Deček in bukve
»V kot seru vas ontlan zagnal Bukvice stražno ueene. Rad pa vendar bi spoznal. Kaj bi ve rade iz meue. Uči se. uei se brati, Silijo oče in mati, Znanje, modrosl boS dobil, Ce se boš 'z bukev učil. Enkrat bi vendar rad vedel, Kaj bora iz bukev izvedel.«
<odpre bukve.)    »Na — kar tiho ste, — rnolčite. Kaj pa to-le? Same kavke.
^^V         Zase to raodrost hranite,               ^^^H
^^K         Kljuke krive, frne bavke.                ^^^H
^^p         Raje grem na vrt podit se;                  ^|
Pojte zopet t kot hladit se.«
Ce hi bukve govonle
To-le bi mu odvrnile:
»Kregaš se in se jeziš,
Imaš slamo v prazni bnii.
fte bi rad. da se zmodris,
Le teh kljuk se pridno uči!
Treba pa se je potiti,
Kdor se če kaj naufiti.
Kar kdo zna, le to velja. —
Bog mu svojo milost da.«                   J. Krek