo vsi teh P va. udeležili. Vsi pa bodo ves avg ga dili v telovadnici Srednjem o9 centra dvakrat dnevno po 4 — „eše dan. Čeprav je začetek nove se nepredvidljiv, se pomurski Ig s9j novo-sezono vneto pripravidlLj Ji tudi v novi sezoni želijo d0"?? so med najboljšimi v republiki- y MALI NOGOMET Zmagale ŠD Radovci je Pr*PraV'J4ed 8 nir v malem nogometu. ekipami so zmagale Skal F Otovci, Ledavo iz Večesia Radovci. tekmovali še: Roškar, I Vogrinčič, A. Kolmanko, U g Varga, Lukač, A. Titan, J lic, Kuhar, Babič, Šernek, rag. Trenerske posle bo s?kar prej opravljal Vlado tehnični vodja pa bo Kolmanko. Želja tako vod? kluba kot igralcev je, da u. moštvo obdržalo v prvi mr । bliski ligi. Ekipa Kroga J j,-mreč zelo mlada, brez Polzeio nih izkušenj, vendar Pa fgjz-perspektivna. Uspešno P f0. kušnjo v novem okolju P jj kometašem Kroga žehmo mi. Pomurje bo tako v n°vL re-movalni sezoni imelo v pr? publiški ligi dva predstavn Feri MaučeC Stran 14 kronika PROMETNA VARNOST KOLO NEVARNEJŠE OD AVTA IKolo z motorjem je zaradi vrste razlogov vse pogostejše I prevozno sredstvo, vse več pa je tudi prometnih nesreč, v ka- Iterih so udeleženi vozniki koles ? motorjem in potniki na njih. Indije, ki so jih opravili na Lanskem in v Avstriji, kažejo, Ida je tveganje pri vožnji s kolesom z motorjem in motornim 1 kolesom tudi do dvajsetkrat ve^je, kot pa je pri vožnji v (osebnem avtomobilu. Podatek je razumljiv, saj voznik na ko- |.a.z motorjem nima nobene zaščite dosega pa relativno vi- ■ šoke hitrosti . | Iz informacije, ki nam jo je (Posredoval republiški svet za Preventivo in vzgojo v cestnem I Prometu, povzemamo, da je v • sedmih letih 1 A-u ~I990) umrlo na sloven-| stih cestah 282 voznikov koles * 2 motorji, in'sicer: 1984: 34. (8* 1985: 52, 1986: 48, 1987: 35, 1988: 42, 1989: 34, 1990: 37. Glede na to, da se s temi prevoznimi sredstvi vozi največ mladoletnikov in tudi zato, ker le-ti ponavadi najmanj upoštevajo cestno-prometne predpise, ne preseneča, da je med njimi največ žrtev. Trditev podkrepljujejo tile statistični podatki: v starosti od 7 do 14 let je umrlo 8 voznikov, od 14 do 18 37, od 18 do 24 62, od 24 do 34 41, od 34 do 44 28, od 44 do 54 33 od 54 do 64 43 in v starosti nad 64 let 30 voznikov koles z motorjem. Voznik kolesa z motorjem mora imeti ustrezno opremo, tenično brezhibno vozilo in (kot vsak drug voznik) mora sploh skrbeti za varno vožnjo. Sprejetje zakonskega določila o obvezni uporabi zaščitne če- OGROŽENOST VOZNIKOV KOLES Z MOTORJEM ŠTEVILO MRTVIH NA 10.000 PREBIVALCEV ^oškodovana kolesarka PelLr^0^? bolnišnico so prejle Lstarejšo M. K. iz Lipovec Pott j kolesarka se je hudo Bratn ovaIa °b naletu M. V. iz ob innec. ki se je 4. avgusta '«som Ur!?n .10 m'nut peljal s kotli^ t . ini beltinske blagov-|Om', u.je s svojim desnim dela J^lla zadel v levi del krmi-jcvir;S ki ie nat0 padla. Baje Kt|hčnem stanju. S ceste v jarek V soboto, 3. avgusta, se je S. S. iz Šulinec peljal z osebnim avtom po regionalni cesti, ki pelje iz Prosenjakovec proti Ber-kovcem. Ura je bila 22.30, poleg tega pa naj bi bil voznik še pod vplivom alkohola, povrh pa naj bi vozil že s preveliko hitrostjo, zato ne preseneča, da je nenadoma zavil na levo v obcestni jarek in trčil v betonski prepust. Hudo -so se poškodovali voznik in trije sopotniki. Tudi gmotna škoda na vozilu ni majhna. lade, ki velja od 1. julija 1989, je prispevalo k zmanjšanju števila nezgod, še vedno pa je previsok odstotek tistih, ki vozijo brez ustrezne zaščite. Lani, ko je na slovenskih cestah ugasnilo 37 življenj voznikov koles z motoriem, so ugotovili, da kar 29 teh voznikov ni imelo na glavi varnostne čelade. Prav gotovo bi jih veliko zaščitila. Dogaja se, da vozniki koles z motorjem čelado sicer imajo, vendar ne na glavi, ampak obešeno na »volanu« ali pa na prtljažniku. To svoje ravnanje Cesto »opravičujejo« češ da na cesti m miličnikov, ali pa, da jim je, če imajo čelado na glavi, prevroče. Velikokrat so tudi v zmoti, rekoč, da za nekaj sto metrov vožnje po vasi ali mestu ja ne bodo natikali čelade. V obravnavanem obdobju (1984—-1990) pa se je veliko voznikov koles z motorjem (udi huje ali lažje poškodovalo. Številk .ne bomo navajali. So pa .seveda zastrašujoče. Seveda pa ta zapis ni vseobsežen, saj ne navaja vseh vzrokov za tako pogoste smrti voznikov koles z motorjem. Le-ti niso vselej sami krivi svoje nesreče, dejstvo pa je, da bi tudi sami morali storiti kaj več, kot napravijo, da ne bi ogrožali svojega življenja oziroma da bi nevarnosti, ki preži nanje od drugih udeležencev v cestnem prometu, ušli. š S Utopitev v gramozni jami Predzadnji torek se je podal na kopanje tudi 21-letni M. B. iz Bakovec, Mladinska ulica 6. Žal pa se je med kopanjem utopil. Ce smo prav informirani, je to prva letošnja utopitev. Storimo vse, da jih ne bo več! Gramoznice so namreč lahko usodne za plavalce, kaj šele za tiste, ki ne vedo plavati ali pa plavajo slabo. Smrtna nesreča kolesarja Iz Lendave proti Murskemu Središču se je 30. julija po magistralni cesti s tovornim avtomobilom s priklopnikom peljal 48-letni F. L. iz Radenec, Kidričevo naselje 4. Blizu vasi Trimlini je dohitel 53-Ietnega kolesarja J. D. iz Dolgova-ških Goric 81. Le-ta je med vožnjo nenadoma zapeljal v levo pred tovornjak. Ta gaje zadel in zbil po cestišču. Čezenj so zapeljala tudi kolesa priklopnika. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju samem umri. POROKE MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Slavko Bohar, ekonomski tehnik iz Martjanec, in Marija Sečko, delavka iz Kroga; Janez Šeruga, pakirec mesnih izdelkov iz Kroga, in Mira Voroš, šivilja iz Moščanec; Robert Matis, elektrotehnik iz Sebe-borec, in Tatjana Rituper, ekonomska tehnica iz Andrejec; Vendel Črnko, vodovodniinšta-later iz Čepinec, in Cvetka Simon, administratorka iz Nerad-novec; Robert Klemenčič, monter polnilne opreme iz Dokležov-ja, in Renata Kozlar, tekstilna konfekcionarka iz Beltinec; Simon Jelenovec, miličnik iž Sežane, in Zdenka Slivnjek, študentka iz Skakovec; Franc Andrejc, kmetovalec iz Martjanec, in Vesna Frida Nemec, slaščičarka iz Martjanec; Drago Kalamar, zdravstveni tehnik iz Ljubljane, in Jerica Recek, farmacevtska tehnica iz Gornjih Slaveč; Rafael Grah, KTV-mehanik iz Vido-nec, in Sonja Sever, zobotehnica iz Šalamenec; Fredy Grčar, kuhar iz Trbovelj, in Olga Šafran, kuharica iz Stanjevec. VESTNIKOVE ČESTITKE! NA SEJMU RABLJENIH AVTOV Agroservis iz Murske Sobote priredi vsako nedeljo na svojem parkirišču sejem rabljenih avtomobilov. Žal zanimanje za tak način prodaje upada, ugotavlja vodja sejma Jožef Štefan Krajcar, kajti še pred dvema letoma seje tukaj znalo nabrati tudi do 80 avtomobilov, namenjenih prodaji. To nedeljo jih je bilo le okrog 20. Razloge za tako slab odziv pa bi bilo iskati tudi v vedno slabšem življenjskem standardu. Zanimivo in že kar utečeno je to, da lastniki svoje konjičke cenijo v trdnih valutah, najpogosteje v nemških markah. Tako smo iz višjega razreda avtomobilov v nedeljo zasledili popolnoma novo, še neregistrirano Opel Vectro, ki jo je lastnik cenil na 30.000 mark, leto dni s-tarega Renaulta 5 za 16.000 mark in Opel Kadett 1.3 iz leta 1986 za 12.500 mark. Če pa niste tako zahtevni, se boste morali zadovoljiti z devet let starim Polonezom za 2.500 mark, za štiri leta staro Lado Samaro pa boste morali odšteti kar 8.000 mark. Največ je bilo seveda avtomobilov domače izdelave. Tako je za Zastavo 128 iz leta 1988 lastnik zahteval 5.900 mark, za Jugo 45E, letnik 1985 3.700 mark, za osem let staro stoenko pa 4.500 mark. Za tiste, ki so pa jim bile tudi te cene preveč navite, pa je tu stal še že skoraj arhivski primerek fičota. Za njega je bilo potrebno odšteti le 450 nemških mark. Boštjan Celec Z nožem nad brata 39-LETNI EMIL G. UBIL BRATA, 44-LETNEGA JANEZA G. Prihod na dopust z dela v Nemčiji se je za 44-letnega Janeza G. tragično končal. 