U č i 1 a. (Spisal J. Lapajne.) (Dalje.) Šolsko priprava, slično orodje in sploh šolsko pohištvo. Poglavitna šolska priprava je deska ali tabla. Ta mora biti črna, in sicer temno črna; na takej se kreda najbolje prime.*) Ako je svetločrna, ne pozna se tako dobro kreda na njej. Šolske table so različne. Lepo pisati se nsore le na platnene table, ali hitro ni raogoče pisati na take table, ker preveč odjenjujejo, kadar se le malo pritiska. Praktične so pač najbolj lesene table iz dobro posušenega lesa. Navadno se take table postavIjajo na premična stojala. Boljši so stebri, kateri so stalno na šolsko steno pritrjeni in v katerih je vdelana tabla, precej nizko postavljena, dočim visi druga više na škripcih. S protiutežmi, ki so v stebrih, more se taka tabla višje in nižje premikati, kakor pač učitelj potrebuje. Višjo premakljivo tablo je najbolje porabiti za risanje. Ta naj bode čista. Ta služi v različno rabo. Da bi bila načrtana, ni ravno tako potrebno. Vsaj služi tabla največ le učitelju, otrokom le bolj za računske vaje, kakor pa za pravopisne in druge. Ce otroci veliko na šolsko tablo pišejo, izgubi se s tem prav veliko časa. V otroško vajo in izurjenost služijo otroške male table in pisanke. Kolikor toliko priporočila vredne so še n. pf. tabla, okoli katere se platno ovija, da more učitelj obe strani popisati. Znamenita je tabla (v Graški razstavi), ki je podprta z enim samim klincem itd. K šolski pripravi ali k šolskemu pohištvu štejemo tudi klopi. Najpriličnejše klopi so one z dvema sedežema; kjer je veliko otrok, a mala soba, so tudi klopi s 4 sedeži še rabljive. Klopi naj bodo otroški velikosti primerne; noge morajo se v klopi sedečemu tal dotikati; plošča klopina mora biti nekoliko nagnjena. V plošči mora biti tintnik, pokrit z pokrovcem, ki je na klopi pritrjen. Klopi se narejajo raznovrstne. Važna šolska priprava so tudi tintniki v šoli. Neprimerno pa je, če se še nahaja kje šola, kjer ni tintnikov, da morajo učenci tinto soboj v šolo nositi. Zelo potrebne so v šolskih izbah omare. Več učil ko ima šola, več mora biti prostornih omar, kamor tudi učitelj izdelke učencev shranjuje. Učitelj potrebuje tudi mize s stolom, ki stojita na odru blizu šolske table. Miza s stolora mora biti tako pripravna, da učitelj prav lehko vso šolo sede pregleda.**) V šoli je nadalje treba cesarske podobe; lepo kinčajo šolo tudi druge podobe, n. pr. sv. razpelo, slika sv. Alojzija itd. Ali preveč slik ne sme biti nakupičenih, zlasti na eni steni ne. Naposled je treba obešalnikov, gobe, krede in tinte. Lepi kipi slavnih šolskih mož ali učenjakov so tudi lep kinč v šolskih sobah ali v učiteljski pisarni, v konferenčini sobi in dr. Primerno je, da imajo šolski hodniki lepe napise, reke, pregovore. K šolskemu pohištvu spadajo tudi priprave, s katerimi se obešajo steaske table, zemljevidi i. t. d. O lastnostih iu rabi šolskih učil. Poglavitna lastnost učil je ta, da so takšna, kakeršni so predmeti, katere predstavljajo. Ali z drugimi besedami: Predtneti sami, o katerih se govorf, naj se v šoli *) Lak za takove table ponujata Keil v Beču in Kremlička v Pragi. Pis. **) Za učitelja prirejajo različne katedre; na Nemškem je nekdo združil z mizo tablo, bralni in računski stroj; kar pa vse skupaj veliko stane. Pis. pokažejo. Pri katerih naukih je to mogoče, razložili smo že v prejšnjih poglavjih. Kjer nadomestujejo kalupi ali slike predmete, naj bodo ti, ako le mogoče, tako veliki, kakor so predmeti sami. To je večkrat mogoče, mnogokrat pa tudi ne. V takih slučajih morata kalup, slika povedati, v katerem razmerji sta z naravno veličino. V obče pa