NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
-vorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni ured^^RC: Mitja Umnik
september 1991 • številka 36 • leto XL¥ • cena 30 dinarjev
Pozdravljen,
sejem
-	Sejemski kažipot
-	Popusti, nagradne igre
-	Velika nagradna igra NT&RC
•	3 vikend hišice
•	barvni TV
•	videorekorder
•	glasbeni stolp...
STRAN 2
Mlekarna na
zatožni klopi
Stran 4
Kirurgija na
robu varnosti
Stran 31
TV križanka
stran 19
Končno nov studio
celjskega radia
^^ Vojašifa stanovanja se praznijo
^ov predalček slovenskega srca
Tudi večjemu valu beguncev bomo kos, zatrjujejo na Celjskem. Stran 6.
.^a cilju vsi zmagovalčT
Pohodniki v Logarsko prehodili 83 km - reportaža na straneh 20-21.
2. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991

imiekarna na zatožni klopi
Poslanec Drča od Peterleta zahteval blokado Mlekarne v Aril vasi
»Od vas, Lojze Peterle, Marjan Po-
dobnik in Jože Osterc zahtevamo, da
republiški izvršni svet z odlokom takoj
blokira Mlekarno oziroma njeno vod-
stvo, Mlekarno pa naj prevzame uprav-
ni odbor, sestavljen iz proizvajalcev
mleka.« »Te zahteve je republiški posla-
nec Vinko Drča izrekel v ponedeljek na
posvetu kmetovalcev in Demosovih
strank na Gomilskem. V dvorani je bilo
okoli 300 udeležencev.
Poleg realizacije omenjenih zahtev je
Drča menil, da mora Mlekarno obiskati
skupina strokovnjakov - poleg SDK - ki
naj razkrije ozadje izgub in kreditov. Do-
dal je, da so bili proizv^alci prisiljeni
dati garancijo za kredit Mlekarni v višini
22 milijonov šilingov, podrobnih zahte-
vanih analiz o tem pa po mesecu in pol še
vedno ni. Nadalje je zahteval, da mora
Mlekarna ostati celota, odtujeno premo-
ženje na »podlagi čudne privatizacije«
(tako Vinko Drča) se mora vrniti nazaj
v matično podjetje. Kmetovalci ne priz-
navajo nikakršnih hčerinskih firm, ki so
ali bodo konkurenčne matičnemu po-
djetju. Vinko Drča očita Mlekarni še iz-
gubo dela tržišča, hiranje predelave ter
neredno izplačilo mleka. Sodu pa je dno
izbil in nezadovoljstvo kmetov povečal
dopis, ki so ga julija poslali iz Mlekarne.
V njem obveščajo kupce, da seje podjet-
je Celeia notranje organiziralo, prodajo
pa so med drugim poverili podjetju AC
Marketing, ki bo prevzelo tudi ime Celeia
in blagovno znamko Zelena dolina. V do-
pisu še obveščajo, da bo za stike s kupci
skrbel Matej Čulk. Vse to je bilo na Go-
milskem slišati v ponedeljek zvečer.
O staUščih vodstva mlekarne ter direk-
topa Anreja Čulka bomo pisali v prihod-
nji številki Novega tednika.
IRENA BAŠA
Kučan na
Mrzlici
To soboto bo pri pla-
ninski postojanki vsako-
letno srečanje Savinjča-
nov in Zasavcev. Začelo
se bo ob enajstih, udele-
žencem pa bo govoril
predsednik slovenskega
predsedstva Milan Ku-
čan. Srečanje na Mrzlici
organizirajo Sociahstična
stranka Slovenije ter ob-
močna odbora stranke
Žalec in Trbovlje ter
Stranka demokratične
prenove.	IB
Nova glava
celjskega
zdravstva
Direktor javnega
Zdravstveni center Celi '''li
Žuntar se bo konec serlt^ll
upokojil. Konferenca ^^
vodnih organov Zdravsf!^
ga centra Celje predlaga^^
r^egovo delo do zakljuti.?^!«
slovnega leta kot vršiiep^i
nosti opravljal sedanji stmv^
ni vodja javnega zavoda ^
ster dr. Maijan Hrušovar^
imenovanjem potrebujpi^
soglasje pristojnih občil J
izvršnih svetov.	^
Mj)
Ločiti zrno od piev
Partizansko srečanje in krajevni praznik v Kozjem
»če so komunisti po voj-
ni, polni sami sebe in sov-
jetskih vzorcev, tvegali ra-
zlične krivice pa tudi neum-
nosti, še ne pomeni da je bil
NOB krivica in neumnost
iste vrste samo zato, ker so
ga vodili isti ljudje«. Tako
je povedal v Kozjem, na so-
botnem tradicionalnem sre-
čanju bivših partizanskih
borcev, aktivistov in izg-
nancev s Kozjanskega ter
krajanov Kozjega slavnost-
ni govornik, član predsed-
stva republike Slovenije,
dr. Matjaž Kmecl.
Srečanje z več sto udele-
ženci je pripravilo šest koz-
janskih občin ter KS Kozje,
ki je s tem obeležila svoj kra-
jevni praznik, med gosti pa
je predsednik Zveze borcev
šmarske občine Joško Lojen
pozdravil tudi nekdanje so-
borce in prijatelje iz sosed-
njega Hrvaškega Zagorja.
Povedal je o 50 letih zmag,
uspehov in tudi neuspehov
ter menil, da sedanja sprava
razdvaja. V imenu organiza-
cije je podprl politiko slo-
venskega vodstva v prizade-
vanjih za samostojnost Slo-
venije ter ostro obsodil obo-
roženo nasilje JA proti jugo-
slovanskim narodom: Al-
bancem, Slovencem in zdaj
Hrvatom.
Dr. Matjaž Kmecl je
v slavnostnem govoru dejal,
da ga osebno ne bo nihče
prepričal, da je bil boj pred
50 leti nečasten, ker je iz nje-
ga prišla komunistična
oblast ter v drugo, da v Slo-
veniji komeo čakamo »četrti
rajh«. Menil je, daje bil NOB
velik trenutek slovenskega
poguma in navdiha Sloven-
cev, ter bo ta v zgodovini,
skupaj z deležem Kozjanov,
na častnem mestu, odgovoril
pa je tudi na neumnosti o Še-
šljevem »četrtem rajhu«. Po
govornikovem mnenju se
v Sloveniji preveč ukvaija-
mo s preteklostjo. Opozoril
je še na sedanje vojne grozo-
te, glede prihodnosti Sloven-
cev pa na izjemno občutljiv
prihodnji čas ustvarjanja sa-
mostojne slovenske države,
v številnih ozirih.
Predsednik KS Kozje, Jo-
že Pirš, kije s tem srečanjem
obeleževala svoj krajevni
praznik, je zbranim predsta-
vil to manj razvito KS s 650
delovnimi mesti in industrij-
ski razvoj po letu 1958, dose-
danje dosežke in načrte.
Učenci osnovne šole, fol-
klorna skupina, pevski zbor
ter godba na pihala so pri-
pravili kulturni program,
udeleženci tradicionalnega
srečanja oziroma proslave
krajevnega praznika pa so
nadaljevali z družabnim sre-
čanjem.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
UDOkojencl. združite se!
Da bi si zagotovili ustrezne socialne pravi-
ce so slovenski upokojenci ustanovili Demo-
kratsko stranko Slovenije (DeSUS), v kateri
je že 30 tisoč članov, kar pomeni četrtino vseh
upokojencev Slovenije.
Na svojem prvem shodu so se zbrali preteklo
soboto na Tehaijah pri Celju. Upokojenci so
prišli iz vse Slovenije, zbralo se jih je okrog dva
tisoč. Shoda se je udeležil tudi član predsed-
stva RS dr. Matjaž Kmecl.
Shod je pripravil regijski odbor DeSUS Celje
in zborovanje je bilo odlično organizirano. Vse
je naprej pozdravil podpredsednik slovenske
DeSUS in predsednik regijskega odbora Jože
Bevc, ki je predal besedo predsedniku stranke
DeSUS Ivanu Sisingeiju, ki je zborovalcem
predstavil nek^ konkretnih predlogov za spre-
membo pokojninske zakonodaje ter ustanovi-
tev samostojnega pokojninskega sklada, ki ne
bo podaljšana roka vlade. V imenu vodstev
stranke je zborovalcem obljubil, da bodo upo-
kojenci, ko se bodo po spremenjeni zakonod^i
prodajala stanovanja, ostali v sedai^ih stanova-
njih, čeprav jih ne bodo mogli kupiti. V boju za
socialne pravice in minulo delo se bodo sloven-
ski upokojenci povezali z delavci.
Za svečano vzdušje so poskrbeli izvajalci
kulturnega programa: pihalni orkester Emo
Celje, moški pevski zbor Anton Bezenšek iz
Frankolovega, čleini KUD Zaija iz Trnovelj ter
ansambel Klavžar.	Z. S.
Predsednik stranke DeSUS Ivan Sisingerli
vo) in član predsedstva RS dr. Matjaž Km
v zaupnem pogovoru.
Foto: £.1
Dražji konjiški
otroci
Novo šolsko leto je tudi
konjiškim šolaijem in
malčkom v vrtcih prineslo
višje cene. Občinski izvršni
svet je v ponedeljek potrdil
predlagane cene, le za šol-
sko malico učencev je me-
sečni znesek znižal. Za ma-
lico bodo šolarji plačevali
200 dinaijev mesečno.
Otroško kosilo za učence
do četrtega razreda stane
dnevno 34 dinaijev, za
učence od petega do osme-
ga razreda pa 40 dinaijev.
Medtem ko se je prehra-
na šolaijev podražila za več
kot 70 odstotkov, pa so
ostale podražitve manjše.
Mesečni prispevek staršev
za izobraževanje v nižji
glasbeni šoli j e 500 dinar-
jev, kar je za četrtino več.
Za prav toliko so se pove-
čali prispevki staršev
v otroških vrtcih. Doslej je
bil povprečni mesečni pri-
spevek staršev 817 dinar-
jev, n^višji za jasli 1685 di-
narjev in za vrtec 1508 di-
narjev. Najvišji prispevek
so plačevali starši le za 36
otrok (od" 619, kolikor je bi-
lo vključenih v celodnevno
varstvo).
MBP
Kmalu nov župan
Poslanci šentjurske občin-
ske skupščine bodo na pri-
hodnjem zasedanju, v sredo,
18. septembra, razpravljali
tudi o volitvah novega žu-
pana.
Predsedstvo	občinske
skupščine je potrdilo predla-
gan dnevni red, o tem, kdo bo
novi župan Šentjurja pa je tež-
ko pisati, s^ Poslovnik o delu
občinske skupščine predvide-
va, da se imena kandidatov
predstavijo šele na samem za-
sedanju zborov občinske
skupščine. Novega župana lah-
ko predlagajo poslanski klubi
£ili stranke, ryegovo kandida-
turo pa mora podpreti 5 pi
slancev.
Kdo naj bi predsedoval dd
šentjurske občinske skupiii
ne, bo torej bolj jasno po II
septembru, Šentjurčani pa«
se ncobolj oddahnili že ob«
stvu, da se bodo odnosi v«
činski vladajoči struktunn*
brž le uredili. Dosedanji sp^
med občinskim premiert«
Ladislavom Grdino in bivi«
županom Francem KovaW
so namreč že dodobra ogroS
samo delo občinske skup»
ne, upravnih organov in
razvojne programe občine.
Pozdravljena jeseij.
Občinski odbor stranke de-
mokratične prenove Celje
pripravlja v petek, 13. sep-
tembra, zabavno prireditev
na Tomšičevem trgu »Poz-
dravljena jesen«. Prireditev,
ki postaja za prenovitelje že
tradicionalna, se začenja ob
16. uri.
Podobno kot na svoja prejš-
rga srečernja, so prenovitelji tu-
di za jutri, v petek, na Tomši-
čev trg povabili predstavnike
drugih političnih strank, kot
gosta pa n^j bi se srečanja u*
ležila tudi predsednik
skega predsedstva Milan V
čan in pedsednik SDP Cm
bičič. V zabavnem delu ^
med drugimi nastopili ans»
bel Oliver Twist, pevki
Weiss in Tatjana Dremel)..
trar Franci Roban, gleda^
igralec Miro Podjed in P'^^
Studia za ples Celje, orgaj^
torji pa bodo poskrbeli
bogato stojnično ponudbo ^
IZJAVE, MNENJA...
Predsednik slovenske vlade
Lojze Peterle na posvetu kme-
tovalcev in Demosovih
strank na Gomilskem:
»V Demosu podpiramo
predlog zakona o denacionali-
zaciji, ker želimo s tem porav-
nati še popravljive krivice. Od-
pori proti temu zakonu so veli-
ki, zelo močna je tudi propa-
gandna kampanja o tem, koli-
ko delavcev bo zaradi tega
ostalo brez dela. Jasno nam je,
da stvari ne bodo enostavne,
zlasti tam, kjer so se lastniki
menjavali in tam, kjer so se na
primer urejale stavbe. Veliko
pa je stvari, kjer bo rešitev pre-
prosta, kar velja zlasti za goz-
dove. Vračanje premoženja bo
dolgotrajen proces, njegovo
uresničevenja pa bo odvisno
tudi od tega, kako se bodo or-
ganizirale posebne komisije po
občinah. Po zbranih podatkih
je bilo ob imetje okoli 200 tisoč
ljudi, število njihovih dedičev
pa je 600 tisoč.«
Dr. Matjaž Kmecl, član
predsedstva RS na prvem
shodu Demokratske stranke
upokojencev na Teharjah:
»Pravica slovenskih upoko-
jencev ne more biti in ne sme
biti pravica hlapca Jerneja.
