Gospodarske stvari. Tudi sadnim drevesom snaga tekne. M. Snažnost vsaki živi stvari, tedaj tudi sadnim drevesom dobro dene. Nesnaga sadnim drevesom sopa: gosenice, mah, lišaji, stara skorja, suho in pregosto vejevje, divje mladike ali volkovi, tičji lim in gobe. Potrebno orodje, ki ga pri snaženju rabimo, je: lojtra, žagica, škarje, sekira, vejevnik in strugalnica. Na prvem mestu zaslužuje našo pozornost goseničje, t. j. gosenična gnjezda vsake vrste, zavitki iz listja/ zalega v skorji in okoli mladik v podobi prstana nasajena jajčica prstanice ali goseuice srebernice. Vse, kolikor jih je le doseči mogoče, se morajo skrbno pobrati in pokončati. Z jednim gnjezdom jih po sto in sto ugonobiš; ko izlezejo, je ves trad le polovičnega ali pa celo nobenega vspeha. Drug hud soviažnik rodovitnosti sadnih dreves je mab ali meh. On brani, da ne more zrak, solnčna toplota in svitloba do žive kože, ovira izhlap in vsisavanje hrane iz zraka, ima v sebi škodljivo mokroto in volhkost, ter je tako dostikrat povod, da zdrava nježna skorja pozebe in slednjič se v njem marsikteri mvčesi skrivajo in vzdržavajo. Drevo, kterega se mab do dobrega prevzame, začne birati, še sicer cvete, ali cvetje veči del glubo odpada, in če tudi sad nasadi, je le droben, slabega okusa in male vreduosti. Slednjič drevo onemaga in pogine. Temu sovražniku je treba napovedati vojsko in sicer najbolj s tem, da se odstranijo vzroki, iz kterih izvira. Ti so pa: prevelika vlažnost v tleh in prepič 1 a proz r a č n o s t. Prvi vzrok gre po priležuih odtokih po drenaži odpraviti, da se preobilna vlaga odceja; drugi pa za tem, da skrbimo, da ima zrak obilno pristopa. Že nastali mah se mora z strugalnico pazljivo, da se živa koža prebudo ne rani, postrugati, deblo in veje z apueno vodo ali mlekom umivati. Nič maniši škodljivci so lišaji; to so tiste sivkaste, žolte, rudečkaste pege, ki se po deblu in vejevju tako pogosto zarejajo. Tudi lisaj se redi na škodo drevesne hrane in ima skoro iste nasledke kakor mah. Moramo toraj drevesa tudi tega zaujedavca skrbno braniti. Strugalnica je tudi zoper lišaj potrebno orodje. Najvspešnejsi vendar se rabi o mokrotnem ali vlažnem vremenu svitek iz trdne slame ali groba cunja, s ktero gre deblo in veje drgati, da se odpravi lišaj. Umivanje z apneno vodo ali apnenim mlekom stori kožo čisto in gladko. Tudi stara skorja, polna razpoklin in odčesko?, posebno če je debela in obilna, brani solncu do živega, predcmuje mnogo škodljivega mrčesja, ki drevesn škoduje. Marljiva raba strugalnice najbolj pomaga proti tej nesnagi. Staro vejevje zadržuje potrebni zračni prepib, predomuje škodljivo mičesje; mora se toraj izrezavati in izsekavati. Ravno to velja o p r egostem vejevju in o tako imenovanih volkih ali vodenih mladikab. Pri zadnjih pa je treba na to gledati, da se tu pa tam ktera obrani, ker potem nova veja ali tudi cela krona iz nje postane. Na škodo vesele drevesne rasti in rodovitnosti in zaseja se po drevju, posebno pa starejšem, sicer lep, pa nič manj škodljivi zaujedavec ticji lim, ki ne srka samo brane iz zraka, ampak — in to poglavitno — iz drevesa. Treba ga je preganjati, namreč izrezati in rane s smolovcem (pehovcem) dobro zamazati. Ako se preveč zaredi, mu je slednjič težko do živega priti. Tudi go b e, ki se posebno po starejsem drevju sem ter tje pogostoma zavejajo, so dievju zel6 škodljive. Morajo se skrbno izrezati, rane pa s smolovcem namazati. Včasib pa še to ne pomaga, ker so gobe dostikrat nasledek starosti in onemoglosti drevesa. Tako drevo mora mlademu prostor odstopiti. To so poglavitne nesnage sadnega drevja; kdor teh svoje drevje varuje, se bode večidel lepega, zdravega in obilnega sadja veselil. Trtna bolezen posebno rada brajde napada. Kot dobro sredstvo proti tej bolezni smo vidili in tudi slišali pviporočati: trse jeseni z apnenim mlekom dobro pobeliti. (Glej ,,Gospod." str. 418 pretekl. leta.) Šušljeke, cepiče, gre o pravem času rezati. Kakor je po mnogih skušnjab les za stavbe najbolj trpežen tisti, ki se meseca decembra inj januarja podere, in kakor so drva za kurjavo ravno v teh mesecib sekana, najizdatnejša: tako so tudi šušljeki alj cepiči meseca decembra alj januarja v toplem vrenienu o poldanskem času narezaai, najkrepkejše rasti. Treba jib je le v suhi kleti se spodnjimi oddelki v dobro prst postaviti, da ostanejo črstvi (frišni) do pozne spomladi.