je treba, da so učila velika, tako velika, da jih vsi učenci že od daleč videti morejo. čim večji je naravni predmet, in čim manjša slika, ki ga predstavlja, tem manj je učilo vredno. Recimo: Slon je velika žival, a učitelj ima edino sliko slonovo v tako majhni meri, da jo mora slehernemu učencu pod nos poslaviti, da jo vidi. S tem izgubi učitelj toliko časa, da vse znanje o slonu ni v pravem razmerji s časom, ki se je v ta namen porabil, skoro bi rekel, potratil. Zavoljo tega se morajo za rabo po javnih šolah vse majhne slike odstraniti, vsi majhni zemljevidi, potem karte, na katerih imen kar mrgoli. Dobri rabljivi zemljevidi so tako imenovani nerai zemljevidi. Ali ti so pretežavni in le temeljit geograf bi jih moral z uspebom rabiti. Poleg nemih zemljevidov naj bi imela vsaka šola še normalne zemljevide, potlej bi se že dali lepi uspehi v tem učnem predmetu doseči; a katera ljudska šola ima toliko novcev samo za učila na razpolaganje? 0 rabi učil imamo sledeče opomniti: Učila naj se ne hranijo v šolski sobi na stenah, na omarah, na šolski mizi, da bi jih mogli otroci dan za dnevom gledati. Učila morajo biti shranjena v posebni sobi, v omarah, in se le takrat rabiti, le takrat kazati otrokom, kadar se jih v resnici potrebuje. Če so zmirom otrokom pred očmi, pokvarijo se s tern zelo, trpe na zraku, prabu, vlagi in pri otrocih. Največja škoda pa je ta, da se jih otroci že popred toliko nagledajo, — pa nagledajo brez razuma, — da se potlej ne zanimajo več za-nje, kadar jih učitelj kaže. (Dalje prik.) Poročilo o pošiljatvah za ,,Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" ,,Pedagogiškega društva" v Krškem. (Dalje.) Herrose R. (Verlagsbuchhandlung) založba, Wittenberg: Dr. Friedrich Bartels: Die Anwendbarkeit der Herbart-Ziller-Stoy'schen didaktischen Grundsatze fiir den Unterricht an Volks- und Biirgerschulen. Eine zeitgeschichtliche padagogische Betrachtung und kritische Studie. 2. natis 1888. Cena 2-40 m. Berger Sigmund, nadučitelj, Neu-Raussnitz, Moravsko. Geschichte und Sage der Osterr.-ungarischen Monarchie. In drei Biinden I. a) 1. Band: Geschichte der Gesammtmonarchie und der einzelnen Kronliinder. 1886. Samozaložba. 6) 2. Band: Erzahlungen aus der Geschichte der osterreichisch-ungarischen Monarchie. 1886. Samozaložba. 3. Band: Sagen aus den einzelnen Kronlandern Oesterreich - Ungarn und einem Anhange von historischen Gedichten. 1886. Samozaložba. Cena: Vsi trije deli skupaj broš. 2-70 gld. krasno vezano 3 gld. 1. zvezek broš. 1*20 gld. 2. ali 3. zvezek posamez broš. 80 kr. c) Oesterreichs geschichtliche Jubiliiumstage in den Jahren 1882 und 1883. V 3. delih. Prvi zvezek: Der 600 jtihrige Gedenktag der Belehnung des Hauses Habsburg mit den osterreiekischen Stammlandern am 27. Dez. 1882. Drugi zvezek: Die 500jah- rige Gedenkfeier des Anschlusses Triests an Oesterreich und seine heurige Ausstellung. Tretji zvezek: Der 200 jahrige Gedenktag an die Befreiung Wiens von der zvveiten Tiirkenbelagerung am 12. September 1883. 1882. Wien. Moritz Perles, Stadt, Bauernmarkt 11. Cena 50 kr. pri g. pisatelji. Ndrodna Šola v Ljubljani: Zbirka stereometričnih teles: 1. kocka, 2. valj (cilinder), 3. stožec (Kegel), 4. tristranska piramida, 5. šeststranska piramida, 6. tristranska prizina, Cena 2 gld. Franz Lang, Fachlehrer an der Biirgcrschule in Ung. Brod.: Lehramveisung zu dem Zeichenvverke: Vensuch der Darstellung der Grundeleiuente des Zeichnens mit Beriicksichtigung der Bediirfnisse der Schule und des Lebens. I. Theil. Zehn grosse autogr. Tafeln mit circa 100 Figuren. Preis der Lehranweisung 20 kr. Selbstverlag. Prof. Petar