Vem, da vas to tišči, ponižuje,
zato zd^ dvigujete svoj glas,
sgj ste od sedanje družbe pri-
čakovali vse kaj drugega. De-
mokracija je svoboda besed in
vesti, ne pa krivic. Nekateri
politiki pa tega ne upoštevajo
in ravnajo po svoje ter dogmat-
sko vsiljujejo novo revolucijo.
Nič več ne sme biti tako kot
je bilo, pa če je to še tako skre-
gano z zdravo pametjo. Pravič-
nost je poudarjal že socializem
in moramo jo obdržati. Zave-
dati se moramo, da je vsaka
revolucija vojna, za njo pa
ostajajo pogorišča. To, kar se
zdaj dogaja, je norija politične
obsedenosti. Na koncu se
vprašam - komu zvoni - in naj-
dem odgovor - nam vsem.«
Ivan Sisinger, predsednik
Demokratske stranke upoko-
jencev Slovenije na prvem
shodu stranke na Teharjah
v Celju:
»Prvi shod članov naše
stranke ter naših prijateljev
pomeni začetek množične ak-
tivnosti za priprave na nove
parlamentarne volitve. Naši
vladi mora biti jasno, da brez
nas in mimo nas ne bodo odlo-
čah o naših problemih. Sloven-
ski upokojenci ne bodo več da-
jali svojih volilnih glasov dru-
gim strankam in tudi ne bodo
dovolih, da bo kdo z njimi ba-
rantal. Zato ne pristopamo več
ne v Demos in ne k levici, tem-
več bomo sami nastopili na vo-
litvah kot stranka sredinske le-
vice, ki bo imela že ob koncu
leta n^več članstva med vsemi
slovenskimi strankami.
Namesto »milostnega« re-
gresa predlagam trin^sto po-
kojnino, za izjemne pokojnine
pa n^ vlada zagotavlja denar iz
proračuna. Sicer pa so sedanji
vladi šteti v tem trenutku dne-
vi in meseci.«
Nacionalni konsenz tudi v gospodarstvu
Celjska SPD o gospodarski strategiji in privatizaciji
Slovenska in tudi celjska vlada nima-
ta jasne predstave o tem, kako jutri pri-
ti do boljšega kosa kruha. Smo jug
Evrope in te oznake se moramo čimprej
znebiti, zato pa potrebujemo gospodar-
sko strategijo, ki bo rezultat nacional-
nega konsenza. Tako je med drugim de-
jal predsednik SDP Celje Željko Cigler
minulo sredo v Narodnem domu.
Razgovora se je udeležilo okoh 60 celj-
skih gospodarstvenikov, kot gostje pa so
sodelovali predsednik slovenskih sociali-
stov Viktor Žakelj, Rado Bohinc iz Soci-
aldemokratske unije, predstavnik libe-
ralnih demokratov Tone Anderlič ter
predsednik vlade v senci Emil Milan
Pintar.
Viktor Žakelj je povedal, da mora vse-
binska preobrazba samostojne Slovenije
pomeniti usklajenost z Evropo, pod če-
mer si predstavlja politični pluralizem,
mešano gospodarstvo ter vključevanje
v Evropo, pri sprejanju lastninske zako-
nod^e pa je zanj n^pomembnejša eko-
nomska učinkovitost.
Rado Bohinc je bil prepričan, da vladi
ni uspelo zaustaviti drsenja gospodarske-
ga voza, med drugim tudi zato, ker ne
upošteva stroke, razuma, strpn"
pragmatizma.	jj fi
Emil Milan Pintar pa je dejal-^
novo gospodarsko strategijo
mo lastninska razmerja, ki t>odo ®
razvoju, svež kapital, povečan obs ^
vesticij v komunikacije, sproščanj^
kapitala in delovne sile ter bolj
no državno upravo. Ta je že seda) ^
5 odstotkov kot v 80 letih, če se ^p,^
uresničile napovedi o 2600 na noVO ^^^^
slenih v republiški upravi pa bo j f
me, ki ga slovenski davkoplač^v^^ j
gotovo ne bodo zmogli.

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 3
kjo ho utrgal zrelo hruško?
Vnanj« Slovenije je
trenutku kot zrela hru-
''ki pa j®	utrga-
^Tnda iz dneva v dan se po-
lk je število držav, ki so nas
t<^%ljene priznati in pre-
f^n sem, da se bo to zgodi-
je med drugim dejal pred-
nik slovenske vlade Lojze
ftJrle na ponedeljkovem po-
tu kmetovalcev in Demoso-
't strank na Gomilskem. Po-
peterleta sta v dom kr^a-
prišla še kmetijski mini-
' r Jože Osterc ter podpred-
kmečke zveze Maijan
Sobnik.
Peterle je v zvezi s prizna-
M Slovenije povedal še to,
• e ie po letu dni močno
.Vmenilo stališče ZDA, ki
imajo pri takšnih odločitvah
vendarle odločilno vlogo. Mi-
rovna konferenca v Haagu bo
po Peterletovih besedah ver-
jetno podaljšala čas priznanja,
ob morebitnem zavlačevanju
konference pa se bodo nekate-
re države na čelu z Avstrijo še
pred iztekom pog^anj v Ha-
agu odločile za priznanje.
V zvezi z mirovno konferenco
je predsednik podvomil v njen
uspeh, ker se je jugoslovansko
omizje samo preselilo v Evro-
po. »Nič hudega,« je menil Pe-
terle, »bodo vsaj videli, s kom
im^o opravka.«
Glede sprejetja lastninske
zakonod^e je Peterle optimist.
Še več: »Očitno je dobra, ker jo
nasprotniki tako kritizir^o.«
»Ta zakonodaja je po ryego-
vem temelj gospodarskega
programa, je temelj stavbe, pri
kateri pa bo trgalo še precej
časa, da bo pozidana in pod
streho.
IRENA BAŠA
lila Šmarskem
so tudi Haloze
v občinah, ki obsegajo
obmejne Haloze, razmi-
jljajo, kako pospešiti
fjzvoj te manj razvite
pokrajine. Gre predvsem
ja ozemlje na področju
ptujske, pa tudi bistri-
ške in šmarske občine.
V Šmarju razmišljajo
iako razviti svoj del Ha-
iozin tako so se pred dne-
n po dogovoru med kon-
rultantsko firmo Novna
2 Raven, ki se ukvarja
s celostno podobo pode-
želja, in šmarsko občino,
sestali najprej v Šmarju,
nato pa še s predstavniki
krajevnih skupnosti
v Rogaški Slatini. Sosed-
nja ptujska občina ima
s to firmo pogodbo, so-
podpisniki pogodbe za
pripravo razvojnih pro-
gramov za Haloze pa so
tudi v Slovenski Bistrici
JI Šmarju, kjer spadajo
pod Haloze predvsem
Krajevne skupnosti Do-
bovec, Stojno Selo in Do-
r.ačka gora, južni predel
Boča v smeri proti Sladki
?ori.
Na pogovoru v Šmarju
:o predstavniki družbe-
•nh dejavnosti, kmetij-
it\'a in turizma ugotavlja-
-kako bi pospešili.razvoj
'aloškega dela občine,
popoldan pa so ugotavlja-
^možnosti še s predstav-
^ki krajevnih skupnosti
\Rogaški Slatini. Poseb-
^h zaključkov niso spre-
•^li. podjetje Novna pa
"aj bi vse analiziralo in
pripravilo predloge. Ugo-
'vljali so, na kaj bi se
predvsem opiral prihod-
razvoj šmarskega dela
^aloz: to bi bilo kmetij-
dodatne dejavnosti
^ niale kmete, obrt in tu-
Razvoj bi pospeše-
s pomočjo denarja
razpisa za pomoč demo-
Jfafsko ogroženim v Slo-
^niji. v Šmarju predvi-
da bi se znova se-
še ta mesec, opozar-
: pa na podobne raz-
j^^jfje težave v haloških
^eiih vseh treh občin.
BJ
Žalec praznuje
Nadaljujejo se prireditve
v počastitev praznika občine
Žalec.
Nocoj ob 20. uri bo v Taboru
gledališka predstava »Oh, ti
naši ljubi starši« v izvedbi čla-
nov domačega kulturno pro-
svetnega društva Ivan Cankar,
jutri popoldne pa bo slavnost-
na seja zborov Skupščine obči-
ne Žalec, na kateri bodo pode-
lili letošnja občinska priznanja
zaslužnim občanom in organi-
zacijam. V soboto dopoldne bo
v žalski osnovni šoli grafični
bienale, vse prireditve pa se
bodo sklenile s Taborsko noč-
jo in v nedeljo dopoldne še
z lovskim strelskim tekmova-
njem pri lovski koči nad Tabo-
rom. Veliko kulturnih in šport-
nih prireditev je bilo tudi mi-
nule dni.
Ob vsem tem pa se lahko
pohvalijo tudi z nekaterimi
pridobitvami. V Taboru so
v nedeljo namenu predali ob-
novljen in razširjen dom kraja-
nov s telovadnico, v njem pa
bo mogoče organizirati tudi
razne kulturne prireditve. Ne-
deljske otvoritve so se udeleži-
li tudi predstavniki pobratene-
ga kulturnega društva Boršt
pri Trstu, dom kr^anov pa je
blagoslovil celjski opat Kol-
šek. Vrednost tega objekta
presega 480 tisoč mark. Dobr-
šen del denaija zanj so zbrali
krgjani sami, na pomoč pa so
jim priskočili tudi zasebni
obrtniki, firme in občina.
V soboto pa so v Žalcu odpr-
li nove prostore Ljubljanske
banke. Direktor Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
d.d. Niko Kač je med drugim
povedal, da bodo pogoji jposlo-
vanja odslej veliko boljši, kar
bodo seveda občutili tudi var-
čevalci. Ob tej priložnosti so
v novih prostorih odprli tudi
razstavo slik Emila Thomasa-
Tomaža, v kulturnem progra-
mu pa je nastopil tudi Savirxi-
ski oktet. Z otvoritve je tudi
fotografija.
JANEZ VEDENIK
izmenjava se nadaljuje
Dogovori o izmenjavi ob-
jektov, bojnih sredstev, orož-
ja in opreme med Jugoslovan-
sko armado in Teritorialno
obrambo se na Celjskem na-
daljujejo tudi te dni.
Pogcoanja so nekoliko upo-
časnjena zaradi tega, ker ima
Jugoslovanska armada za po-
govore s teritorialci le eno ko-
misijo za celotno ozemlje
vzhodne in zahodne Štajerske.
Sicer pa so teritorialci prejš-
nji petek prevzeli vojaško skla-
dišče v Bukovžlaku, v ponede-
ljek pa so Jugoslovanski arma-
di vrnili nekaj bojnih sredstev,
ki so jih odpeljali neposredno
na železniško postajo v Mari-
bor. V torek so z izmenjavo na-
daljevali, saj so v dopoldan-
skih urah pečatili strelišče in
vojaško skladišče na Pečovni-
ku pri Celju.
V teh dneh se morata obe
strani dogovoriti še o nadaljnji
izmenjavi, na Celjskem pa
ostajajo za primo-pred^o še
trije vojaški objekti - vojaško
skladišče za Bežigradom, vo-
jašnica Jožeta Meniha-R^ka
in Dom JLA.	IS
pismo iz nekdanje prestolnice
Zapoznela beograjska mladina
Po vojni s Slovenijo je JLA
očitno začela pospešeno izgub-
ljati jugoslovansko umiritev;
krenila je v vojno na Hrva-
škem, opušča sleherno nev-
tralnost, razmešča se ob ne-
kakšnih novih razmejitvenih
črtah, sodeluje v ofenzivnih
akcijah in začenja - razpadati.
Osvajanje hrvaških ozemelj se
je začelo imenovati - osvobaja-
nje, kar je mogoče razumeti
kot vojno proti sedanji izvolje-
ni hrvaški oblasti, ki jo bojda
okupirala - Hrvaško. Prvotne
obrazložitve o varovanju Sr-
bov na Hrvaškem pred teror-
jem so postale tako nepreprič-
ljive, da se komajda še omenja-
jo. Armada je nehala biti tam-
pon-cona, čeprav je to funkcijo
ponekod resnično uspešno
opravljala; sedaj se osvajanje
imenuje obramba Jugoslavije,
kar je Miloševičeva uradna
verzija in v kar nekateri časni-
ki še radi verjamejo.
Največji cinizem te vojne na
Hrvaškem je v tem, da jo Milo-
ševič vodi s pomočjo armade,
ki se spreminja v neplačano in
prisilno tujsko legijo. Vojne
oblasti bi se morale zavedati,
da je takšno stanje nevzdržno;
nemogoče je zahtevati, da
v takšno vojsko pošiljajo svoje
nabornike Makedonija, Bosna
in kaj šele sama Hrvaška. Kdo
bi lahko tam pristal na to, da
umre za Miloševičev velikodr-
žavni načrt, katerega žrtve bi
bile prav iz te republike? Kako
sploh lahko še kdo v Srbiji pri-
stane na tolikšen cinizem in
verjame, da bi to utegnilo kori-
stiti tej republiki?