2. avgusta letos sta se namreč z mlajšim bratom, 39-letnim Emilom G. iz Banfija 272 v občini Čakovec na Hrvaškem sprla in ob 3. uri zjutraj tega dne je Emil G. z nožem ubil starejšega brata Janeza G. 44-Ietni Janez G. je zgradil hišo v soboški občini, zapustil pa je dve hčerki in ženo. Proti njegovemu bratu je sprožen preiskovalni postopek in odrejen pripor. Otrok pred avto Med vožnjo po regionalni cesti iz Sebeborec proti Martjan-cem je voznik osebnega avta E. E. iz Murske Sobote dohitel dva otroka, ki sta se s kolesi peljala v isti smeri. Ko ju je prehiteval, je prvi otrok — A. N. iz Sebeborec — nenadoma zavil na levo, da bi zapeljal proti domu, pri tem pa ni bil previden. Voznik osebnega avta ga je z vozilom podrl, nato pa ga je hudo poškodovanega sam odpeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Je nesrečo povzročil pes? V soboto, 3. avgusta, se je ob 22 uri in 30 minut A. V. iz Preše-tinec iz ormoške občine peljal s kolesom z motorjem skozi Staro Cesto v ljutomerski občini. Vozil je brez potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov. Med vožnjo naj bi mu pred kolo z motorjem stekel pes, zato je padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, izvedenci pa skušajo dognati, ali je bil dejanski vzrok nesreče ta, ki smo ga navedli. KOLESA ZA VSE POTREBE IN ŽELJE koj tia >e izdelovalec koles pri nas • 60 odstotkov izdelkov gre v iz- v«?- ^na tržišča • Tisoččlanski kolektiv Roga vam želi veliko užitkov ’nJ° z našimi kolesi! tovarna dvokoles in opreme rog Ljubljana p.o. 61000 Ljubljana, Trubarjeva 72 Telefon: 061/317-477, telex: 31 361, telefax: 061/318-658 pV ROLO ZAVESA Tip rolo zavese 80 140 100 140 120 140 140 140 80 230 ŠIRINA VIŠINA Barva ohišja: AL 1 — srebrna, AL 5 — rjava, AL 7 — bela Barva platna: sv. rjava, zelena, termo platno, dekorativna Rolo deluje lepo in nevpadljivo, dopolnjuje opremo notranjih prostorov. Zaskočni mehanizem omogoča zaustavljanje zavese v več položajih. Ohišje roloja je konstrukcijsko prilagojeno hitri in enostavni montaži, obenem varuje mehanizem pred prahom. Enostavna zatemnitev prostora in zaščita pred sončnimi žarki! Izbira barv ohišja in platna omogoča prilagajanje prostoru in opremi v njem! VSF. INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT Ptuj, tel.: (062) 773-314. Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466. KOVINOPLASTIKA i AVGUSTA 1991 Stran 15 URADNE ODJAVE „ ■ Odgovorni urednik: Leto XXVII Murska Sobota, dne 8. avgusta 1991 Št.: 18 ■ MARIJA MATJAŠEC 142. Odlok o ustanovitvi Gimnazije Murska Sobota 143. Odlok o ustanovitvi Tehnične in poklicne šole Murska Sobota 142 Na podlagi tretjega odstavka 3. člena in prvega odstavka 51. člena zakona o zavodih (Ur. list RS, t. 12/91) ter 4. člena odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave št. 9/90) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 1. avgusta 1991 sprejela ODLOK o ustanovitvi Gimnazije Murska Sobota I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota, p.o. (v nadaljevanju: SCTPU) se je v skladu z 62. členom zakona o zavodih s 1.4. 1991 preoblikoval v javni zavod. 2. čle'n S tem odlokom se javni zavod SCTPU razdeli tako, da se ustanovita dva samostojna javna zavoda za opravljanje dejavnosti srednjega izobraževanja: 1. Gimnazija Murska Sobota (v nadaljevnaju: zavod) 2. Tehnična in poklicna šola Murska Sobota. 3. člen Ta odlok določa: — ime in sedež ustanovitelja, — ime in sedež zavoda, — dejavnost zavoda, — organe zavoda, — sredstva, ki so zagotovljena za ustanovitev in začetek dela zavoda, — pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, — pravice, obveznosti in odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda, — medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda, — druge določbe v skladu z zakonom in splošnimi akti. II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA 4. člen Ustanovitelj zavoda je Občina M. Sobota, M. Sobota Alija Kardoša 2. III. IME IN SEDEŽ ZAVODA 5. člen Ime zavoda se glasi: Gimnazija Murska Sobota, p.o. Sedež zavoda je: M. Sobota, V. Vlahoviča 12. IV. DEJAVNOST ZAVODA 6. člen Zavod organizira in izvaja naslednje dejavnosti: — program srednjega izobraževanja: naravoslovno matematični program — program srednjega izobraževanja: pedagoški program — splošno izobraževalni program gimnazije — raziskovalno delo profesorjev na področju metodike pouka in posameznih strokovnih področij — raziskovanje uvajanja sodobnih metod vzgoje in izobraževanja v srednjo šolo — prenos znanja iz sorodnih izobraževalnih in raziskovalnih skupin v šolsko prakso — uvajanje dijakov v raziskovalno delo — organizacijsko raziskovalne, razvojne in druge storitve s področja dejavnosti — druge dejavnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti zavoda V. ORGANI ZAVODA 7. člen Organi zavoda so: — svet zavoda — ravnatelj — strokovni organi zavoda — svet staršev. Svet zavoda 8. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 9 članov. Svet sestavljajo: . — 3 predstavniki zavoda, — 2 predstavnika ustanovitelja, — 2 predstavnika lokalne samouprave, ki ju imenuje IS SO M. Sobota, — 1 predstavnik staršev, — I predstavnik dijakov. Ravnatelj 9. člen Poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod neomejeno in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je obenem pedagoški vodja zavoda. 10. člen Ravnatelja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanovite-llAtn D J Strokovni organi 11. člen Strokovni organi zavoda so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor in razrednik. Svet staršev 12. .člen Za uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev, kot posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. 13. člen Pristojnosti, postopek izvolitve oz. imenovanja in način dela organov iz 7. člena tega odloka določa statut zavoda. VI. SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA ZAVODA 14. člen Za ustanovitev in začetek dela zavoda se uporablja del sredstev, s katerimi je razpolagal do razdelitve v dva samostojna zavoda Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota. Nepremično premoženje (zgradbe s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem) in premičnine (celotna oprema, potrebna za opravljanje dejavnosti) se v celoti dodelijo v upravljanje Tehnični in poklicni šoli M. Sobota, uporabljata pa jih za opravljanje svoje dejavnosti Tehnična in poklicna šola M. Sobota in Gimnazija M. Sobota, v skladu s pogodbo, ki jo v ta namen skleneta oba zavoda, najkasneje do 31. 12. 1991. Ostalo premoženje se razdeli s posebnim sporazumom med obema zavodoma, ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov. Kot osnova za razdelitev premoženja se vzame vrednost po bilanci s stanjem 31.8. 1991. Predlog delitvene bilance pripravi komisija za reorganizacijo SCTPU, sprejme pa jo IS SO M. Sobota. 15. člen Premoženje stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe za osebne in skupne potrebe delavcev SCTPU M. Sobota se razdeli na novo ustanovljenima zavodoma po sporazumu. VIL RAZPOREDITEV DELAVCEV 16. člen Pedagoški delavci javnega zavoda SCTPU M. Sobota se razporedijo v novo ustanovljena zavoda na osnovi elaborata o razdružitvi. Vsi ostali delavci (finančno-računovodski delavci, delavci šolske svetovalne službe, kadrovsko-pravne službe in tehnično osebje) se razporedijo v Tehnično in poklicno šolo M. Sobota. 17. člen Finančno-računovodska dela, dela šolske svetovalne službe, dela šolske knjižnice, kadrovsko-pravna dela, šolska prehrana, vzdrževanje zgradb in čiščenje prostorov ter okolice opravlja Tehnična in poklicna šola za Gimnazijo M. Sobota. Pogoji in način opravljanja teh del se uredijo s posebno pogodbo med obema zavodoma. VIII. NASTOPANJE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 18. člen . Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Novo ustanovljeni zavod je nastal z razdelitvijo SCTPU M. Sobota na dva zavoda, ki kot pravna naslednika prevzemata vse pravice in obveznosti javnega zavoda SCTPU M. Sobota nerazdelno. 20. člen Do imenovanja ravnatelja zavoda opravlja naloge poslovodnega organa vršilec dolžnosti ravnatelja, ki ga imenuje Skupščina občine M. Sobota. 21. člen Vršilec dolžnosti ravnatelja zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno za začetek dela zavoda, vpis zavoda v sodni register, izvolitev sveta zavoda in sprejem statuta. Priglasitev vpisa v sodni register se mora opraviti najkasneje do 31.8. 1991. 22. člen Z dnem vpisa zavoda v sodni register preneha obstajati javni zavod SCTPU M. Sobota in se izbriše iz sodnega registra. r, ... 23. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 028-3/91-1 Murska Sobota, I. avgusta 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl, oec., I. r. VAa. pod\ag\ Vretjema. o<\sLa\Va 3. t\eT\a.\w ostavka 5\ . t\Y.a. o pvisto^nosVCa zborov Skupine ob&ne M. Sobota ^\Jr. objave št. 9/9^ je Skupštma obtme NV. Sobota na seji Zbora združenega deta, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopoiii-tičnega zbora dne 1. avgusta 1991 sprejeta ODLOK o ustanovitvi Tehnične in poklicne šole Murska Sobota I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve M. Sobota, p.o. (v nadaljevanju: SCTPU) se je v skladu z 62. členom Zakona o zavodih s 1.4. 