Nenin u Osieku: Primjeri iz deskriptivne geometrije metodično predjani. Za učenike viših realka složio prof. Petar Nenin u Osieku. Cena 40 kr. Samozaložba. Ocene. Theoretisch-praktische Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in der Volks- und Biirgerschule. Za učiteljske pripravnike, učitelje in učiteljice, spisal Karl Schubert. Dunaj 1888. V založbi Morica Perlesa. Cena 3 gld. 30 kr. Najvažnejši predmet v ljudski šoli je jezikovni pouk. Opira se v prvi vrsti na dobro berilo. Tako berilo ima biti podloga tudi vsemu stvarnemu pouku. A tvarina, nabrana v berilu, bila bi večinoma mrtva, ko ne bi je znal spreteu učitelj oživiti in učence navajati, da s pridom rabijo berilo. Najtežja stran berila je vsekako jezikovna, ker pri taki obravnavi je treba učitelju dokaj vaje in izkušnje. To pa mu, največkrat nedostaje, zato mu je treba dobrega n.avoda, po katerem se lehko ravna pri svojem poučevanji. Za slovenska berila še vedno pogrešamo takih navodil in razklad. V nemščini pa je izšlo že precejšnje število takih knjig, ki pa se večinoma ozirajo na izvenavstrijska. Zato se je potrebno zdelo g. K. Schubertu, da spiše tudi za avstrijska berila zgoraj navedeni navod. — Knjiga se deli na dva dela; prvi del obseza na 228 straneh obravnavo, drugi pa na 221 straneh uporabo berila. Kot pojasnilo se oslanja vsak odstavek na praktične primere brez ozira na to ali ono uvedeno berilo. Tako poučilo o metodičnem obdelovanji beril je torej tnogoče tudi slovenskim učiteljem z največjim uspehoin rabiti, kajti naša berila se gled. tvarine bistveno ne razlikujejo od nemških, metodika pa ostane pri teh in onih bistveno jednaka. Zato priporočamo to prekoristno in velezanimljivo knjigo vsem našim učiteljem, kateri hočejo berila tako obdelovati, da bodo imeli učenci kako praktično korist od njih. Zlasti pa ne bi je smela pogrešati nobena učiteljska knjižnica. G. Pred sabo imaino nemško knjigo: ,,Bie Amvendbarkeit" der Herbart-Ziller-Stoy' schen didaktischen Grundsatze fiir den Unterricht an Volks- und Biirgerschulen. Spisal jo je vodja meščanskih šol v Geri, dr. Friderik Bartels: Dobiva se pri založniku R. Heroseji v Wittenbergu. Ta knjiga zasluži, da bi se med učiteljstvom razširila, ker mirno in stvarno preiskuje »Herbartove nazore" o vzgoji ter dokazuje pomanjkljivost Herbartove psihologijp, zatrjujoč, da se razvrstitev poučne tvarine po -Herbart-Zillerjevih" načelih v navadni Ijudski šoli nikakor ne more izvesti. Po našeni runenji nam Herbartova pedagogika ne nudi nič novega. — Cena knjigi: 2*40 m. — r. — Slikovna biblija. Četrdeset prizora najvažnijih dogodjaja staroga i novoga zavjeta. Založba B. Herderova v Freiburgu na Badenskem. (Na Dunaji, I., Wollzeile, 33. Cena v mapi 15 mark (9 gld. 30 kr.). Herderjeva knjigarna zalaga v veliki nieri kDJige in učila za veronauk. Te slike ožive jako pouk v svetem pismu, ki je najpriljubljenejši del krščanskega nauka. One sicer niso tako umeteljno izpeljane, kakor slike iz biblije iz katehetske zaloge, katere so dobile nekatere šole pred leti brezplačno iz c. kr. zaloge šolskih knjig. Ali za rabo v ljudskih šolah ustrezajo svojemu namenu s svojimi živimi barvami, katere takoj opozore učenčevo oko, da si ogleda moment, katerega predstavlja zdaj ta, zdaj druga slika. Te slike imajo napise v českem, poljskem in hrvatskem jeziku. Zato so tudi brez premembe teksta prav primerne za slovenske šole. Po §. 71. šolskega in učnega reda to učilo ni ravno predpisano,'a slehern učitelj veronauka bode vesel, ako ima šola tudi slike biblijske. Naj v tej zadevi tudi kateheti podpirajo šolo in svoje nauke! L.