Srbski nacionalizem ima
mnogotere obraze in oblike.
Ta, ki se brani na Hrvaškem
z vojno, se je že branil v Beo-
gradu s pomočjo taistih tan-
kov. Srbija in Beograd sta eno-
stavno postala poslednja varu-
ha režima oziroma tistih, ki so
zasedli dobre položne v tem
zapletenem sistemu monopo-
lov. Ta režim bo branil vsak-
dor, ki ve, da je nezasluženo
dobil kakršenkoli, pa čeprav
še tako majhen privilegij, kaj
šele dobra stanovanja, visoke
pokojnine, počitnice ob polo-
vičnih cenah in vse, kar ima na
voljo armada. To je tisto, zara-
di česar je žrtvovana Jugosla-
vija in zaradi česar se Srbija še
hrani.
Slobodan Miloševič je v ob-
dobju le nekaj let prehodil pot
od okorelega titoista, posled-
njega varuha Partije, do naj-
bolj desnega nacionalista, se-
daj podobnega človeku, ki si
bo nekega dne še sam nadel
kokardo. Braneč korak za ko-
rakom socializem oziroma
oblast, je prišel tako daleč, da
ga je težko razlikovati od Še-
šlja. To vojno ne sme izpustiti
iz rok in dopustiti, da se neha,
pa čeprav za ceno spopada Sr-
bije s celim svetom in njene
izolacije in blokade, kar je tik
pred zdajci. »Resnico o Srbiji«
nihče več ne mara slišati, Sc^j so
vsi zvedeli vse...
* * *
Jugoslavijo, kakršno pozna-
mo, ne more več ohraniti niti
JLA, kajti njej ni uspelo ohra-
niti celo sama sebe. Tisti trenu-
tek, ko so generali zamenjali
vojne zemljevide s partijskimi
referati in programi (ZK - Gi-
banje za Jugoslavijo), je JLA
izgubila status nevtralnosti, ta-
krat, ko je iz vojašnic odšla na
fronto in začela uporabljati
orožje, pa se je njena vloga
v mirnem razpletu krize omeji-
la na neprepričljivo parolo.
Zakaj nihče iz armadnega vr-
ha ni demantiral Milana Marti-
ča, ki je najavil napad svojih
enot na Zadar in pri tem dejal,
da je osvojitev ene večje luke
v interesu »tako nam kot tudi
armadi«! Zak^j se JLA ni di-
stancirala od Martiča, kije ob
isti priložnosti dejal: »...mi
imamo artilerijo, letalstvo in
Armado, ki je z nami in tukaj
ni kaj teliti«! Zakaj se nihče iz
ZSLO ni skliceval na ustavo in
reagiral zaradi zakona
o obrambi Srbije, ki je skor^
v celoti v popolnem nasprotju
z zakonom o oboroženih silah
SFRJ? Zakaj so po personal-
nih spremembah v zadnjih me-
secih postavljeni na ključne
položene na posameznih vojnih
območjih, korpusih in povelj-
stvih - pretežno poveljniki srb-
ske nacionalnosti?
Jugoslovanski kaos se je
v veliki meri preselil tudi v ar-
madne vrste. Razedinjenost
v armadnem vrhu in med sta-
rešinami je zaman maskirana
s patriotizmom varuhov reži-
ma, ki so bih leta in leta bogato
nagrajeni. Ta razedinjenost je
postala očitna tako v nacional-
nem kot tudi v političnem po-
gledu, ne pa tudi na profesi-
onalni ravni. Ni izključeno, da
se v procesu razslojevanja vo-
jaškega vrha izloči ortodoksni
del tistih togih profesionalcev,
ki so dopingirani z ideologijo
in že kar anakronim patriotiz-
mom; na ta način bi se samo
poda^šala agonija tako JLA
kot tudi Jugoslavije, seveda
»z novimi žrtvami. Toda, ko bi
se razkadil vonj po smodniku,
.bi še vedno ostalo vprašaiye
-	čigava je ta armada? Ne bije
marali ne tisti, katerih sinovi
bi padli v njenih uniformah in
ne tisti, katerih sinovi bi bili
ubiti z rojenim orožjem. Od sile
lahko pogineš, toda na silo ni
mogoče živeti...
* * *
Za pričujoče »vnovično laž-
no obrekovanje« federalne ar-
made vse glasnejši in vse pri-
sotnejši general Marko Nego-
vanovič ne bo mogel obdolžiti
spodaj podpisanega, še manj
pa Novi tednik. Če mu je še kaj
do tega, se bo moral obrniti na
druge naslove, kajti gre za pov-
zetka iz člankov dveh tedni-
kov, katerim verjetno celo slo-
venski, še prej pa hrvaški
obrambni minister ne bi imela
kaj dosti dodati ali odvzeti.
Motite se, če mislite, da ste
članka objavljena v slovenskih
ali hrvaških tednikih. Prvi
povzetek je iz beograjskega ča-
sopisa VREME (naslov članka:
Armada varuje sebe), drugi pa
-	pomislite - iz NIN-a, tednika,
ki spada v Politikino jato (na-
slov članka: Od sile lahko po-
gineš) in ki je v isti številki
objavil še nekaj člankov po-
svečenih armadi. V enem iz-
med njih pod naslovom »Bolje
vojna kot delo« nadete odgo-
vor na vprašanje - zakaj edino
črnogorske matere ne zahteva-
jo vrnitev svojih sinov iz po-
daljšanega služenja vojaškega
roka (zato, ker delovni ljudje
Črne gore prejemajo plače sa-
mo, dokler so na vojaških
vajah...).
ŠTEFAN NOVAK
V proračunu zmanjkuje denarja
ŠentJurčanI predlagajo povišanje občinskega proračuna zaradi pomanjkanja
denarja za socialne In zdravstvene pomoči občanom
člani šentjurskega izvršnega sveta
so na svoji zadnji seji načelno podpr-
li predlog strokovne Hnančne službe
o 20-odstotnem povišanju občinskega
proračuna, vendar so ob tem zahteva-
li še dopolnilno obrazložitev in pred-
loge, kako prerazporediti proračun-
ska sredstva.
Za takšen korak so se odločili tudi
zaradi tega, ker bi radi poslancem na
prihodnjem zasedanju občinske
skupščine (predvidoma 18. septem-
bra) predložili izčiščen predlog, na ka-
terega ne bi bilo preveč pripomb.
V Šentjuiju so za leto 1991 sprejeli
proračun, ki obsega nekaj manj kot
120 milijonov dinarjev, že v prvih še-
stih mesecih pa so se glede na načrto-
vano na nekaterih postavkah pojavili
veliki prinianjkljEoi. Tako denimo so-
cialne in zdravstvene pomoči obča-
nom presegajo za polovico načrtovana
sredstva, v občini pa tudi ni denarja za
uskladitev učiteljskih plač in osebnih
dohodkov delavcev v državni upravi.
Člani izvršnega sveta so opozaijali še
na primanjkljaj denaija po krajevnih
skupnostih in v obnavljanju oziroma
zagotavljanju gospodarske infrastruk-
ture. Zaradi tega so strokovni finančni
službi tudi naložili, da ponovno preve-
ri vse proračunske postavke. O predlo-
gu za rebalans občinskega proračuna
bodo člani občinske vlade govorili še
enkrat, najverjetneje dan ali dva pred
zasedanjem občinske skupščine.
Sicer pa je šentjurska občina skupso
z Lenartom na zadnjem mestu v repu-
bliki po obsegu proračunskega denar-
ja, ki pripada na posameznega občana.
V Šentjurju doseg£yo na občana le 6 ti-
soč, v skupini občin z najvišjim dele-
žem proračuna na prebivalca pa celo
presegajo 14 tisoč dinarjev. Zaradi toli-
ikšnega razkoraka so v Republiki Slo-
veniji tudi dopustili možnost, da obči-
ne z nsomanj denarja glede na število
občanov rebalansirajo svoje proraču-
ne. Meja, ki neo bi seji te občine pribli-
žale, pa je 80 odstotkov dogovorjenega
obsega proračunskih sredstev.
IVANA STAMEJČIČ
lden upokojencev
invalidov v Laškem
idjsu od 4. do 14. septembra poteka v laški občini 8.
y n upokojencev in invalidov.
j^jg^^ni Času je že bila vrsta prireditev, predvsem športnega
'tof''^' Upokojenci so se pomerili v rekreacijski vožnji
^^ posameznih krajevnih skupnostih v laški občini,
iovi' so v kegljanju, balinanju, danes pa tekmujejo
^Ple ^K posameznike v ribniku v Libojah. V soboto, 14.
^'relc se bodo v Rečici pri Laškem pomerili med seboj
z malokalibersko puško,
j^g športnih tekmovanj je bilo v času tedna upokojen-
an	v laški občini tudi veliko medsebojnih
^'oj v	društev pa je sprejel tudi laški župan
' Sen	Ob 40 letnici delovanja društva upokojencev
Ven-^*^ pa so predstavniki zveze društev upokojencev
"Shpi!!^''^ podelili temu društvu priznanje za dolgoletno in
' ^ delo.	Z.S.
izjave.
mnenja
Dr. Matjaž Kmecl, član
predsedstva republike Slo-
venije, na srečanju nekda-
njih borcev, aktivistov in
izgnancev s Kozjanskega
ter praznovanju krajevnega
praznika v Kozjem:
... Še bolj neumno in poni-
glavo je tisto o »četrtem raj-
hu« in slovenskem mračnja-
štvu v zvezi z njim, zoper ju-
goslovanske brate, o čemer
govorijo Šešelj in somišljeni-
ki. Kakšen je naš odnos do
»rajha«, drugega, tretjega,
četrtega ali pa kateregakoli
smo jasno pokazali pred pet-
desetimi leti, brez nikakršne
pomoči, sami. Toda očitno
je, da se »rajhovske« pred-
stave niso prikazovale samo
v nacističnih glavah, temveč
so potuhnjeno skrite tičale
tudi v tistih, ki so se zdele in
so se tudi same razglašale za
bratske. Prvič, ko se nismo
pustili prijazno pomendrati
nekakšnim pokoritvenim
pohodom pa so se užaljeno
oglasile. Mi bi jim radi da-
nes, tudi na tem prazničnem
shodu povedali, da nas ne za-
nima ne nemški, ne jugo, ne-
kakšen tretji »rajh«, če je to
beseda, ki pomeni izkorišča-
nje in zatiranje slovenskega
človeka ter svobode. Navse-
zadnje je čisto vseeno ali ti
jemlje in zatira tujec ali pa
nekdo, ki pravi, da ti je brat.
Dobro ni v takšnem »r^hu«
v nobenem primeru...
4. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991	-JOfiOlk

Celjska kirurgija na robu varnosti
Zdravniki opozarjalo na neznosne razmere v slovenskem zdravstvu
Razmere na kirurgiji v celjski bol-
nišnici so v primerjavi s prostori,
opremo in kadri v drugih slovenskih
bolnišnicah, nevzdržne. Ali kot jih je
označil vodja kirurških strok prim.
dr. Pavle Knez: na skrajnem robu
varnosti in tolerance. Zdravniški po-
klic pa vse bolj izgublja vrednost in
dostojanstvo.
Na slovenskem repu
o nesprejemljivem zaost^anju celj-
ske kirurgije in položaju zdravnikov
so prejšnji teden spregovorili na izred-
nem delovnem sestanku kirurgov.
Večletno zaostc^anje kirurgije v Celju
je danes zaradi linearnega zmanjševa-
nja sredstev za zdravstvo pripeljalo to
pomembno medicinsko vejo na sam
rob. Od 326 slovenksih kirurgov jih
dela v Celju samo 25. Od 2429 kirur-
ških postelj jih je v Celju 180 od 115
operacijskih dvoran 8, od 366 postelj
za intenzivno nego jih je v Celju 20, pa
še te so brez monitoringa. Enako slabo
je s številom postelj za intenzivno tera-
pijo - od 113 jih je v Celju le 5. Tudi
anestezistov je malo - v Celju le 15 od
161 v Sloveniji. Pri tem pa celjska bol-
nišnica oskrbuje več kot deset odstot-
kov prebivalcev Slovenije.
Podobni so tudi podatki o opremlje-
nosti. Celjski kirurgiji se pač pozna, da
že desetletje čaka na novo bolnišnico.
Nanjo je vezana ustanovitev vaskular-
nega oddelka, septičnega oddelka,
enodnevnega hospitala, nove operacij-
ske dvorane... Pa so Celjani solidarno
zbirali denar za gradnjo vseh drugih
bolnišnic v Sloveniji, ko pa so sami na
vrsti, »je vlak že odpeljal,« so z gren-
kobo ugotavljali na delovnem se-
stanku.
Razvrednoteno delo
Grenkoba je še toliko večja zaradi
primeijalno večje obremenjenosti
celjskih kirurgov in slabšega plačila za
njihovo delo. Lani so opravili 5112 ve-
likih operacij in 12.020 maryših, ambu-
lantnih posegov. Lani je kirurg speci-
alist, vodja teama za svoje delo preje-
mal povprečno za 2800 nemških mark
dinaijev, letos 700 (s plačili za dežur-
stvo vred). Plača kirurga je danes
manj kot 13 tisoč dinaijev, pa še od
tega dobi 3 tisoč dinaijev v obliki bona
za nakup živil. Bonov drugod v slo-
venskem zdravstvu ne poznj^o, zajam-
čene plače pa im^o tako kot v Celju
tudi v Mariboru. O dobro plačanih de-
žurstvih samo tole: za 51 ur ob viken-
dih prejmejo 2400 dinaijev, pa še hra-
no si mor£yo sami plačati.