1991 preoblikoval v javni zavod. 2. člen S tem odlokom se javni zavod SCTPU razdeli tako, da se ustanovita dva samostojna javna zavoda za opravljanje dejavnosti srednjega izobraževanja: 1. Gimnazija M. Sobota 2. Tehnična in poklicna šola M. Sobota (v nadaljevanju: zavod). 3. člen Ta odloka določa: — ime in sedež ustanovitelja, — ime in sedež zavoda, — dejavnost zavoda, — organe zavoda, — sredstva, ki so zagotovljena za ustanovitev in začetek dela zavoda, — pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, — pravice, obveznosti in odgovornosti ustanovitelja za obveznost zavoda, — medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda, — druge določbe v skladu z zakonom in splošnimi akti. II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA 4. člen Ustanovitelj zavoda je Občina Murska Sobota, M. Sobota, Alija Kardoša 2. III. IME IN SEDEŽ ZAVODA 5. člen Ime zavoda se glasi: Tehnična in poklicna šola M. Sobota, p.o. Sgdež zavoda je: M. Sobota, V. Vlahoviča 12. Zavod ima dve vzgojno-izobraževalni organizacijski enoti: Strojno enoto in Tekjtilno-konfekcijsko enoto ter organizacijsko enoto za opravljanje skupnih dejavnošti. Pooblastila enot v pravnem prometu se določijo s statutom zavoda. IV. DEJAVNOST ZAVODA 6. člen Zavod organizira in izvaja naslednje vzgojnoizobraževalne programe in dejavnosti: 1. Strojništvo s smermi: a) strojni tehnik V b) oblikovalec kovin IV c) preoblikovalec in spajalec kovin d) mehanik vozil in voznih sredstev e) strojni mehanik f) avtoklepar g) monter in upravljalec energetskih naprav h) predelava in obdelava kovin II in PRIL. II 2. Elektrotehnika Elektrikar — elektronik IV 3. Tekstilno-konfekcijska tehnologija s smermi: a) konfekcijski tehnik V b) šivilja — krojač IV c) pomožna šivilja II in PRIL. 4. Inovativno in raziskovalno delo pedagoških delavcev na področju metodike teoretičnega in praktičnega pouka. 5. Raziskovalno uvajanje sodobnih metod v vzgojnoizobraževalni proces in sodobnih tehnologij 6. Uvajanje učencev v raziskovalno delo , 7. Organizacija in izvedba izobraževanja odraslih 8. Proizvodnja v šolskih delavnicah in nudenje uslug za zunanjega porabnika 9. Šolska prehrana, vzdrževanje zgradb in čiščenje šolskih prostorov in okolice 10. Šolska svetovalna služba 11. Knjižničarstvo 12. Finančno-računovodska in kadrovsko-pravna dela 13. Druge dejavnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti zavoda. V. ORGANI ZAVODA 7. člen • Organi zavoda so: — svet zavoda — ravnatelj — strokovni organi zavoda — svet staršev. Svet zavoda 8. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 9 članov. Svet sestavljajo: — 3 predstavniki zavoda — 2 predstavnika ustanovitelja, 2 predstavnika lokalne samouprave, kiju imenuje Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota 9. t\en Pos\ovodni org>an zavoda je ravnateVj. RavnateVj organizira \n vodi de\o \n poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod neomejeno in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je obenem pedagoški vodja zavoda. 10. člen Ravnatelja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Strokovni organi 11. člen Strokovni organi zavoda so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor in razrednik. Svet staršev 12. člen Za uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev, kot posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. 13. člen Pristojnosti, postopek izvolitve oz. imenovanje in način dela organov iz 7. člena tega odloka določa statut zavoda. VI. SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA ZAVODA 14. člen Za ustanovitev in začetek dela zavoda se uporablja del sredstev, s katerimi je razpolagal do razdelitve v dva samostojna zavoda Srednješolski center tehni-ško-pedagoške usmeritve M. Sobota. Nepremično premoženje (zgradbe s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem) in premičnine (celotna oprema, potrebna za opravljanje dejavnosti) se v celoti dodelijo v upravljanje Tehnični in poklicni šoli M. Sobota, uporabljata pa jih za opravljanje svoje dejavnosti Tehnična in poklicna šola M. Sobota in Gimnazija M. Sobota, v skladu s pogodbo, ki jo v ta namen skleneta oba zavoda najkasneje do 31. 12. 1991. Ostalo premoženje se razdeli s posebnim sporazumom med obema zavodoma ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov. Kot osnova za razdelitev premoženja se vzame vrednost po bilanci s stanjem 31.8. 1991. Predlog delitvene bilance pripravi komisija za reorganizacijo SCTPU, sprejme pa jo Izvršni svet SO M. Sobota. 15. člen Premoženje stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe za osebne in skupne potrebe delavcev SCTPU M. Sobota se razdeli na novo ustanovljenima zavodoma po sporazumu. Vil. RAZPOREDITEV DELAVCEV 16. člen Pedagoški delavci javnega zavoda SCTPU M. Sobota se razporedijo v novo ustanovljena zavoda na osnovi elaborata o razdružitvi. Vsi ostali delavci (finančno-računovodski delavci, delavci šolske svetovalne službe, kadrovsko-pravne službe in tehnično osebje) se razporedijo v Tehnično in poklicno šolo M. Sobota. 17. člen Finančno-računovodska dela, dela šolske svetovalne službe, dela šolske knjižnice, kadrovsko-pravna dela, šolska prehrana, vzdrževanje zgradb in čiščenje prostorov ter okolice opravlja Tehnična in poklicna šola za Gimnazijo M. Sobota. Pogoji in način opravljanja teh del se uredijo s posebno pogodbo med obema zavodoma. VIII. NASTOPANJE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 18. člen Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s kateirmi razpolaga. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Novo ustanovljeni zavod je nastal z razdelitvijo SCTPU M. Sobota na dva zavoda, ki kot pravna naslednika prevzemata vse pravice in obveznosti javnega zavoda SCTPU M. Sobota ne razdelno. 20. člen Do imenovanja ravnatelja zavoda opravlja naloge poslovodnega organa vršilec dolžnosti ravnatelja, ki ga imenuje Skupščine občine M. Sobota. 21. člen Vršilec dolžnosti ravnatelja je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno za začetek dela zavoda, vpis zavoda v sodni register, izvolitev sveta zavoda in sprejem statuta. Priglasitev vpisa v sodni register se mora opraviti najkasneje do 31. 8. 1991. 22. člen Z dnem vpisa zavoda v sodni register preneha obstajati javni zavod SCTPU M. Sobota in se izbriše iz sodnega registra. 23. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 028-2/91-1 M. Sobota, 1. avgusta 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl, oec., I. r. Radijski in televizijski spored od 9. do 15. avgusta petek SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK murski val murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL SM Prebujajte se z nami! (Če t. J Pr>■ P0,' °-30 'z dnevnika Fr»gshnin^°lo8a’ film- H-50 V'n' 12.15 M2'05 Tisoč mojstro-n’entacii» i.sled‘ opic, doku-13.10 /!3' 13-00 Čas sliki. , Ptediia ?jubi Kleopatro, 5.00 FraJ4'?0 za živali. 5.50 i„r.esi' 15.25 Ostržek. !b-00 0arnkndes Gutenberg. ^T0OčeMn' vrtovi, risanka, ^"i Čas , urPbY, serija. 17.00 željah V iSi'ki' 12-10 Spored 18'05 M, '। o a?0 ^as v sliki. xerija. igpnz? LadJa ljubezni, SPort. 20 i« v sliki- 20.00 b 21.15lir i jOrrick, kriminal-P°gledi ?ea-dni kuharji. 21.25 ?°va ban/ Strani- 21-35 Spike-Tfi športi VeStern’ 23'05 Ve' Stovom u n°8°metom. 23.25 ^ča^^.^žko, komedija. Mesečev zaliv, serijski film. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Posebna oddaja. 21.05 Hoosiers, ameriški film. 22.50 Izseljena Hrvaška. 23.35 Tv dnevnik 2. 0.05 Športna poročila. 0.10 Fluid. 0.55 Tv izbor. 8.20 Tv koledar. 8.30 Informativni program. 9.45 Nedeljsko dopoldne za otroke. 10.45 Informativni program. 11.45 Čarovnije Davida Copperfielda. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Kapetan James Cook, serijski film. 14.00 Informativni program. 14.30 Vedno lepe melodije. 17.00 Rapsodija, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Kako zamišljati Hrvaško. 21.35 Temni angel, angl. nan. 22.40 Nixon, dokum. oddaja. 23.40 Tv dnevnik 2. 0.10 Športna poročila. 0.15 Tv izbor. 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Starohr-vaško zidarstvo. 12.45 Zlata nit, otroška serija. 13.15 Risanke. 13.30 Rumena reka, dokum. serija. 14.20 Tv koledar. 14.30 Informativni program. 