Denar za zdravstvo
- zdravstvu
Razlogi za take razmere, v katerih
čutijo zdravniki, daje njihovo delo iz-
gubilo vsakršno vrednost in dostojan-
stvo, so bolj kot v Zdravstvenem cen-
tru v republiki. Iz integralnega prora-
čuna so namreč za zdravstvo v polletju
namenili samo 77 odstotkov denaija,
ki ga namensko zberemo za zdravstvo.
Ostalo je šlo drugam. Drug razlog je
sorazmerno zmanjševanje denaija
vsemu zdravstvu ne glede na trenutni
polož^. To je tudi razlog, da so celjski
kirurgi v prvi vrsti terjali pravično de-
litev, ki pa lahko izhaja le iz še nespre-
jetih normativov in kategorizacije slo-
venskih bolnišnic. Republiški sekre-
tariat za zdravstvo mora to storiti ta-
koj, so rekli. Denar, zbran za zdrav-
stvo, morajo zdravstvu tudi dati, so
poudarili. Zavzeli so se za ločitev
zdravstvenih in socialnih ustanov, za
enotne cene zdravstvenih storitev, re-
organizacijo ministrstva za zdravstvo,
čimprejšnjo uvedbo zasebne prakse
v zdravstvo in podprh tudi zahteve
sindikata zdravnikov in zobozdravni-
kov Slovenije Fides. Ta sindikat se
v tem času že dogovarja z ostalimi sin-
dikati za generalno stavko slovenske-
ga zdravništva, ki bi se n^ pričela 23.
septembra. Med zahtevami tega sindi-
kata je predvsem pravičnejše nagr^e-
vanje zdravnikov, pa tudi odstop mi-
nistrice za zdravstvo in rgenega na-
mestnika.
MILENA B. POKLIČ
V Emu ^
zahtevajo boii(
Delavci Ema Konteih
so minuli teden s preu- '
tvijo dela zahtevali ral'
ko med dejansko izp^''
nimi osebnimi dohodki»
višino, kakršno dolo^, k
lektivna pogodba.
Za mesec julij je ta ra,i
ka po besedah predsed^u
stavkovnega odbora
neta Tauzesa znašala 30*^
odstotka, namesto denji
pa so bili delavci pripS®
Ijeni vzeti tudi bone. Vrv)"
stvo družbe je delavc^,'
predlagalo, da naj bi razHp
lili bone v višini 20 odstot
kov razlike, ostalih 19^2 od
stotka pa n^ bi dobil,
v obliki listin. Delavci ^
s tem niso strinjali, za nek^
ur so prekinili delo in J
številnih pogovorih prisu
na takšno rešitev: dobili^
bone v višini 20 odstotkov
za 10 odstotkov razlike se
bosta stavkovni odbor
vodstvo družbe dogovorila
ta teden, preostalo razliko
to je 9,2 odstotka, pa dobijo
v obliki listin.
Družba Emo Kontejner
sicer sodi med uspešnejša
družbe v okviru holdingi
Ob polletju so poslovali po-
zitivno, po besedah direk-
toija Alojza Hrena so imeli
580 tisoč din ostanka do-
hodka, doslej pa so v glav-
nem uresničevali zastavlje-
ne načrte. Kot so povedali
predstavniki delavcev, le ti
podpir^o svoje vodstvo,
zahtevno pa uresničevanje
kolektivne pogodbe. Julija
je bil najnižji osebni doho-
dek v Emu Kontejner 4592
dinaijev, n^višji osebni
dohodek pa je bil 28 tisoi
din.	jg
komentiramo
Zavajanje javnosti
Na vseh koncih in krajih po-
ka: v gospodarstvu, v šolstvu,
v zdravstvu... Denaija je pov-
sod premalo in razumljivo je,
da so spopadi za drobtinice vse
ostrejši. Se zlasti za tiste iz pro-
računov. Republiškega zadnje
čase vse bolj glasno napads^jo
zaposleni v zdravstvu - ker oni
pač bolje vedo, kaj se z denar-
jem za zdravstvo dogaja kot
navadni uporabniki.
Pa bi nas moralo to vse skr-
beti. Za zdravstvo je namreč
sprejeta prispevna stopnja in
naivneži bi pričakovali, da se
za zdravstvo zbran denar zanj
tudi porabi. Pa se ga velik del
ne. V polletju seje v integral-
nem proračunu »izgubilo« za
milijardo in pol dinaijev name-
njenih zdravstvu. Do konca le-
ta se bo po izračunih iz pri-
spevne stopnje za zdravstvo
zbralo blizu 18 milijard dinar-
jev, za zdravstvo pa bi ga naj
po zadnjem predlogu za reba-
lans republiškega proračuna
(ob zaključku redakcije še ni
bil sprejet) namenih največ 14
miUjard.
Glede na rastočo inflacijo za
normalno delovanje zdravstva
to ne bo dovolj, ugotavljajo. To
pa seveda ne pomeni še naprej
slabe (v Celju zajamčene) plače
zdravstvenih delavcev in sti-
skanje na vseh koncih, ampak
še slabšo dostopnost medicin-
skih uslug in pripomočkov za
vse uporabnike. Že tako viso-
ke participacije marsikoga od-
vrnejo od pravočasnega obiska
zdravnika ali od nakupa po-
trebnih zdravil, samoplačniške
usluge si bodo lahko privoščili
le redki, z novo zakonodajo, ki
bi naj pričela veljati prihodnje
leto, pa se bodo pravice upo-
rabnikov do zagotovljenega
programa prepolovile, pravijo.
Če se seveda ne bodo zaradi
pomanjkanja denaija že prej.
Ampak o tem bi pa menda
vendarle smeli kakšno reči ti-
sti, ki denar za zdravstvo pri-
spevamo v proračun. In če gre
ta denar v druge namene, nas
vlada, milo rečeno, zavaja.
MILENA B. POKLIČ
Ugodno zaradi Pivovarne
Po poročilu SDK, podruž-
nica Celje, so v prvem pol-
letju letošnjega leta v laški
občini dosegli izredno do-
bre gospodarske rezultate,
ki jih uvrščajo na vrh vseh
v celjski regiji.
Tako je gospodarstvo v ob-
čini Laško doseglo nadpov-
prečne finančne rezultate
poslovanja v primerjavi z le-
temi v gospodarstvu na ob-
močju šestih občin celjske
podružnice in v gospodar-
stvu Slovenije. Razmeije
med sredstvi in viri kažejo,
da je gospodarstvo v občini
finančno stabilno, iz razpo-
ložljivih podatkov pa niso
razvidne večje likvidnostne
težave. Med osnovnimi zna-
čilnostmi gospodarjenja
v občini Laško velja v pri-
merjavi z enakim obdobjem
lani navesti predvsem na-
slednje: fizični obseg indu-
strijske proizvodnje seje po-
večal za 1,5 odstotka in števi-
lo zaposlenih za 0,3 odstotka.
Zmanjšal seje izvoz in pove-
čal uvoz, prisotna pa je tudi
nizka rast porabe za investi-
cije v gospodarstvu (indeks
125).
Prihodki v laški občini so
bili večji za 75 odstotkov kot
v enakem obdobju lani, od
tega pa jih je bilo 9,1 odstot-
ka doseženih s prodajo na tu-
jem trgu. Odhodki so prese-
gli rast prihodkov, saj so gle-
de na prvo polletje lani po-
rastli za 85 odstotkov, ven-
dar so bili absolutno manjši
od prihodkov, kar ne velja za
gospodarstvo v podružnici
in republiki. Bruto dobiček
je bil za 63 odstotkov večji
kot v enakem obdobju lani.
Izgubo je imelo šest pravnih
oseb. Tako vsi kazalniki po-
slovanja v laški občini kaže-
jo nadpovprečno uspešnost
gospodarstva v občini Laško
v primerjavi s finančnimi re-
zultati gospodarstva v celj-
ski podružnici in republiki.
Pavle Ajdnik, fclan Izvrš-
nega sveta občine Laško
o poročilu SDK podružnica
Celje: »Kr^šo informacijo
o tem poročilu smo poslušali
tudi na izvršnem svetu in
priznati moram, da smo bili
tudi sami malo presenečeni
nad takšno uspešnostjo. Naj-
več zaslug za uspešnost ce-
lotnega gospodarstva ima
Pivovarna, ki ima nadpov-
prečne rezultate, ki vplivno
na vse ostalo. Posebno kri-
tično ni v nobenem podjetju.
Trenutno dobro stoji tudi
Papirnica Radeče, TIM je ne-
kako na sredi, vsi ostali so
manjši in nimajo posebnega
vpliva, vendar niso v težjih
izgubah. Rezultate SDK po-
družnica Celje zato jemljemo
z rezervo, ker vemo, kje so
vzroki.«
T.VRABL
Vojaška stanovanja
se praznijo
Nedorečenosti pri pogajanjih povzročali
vrsto zapletov
Precej zapletov bo tudi z vo-
jaškimi stanovanji. V Celju
jih je kar 107, vendar pri izse-
ljevanju tudi tu nastaja kup
problemov, ki se jih ne da na
hitro rešiti.
Pri občinskem sekretariatu
za ljudsko obrambo v Celju si-
cer deluje posebna tričlanska
komisija, v kateri so predstav-
niki sekretariata, stanovanjske
skupnosti in uprave za notra-
nje zadeve. Raznih nesporazu-
mov pa bi bilo prav gotovo
manj, če bi vojaška stanovanja
ta komisija prevzemala s po-
dobno, ki bi jo imenovala
vojska.
K^ vse se dogaja v Celju?
Slišati je govorice, da se v iz-
praznjena stanovanja vseljuje-
jo drugi stanovalci. Po vsej
veijetnosti so to ljudje, ki želi-
jo ostati v Celju oziroma Slove-
niji, prej pa so živeli v družbe-
nih stanovanjih. Precej je bilo
tudi primerov, ko so se ljudje
izselili, zlasti v Srbijo, ključev
stanovanj pa niso vrnili stano-
vanjski skupnosti. Še to je sli-
šati, da so nekateri hoteli sta-
novanja enostavno kar proda-
ti. Sicer pa je za Celje značilno,
da bo mnogo družin ostalo
v mestu ob Saviryi, drugam
zlasti v Srbijo, pa bo verjetno
odšlo sorazmerno manj voja-
ških oseb kot iz nekaterih dru-
gih slovenskih mest. Računa-
jo, da bo zaradi selitve izpra-
ryenih le kakšnih štiridescJ
stanovary.
Res pa je tudi to, da nihče
ve točno, k^ se pravzaprav (ii>
gaja z vojaškimi stanovanj'
Veijetno so temu probleff-
namenili premalo pozorno''
med pogajanji z generale-
Andrijo Rašeto. Občinski
kretariati za ljudsko obramt^
so od republiškega obramb^
ga ministrstva prejeli le spl®^
na navodila v zvezi s to
matiko, sedgj pa čak^o ^
konkretna navodila, kako
bilo treba ravnati v praksi- ,
JANEZ VEDENII^
V Celju je 107 vojaških sU
novanj, ki jih upravlja stanfr
vanjska skupnost. Pet stanfr
vanjskih objektov je v celo«
last vojske. Iz stanovanj i''
jih upravlja stanovanjsK«
skupnost, sta se doslej odstU;
li le dve družini, ki sta tud'
oddali ključe.
Savinjski limeljarji ostanejo enotni
Protest skupine hmeljarjev sprožil spremembo delitvenega razmerja
Sedemintrideset savinjskih hmeljar-
jev ni podpisalo pogodb s kmetijsko za-
drugo Savinjska dolina o preprodaji
hmelja. Kljub vsemu želijo hmelj pro-
dati Export Importu. Predstavniki za-
druge in hmeljarskega odbora jim oči-
tajo izigravanje. Kljub vsemu so za
skupno mizo našli kompromis in s tem
preprečili razkol v svojih vrstah.
Počutimo se kot odpadniki
v svojem pismu zadružnemu svetu
skupina hmeljaijev, pod katero je podpi-
san Ivan Razboršek iz Petrovč pojasnju-
je, da pogodb niso podpisali zaradi obsto-
ječega delitvenega razmeija. Po pogodbi
za leto 91 n^ bi hmeljar dobil 91 odstot-
kov izkupička, kmetijska zadruga pa
9 odstotkov. Ob podpisovanju petletne
pogodbe, trdijo hmeljarji, je bilo dogo-
voijeno razmeije 95 proti 5. Skupina
hmeljaijev nadalje pojasnjuje, da ne želi
razbijati politike enotne prodaje v okviru
Hmeljarske družbe, da pa n^ zadružni
svet zavzame takšno poslovno politiko,
da bodo tisti, ki niso sklenili pogodb
s kmetijsko zadrugo, hmelj oddali v Ex-
port Import in s tem dvignili povprečno
prodajno ceno vsem slovenskim hmeljar-
jem. »Vsi smo ustanovitveni člani hme-
ljarske družbe Slovenije,« pišejo hme-
ljarji, »zato ni razloga, da bi zadružni svet
preprečeval direktno dogovarjanje v naši
družbi. Poleg tega smo pripravljeni vsto-
piti v novo hmeljarsko zadrugo takoj, ko
se bo sedanja zadruga reorganizirala.
v novi zadrugi pa upamo, da bo poslovno
ravnanje korektno, odloča pa se naj z res-
nično večino članov zadruge.« Na četrt-
kovem razgovoru v Žalcu so ti hmeljarji
vodstvu zadruge očitali diktaturo, vpliva-
nje na odločitve zadružnega sveta ter za-
drževcmje izplačil.
Izigravajo, da bi dosegli
višjo ceno
Vodstvo kmetijske zadruge Savinjska
dolina se z očitki ne strinja. P9 besedah
direktorja zadruge Jožeta Šalamuna
im^o vsi hmeljarji podpisane pogodbe
o članstvu in trdnem proizvodnem sode-
lovanju za dobo desetih let. Prav tako
im^o sklenjene pogodbe o dolgoletnem
proizvodnem sodelovanju v hmeljarski
proizvodnji. V obeh je določeno, da pri-
delek hmelja oddajo zadrugi. V začetku
letošnjega leta so začeli sklepati pogodbe
o dolgoročni prodaji hmelja za obdobje
91-95 ter kasneje še pogodbe za leto 91.
Petletne pogodbe je podpisalo 424 za-
družnikov, ki n^ bi v predprodaji oddali
924	ton hmelja. Teh 424 zadružnikov je
sklenilo letne pogodbe, kjer je delitveno
razmeije 91 proti 9. Okoli 20 kmetov, ki
ima sklenjene petletne pogodbe, nima pa
pogodbe za leto 91, pridela med 50 in 70
ton hmelja. Brez petletne in letne pogod-
be pa je 17 hmeljarjev, ki pridelajo 40 do
50 ton hmelja. Na osnovi petletnih po-
godb je zadruga z Export Importom skle-
nila pogodbo, po kateri naj bi letos zbrala
925	ton hmelja v predprodaji, po predo-
cenitvi lahko zadruga ponudi Export Im-
portu zdaj le okoh 833 ton hmelja. »Cena,
ki jo hmeljarji dosežejo v predprod^i,«
pravi Jože Šalamun, »je nekoliko ni^a,
vseh 424 hmeljaijev, ki ima podpisane
pogodbe, ne more biti oškodovano na
račun drugih hmeljaijev. Delitveno raz-
meije 91 proti 9 pa je podprla večina
zadružnih svetov, razen v Šempetru.«
Franc Marolt, predsednik hmeljarske-
ga odbora, je zahtevo skupine hmeljaijev
komentiral takole: »Do večine hmeljar-
jev, ki so pogodbe podpisali, je zahteva
po direktni prodc^i Export Importu ne-
poštena. Trdim, da gre za izigravanje, da
bi dosegli višjo ceno. Ne bomo dovolih
razbijanja enotnosti hmeljarjev, Export
Import pa je komisionar in lahko hmelj
od nekoga drugega odkupi samo z dovo-
ljenjem izvršilnega odbora. Prepričan
sem, da na zahteve teh hmeljaijev vpliva
tudi vojna na Hrvaškem. Če je ne bi bilo,
bi večina njihovega hmelja šla v Karlo-
vac. In zaradi takšnega prekupčevanja je
med ljudmi v Savinjski dolini veliko ne-
godovanja, ker za njih ne velja nobena
pogodba in noben dogovor.«
Po vroči nek^urni razpravi je razplet
med savinjskimi hme^aiji naslednji: če
bodo hmeljarji oddali zadrugi skupno
1100 ton hmelja v preprodaji, bo dehtve-
no razmeije 95 proti 5. V primeru, da
bodo hmeljarji oddali samo 940 ton hme-
lja, ostaja delitveno razmeije 91 proti 9,
pri morebitnih drugačnih količinah hme-
lja pa se bodo o delitvenem razmeiju po-
novno dogovaijali. Sprememba delitve-
nega razmeija bo veljala za vse hmeljaije.
IRENA BASA
Staro za novo v nakitu
Celjska Zlatarna bo na letošnjem 24. MOS-u razstav"
Ijala svoj nakit in kovance v 14 vitrinah, za obiskovale
pa bodo imeli tudi pet prodajnih mest. Z geslo"^
»Popnembno je biti zraven« so v Zlatarni zaokroži'
projekt »staro za novo«, v katerem bodo lahko obisk"'
valci ob minimalnem doplačilu zamenjali svoj s^
nakit za nove izdelke.	,
Star nakit in zlato ter druge žlahtne kovine bo«
lahko obiskovalci 24. MOS v času od 13. do 22. septef^^
bra na prodajnih mestih Zlatarne Celje menjali za no^^
izdelke, doplačilo pa bo izredno nizko, saj Zlatarna o
takšnem nakupu ponuja od 40 do 60 odstotkov nizJ
cene, izdelki bodo na sejmu brez obračunanega P"^
metnega davka, še posebej pa bodo priznavali za g
izdelke 10-odstotni in za srebrni nakit 20-odstotii
sejemske popuste.	jg

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 5
Bo zakon o zadrugah spodnesel vlado?
Za fciovenskmečko^Lp.tiistva In živilske Inausirlje katastrofa
oge zakonov o lastnin-
^ preoblikovaigu podje-
jS^ jgnacionalizaciji in za-
0)' jji te dni pretresajo po-
republiškega parla-
nta- Ostrih kritik na eni in
nolne podpore na drugi
f^P j je bil deležen tudi za-
fn o zadrugah.
% zlasti to velja za določila
predpisanega obsega
%ležbe zadružnih organiza-
^ in organizacij kooperantov
''i lastninskem preoblikova-
podjetij živilske industrije.
Ločena podjetja (z našega
vj^očja so to Celjske mesni-
'' Mesarstvo Jurij Šentjur,
rtport Import Žalec ter Mle-
^a Aija vas) naj bi za 40
^onia 51 odstotkov knjižne
i^nosti obstoječega družbe-
vga kapitala izdala navadne
^ice ter jih prenesle na za-
(i. upravičence. Kaj lahko
^)ineni sprejetje zakona o za-
i-jgah razmišljata republiški
všlanec in član Slovenske
j^ečke zveze - Ljudske stran-
ic Vinko Drča ter predsednik
;^ubliškega odbora sindikata
^etijstva in živilske industri-
f Srefcko Čater.
Kako ocenjujeta predlog za-
gona o zadrugah?
Drča: »Prepričan sem, da je
2 zakon velikega pomena za
iovenskega kmeta ter za de-
jvee v živilsko predelovalni
sdustriji. Kmetje bomo imeli
agotovljeno predelavo, brez
5)e ne pomenimo ničesar, de-
avci pa bodo imeli zagotovlje-
no delo in materialna sredstva.
Želimo korekten odnos, proiz-
vodnja in predelava morata
ostati skup^, ker edino na ta
način bomo lahko kos konku-
renci na tržišču.«
Čater: »Zame so pomembne
ocene večine ekonomistov
v slovenskem prostoru, ki ce-
loten sklop zakonov označuje-
jo kot nesmisel, napovedujejo
gospodarsko katastrofo ter
razprodajo- Slovenije tujcem.
Zakon o zadrugah je po moji
oceni kršitev temeljnega
ustavnega načela o enakoprav-
nem polož^u državljanov.
V postopku lastninjer^a na-
mreč favorizira kmetijskega
proizv^alca in mu z 51-odstot-
nim deležem lastnine živilsko
predelovalne industrije ter
z možnostjo prednostnega na-
kupa delavčevega dela delnic
de v roke kompletno uprav-
ljanje.«
Deleži zadružnikov v živil-
sko predelovalni industriji so
deležni različnih komentar-
jev. Kakšna je vajina ocena?
Drča: »Trdim, da kot proiz-
vajalci moramo imeti večinski
delež v živilsko predelovalni
industriji. Obenem pa mor^o
vsi delavci dobiti ustrezen de-
lež, ki n^ bo odvisen od delov-
ne dobe. Sem pa prepričan, da
kmetovalcem pripada več kot
polovični delež.«
Čater: »Deleži po moji oceni
niso pravilno zastavljeni, k^ti
vsako administrativno odloča-
nje je sporno. Država kot arbi-
ter je določila znesek, naprej
40 odstotkov, potem je popu-
stila kmečki zvezi in določila
51 odstotni delež brez pred-
hodnega sporazuma z živilsko
predelovalno industrijo. Zato
trdim, da bodo delavci v živil-
sko predelovalni industriji do-
besedno okradeni.«
Živilsko predelovalni indu-
striji so doslej večkrat očitali
monopolizem. Je strah pred
ponovnimi monopoli upra-
vičen?
Drča: »Sam ne vidim nika-
kršne bojazni, da bi se obliko-
vali ponovni monopoli. Če bo
prevladovalo tržno načelo, po-
tem nihče ne more imeti mo-
nopolnega položna. Mislim, da
gre tu za veliko propagandno
kampanjo, upeijeno predvsem
proti kmetovalcem, ki so vsa
leta oskrbovali živilsko prede-
lovalno industrijo s surovi-
nami.«
Čater: »Kdor se vs^ malo
spozna na matematiko, ve, da
vse, kar je nad 50 odstotkov,
pomeni absolutno večino. In
če jo nekdo ima in če bo pri-
marna kmetijska proizvodnja
diktirala gospodarsko politiko,
potem je to zgrešeno. Gospo-
darska politika se mora obliko-
vati v dogovoru med proizvod-
njo in predelavo, tega dogovo-
ra pa v tem trenutku ni. Zato
nam monopoli še kako gro-
zijo.«
Na seznamu podjetij, ki je
pripravljen poleg predloga
zakona o zadrugah, so tudi
štiri živilsko predelovalna
podjetja z našega območja. To
so Celjske mesnine, Mesar-
stvo Jurij Šentjur, Mlekarna
Arja vas ter Export Import
Žalec. Kaj menita, kako bo po-
tekalo lastninsko preobliko-
vanje v teh podjetjih?
Drča: »Že doslej so bili do-
govori o lastninjenju zelo te-
žavni. V večini primerov se
z vodilnimi nismo mogli dogo-
voriti, izjema je le Export Im-
port, kjer so se vodilni prilaga-
jali zahtevam hmeljarjev in
kjer se zavedajo, da moramo
na tržišču nastopiti skup^.
Opozoril bi še na eno podjetje,
ki ga ni na seznamu, surovino
pa je dobivalo od kmetov. To
je predelovalnica zelja v Šem-
petru, o čemer se bo treba do-
govarjati z Merxom. Tudi tam
bodo morali priznati določen
delež zadružnikom.«
Čater: »Vsa ta naša poletja
na Celjskem so dokaz diame-
tralnega nasprotja. Na primer
podjetja v mesno predelovalni
industriji so v zadrijih desetih
letih poslovno sodelovala z bo-
dočimi lastniki samo 8-odstot-
no. Torej samo 8 odstotkov su-
rovine oziroma živine so odku-
pila od tistih, ki naj bi zdaj do-
bili 51-odstotni delež. Povsem
drugače je v Mlekarni, kjer so
kmetje prodali okoli 80 odstot-
kov surovine. Administrativno
urejanje je zato sporno in od
primera do primera bi morali
določiti optimalni delež za-
družnikov.«
Kaj torej menita, kakšen bo
razplet v parlamentu?
Drča: »Vsi ti zakoni, ki se te
dni obravnavcOo v slovenskem
parlamentu, so izrednega po-
mena in prepričan sem, da bo-
do sprejeti. Ne le zaradi eko-
nomskega značc^a, temveč tu-
di zato, ker bomo s tem ohrani-
li poseljenost slovenskih vasi.
Vem, da je nasprotovanje v ži-
vilsko predelovalni industriji
zelo veliko. Toda ti ljudje veli-
kokrat za svoje neznanje krivi-
jo politiko. Firma, ki proizvaja
dobro blago, ne more pa ga
prodati, naj poišče krivce zno-
tr^ svoje hiše in prepričan
sem, da bodo delavci živilsko
predelovalne industrije to slej
ko prej sami spoznali.«
Čater: »Prepričan sem, da se
tokrat v parlamentu ne bo nič
zgodilo. THidi tisti n^bolj zadr-
ti delegati bodo enkrat spozna-
li, da je treba pripraviti zako-
nodajo, ki bo mor^a upošteva-
ti mnenje stroke in ki bo dala
pozitivne gospodarske rezulta-
te. Vsi predlogi zakonov mora-
jo po moji oceni nazc« v fazo
osnutka, nujen je konsenz, si-
cer bo padla vlada, razpadel bo
parlament, edini rezultat pa bo
vladna kriza.«
IRENA BAŠA
Vinko Drča
Srečko Čater
Po prelastninjenju podjetja sem postal solastnik ene
opeke v dimniku.
REKLI SO:
V podjetjih, ki so se znašla
na posebnem seznamu živil-
sko predelovalnih organiza-
cij, l^er naj bi zadružni zave-
zanci dobili svoj delež, so
o zakonu o zadrugah povedali
naslednje:
Andrej Čulk, Mlekarna Arja
vas: »Ponavljamo stališče, ki
smo ga povedali pred letom
dni. Tako kot bo določal za-
kon, tako se bomo obnašali.