15.25 Portreti, angl, serija. 16.25 Naključni partnerji, serij, film. 17.15 Informativni program. 17.55 Skrivnosti morja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 21.05 Življenje z očetom, angl, drama. 22.40 Tv dnevnik 2. 23.10 Kinoteka Hol-lywooda. 0.40 Tv izbor. HTV 1 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Starohr-vaško zidarstvo. 12.45 Majhen svet. 13.15 Balet. 14.20 Tv koledar. 14.30 Informativni program. 15.00 Igrani film. 16.20 Maelstrom, serijski film. 17.15 Informativni program. 17.55 Skrivnosti morja. 18.45 Hrvaška kulturna dediščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Žrebanje lota. 21.45 Pravi junak, serijski film. 22.35 Tv dnevnik 2. 23.05 Ciklus filmov E. Rohmerja: Zbirateljica. 0.35 Tv izbor. 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Romansko slikarstvo na Hrvaškem. 12.45 Pasje zgodbe, otroška serija. 13.15 Risanke. 13.30 Vietnam, serij, film. 14.20 Tv koledar. 14.30 Informativni program. 15.00 Dokumentarni program. 15.30 Zgodba o Magnu-mu, dokum. serija. 16.20 Maelstrom, serij, film. 17.15 Informativni program. 17.55 Skrivnosti morja. 1.8.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1.20.05 Kako zamišljati Hrvaško. 21.05 Prihodnji svet, amer. znanstveno-fantastični film. 22.40 Tv dnevnik 2. 23.10 Dinamo, dokum. oddaja. 0.10 Tv izbor. 9.00 Benji, amer. nan. 9.25 V Cityju, angl. nan. 17.00 Sova. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Po sledeh napredka. 18.35 Alf. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nad. 21.25 Samo bedaki in konji, angl. nan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Rdeči prah, ameriški film; Polnočni klici, amer. nan. Drugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Studio Ljubljana. 21.30 Stol, angl, dokum. oddaja. 22.00 Glasbena oddaja. 22.15 Yutel. HTV 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA I' TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Naša koža. 10.15 Odkritja pod vodo. 11.00 Lutkar, film. 12.30 Hello, Au-stria. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Notredamski zvonar, drama. 15.25 Popaj. 15.30 V senci sove. 16.00 Otroški spored po željah. 17.10 Šport ABC. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Tako kot pojejo starejši, prenos. 22.05 . Edgar, čuvaj morale, serija. 23.05 Smrtonosna past, film. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Gola zaslonka, komedija. 2.25 Čas v sliki. 2.30 Ex libris. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lov na moške, film. 10.30 Tedaj. 10.35 Panoptikum. 11.00 Strupeni odpadki za Tretji svet. 11.45 Znanstveni magazin. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Naše imenitne tete, komedija. 15.15 Zaboj z zvijačami. 15.30 Risanka. 15.55 Lutkovna igra. 16.15 Kraljestvo miru, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-large potovanja: Avstralija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trilogija letovišča, komedija. 0.10 Vizije. 0.15 Sergej Prokofjev. 1.00 Cas v sliki. °vL° juJro’ Madžarska, P«habilitacL?X-Vaška Tv- 8-30 v dJn«' ma8azil1' 8-30 ba'!as.33.de|eTni stiski' °-00 hn Je lota iJ'Jajna' 9-50 žre-Is.-l6.l5 p4,30 Walt Disney, Zah5 MagaZinrmu!? b, trening. nafbavna Rlaih Za,Cl8ane- 17-20 '8.00'7'50 Svet de' n>kristj“ °kn°. 19.00 Vpra- 2°-°0 Teles’ 19-3°TVdnev-pLp°n- 21m1P0«- 20-15 Dal-K| deseti 2b°,naxnorama' 22.15 AlMT?ai,ski r? Nebesa in pe-O-40 Dnevnilr ^■OO) 2- (Drugi program TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Podoba Avstrije. 10.00 Tednik. 10.30 Kraljica Montane, vestern. 11.55 Tedaj. 12.00 Strah univerz pred konkurenco. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Goljat in Herkules, film. 14.30 Magazin o živalih. 14.50 Fragglesi.15.25 Ostržek. 15.50 Robert Koch. 16.00 Čarovniški vrtovi. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter. 22.15 Apropos film. 22.45 Dekleti iz Walesa, komedija. 0.50 Match, film. 1.10 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Benvenuto Cellini. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mladi bojevniki Nu-nundanga, film. 14.15 Ubijamo, kar ljubimo: Tiger. 15.00 Tudi zabava mora biti. 15.25 Ostržek. 15.50 Christoph Columbus. 16.00 Čarovniški vrtovi. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Ladja ljubezni, zabavna serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Arktična Odiseja. 21.00 Selfman. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 08/15 v domovini, film. 22.50 Edina igra v mestu, film. 0.40 Mac Gyver. 1.30 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Evropske univerze: Neapelj. 10.00 Mi, ponovitev. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 08/15 v domovini, film. 12.05 Sidney. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 12.45 Mačja zgodba. 13.15 Risanke. 13.25 Poirot, angl. nan. 14.20 Tv koledar. 14.30 Informativni program. 15.00 Igrani Film. 16.25 Maelstrom, serij, film. 17.15 Informativni program. 17.55 Skrivnosti morja. 18.45 Vsakdanja kultura. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.10 V Cityju, serij, film. 21.55 Tv dnevnik 2. 22.25 Zagrebško glasbeno poletje. 23.10 Tv izbor. Ljudje, živali, senzacije. Conny. 15.00 Fragglesi. Ostržek. 15.50 Dobro glej. Nikolaus Kopernikus. 14.50 15.25 15.55 16.05 Oče TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki. 9.05 Medved Bojan. 16.10 _____ Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Ladja ljubezni. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Mama mia, samo brez panike, komedija. 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Dallas, ameriška serija. 22.40 Gorila, kriminalka. 0.00 Ognjeni krst, film. 1.25 Čas v sliki. 1.30 Ex libris. TV MADŽARSKA Gospe iz I isoč moi- Bostona, film. 11.05 Tisoč mojstrovin. 11.15 Živalski vrtovi. 12.15 Življenje Siouxov v Južni Dakoti. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Ko bogovi ljubijo, film. 15.25 Leto in dan. 15.35 Počitniška nevihta, otroška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mozart ni bil Avstrijec, TV film. 18.30 Ladja ljubezni. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Narodna glasba po željah. 21.15 Hans Holt. 22.15 Mozart v New Yorku. 0.50 Čas v sliki. 6.45' Vaška TV. 7.30-10.55 Za otroke. 10.55 TV magister. 12.55 Formula L, trening. 14.05 Panorama. 15.05 Ameba, za otroke. 15.35 .Sosedje, pon. 16.10 Pokrajine, mesta, ljudje. 16.40 Razgovor s kanonikom P. Poupardom. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Stanovanjska kultura. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 The Frisco Kid, ameriški film. 22.15 Prva ljubezen. 23.15 Pozni dnevnik. (Drugi program od 7.00). 6.50 Magazin za menežerje. 7.35 Za otroke. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano. 8.30—11.00 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.15 Korenine. 12.00 Hoteli Zamard. 13.30 Domoznanstvo. 13.45 Formula L, VN Madžarske, prenos iz Budimpešte. 16.40 Program ortodoxne cerkve. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Telešport. 20.15 Le nek gigolo, nemški film. 22.00 Kramljanje. 22.25 Mozart: Don Giovanni, opera. (Drugi program od 7.00) TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV, 8.30 Od operete do operete. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Ulice San Francisca, kriminalka. 21.10 Vsi na glas: Ye-ah, ameriški film. 22.05 Freud na divanu, ameriški film. 23.00 Pozni dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00) 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 16.05 Naš ekran, v slovaščini. 16.40 Suženjstvo, brazilska serija. 17.15 Upanje zanamcev, program madžarskih Židov. 17.30 Prestrukturiranje. 18.05 Svet denarja. 18.15'Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. ‘19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Potovalni kviz. 20.50 Klan, francoska serija. 21.55 Pred deseto. 22.20 Balet. 23.20 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00). 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Klan, pon. 9.30 Za upokojence. 16.25 Naš ekran, v nemščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Pred papeževim obiskom. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Filmski program. 22.00 V pričakovanju papeža. 22.30 Videoklipi madžarskih in tujih zvezdnikov. 23.05 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00). TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, zabavna glasba. 9.00 Joga. 16.25 Naš ekran, v romunščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Ekološke novice. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Pred papeževim obiskom. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Zdravstveno predavanje. 20.50 Bistro ob glavni cesti, film. 21.10 Zlatarna, TV igra. 21.55 Novi svet. 22.40 Za menežerje. 23.30 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00). ,aPn.a: $e vedno boš nihala med resničnostjo in lepimi sanjami in ravno v . 'ahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, do katere sicer čutiš spošto-^e, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. tJn: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo he & te k° Prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi na prijate-J.» saJ ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč, izdatno pomagata pri ures-n,cevanju načrtov. Ona: Dnevi pred teboj obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odvisno, ali ti jih bo uspelo izkoristiti. In nikar ne pozabi na svojega partnerja. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi ures-LEV ničila. Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. Bik Ve^ja: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav? na h r bo dosežcn cilj toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi zdravje bi lahko malo bolj popazila, saj se ti pretiravanje lahko kaj hi-'° maščuje. v 9n: F^riBneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan go-te rice• ki bi ti lahko škodile.'Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za ka-0 že vnaprej veš, da ti ne obeta prav ničesar dobrega. Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on sam. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni? Verjetno ne boš imel dovolj moči, da DEVICA ^1 se uPrl skušnJav'’ k’ J° zate Pomen> vsak poslovni izziv. STRELEC Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost — ne bo ti žal! On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. bo n t' Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne Še n v 0 te8a izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa q .8? boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! n: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje na sSV?Je8a srca- Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil Voje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne sekiraj zaradi trenutnih neuspehov — tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. ♦ Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride do po- TEHTNICA vsem napačnih ušes. KOZOROG Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te ljubezensko presenečenje. kaž^a' PrePusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse moonz Sele stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe druge — On' pravn® t'ste prave. Za delo pa bo čas drugič. sPeh- x?s.l°v9a kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neu-kar , se je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil tisto, e tl je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku: čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirane osebe. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot pa si predvideval na začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo ŠKORPIJON Izplačalo ... Vprašanje je le, kaj bo storila ona ... VODNAR Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a se mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreten predlog, ki ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa to vseeno ne bo povšeči. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoj nestabilni finančni položaj, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj 8- AVGUSTA 1991 Stran 17 NAROČILNICA Podpisani_____________________________________________________ kraj ulica____________________________________________________ poštna številka pošta_________________________________________ naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. PODPIS Naročilnico izrežite in jo pošljite na naslov: Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota. prodam MOTORNA VOZILA RAZNO pRODAM * * * ■ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. Mešana družba IMOL LENDAVA, d.o.o Industrijska 4 b 69220 Lendava tel.: 069 75 637 objavlja prosta dela 6 izolaterjev pripravi jalcev Pogoji: — VKV, KV-izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj. Možnost za delo v tujini. Kandidati naj pošljejo prijave (z vsemi dokazili) v 8 dneh po objavi razpisa. gorenjem© GORENJE IMO - INDUSTRIJA IN MONTAŽA LENDAVA, p.o., V STEČAJU, OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. pisarniški prostori v izmeri 296,14 m2, izklicna cena 4.301.994,50 din; 2. kombinirano vozilo Zastava 950 AK, leto izdelave 1987, izklicna cena 80.000,00 din; 3. osebni avtomobil OPEL SENATOR 2,5, leto izdelave 1983, izklicna cena 200.000,00 din; 4. tovorni avtomobil Zastava 450 AD, leto izdelave 1981, izklicna cena 100.000,00 din; 5. stroji za upogibanje pločevine 1/1000, 5 kosov, izklicna cena 4.000,00 din; 6. stroji za upogibanje pločevine 1/2000, 2 kosa, izklicna cena 6.000,00 din; 7. polnilni stroji KLIMA, 4 kosi, izklicna cena 1.000,00 din; 8. ročni krivilni stroji 1/1000, 4 kosi, izklicna cena 4.500,00 din; 9. stroji za rezanje navojev Metalprogres, 2 kosa, izklicna cena 4.000,00 din; 10. stroji za upogibanje pločevine UBBD — 6,3, 1 kos, izklicna cena 6.000,00 din; 11. aparat za varjenje vijakov tip MUS 450, 1 kos, izklicna cena 3.000,00 din; 12. stroj za upogibanje cevi Hidraulus, 1 kos, izklicna cena 4.000,00 din; 13. stroj za krivljenje 1,5/1000, 2 kosa, izklicna cena 2.500,00 din; 14. vibrirna igla T 30/80, 3 kose, izklicna cena 2.000,00 din; 15. varilni aparat Varmig 400, 1 kos, izklicna cena 13.000,00 din; 16. varilni usmernik 300, 2 kosa, izklicna cena 6.000,00 din; 17. motokultivator REX, 1 kos, izklicna cena 3.000,00 din; 18. točkalnik VST-40, 1 kos, izklicna cena 30.000,00 din; 19. kampirna prikolica v avtokampu Novalja s predšotorom in opremo, izklicna cena 40.000 din; 20. različna pisarniška oprema, več garderobnih omar, pisalnih in računskih strojev ter razne vrste repromateriala (šivne cevi, baterije Armal, ventili). Izklicne cene posameznih artiklov pod to točko bodo razvidne ob ogledu. Dražba bo 20. avgusta 1991 ob 11. uri v prostorih podjetja GORENJE IMO v stečaju, Industrijska 4 b, Lendava. Ogled je možen dan pred dražbo, to je 19. 8. 1991 med 8. in 15. uro ter na dan dražbe med 8. in 11. uro. Interesenti morajo pred začetkom javne dražbe pri blagajni podjetja položiti 10-odstotno varščino (od izklicne cene). Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. Prometni davek plača kupec. Prodaja bo potekala po načrtu videno — kupljeno. 126 P, letnik 1988, garažiran, 33.000 km, prodam. ® 75 637 do 15. ure; LE-4189 MOPED TOMOS APN 6 S, star 10 mesecev, s čelado Veplas, prodam. ® 82 265. M-3195 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, ugodno prodam. ®81 302 dopoldne ali Zg. Kamenščak 13, Ljutomer. M-3200 KADET, starejši letnik, neregistriran, ugodno prodam. ® 46 086. M-MM BELO IN RDEČE VINO prodam. Anton Čeh, Črešnjevci 123, Radgona. M-14997 KOMBI ZASTAVA 850, odlično ohranjen, letnik 1984, ugodno prodam. Jakopec, Radenci. ® 65 089. M-14996 JUGO 45, letnik 1985, garažiran, in moped avtomatic prodam. Hajdinjak, Šratovci 11. M-14994 RENAULT 9 TL, letnik 1982, december, prodam. ® 69 023. M-14992 BT 50 S, prevoženih 500 km, prodam za 1200 DEM ali menjam za nov APN 6 ali ATX 50 C. Nemec, Borače-va, ® 65 090, zvečer. M-14991 FIAT 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. ® 69 049. M-14990 MOTOKULTIVATOR MIO HONDA F 6 20 Y, s koso, prodam. Veščica 6, p. Ljutomer. 