Osebno pa menim, da naj svoj
delež dobijo v Mlekarni tako
sovlagatelji kot kmetje ter naši
delavci. Med zaposlenimi
v Mlekarni ne bi smelo biti ra-
zlik v primerjavi z delavci po
drugih, neživilskih podjetjih.«
Vlado Jurančič, Celjske
mesnine: »Čisto po pravici re-
čeno, imamo dovolj težav in
problemov poslovne narave,
ne da bi se ukvarjali še z lastni-
njenjem. Karkoli bo politika
naredila nasilno, bo demotiva-
cijsko vplivalo na gospodar-
stvo, to je menda jasno vsako-
mur. Od kooperantov na celj-
skem območju smo lani odku-
pili 7 odstotkov surovine in res
ne vidim razloga, zakaj n^ bi ti
isti kooperanti zd^ dobih 40
oziroma 51 odstotni delež v ka-
pitalu našega podjetja. In še to-
le bi dodal - naj se vprašajo, po
kakšnih cenah smo plačevali
surovino. Če je bila ta cena
manjša od tržne, potem smo
pripravljeni vračati premože-
nje. Toda za to so potrebne
analize, na stvciri je treba gle-
dati objektivno. Prepričan
sem, da zakon tako politične
narave ne more biti sprejet.«
^ Ivo Bračun, Export Import
Žalec: »V tem trenutku je tež-
ko ocenjevati. Čakam, da se
politika dogovori o natančnih
deležih in da slišim poslovno '
politiko zadruge. Jasno mi je
samo to, da v kolikor se v Slo-
veniji ne bomo znali pametno
dogovoriti, bo to katastrofa za
našo samostojnost. Iskati je
treba konsenz in se dogovoriti
tako, da bodo zadovoljni kmet-
je, delavci pa bodo imeli delo.«
Jože Štiglic, Mesarstvo Ju-
rij Šentjur: »Lastninjenje
v našem podjetju bo potekalo
tako kot pri vseh ostalih, stvari
pa zaenkrat še niso povsem
jasne. Delež delavcev mora biti
ustrezen deležu zadrug. Pre-
pričan sem, da imajo naši de-
lavci na podlagi minulega dela
toliko pravice do družbenega
kapitala kot tisti, od katerih
smo dobivali surovino.«
IRENA BAŠA
komentiramo
Delitev po hajduško
penimo, da se Angleži zd^le
oiijo, da bodo v prihodnje
jniaJo bolj evropski in da bo-temu prilagodili tudi svoj
"'otnetni režim. Da bodo na-
(Sto po levi, začeli voziti po
jjsni strani. Pedantni kot so,
se uresničevanja takšnih
'^^^inemb zagotovo lotili zelo
pretehtah bi vse argu-
^^^^za in proti, vzeli bi si čas
P^pričana sem, upoštevah
"stroko.
Z^li tostran Alp se danes
bistveno pomemb-
Ifn stvari. Smo pred spre-
lastninskih odnosov,
IjJi^ preusmeritvijo dveh
^ "Jonov ljudi z levega na des-
"iMt^ ^^užbene^a razvoja. In
ko bi se nekje v Evro-
^so resnostjo lotili preu-
avtomobilov z leve na
UjL ° Stran, se mi tako usod-
5jjj sprememb kot so lastnin-
^oanosj lotevamo veliko
(^^^esno. Namesto enega
pretehtanega za-
o privatizaciji, so poslan-
k^S^P^bliškem parlamentu
W	kar nekaj
^dil^^'" variant. Razprav je
ijf ^glavnem pa poteke^o
prejšnjega
Jt on^ ^ osnutka, ki se ga
"'idai^^^ ime Mencingerjev
^j^^^niega, vladnega, ki se
ime Umekovpred-
ko n^ bi se po
iiTjJ^getjevem predlogu
Hn ' ^^P^tai dehl med za-
je vlada bolj naklonje-
' premoženja med dr-
Mencinger predvide-
va daljše obdobje za prehod
lastnine v zasebne roke in po-
državljenje samo v tistih pri-
merih, ko ne bi bilo zanimanja
za odkup podjetij, sedanje za-
konsko besedilo pa predvide-
va prenos lastnine na več skla-
dov, s katerimi bi upravljali dr-
žavni uradi. Kje so tu motivi za
boljše gospodarjenje, za dotok
svežega kapitala, se sprašuje
tako opozicija kot del znotr^j
pozicije, medtem ko seje deli-
tve podjetij na mala, sredr^a in
velika že zdavnaj oprijel naziv
administrativna delitev.
Številnih očitkov in povsem
nasprotnih mnenj sta deležna
tudi predlog zakona o denaci-
onalizaciji, še zlasti tisti del, ki
govori o vračanju premoženja
v naravi, ter predlog zakona
o zadrugah, ki naj bi v podre-
jen položaj postavil živilsko
predelovalno industrijo. Tež-
ko, če že ne nemogoče, je po-
slancem iz množice stališč in
mnenj izbrati zdravo jedro, še
težje je tokrat napovedovati
izid v parlamentu. Za tako
imenovanimi strokovnimi sta-
lišči se vse preveč skrivno po-
litična stališča, razprava
o usodnih vprašanjih pa ni več
ekonomska temveč zgolj poli-
tično prepričevanje, kdo bo
koga. Zato obst^a bojazen, da
bomo borno slovensko premo-
ženje razdelili po hajduško.
Kar komu pade, pade. V pri-
meru, da bodo predlogi vrnje-
ni v osnutek pa - nasvidenje
v naslednji vojni.
IB
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Mali vodja« na prste stopi...
Vojni zoper Hrvaško, ki je zahtevala že več kot tisoč
življenj - če seštejemo podatke, kijih objavljajo hrvaška in
srbska javna glasila, vsaka za nasprotno stran, pri čemer
so ljudje, žal, postali zgolj številke v statistiki žrtev - še
zlepa ni videti konca, čeravno se vsa Evropa trudi, da bi se
nehalo prelivanje krvi; pri tem ji z molitvami pomaga tudi
papež Janez Pavel II.
Srbom na Hrvaškem in njihovi armadi - še nekaj dni in
nekdanja Jugoslovanska ljudska armada bo postala
etnično čista, to je, srbska in črnogorska, ob nek^ sloven-
skih in hrvaških »janičarjih« - je očitno stopila v glavo
javna podpora iz Beograda. Dr. Borisav Jovič je namreč,
kot so lahko slišali TV gledalci na območju Velike Srbije,
v telefonskem pogovoru z enim od »golorokih Srbov« iz
Borovega naselja izjavil, da bodo hrvaške kraje »zravnali
z zemljo«, če bi hrvaške oborožene sile še naprej branile
lastno ozemlje. Jovič je to izjavil kot eden od osmih vrhov-
nih poveljnikov armade, kar predsedstvo SFRJ še zmeraj
je. Ker je vsem znano, čigava politična lutka je dr. Borisav
Jovič, ni več dvoma o tem, da Slobodan Miloševič zlepa ne
bo odnehal prej, dokler ne bodo uresničeni načrti o Veliki
Srbiji oziroma Mali Jugoslaviji, kot jo imenujejo njegovi
oprode.
Predrznost in nesramnost brez primere se z velikosrb-
skega vrha prenaša navzdol. Značilen primer je »Mali
vodja«, kot imenujejo zobozdravnika dr. Milana Babica iz
Knina, ki prejšnji teden najprej ni hotel podpisati premirja
za to območje - to je naredil šele v torek - in se je uprl, da
bi evropski opazovalci prišli na njegovo »Srbsko samo-
stojno območje Krajina«.
Vzrok za to, da je »Mali vodja« odklonil podpis, je prav-
zaprav »zgodovinski«: na sporazumu, ki sta ga že bila
podpisala predstavnik uradnega kriznega (hrvaškega)
štaba za to območje in armade, n^ bi Babic dal svoj
dragocen avtogram kot predstavnik Srbov v severni in
srednji Dalmaciji, ne pa kot »predsednik vlade SAO Kra-
jina«. Tako se je znova pokazalo, da hrvaška (marsikd^)
dvolična politika ne more obroditi sadov. Namreč, za
Babičem kot vojnim zločincem so uradne hrvaške oblasti
razpisale tiralico, po drugi strani pa so se z njim hkrati
pripravljene pogajati.
Dr. Milan Babic pa ni edini, ki bo moral odgovarjati za
desetine mrtvih Hrvatov v »SAO Krajina«, in drugih delih
Hrvaške, ko se bodo razmere normalizirale. Podobna
usoda čaka tudi generala Špira Nikoliča, poveljnika knin-
skega korpusa, in šefa njegovega štaba Ratka Mandiča. Po
mnenju hrvaških oblasti sta zagrešila vojni zločin zoper
civilno prebivalstvo, potem ko sta dala ukaz, da hrvaško
vas Kijevo »zravnajo z zemljo« (posledica: več mrtvih in
ranjenih civilistov), še več drugih hrvaških vasi pa je bilo
obstreljevanih in bombardiramh. Hrvaške oblasti, kot je
povedal hrvaški javni tožilec Željko Olujič, se sploh pri-
pravljajo na kazenski pregon številnih oficirjev armade, ki
so povzročili velikansko vojno škodo, ko so ukazali obstre-
ljevati hrvaška mesta in naselja. •
Je na vrsti Istra?
Za vsak primer, če bi si le opekla prste pri posegih po
hrvaškem ozemlju v Dalmaciji, Slavoniji, Sremu, Baranji
in delu Bosne in Hercegovine, si Velika Srbija pripravlja
nov teren - Istro.
Srbska demokratska stranka za Istro je že začela širiti
izmišljotine o »pobijanju Srbov, o posiljevanju Srbkinj,
o nasilju nad Srbi« v Istri, tako da so se pripadniki srb-
skega naroda že začeli izseljevati s tega lepega koščka
Hrvaške, ki ga je Beograd sicer pripravljen prodati ozi-
roma »vrniti« Italijanom. Recept ni nov, s^ ga je Srbija
uspešno uporabila najprej že na Kosovu, potem pa še pri
napadu na Hrvaško. Pri tem se velikosrbski vodje na čelu
s Slobodanom Miloševičem brez sramu zapletajo v laži, na
primer tej o »300.000 pobeglih Srbih s Hrvaškega«, med-
tem ko uradna srbska statistika še ni prišla niti do 100.000
beguncev. Znana je tudi naslednja faza: »ogroženi golo-
roki Srbi« v Istri bodo poklicali na pomoč svoje rojake in
srboslavsko armado, da bi jih ubranila pred »genocidom«.
In tako se zna zgoditi, da bomo imeli Šlovenci spet opra-
viti z armado, ki smo se ji učinkovito ubranili, s£u je del
Istre tudi slovenski. Imeti Srbe in armado za sosede pa je,
kot kaže zlasti novejša zgodovina, zelo nevarno...
Proč vržene milijarde dolarjev
v tem političnem kaosu in nerazumni moriji je gospo-
darstvo potisnjeno v ozadje, razen kadar je govor o vojni
škodi na Hrvaškem (od porušenih krajev do zmanjšanja
proizvodnje in zaradi vojne uničenega turizma). Tako je
šel skor^ mimo javnosti podatek, da so razviti (Slovenija,
Hrvaška, Srbija in Vojvodina) v četrt stoletja namenili za
razvoj nerazvitih v Jugoslaviji kar devet milijard dolarjev.
Rezultat? Nikakršen, bi lahko najkrajše zapisali. Pri tem je
treba računati, da so predvsem Hrvaška, Slovenija in Voj-
vodina polnile z\'ezni sklad za spodbujanje razvoja manj
razvitih delov države, zadnjih pet let pa si je z denarjem iz
sklada zlasti pomagala Srbija (z denarjem, namenjenim
Kosovu kot najbolj nerazvitemu delu Jugoslavije - ki je
ostajal kar v Beogradu). Študija o delu zveznega sklada
četrt stoletja tudi nav^a, zak^ je bila pomoč nerazvitim
polryenje vreče brez dna. Nerazviti so v svojih megalo-
manskih načrtih - Kosovo ni izjema - razvijali predvsem
industrijske gigante, ki jih niso znali ne upravljati ne delati
v njih, zanemarili pa so kmetijstvo - to je najbliže ljudern
v zaostalih kr^ih - in zametke turizma. Razen tega je bil
plasma denarja razvitih odvisen od razmerja moči v posa-
meznih nerazvitih delih, oblastniki na teh območjih pa
niso bili pripravljeni dovoliti nadzora nad izrabo tega
denarja. Zato ni čudno, če je teh devet milijard dolarjev
izpuhtelo, nerazviti pa so še naprej še bolj siromašni (v
revščini životari že 40 odstotkov državljanov v Jugosla-
viji). Tudi napovedi za nerazvite niso rožnate: denarja
zanje bo še manj, saj bosta n^bolj razviti republiki poskr-
beli predvsem za odpravo posledic vojne na svojem ozem-
lju, hkrati pa tudi spreminjata gospodarsko sestavo, da bi
se vključili v evropske tokove. Tako za nerazvite sploh ne
bo ne dinarjev ne dolarjev...
6. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991

Nov predalček
slovenskega srca
Tuai večjemu valu begunstva bomo kos, zatrjujejo v občinah, kjer Je največ
beguncev s Hrvaške
Ponuditi varno zavetje
človeku, ki je v stiski, je hu-
mano dejanje. V okviru po-
java begunstva, kot ga
v zadnjih mesecih zaznava-
mo v Sloveniji, gre za hu-
manost posameznika in za
visoko stopnjo zavesti
v družbi, ki se je problema-
tike beguncev lotila organi-
zirano in načrtno.
Na celjskem območju je
beguncev s kriznih območij
na Hrvaškem vse več. Po
zadnjih podatkih jih je okoli
200, a je zelo verjetno, da je
ta številka še večja, saj je
med njimi tudi precej nepri-
javljenih. Res je tudi, da njih
število niha, odvisno od sta-
nja na posameznih hrvaških
kriznih žariščih. Nekateri se
vrnejo domov, čim izvedo,
daje doma nastopilo (relativ-
no) zatišje, a se istočasno po-
javijo begunci z območij,
kjer nastajajo nova žarišča
vojnih spopadov. Ti ljudje se
zatečejo na varno takrat, ko
so ogrožena njihova življenja
in ko so njihovi domovi le še
razvaline. Zapustiti svoj kraj
je zadnje, kar jim še ostane.
Največ beguncev je na na-
šem območju v občinah
Šmarje pri Jelšah, Celje in
Laško. Pribežniki so večino-
ma našli zatočišče pri sorod-
nikih in prijateljih. Bjelovar-
ski dom in hotel Savinja
v Laškem sta zaenkrat edina
primera skupne namestitve
beguncev v večjih objektih
oziroma objektih v družbeni
lasti. Trenutno je skrb za pri-
bežnike v največji meri v ro-
kah občinskih organizacij
Rdečega križa, podružnic
Karitasa, delavcev organov
za notranje zadeve, ki skrbi-
jo za njihovo varnost ter zla-
sti posameznih družin, ki so
te ljudi sprejele medse. Za
zdaj je reševanje problema
na tak način še obvladljivo,
povsod pa se dobro zaveda-
jo, da se lahko razmere v hi-
pu spremenijo na slabše.
V tem primeru se bo treba
problematike begunstva lo-
titi širše, drugače organizira-
no. Aktivnost v tej smeri vo-
di republiški štab civilne
zaščite, ki je izoblikoval ope-
rativno skupino, sestavljeno
iz predstavnikov posamez-
nih vladnih ministrstev (za
preskrbo, promet in zveze,
notranje zadeve...) in Rde-
čega križa Slovenije. Občin-
ski štabi civilne zaščite so
pred nekaj dnevi prejeli re-
publiška navodila za usta-
navljanje ter delovanje šta-
bov pod okriljem izvršnih
svetov občin. V občini Šmar-
je pri Jelšah je organizacij-
sko-operativni načrt izdelan
do potankosti, v kratkem bo-
do takšen štab organizirali
v celjski, laški in ostalih ob-
činah, kjer bo to potrebno.
Občinam, v katerih se nahaja
nadpovprečno število be-
guncev, je Rdeči križ Slove-
nije zagotovil povrnitev stro-
škov prehrane, stroški biva-
nja pa naj bi dotekali iz repu-
bliškega proračuna. Treba je
vedeti, da malhe občinskih
organizacij RK niso brez dna
in da znajo tudi krajevnim
organizacijam Karitasa ope-
šati moči.
V republiškem štabu civil-
ne zašite se zavzemajo za na-
meščanje	pribežnikov
v družbenih objektih, takš-
nih, ki so v tem času prazni,
zapuščeni ali kako drugače
nefunkcionalni. Sezname
takšnih objektov v nekaterih
občinah že imajo, torej imajo
tudi že izračunane zmoglji-
vosti v primeru še večjega
vala pribežništva. V regiji
oziroma v posameznih obči-
nah so že določili objekte,
zbirne centre, vendar ti zaen-
krat še ne delujejo. Begunce
bodo po prestopu slovensko-
hrvaške meje napotili v naj-
bližje zbirne centre, od tam
pa v objekte, kjer bodo žive-
li. V republiškem štabu civil-
ne zaščite bodo v kratkem
izdelali tudi stroškovnik, ne-
kakšen normativ za življenje
posameznega begunca. Na
tak način bo dotok republi-
ških sredstev za te namene
lažji in bližji dejanskim po-
trebam.
Šmarje pri Jelšah:
NNNP
Na Šmarskem, pretežno
na območju Rogaške Slati-
ne, je ta čas okoli 80 begun-
cev, največ iz Osijeka, Vu-
kovarja, Vinkovcev, Nu-
štarja in Pakraca.
Večina jih je pri sorodni-
kih in znancih, dve družini iz
Pakraca sta v Bjelovarskem
domu. To je sindikalni dom
Občine Bjelovar, ki pa je bil
že najmanj pet let zaprt, torej
v propadajočem stanju, pro-
stori so bili še pred kratkim
prepredeni s pajčevino. Po
prihodu oziroma namestitvi
begunskih družin so v akcijo
stopili člani Karitasa iz Ro-
gaške Slatine in skupaj s pri-
bežniki dom očistili, poskr-
beli za posteljnino, vse naj-
nujnejše za kuhanje. Sosedje
prinašajo tem ljudem živila,
ponujajo jim najrazličnejše
usluge, jih vabijo na svoje
domove. Človeška solidar-
nost se je tu pokazala v vsej
svoji veličini.
Šmarsko koordinacijsko
skupino vodi Vlado Amič,
vodja oddelka za ljudsko
obrambo pri Občini Šmarje
pri Jelšah. »Na papirju ima-
mo izdelano vse do potanko-
sti. Nič nas ne sme preseneti-
ti. Tem ljudem je treba zago-
toviti spodoben življenjski
minimum. V skupini so
predstavniki občinskega šta-
ba za civilno zaščito, Karita-
sa, Rdečega križa, občinske-
ga sekretariata za notranje
zadeve, sekretariata za go-
spodarstvo, vključena je
skupina za vzgojo in izobra-
ževanje, Center za socialno
delo, zdravstvena služba, po
potrebi pa se bodo vključili
še predstavniki Zdravilišča
iz Rogaške Slatine in Zdravi-
lišča Atomske ioplice. izra-
čunali smo, da bi lahko spre-
jeli okoli 1500 ljudi. Toliko
jih lahko namestimo v ob-
jektih C kategorije Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, v hotel-
skih depandansah, v raznih
gasilskih in kulturnih domo-
vih, v planinskem domu na
Boču. S soglasjem lastnikov
računamo tudi na kapacitete
v avtokampu v Podčetrtku
in v Atomski vasi v Podčetrt-
ku. Predvidena imamo dva
zbirna centra za občine Slo-
venske Konjice, Laško, Ma-
ribor. Vzpostavljena bo tudi
računalniška obdelava oziro-
ma evidenca pribežnikov za
potrebe Rdečega križa, Kari-
tasa, Civilne zaščite, občin-
skega upravnega organa in
UNZ Celje. Republika nam
je naložila kar precejšnjo
skrb in odgovornost. Ra-
zumljivo je, da so se odločili
za Rogaško Slatino in Pod-
četrtek, ker je tu največ na-
mestitvenih zmogljivosti,
s strateškega vidika pa se mi
ta lokacija ne zdi ravno pa-
metna. Tu mislim na priča-
kovane (možne) smeri agre-
sorja. Upam, da se stanje
v zvezi s pribežništvom ne
bo bistveno spremenilo in da
se nam z agresorjem v Slove-
niji ne bo treba spet srečati.
Bojimo pa se, da bo hudo, če
se bo Evropa do nas še na-
prej po nojevsko obnašala.«
Janez Kraševec, dekan
v . Rogaški Slatini, Karitas;
»Če bo tako ostalo, bo še šlo
nekaj časa, v nasprotnem
primeru bo treba delovati
širše. Begunci, ki so pri dru-
žinah v Rogaški Slatini, se
dobro počutijo, želijo se
vključiti pri reševanju lastne
problematike. Kar precej be-
guncev želi delati, pomagati,
se vključevati tam, kjer je
mogoče kaj prispevati. Tu so
jim v veliko pomoč naši čla-
ni, ki delajo z vso dušo in
telesom. Najbolj skrbi to, da
se nič ne ve, kaj in kako bo
jutri, kar se da in upati na
boljše.«
Celje: Število
narašča
Do 2. septembra je bilo
v občini registriranih okoli
30 beguncev, ki so pribežali
v avgustu, minuli petek pa
so zabeležili že okoli 80 ljudi
s kriznih območij Hrvaške.
Gre za 31 družin, v glavnem
so to matere z otroki, med
njimi je nekaj starčkov. Med
otroki je šest dojenčkov in
šest otrok, starih od enega
do treh let. Družine že prosi-
jo za toplejša oblačila, ki si
jih lahko sami izbirajo
v skladišču Rdečega križa.
Večina teh družin je pri so-
rodnikih, okoli 20 odsf
jih je pri znancih. V k^ ^
bodo te družine prSS
kete hrane iz državnih fj
govnih rezerv. »Zaenk ^
nimamo problemov M
meščanjem beguncev 1
družinah, nekaj je šg , ti
Če bo šlo bistveno na s^^
bo treba delovati ski
z republiškimi navo^jv^^--
povedal Tone Mastnak »
kretar odbora Rdečega l ^
v občini Celje, kjer je hif^
zdaj največ beguncev i ^
Ija, Osijeka, Petrinje i. S'
dravske Slatine. V CpI
aktiven tudi Karitas. ^^^
Laško: Čakajoč na
republiški denar
Po podatkih, ki smo.
prejeli iz te občine, se v hof
lu Savinja v Laškem nah-
23 beguncev iz Osijeka'^
eden iz Belega Manastir^
Večinoma so to drui^f
z otroki (18 otrok do 15 y
starosti). Do zdaj je stro2
prehrane kril občinski Rd^
križ, stroške namestiti
v hotelu, ki je v zasebni laj
pa so krili iz sklada obta
skega socialnega skrbstu
Laško. V kratkem pričakm
jo republiška sredstva i
stroške prehrane. »Kaže. J
smo v Laškem naše beguri^
kar malce razvadili, saj sol
ob hrani kaj radi privoščilil
kavico in pijačo. Denar p
hitro kopni in morali se b.
mo ravnati po dogovorjeni
normativih, veljavnih vvse
občinah. No, za otroke boni
poskrbeli tako, da jim bonii
vs^ dvakrat tedensko ponj
dili tudi obrok sadja. Gle4
možnih zmoQivosti v dnil
benih objektih pa ocenjuji
mo, da več kot 40 begunci
ne bomo mogli sprejeti. S-
cer pa so ti ljudje pri nas s
dovoljni, vsem skupaj t
nam ostaja upanje, da se tj
stanje na Hrvaškem umr-
lo,« je izjavil Vlado Maroii
sekretar občinskega odbai
RK Laško.
MARJELA AGREJ
Foto: EDO EINSPlELEi
Karitas za begunce
Dekanijska Karitas v Celju je med prvimi v Sloveniji
poslala pomoč v sosednjo Hrvaško. Prvo pošiljko s hrano je
poslala 26. avgusta, v njej pa je bilo dve in pol toni prehram-
benih izdelkov. Sprejela jih je organizacija Karitas na Hrva-
škem.
V Celje seje v zadnjem času zateklo na celjsko Karitas 15
družin, to je 62 ljudi. Vsem beguncem so pomagali s hrano
in ozimnico. Vsi, ki so potrebovali oblačila, so jih tudi dobili.
Begunci z vojnega območja v sosednji Hrvaški prihajajo
po pomoč na Karitas Celje vsak dan v vse večjem številu.
Z. S.
Zagotovljena medicinska pomoč
Slovenski zdravstveni zavodi nudijo prebeglim iz Rep;,
blike Hrvaške nujne medicinske storitve brezplačno. PrebJ
gle osebe morajo v zdravstvenih zavodih predložiti sv«
zdravstvene izkaznice in potrdilo Rdečega križa o svojej
statusu (za to potrdilo se morajo v občini, kjer namerav^
prebivati, prijaviti občinskemu odboru Rdečega križa).
Za nujne medicinske storitve ni potrebno plačati niti pa
ticipacije, za vse ostale storitve pa je potrebno sogla?!
pristojne zdravniške komisije iz Republike Hrvaške. Kdj
tega potrdila nima, plača storitve kot samoplačnik.
M. BI
Vlado Amič: »Evropa se ob-
naša po nojevsko«
Janez Kraševec: »Storiti,
kar se da, upati na
boljše...«
Zagrebški program TV1, edina povezava z domačim in bližnjimi kraji. Kaj bo prinesel
jutrišnji dan!
TRAČ
niče
Celjski prenovitelji po vzoru
vrtcev letos pripravljajo prire-
ditev v pozdrav jeseni. Med
prihodom tetke Jeseni med
vrtčevske malčke in shodom
prenoviteljev na Tomšičevem
trgu Pozdravljena jesen bo le
ta razlika, da bodo prenovitelji
darove jeseni na Tomšičevem
trgu v Celju dopolnili še z bo-
gato zabavno ponudbo. In če
otroci v vrtcih plačujejo s pa-
pirnatim denaijem, bo na pre-
noviteljskem žuru potrebno
odšteti ta-zaresen denar, če-
prav dinarje.
Po (ne)uspešnih detektiv-
skih poskusih nekaterih Ce-
ljanov zdaj s strahom priča-
kujemo, kdaj se bo tovrstnega
dela lotil še sekretar občinske
vlade Aleš Vrečko. Dobra iz-
točnica mu je namreč že regi-
strska številka na avtomobi-
lu, ki se tako privlačno zak-
ljučuje z 007.