1N-3193 DIZELSKI MOTOR ACNE za kosilnico BCS prodam. ® (061) 860 192, po 16. uri. M-NP TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA TEHNOSTROJ prodam. Partizanska 30, Bakovci, ® 43 028. M-1159 MOLZNI STROJ VESTFALIJA z vsemi dodatki prodam. Gomboc, Sa-tahovci 48. M-l 172 TRAKTOR IMT 565, star 1,5 leta, 200 delovnih ur, ugodno prodam. Moščanci 35, ® 51 014. M-l 177 KOMBAJN ZA SILIRANJE SIP, rabljen eno sezono, prodam. Vlado Vučko, Razkrižje 13 a, Ljutomer, ® 89 164. M-l 178 OBRAČALNIK ZA SENO ugodno prodam. Alojz Dominko, Renkovci 112 b. M-1180 TRIBRAZDNI PLUG, visoki klirens, IMT, prodam. ® 53 052. M-l 181 DVOREDNI ODTRGALNIK RUZE ZMAJ ugodno prodam. Hri, Sodišinci 27. M-l 183 TRAKTOR URSUS 35 s koso dam. Vaneča 66. M-l 198 KO- Jože pro- TRGOVINA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV MILAN KURI 62000 MARIBOR, CESTA ZMAGE 8/a TEL.: 062/36 345 STANOVANJE ali hišo v Pomurju vzamem v najem! TRGOVINA ŽELIMO VAM POMAGATI! I. SLUSNI APARATI BELTINCI, Ravenska 27. Ponudbe na naslov: JOŽEF d.o.o., Janka Puclja Kranj ali po tel.: (064) 329-714 Rad imam picol Poskusim jo lahko v lokalu ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmica Hotiza, telefon: 36-008 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, 50 % ceneje, kot nov, prodam. ® 44 022. M-1202 TRAKTOR URSUS 360 C, star I leto, prodam. Dolga ulica 98, M. Toplice. M-1210 KOMBAJN DURO DAKOVIČ M 770 z adapterjem prodam. Noršinci 62. M-1239 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do marca 1992, prodam. ® 65 115 od 19. do 21. ure. M-14985 126 P, letnik 1984, prodam. ®41 808. M-l 163 AVTO FIAT ZASTAVA 125, letnik 1982, ugodno prodam. Pordašinci 7. M-l 171 MOTOR PUCH 175 KMC, letnik 1957, vozen, prodam. Jože Bernjak, Lukačevci 3 a. M-l 188 JUGO CORAL 55, star 15 mesecev, z dodatno opremo, prodam. Franc Škafar, Pot ob Črncu 8, Beltinci, ® 42 762 VW 1200, obnovljen, na novo registriran, letnik 1963, prodam za 2200 DEM. ® 53 097 LADO RIVA, letnik 1989, ali JETTO JX prodam. Kuhar, Dolina 18 a. M-1206 VW HROŠČ 1300, letnik 1975, prodam. ® 31 323, popoldne. M-l218 GOSTILNA ŠIPLIČ PUŽEVCI vas vabi v petek, 16., in v soboto, 17. avgust, na DOMAČE KOLINE z bujto repo. Se priporočajo! storitve INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO ZA VSE SREDNJE ŠOLE. © 82-143. M-3197 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za 1. dva letnika srednjih šol. Zaposlitve Mali oglas v Vestniku uspešna prodaja VIENATON in drugi - IZDELAVA ušesnega vložka - mehki, iz uvnza - SERVIS slušnih aparatov - ODKUP IN PRODAJA rabljenih slušnih aparatov - IZPOSOJANJE slušnih aparatov - PRODAJA baterij, akumulatorjev, vrvic za poslušanje radia, brezžične slušalke za sprejem TV sprejemnika, vložke za telefonsko slušalko II. OČESNA OPTIKA - EKSPRES IZDELAVA vseh vrst očal - NA ZALOGI okvirji po ugodni ceni - stekla, etuiji, sončna očala III. DRUGI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI - NOGAVICE (kompresijske) za ožilje / iz uvoza - ortopedski vložki za čevlje / iz uvoza - aparati za lajšanje bolečin - rami pasovi (za hrbtenico, ledvični itd.) ,s LADO RIVA 1300, 3/87, in barvni televizor Gorenje prodam. Žitna 27, ® 22 364. 1223 RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Dolenci 107. M-1231 HVNDAI 1.3 ugodno prodam. ® 22 230 MOPED APN 6, letnik 1987, prodam. Gradišče 66. M-1236 MOTORNO KOLO PUCH, letnik 1955, registrirano do marca 1992, dobro ohranjeno, prodam. ® 42 339. M-MM AVTO VW HROŠČ 1200, letnik 1975, ugodno prodam. ® 42 339. M-MM LADO 1200 L, letnik 1979, karambo-lirana, v celoti ali po delih prodam. Branko Zelko, Tropovci, ® 46 361. M-OP KADET 1,6 dizel, letnik 1986, in VW KOMBI prodam. Ivana Regenta 7/a, M. Sobota. ® 22 661, popoldne. M-MM LADO KARAVAN 1300 S, letnik 1989/11, prodam. ® 25 338. M-1242 ZASTAVO 128, letnik 11/83, prodam. Ogled po 19. uri, vsak dan. Stefan Steiner, Razlagova 11, M. Sobota. M-1246 TRAKTOR ZETOR 3511, OLTOV SEJALNIK za koruzo in brejo telico, 7 mesecev A-kontrola, prodam. Klobasa, Okoslavci 71. M-1244 LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. ® 87 108 OPEL ASCONA C 1,6 D, letnik 1985, prodam za 16.000 DEM. ® 23 702. M-1249 FIRMA VORWERK želi pridobiti zastopnike na področju Pomurja. Vsi, ki vas zanima delo in niste zadovoljni s svojo službo in bi radi nekaj več, se oglasite na ©(062) 773-852. M-MM GOSTIŠČE PIRAMIDA Bra tonci zaposli dva kuharja ali dve kuharici za nedoločen čas. OD visok. M-1213 DEKLE ZA STREŽBO zaposli mo takoj. Cafe LIBERTAS, Lipovci, © 42-140. M-1228 Sobe SOBO oddam; samouporaba kopalnice in garaže. Mikloša Kuzmiča 18, M. Sobota. M-1242 ŽIVALI VESTNIK MIGRENA, SINUSI, NOČNO MOČENJE, SPLOŠNE ALERGIJE, IMPOTENCA, REVMA, DEBELOST... ZASEBNA MEDICINSKA ORDINACIJA. Mažuraničeva 6. ČAKOVEC Delovni čas: dopoldne 8.00 do 12.00 in popoldne 16.00 do 19.00 tel. 042/815-244 GOSTILNA ŽELEZEN BEZNOVCI VABI v soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta, na domače koline z bujto repo. V soboto, 17. avgusta, pa vas vabijo tudi na vrtno veselico. Vstopnine ni! DVE KRAVI in dve telički prodam. ® 54 077. M-l 162 VISOKO BREJO KRAVO prodam. Črenšovci, Toneta Pleja 27. M-l 164 KRAVO, staro 5 let, s teletom, bikcem, prodam. Trnje 101. M-l 167 MLADO KRAVO s teletom prodam. Gančani 129. M-l 168 . ZAJCE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodam. ® 41 056 ali Bratonci 151. M-l 191 KOZE z večjimi samičkami in nov invalidski voziček prodam. Partizanska 27, Rakičan. M-l 194 KOZE, srnaste pasme, prodam. ® 72 192. M-1206 KRAVO, visoko brejo, kontrola A, dobro mlekarico, prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. M-1211 DOBERMANA, starega 3 mesece, prodam. ®45 049. M-1214 NEMŠKE ovčarje z rodovnikom prodam. Herman Cener, Pušča 146. M-1222 ŠTIRI PSICE, samičke, nemške ovčarke, stare dva meseca, dam zastonj. Milena Cigan, Ribiška 8, Odranci, ® 70 173. M-1226 DVE VISOKO BREJI KRAVI pro dam. Hotiza 130, ® 76 342. M-MM PUJSKE, 8 tednov stare, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-OP KRAVO brejo, prodam. Alojz Kovač, Vadarci 108. M-1240 MALE PUJSKE prodam. Krajna 62. M-1247 POSEST VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. IOd nedelje, 11. avgusta, vam 0 nudijo v OKREPCEVALNI- “ | CI PANČOR v DOMAJIN- | ICIH pice in lignje. Še naprej n se priporočajo z domačimi ■ (specialitetami in pristno ka- R pljico. _ I Priporoča se OKREPČE- ■ IVALNICA PANČOR DO- | MAJINCI. Svat bs sta ■■ m mr ■BBS PROSTORE ZA MIRNO OBRT OZ. SERVIS dam . v najem. ® 42 259. M-l 128 HIŠO v Beltincih, Jugovo, 6,5 arov, v 3. gradbeni fazi, prodam. ®(06l) 373-460 in (061) 481-060. M-3121 TAKOJ VSELJIVO enonadstropno hišo v lendavskih goricah — novo pokopališče prodam. ® 75 034 in 75 443, g. Nada Kuštanci, od 7. do 8. ure. LEA 185 KMEČKO HIŠO (elektrika, voda), takoj vseljivo, s 3000 m2 zemljišča, 10 km iz Murske Sobote, prodam. ® (063) 21-392. M-MM BANJA LUKA - POMURJE DVOSOBNO STANOVANJE, dr® beno, centralna kurjava, telefon, at njam za podobno v Pomurju. Dog 1 Trnje 97, Črenšovci. M-l 179 DVOSOBNO STANOVANJE v * ku v Murski Soboti ugodno pr* ® 31 303 od 8. do 16. ure. M-D« MANJŠI LOKAL, namenjen za 8» sitlno, trgovino, na odlični točki Murski Soboti, dam v naje ® 21 279 ali 25 445. M-1201 GRADBENO PARCELO v Beltin® 6 arov, z vodo, elektriko, lokacijs dovoljenjem in namembnostjo dam. Cena 25.o 2? (062) 39-617. M -1203 . LOKAL V MURSKI SOBOTI, L' davska ulica, 40 m2, dam v n J Prodam FIAT TEMPRO. "° ® 22 296. M-1219 „sciie HIŠO, 5 ha zemlje in 17 arov ag« prodam. Irena Kerčmar, Dom bovancev Rakičan. M-1227 GOZD, 23 arov, v Prosenjakovci* 2 hrastovi kadi, 350-litrski, m bljeni, prodam. Tomšičeva 16> čan. M-1230 pAencil1 POSLOVNI PROSTOR v R""" oddam v najem. ® 65 169. M-GRADBENO PARCELO, 10 ar . Andrejcih, z lokacijskim' aini njem, ob glavni cesti, vsi k0"’“tjam. priključki ob parceli, P ® 75 000, dopoldne. M-123« HIŠO v Ljutomeru, manjšo obrt ali trgovino, Kornik 324 prodam. 716-050. IN-3199 . uO- POČITNIŠKO HIŠICO Prl L, RAVSKIH TOPLICAH, lepa so lega, 22 arov, sadovnjak, braj Lj,. da, elektrika ugodno P ® (069) 23 952. M-1245 ^^^ Razno Preklic! Hi* Preklicujem veljavnos Št. 30387-5, izdane pri HKb' V)S na ime Kristina Sever, Pr°s 34 M-H 93 inj0,r»- 210-litrsko zamrzovalno s bljeno 6 mesecev, ugodno P n8, Radojčič, Panonska 30, G. FM-1196 , ... no* KOMBI PEČ za kopam' prodam. Križevci 39 v P M-l 197 HasihP^ 1 tono SUHE KORUZE v M" dam. Sebeborci 18. M-12v s ANTENE, komplet, sederti cevjo in ojačevalniki; črno- pf zor in JAWO 350 ccm P«", ; šernova 30, ® 31 305. M- - SUHE HRASTOVE ne 5 cm, prodam. Vaneca 1216 PREKLIC! „ glob«1!" Obžalujem in se obenem 6 u opravičujem za neresnične ^jci trditve, ki smo jih izrek j, z»' Granfol iz Vučje Gomile , (Ožbt-hvaljujemo, da je odstopih .ja V-Družina Kuronja, Vučja M-1217 2 000d' KAVČ prodam za ' ■ ® 23 818. M-1224 . n«* NOTRANJA VRATA, t™ ’ prodam. ® 24 906. M-l^.ppl S" 500 litrov vina, rizling, - prodam. ® 26 607. M-D štabi"* DESKE, 8 in 3 cm, prodam-58. M-1274 ^-irani^nJ KAVČ, 2 fotelja, kombrm^p ugo« nik, pralni stroj in otrosk £ernela no prodam na dva obro,/ ci, Gederovska 14. M-12 . Preklic! , ii?ico,iz“’o Preklicujem delavsko k”J z nj. VmA junija 1989 v Gornji Ra svanjcb Klobasa, Negova 99, bp- _ 14989 PODSTREŠNO . zaPak‘ra 74 + 110 cm, novo, ze prodam. ® 54 041. M- — < Preklic! st hranijo pl- Preklicujem veljavnost ^s žice št. 120345, >^a^Xik. NU nonka na ime Janez ok va 55. M-2520 daški f|ZL MEŠANO BELO VINO pfOd3« in šipon), analizirano, -® 79 016. M-3431 pnčlvLti ŽELITE PREŽIVETI ^1 NA BLEDU, v apartma po^ na blejski grad in 'r®:aza"% (5.600 din) najem apartma! s 4 ležišči in možnostjo ^443 ležišča. Pokličite: (O64! (064) 74 621. M-NP S|. Preklic! Preklicujem veljavno 50 44597-3,’ izdane pri "“"onci na ime Irena Sabo, r 1160 «11 PRaKp128 FOTOAPARAT B 2^otnoA0’^ elektronik, računalnik , in parni čistilnik proda M-l 165 „ SUHE HRASTOVE p* (, DIANO, vozno, regis'^adrf2’ potekla, prodam. CuK, j. Črenšovci. .M-l 170 vlN^ J®-KAKOVOSTNO BE,L.°nd 18- 6 no prodam. ® 44 014 ure. M-l 174 . X Preklic! , Preklicujem veljavnost cpS, p fjai> spričevala, izdanega n /75 ska smer v šol. 1-'z. 4 M’ Alb Horvat, Dolnji Slaveči 1 BOJLER U na trdo ko, malo rabljen, in cera« prb kord, novo, ugod"0 ®6I 523. M-l 182 KOTNO SEDEŽNO pokl nerabljeno, prodam-vje 68. M-l 186 č,vaLNI ’|Z' INDUSTRIJSKI SD A zat"1 UNION SPECIAL T?’ g7 prodam. ® 76 385. MorgER, Lj/hJ Grešno opeko bi»(|5< M' gume za avto 175 * že rabljeno, prodam-1192 i*1 $ INŠTRUIRAM osnovnO-uge |,a^. šolsko matematiko te prav"" slovne predmete za P .|{i ® 61 436. GR-15000 ODKUPUJEM osebne 7 kmetijske stroje. w odj, Antolič. IN-3201 1ArO7|9* ZAMRZOVALNO O^ 0' prodam. Informamj M-1243 VESTNIK. 8. AVG£®!^ Stran 18 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po akcijski ceni. Naročila sprejema gostilna Železen. Bez-novci, tel. 49-025. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Ti bi ja Horvata, Nemčavci, let 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, tel. 53-086. Pohi-l'te z naročili, ker bomo v kratkem s Prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, Jobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informa-cije gostilna Anice feenčec, Bakovci, Prečna 6 a, tel. 43-070. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s Prodajo za letos končali. PAN-AGRA, Jože TITAN lesostrugarstvo ‘ Krog, Murnova 13 69006 Murska Sobota « 069/26 159 izdelava stopniščne in balkonske ograje stopnic predelnih sten vrat po naročilu okenskih polic drobnih lesenih predmetov. Vse tudi montiramo. VESTNIK BIJEDIČEVA 1, MURSKA SOBOTA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Ane Spilak roj. Žokš od Grada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, nam stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: mož Alojz, sinova Rudi in Alojz, hčerki Marija in Albina z družinami ter drugo sorodstvo Po kratki bolezni nas je v 92. letu starosti zapustil oče, stari oče in pradedek ZAHVALA Koloman Baler iz Križevec v Prekmurju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem za častni sprevod in poslovilne besede. Križevci, 28. 8. 1991 ♦ Žalujoči: vsi njegovi ^zunanjetrgovinske sodelavce - 7Saa'' v’s°ka izobrazba zunanje trgovinske smeri, 2nanje tujega jezika. Če d 1 nji naslov V zunanj' trgovini zanima, pošljite prošnjo na gor- FRi^ERSKI STUDIO SABINE HUBER. GRAD 175, telefon: 53-168 ODPRT NOV STUDIO PR! GRADU! če želite sodobno pričesko, se oglasite! ■s Ne moreta iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. V SPOMIN Ani in Teodorju Franc iz Gornje Bistrice 106 ^inevata ” i Hva]a v zal°stni 2 leti, odkar vaju ni več med nami. sern, ki se ju spominjate z lepo mislijo in za tre- nutek postojite ob njunem grobu. Srečko z družino Lahka je smrt, če življenje je plodno, spomini in dela ostanejo vedno. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in tast Karel Gomboc ’skreti0 ‘z Rakovec 39 t^ščano Zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, renutkih0«.’|nr'jatenern 'n znancem, ki so nam v teh težkih b Veiiv 1 strani, darovali vence in cvetje ter ga v tako °Sebnah,eiP številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pete žal ■ duhovniku za pogrebni obred, pevcem za od-°stinke, godbi, gasilcem in obema govornikoma. ^»ko “ Vsem še enkrat — iskrena hvala. Zal«joči: žena Šarika, sin Marjan z ženo Karmen in drugo sorodstvo Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Alojz Škodnik z iz Petanjec 62 se zahvaljujemo sorodnikom sosedom ki ».JM* velitnCe’ Š0Pke in za sv. maše, izrekli soz Ji g številu pospremili na njegovi za J P . Vsekamo tudi KG Rakičan m DO Ho el Radur Zahvaljujemo g. duhovniku za pogre • d odpete žalostinke, gasilcem in govorniku ^sem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Zapustil dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi. ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat in dedi Franc Kumin iz Satahovec 9 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom^ posebej Kosednarjevim, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ter kolektivu OZD Mura — tozd Moška oblačila, Ljubljanskim mlekarnam, domačim gasilcem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali veri-_ce, šopke in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefka, sinovi Feri, Stanko in Vlado z družinami, sin Jože, sestri Marija in Kristina z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre Rozine Glavač iz Srednje Bistrice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kološevi in dr. Carju, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti in zdravstvene postaje Beltinci za skrb in nego ter prijazen odnos med njenim zdravljenjem. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in govorniku KS za poslovilne besede. Žalujoči: otroci Stanislav, Rozina, Ivan, Irena, Martin, Cilka, Anton, Vladimir in Jože z družinami, 26 vnukov, 7 pravnukov, sestra Katarina in brat Štefan. Srednja Bistrica, Murska Sobota, Kanada, L avgust 1991 ZAHVALA Mnogo prezgodaj in brez slovesa nas je v 26. letu starosti zapustil dragi očka, mož in sin Zakaj si moral nam umreti, ko pa komaj si začel živeti? Andrej Hren iz Veržeja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki. ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred cerkvenemu pevskemu zboru, g. Ferencu za izrečene poslovilne besede in vsem sodelavcem podjetja Vitrinas iz Ljutomera, posebno g. direktorju za poslovilni govor. Obenem se iskreno zahvaljujemo tudi vsem njegovim bivšim sošolcem in mladini. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: hčerkica Maja, žena Jolanda, mama, ata in ostalo so-J rodstvo Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo bilo lepo je živeti. V spomin ti rožice cvetijo in svečke ti gorijo. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, dedija in brata Martina Peklarja iz Murske Sobote se v globoki žalosti in z bolečino v srcih iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Seraku za poslovilne besede, g. Boroviču za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem sodelavcem in prijateljem Železniškega podjetja G. Radgona, Ljutomer, M. Sobota in Pragersko. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Marta, hčerke Zorica, Brigita in Anka z družinami, še posebej vnuki Mihec, Nina, Šaška in Dejan, oma, brat Ivan, sestra Tilka, svaka Franc in Slavek z družinami Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po hudi bolehni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak Štefan Duh iz Lipe 45 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti. Iskreno se zahvaljujemo sindikatu Planike ter oddelkoma 1212 in 12134. Posebna hvala internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica, Marija, Bernarda in Majda z družinami, sin Stefan z ženo Sidonijo ter ostalo sorodstvo 17. julija nas je v 79. letu starosti nepričakovano za vedno zapustila naša draga žena, sestra, mama in stara mama Verona Maje iz Doliča 63 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala škofu Smeju za izrečene globoke misli in tolažilne besede ob krsti, vsem duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem darovalcem za svete maše. Hvala vsem dobrim sosedom, ki ste nam tako nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: mož Jožef, sin Tonček, hčerki Angela in Francka z družinama, sinova Štefan in Jože z družinama ter drugo sorodstvo 1991 Stran 19 v besedi in sliki Kolo za rojstni dan Tako, pa se je začelo — vsak teden v avgustu nagrajujemo naše naročnike s kolesom znamke ROG. Pri žrebanju sodelujejo stari in novi naročniki. In kot da bi računalnik vedel, da 1. avgusta praznuje 65. rojstni dan JANKO PALDAUF iz Vučje vasi, saj je za začetek in na ta dan izbral prav njega. Za rojstni dan je tako prejel tudi VEST-NIKOVO kolo, ki smo mu ga naslednji dan odpeljali na dom. Bil je seveda presenečen in zelo vesel. »Ravno malo prej sem prelistaval Vestnik in na 1. strani zasledil tudi vašo nagradno igro. Zanimalo me je, ali je bil že kdo izžreban, potem pa ste naenkrat prišli vi...« Janko Paldauf iz Vučje vasi je bil prvi izžrebanec Vesinikovega (Rogovega) nagradnega kolesa, ki smo mu ga pripeljali kar na dom. Bil je seveda presenečen in zelo vesel. _ Fotografija: Nana Rituper Malo smo še posedeli in Janko nam je povedal, da nikoli doslej še ni bil med izžrebanci, pa tudi pri srečkah in tomboli ni imel sreče. Na Vestnik, pa se mu zdi, da je naročen že od vsega začetka. Z njim je zelo zadovoljen in komaj čaka, da mu ga pismonoša prinese k hiši. Zdaj, ko je posestvo predal sinu, ima še več časa za branje. Najbolj ga zanimajo kmetijski nasveti, kronika in aktualni dogodki doma in po svetu. Kako bo s kolesom, ki smo mu ga pripeljali? »Najbrž se bo več kot jaz z njim vozila žena Trezika, seveda pa bom kdaj pa kdaj sedel nanj tudi sam. Če drugo ne, se bom peljal malo po vasi naokrog. Nekoč pa sem kolesaril do Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera. Zdaj je to predaleč zame.« Medtem smo že odpeljali kolo tudi drugemu izžrebancu. O tem pa v prihodnji številki. J. Graj V okviru zasebne športne delavnice Radost je Vili Serak organiziral na bakovski gramoznici plavalni tečaj za otroke in odrasle. To dejanje je sicer malce nenavadno, kajti plavalni tečaji so običajno organizirani na bazenih. Toda Vili Šerak trdi, da je za varnosLposkrblje-no, kajti na vodi je označil plitvino, tečajniki pa plavajo s plavalnimi žogicami »Swing Sing Bali«, ki jih imajo pripete na hrbtu. (M. Lajnšček, Foto: L. Kosi) KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN Krajevna skupnost Rakičan, ki je ena najbolj razvitih krajevnih skupnosti v občini Murska Sobota, bo avgusta praznovala svoj 10. krajevni praznik. To desetletno obdobje bi po besedah predsednika krajevne skupnosti Ivana Karolija lahko imenovali tudi obdobje načrtnega razvoja v Rakičanu. V tem času so uredili telefon in danes je 300 telefonskih naročnikov ali kar 95 odstotkov vsega prebivalstva priključenih na telefonsko omnrežje. Zgradili so vaško-gasilski dom in otroški vrtec, speljali pa so tudi 8 kilometrov vaškega vodovoda. Kupili so najsodobnejšo gasilsko cisterno in uredili vaške ceste ter ulično razsvetljavo. Poleg tega so pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora uredili rakičanski park in kapelico. Ob teh večjih projektih so uredili še kopico manjših stvari. Kot pravi Ivan Karoli, so vsa dela financirali krajani sami s krajevnim samoprispevkom, prav tako so opravili večino del. Praznova- Desetletje načrtnega razvoja nje krajevnega praznika so prestavili na september, ko naj bi slavnostno odprli tudi novo mrliško vežico, v rakičanskem gradu pa naj bi takrat začel delovati tu- di konjeniški klub, ki se bo sem preselil iz Murske Sobote. Prav sedaj pa poteka po republiškem programu tudi sanacija gradu. Rakičanci pa tudi v pri- SOTINA NAPOSLED UREDILI POKOPALIŠČE Ob gradnji mednarodnega mejnega prehoda na Kuzmi so posodobili tudi ceste do prehoda. Pri tem pa izvajalci del niso upoštevali izdelanega projekta za regulacijo potoka in gradnjo mostu pri pokopališču v Sotini. Potok so namreč regulirali tik ob pokopališču, tako da je voda ob večjem deževju spodkopavala pokopališče, zaradi česar je začela zemlja drseti in nekatere krste so celo pogledale iz zemlje. To je zelo razburilo krajane Sotine, ki so na to opozarjali odgovorne izvajalske in oblastne dejavnike od občine do republike. Žal pa niso mogli odkriti krivca za odstopanje od izdelanega projekta pri gradnji ceste, saj so se oni izgovarjali na druge. Naposled pa so vendarle našli republiška sredstva in zadevo uredili tako, kot je bila načrtovana. Most so premaknili za okrog 12 metrov od pokopališča in potok regulirali po stari strugi, tako da so pokopališče zavarovali. Krajani Sotine pa so ob tem uredili pokopališče, odstranili staro ograjo in zasadili novo, posejali travo in ob nasipu, obnovili mrliško vežico in križ na pokopališču. Pred dnevi so ob blagoslovitvi križa pripravili krajšo slovesnost. Tako je pokopališče v Sotini zopet urejeno tako, kot se to spodobi za kraj počitka. Tega pa so krajani Sotine tudi najbolj veseli. Feri Maučec Klanec na Murščaku je bil tako ozek, da se nista mogla srečati niti kolesar in avtomobil. V nekaj julijskih dneh so krajani zgradili 1100 metrov makadamske ceste. Predsednik gradbenega odbora in pobudnik gradnje Erih Vrbančič je zadovoljen z rezultatom — cesto, po kateri bodo vaščani lahko spodobneje potovali. Da so akcije vaščanov navdušujoče, pa je mogoče sklepati tudi iz pripravljenosti za pomoč krajevne skupnosti Kapela, ki je na Murščak poslala večino gramoza za cesto. Tečaj obiskovalo 29 kandidatov V ljutomerski občini so izvedli drugi teniški tečaj. Obiskovalo ga je 29 kandidatov. Tečaj je organizirala OZTK v sodelovanju s teniško sekcijo ljutomerskega Partizana. Po končanem tečaju so izvedli tekmovanje. Rezultati — prva skupina: 1. L. Pirhar, 2. Hvalec, 3. S. Pirhar (vsi Ljutomer); druga skupina: 1. Ficko, 2. Rauter (oba Ljutomer), 3. — 4. Kukovec (Lendava) in Mlinarič (Ljutomer); tretja skupina: 1. M. Slavič (Šalinci), 2. Vargazon (Cven), 3. — 4. T. Slavič (Šulinci) in Jaki (Ljutomer). T. Ficko hodnje ne bodo mirovali. Načrtujejo gradnjo prizidka k vaško-gasilskemu domu, potekajo pa tudi pogovori o napeljavi kabelske televizije. Graditi nameravajo tudi kanalizacijo, vendar so pri tem odvisni od občinskega programa za gradnjo čistilne naprave v Murski Soboti. Pa tudi v družbenem življenju so zelo aktivni. Imajo gasilsko društvo z bogato tradicijo, civilno zaščito, nogometni klub, z razdružitvijo Lovske družine Murska Sobota pa je zopet postala aktivna Lovska družina Rakičan. Ena redkih temnih točk Rakičana je domala izumrlo kulturno življenje, kljub temu, da imajo v vasi večje število kulturnih delavcev in dve srednji šoli. Kot so mi v šali dejali vaščani, nikakor ne smem pozabiti napisati tudi tega, da so ob agresiji JA na Slovenijo v Rakičanu ustanovili prvo slovensko traktorsko protipožarno enoto. Za obrambo Slovenije — seveda! Boštjan Celec RIBIŠKA DRUŽINA MURSKA SOBOTA Tradicionalni ribiški piknik Ribiška družina Murska Sobota, ki je pred dvema letoma P® novala 30-letni jubilej, ima tri organizacijske enote: Bakovci, Be in Murska Sobota. Gospodari z vodnimi površinami rek° Ledavo s pritoki, gramoznicami in akumulacijskim jezerom Kras Domajinci. Družina razpolaga s svojim domom ob gramoznici n . kovski cesti, ki so ga v tem letu razširili z namenom po boljši tun ponudbi. Družina si tudi zelo prizadeva za zdravo in čisto oko JI ■ V nedeljo, 11. avgusta 1991, ob'10. uri pripravlja RD Muts* bota pri ribiškem domu tradicionalni RIBIŠKI PIKNIK. Za“ jj valce bodo pripravili ribje specialitete, poskrbeli za dobro kapu . prijetno glasbo. Obljubljajo, da se bodo obiskovalci dobropo,- V Sotini na Goričkem so krajani zelo delavni. Pred nedavni® ško-gasilskemu domu zgradili prizidek in razširili prostore. ’ P,^l so uredili prostor za odkup mleka in orodjarno za potrebe g društva. Poleg tega pa so obnovili tudi fasado doma. GradnJ8 P gOto; in fasade je stala okrog 250.000 dinarjev, sredstva pa so v celo . vili krajani skupaj z gasilskim društvom, poleg tega pa so op , veliko prostovoljnega dela. ' . ki Na križišču pri gostilni Nemec v Serdici stoji oglasna ta ’ razburja voznike motornih vozil. Tabla je namreč postav j da onemogoča dober pregled pri izvozu s stranske na g1 ^il* kar lahko ima tudi negativne posledice. Vozniki m0*01^ v sprašujejo, kdo je dal dovoljenje za postavitev oglasne ta ču. ', Ivanu Kolosi i* necj ki je c ške družine * )((, Sobota ze flSinel"'.L 1973, se je »» UM la sreča. ’ltiocih grabaj< v ® .. soU1* namreč ulo<10^ ki je bil ^jlog^ in je te^-mov-Toje^ najdaljša rf* je poteg®1 pred medtem ko j ti že ujel a* gl« je tehtal ? j ’ mov. Svoj P ppk zadovoljst* zalprij-t^fA Cesta, ki povezuje Lipo z Odranci, je do polo medtem ko je druga polovica makadamska. K Odranci je uspelo cesto asfaltirati do meje s so^jL tem ko je KS Lipa posodobitev ceste načrtovala let činski referendum za samoprispevek ni uspel, ostaj šanje, kdaj bodo lahko cesto asfaltirali. Lipa je tun da med demografsko ogrožena območja v RepubH