Konjški cukmigec alias kafe
mlinček žalostno propada na
svoji zadnji postaji. Pa se je
našel podjetnež, ki bi v njem
uredil gostinski lokalček. Toda
svet krajevne skupnosti Slo-
venske Konjice je proti oddaji
vlakca v n^em. »To bi bilo iz-
Kondicija in moč se nabirata tudi na maratonih. ^^^^ Jgiifi
prenoviteljev Željko Cigler je od Celja do Logarske f t
doberšen del poti pretekel skupaj z Alenko Kavtičnik,
ob prihodu na cilj prisrčno stisnila roko. Sklepamo, d^K ^
to zahvala za dobro vodenje po temnih gozdnih stei^ •
strankarske pripadnosti Kavtičnikove.ne poznamo.
koriščanje otrok skozi prizmo
turizma in gostinstva,« so zapi-
sali in dodali, da bi bilo najbo-
lje, če bi vlak odpeljali na Di-
nos. Menda ja ne mislijo, da bi
za staro železo dobili toliko, da
bi lahko neopazno popravili še
nov, a skoraj razpadel sistem
kabelske televizije?
Ivan Sisinger si je na prvem
shodu Demokratske stranke
upokojencev na Teharjah kot
njen predsednik dal duška
v uvodnem govoru. Na«
ga je oznanil kot go^o^' J^
san iz srca, je bil P^f, Jrf^
stava za poslušalce. G0>
je namreč vmes telovad^j
lil z rokami, stopal na P^ jf
,s hripavim glasom
svoj nastop do takšnes ft
lišča, da ga je na dostoj'i/
ven spravil šele govor o . f
ja Matjaža Kmecla. .J
v treh minutah po^^^gim
ko več kot njegov pre"'
v pol ure.	.
Takoj zaposlimo
SCANNER
OPERATERJA,
za scanner HELL DC 380.
OD od 1000 DEM dalje za
samostojno delo (v din.).
Poklic: scanner operater,
reprofotograf, litograf,
programer ali računalniški
tehnik s smislom za barve
in risanje.
Moški spol, z odsluženim
vojaškim rokom.
Ne starejši od 25 let.
LITHOTEAM & CO d.o.o.,
Teharska 80, 63000 Celje,
telefon (063) 28-074.

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 7
je slabše ne ho...
izvršni svel o gospodarskih rezultatih
iiško gospodarstvo le-
zlasti v primerjavi
^Sbi preteklih let, močno
Že samo podatka
krtini manjši proizvodnji
'^Ir	večjih izgubah
tr^i v enakem času sta
''vorna. Kljub temu pa je
r avo o gospodarjenju na
^Uem izvršnem svetu
'"^eval optimizem. »Če
fL ne bo, bomo zadovolj-
ni, ocenil rezultate pred-
^like izgube po njegovem
' ^u niso realne in menda
Nekatera podjetja zabeležila
samo zato, da so se
^e družbenim dajatvam,
občinskega proračuna
za prvo polletje vrniti
bilijone dinaijev, kar pri me-
sečnem prilivu 12 milijonov di-
naijev ni malo. Po oceni izvrš-
nega sveta pa so v občini
vzpodbudni izvozni dosežki,
naraščanje števila domačih go-
stov v turizmu in kmetijska
proizvodnja.
Tudi zaradi dveh najtežjih
bolnikov v občini - Konusa in
Kostroja menda ni potrebna
resna zaskrbljenost. V Konusu
od sedmih podjetij tri povsem
samostojno in dobro poslujejo,
med preostalimi pa ni nobene-
ga, ki bi moral v steč^. Tudi
Kostroju se počasi obrača na
bolje. Po oceni izvršnega sveta
bo sicer kak mesec ali dva še
hudo, potem pa bi n^ s po-
močjo poslov, ki jih sklepa
Slovenijales tudi za Kostroj
v Sovjetski zvezi, le prišli na
zeleno vejo. Sicer pa so mu
v občini pripravljeni pomagati,
s^ bi bila nepopravljiva škoda,
če ne bi ohranili zahtevnega
znanja za strojegradrgo, zdru-
ženega v tem podjetju.
V največjem poletju v obči-
ni, zreškem Uniorju, sorazmer-
no dobro premagi^ejo težave.
Še vedno stoji proizvodnja ho-
mokinetičnih zglobov za Srbi-
jo in strojegradnja za Rusijo.
Kupce na zahodu pa uspev^o
obdržati samo s stalno kako-
vostjo izdelkov. Pri tem bodo
morali narediti še več, s^
Evropa standarde nenehno
dviguje in kdor zahtevam ne
sledi, izgubi kupce. Konjiški
izvršni svet verjame, da se to
Uniorju ne bo zgodilo.
MILENA B. POKLIČ
fellal bo zgodovinski vlak
soboto, 14. septembra bo
^vesno, ko bosta po Savinj-
p progi zapeljali dve vla-
ivni kompoziciji - muzejska
(turistična ob 100 letnici
nife Celje-Velenje.
Ob tej priložnosti so sloven-
c ielezničaiji, predvsem pa
aavci sekcije za promet v Ce-
pripravili spominsko slo-
jsnost, ki se bo začela ob 10.
na celjski železniški posta-
Po priložnostnem kultur-
ga programu in govoru pod-
(dsednika IS R Slovenije
idreja Ocvirka bosta starin-
tvlicovni kompoziciji »od-
lali« proti Savinjski dolini,
bejski vlak, v katerem bo
f povabljenih gostov, med
pm domala vsi trenutno zna-
riovenski politiki, bo krenil
ipotob 10.45, drugi, turistič-
V katerem bo 250 potnikov,
ob 11. uri. V tem vlaku se
peljali člani pokrovite-
»,ki so omogočili izvedbo te
(je, nek^ srečnežev, ki jim
uspelo dobiti vozovnice
prosti prodni in dvcgset ti-
fli. ki so bili izžrebani v na-
»ini igri s kuponom v No-
^ tedniku.
Prvi daljši postanek bo
v Žalcu, Itjer bodo potniki iz-
stopili in si ogledali Žalec, ki
bo tisti dan slavil, zvečer pa
pripravlja tradicionalno tabor-
sko noč. Za to priložnost so
Žalčani tudi olepšali prostor
ob železniški postaji, tako da
bo vse bolj slovesno. V kolod-
vorski restavraciji se bodo pot-
niki okrepčali, nato pa nadalje-
vali pot proti končni postni
v Velenju, kamor bosta vla-
kovni kompozicyi pripeljali ob
15. oz 15.07 uri. Pred tem se bo
spominski vlak še ustavil na
Polzeli, v Šmartnem ob Paki in
Šoštanju. Povsod bo seveda
slovesno, s^ ni kar tako priso-
stvovati proslavi 100 letnice
vlaka, kije vs^ nekoč, zlasti pa
ob svojem nastanku, veliko
pomenil. Zlasti je bil dobrodo-
šel pri prevozu premoga in lesa
za potrebe gospodarstva v do-
hni.
Iz Velenja se bosta vlakovni
kompoziciji vrnili ob 17.20 oz.
17.40 uri. Med voži^o in ob ryej
bo dovolj možnosti za obujanje
spominov na čase, ko je bila
vožnja z vlakom nadvse prijet-
na. V zadnjem času se lepi časi
vlaku in železničaijem vrač^o.
Predvsem pa si železničaiji že-
lijo, da se s proslavo 100 letnice
obe kompoziciji ne bi ponovno
umaknili v muzejske prostore.
Z vlakom Celje-Velenje-
Celje se bo peljalo tudi dvaj-
set potnikov, ki so bili izžre-
bani v nagradni igri v Novem
tedniku. Dobili smo štirideset
odgovorov, med katerimi jih
je bilo dvanajst nepravilnih.
Pravilni odgovor je bil Celje,
tam namreč stoji muzejska lo-
komotiva. Vsi izžrebanci so
s pošto dobili vozovnice, ki
jih morajo hraniti do konca
vožnje oz. povratka v Celje.
Zbor vseh izžrebancev je v so-
boto, 14. septembra ob 9.45 pri
kiosku na peronu celjske že-
lezniške postaje, nakar se bo-
mo skupaj udeležili začetnega
slavja ob 100 letnici železni-
ške proge Celje-Velenje in se
nato odpeljali za muzejskim
vlakom s turistično kompozi-
cijo.
Lahko bi jih uporabljali kot tu-
ristično zanimivost za organi-
zacijo turističnih potovanj. To
je danes v svetu vedno bo^ po-
pularno. Bomo videli, če bomo
to tudi pri nas znali izkoristiti.
TONE VRABL
Nova imena
ceijskih šoi
Poslanci celjske občin-
ske skupščine bodo na eni
prihodnjih sej obravnava-
li odlok o novi organizira-
nosti osnovnega šolstva
v občini. Že spomladi so
zvečine podprli določila,
zapisana v osnutku, zdaj
pa je izčiščen predlog, ki
vsebuje tudi nova imena
osnovnih šol, podprla še
občinska vlada.
Nujnost reorgeinizacije
celjskega osnovnega šol-
stva je posledica Zakona
o zavodih, ki je po stari or-
ganiziranosti osnovnih šol
v občini, opredeljeval
Združene osnovne šole kot
enovit javni zavod. Zavod
s toliko zaposlenimi (13 os-
novnih šol, glasbena šola in
Pionirski dom) in tolikšno
prostorsko razpršenostjo
pa seveda ne more raci-
onalno poslovati. Zato tudi
predlog nove organizirano-
sti, po kateri bodo posa-
mezne osnovne šole javni
zavodi.
Sicer pa so člani občin-
ske vlade podprli tudi pre-
imenovanje večine osnov-
nih šol, ki naj bi v prihod-
roe nosila imena glede na
krajevno pripadnost, v sa-
mem središču mesta pa bi
štiri šole imenovali po za-
porednih številkah od I do
IV. Svoji imeni naj bi obdr-
žali le osnovni šoli Franca
Krajnca na Polulah in Fra-
na Roša v Novi vasi. Člani
izvršnega sveta so podprli
tudi predlog, da se Osnov-
na šola s prilagojenim pro,-
gramom (po starem OŠ
Ivanke Uranjekove) poime-
nuje glede na krajevno pri-
padnost v osnovno šolo
Glazija, Pionirski dom pa
neg bi v Celju zaradi vsebin-
ske naravnanosti imenova-
li Center interesnih dejav-
nosti, saj bo nameryen tudi
srednješolski mladini.
I. STAMEJČIČ
Včeraj pa so člani celj-
skega izvršnega sveta raz-
pravljali tudi o ukinitvi
celodnevnega pouka v os-
novni šoli Frana Roša in
osnovni šoli s prilagoje-
nim programom Ivanke
Uranjekove. Predlog je
utemeljen z racionalizaci-
jo poslovanja in varčeva-
njem, do zaključka redak-
cije pa odločitev izvršne-
ga sveta še ni bila znana.
Bo Savinja spet
raj za kopalce?
Celjski Nivo je začel pred
dnevi graditi drugi mehki jez
na Savinji v Celju. Dela
opravljajo na tistem delu reč-
nega toka, kjer je nekoč stal
kapucinski most, jez pa bo po
načrtih končan v treh me-
secih.
Gradnja mehkega jezu je bi-
la po besedah vodnih strokov-
nj^ov potrebna zaradi zavaro-
vala že zgr^ enega glavnega
zbiralnika komunalnih odplak
ob levem bregu Savinje. V le-
tih od zaključka regulacije Sa-
vinje do danes se je namreč
struga poglobila za več kot pol
metra, kar bi lahko v prihodnje
ogrozilo tlakovanje ob robu in
zbiralnik. S pragovi na Savinji
ne bo prih^alo do nadc^njega
poglabljcmja, izgradila jezu pa
bo pomenila tudi dokončno
ureditev Savinje skozi Celje.
V načrtih je kasneje predvide-
na ureditev ploščadi nad zbi-
ralnikom, kjer bi lahko zažive-
lo kopališče ob Savinji, čolnar-
na in še k^. Če bo v prihodnjih
letih na razpolago denar, pa bi
lahko čez Saviryo postavili peš
brv na mestu, kjer je stal kapu-
cinski most, saj bodo ob grad-
nji jezu pripravih temelje. Za-
enkrat ima Nivo zagotovljen
samo denar za gradbena dela
v višini treh milijonov dinar-
jev, ki jih je prispevalo republi-
ško ministrstvo za urejanje
prostora in varstvo okolja.
Pod gradom
praznujejo
v okviru prireditev ob kra-
jevnem prazniku v kr^evni
skupnosti Pod gradom bodo to
soboto ob šestn^stih otvorili
dva kilometra nove asfaltne
ceste proti Zgorryim Polulam.
Cesto bo otvoril neg starejši
kr^an Ivan Artnak, v kultur-
nem programu pa bo sodeloval
pevski zbor iz Zagrada. IB
KOZERIJA
Satanova svatba
On je iz Dobrne, jaz sem iz
Celja, On me ljubi, jaz ga lju-
bim. Pred nekaj tedni sva se
odločila, da se bova vzela. Kar
nenadoma se nama je začelo
muditi, zato sva takoj kupila
poročni obleki, ki jo je meni
izbrala moja, i\jemu pa r^jego-
va bodoča tašča. Omenjeni taš-
či pa sta, čeprav n^ tako ne bi
bilo, še vedno le bodoči. Tudi
midva sva še vedno le bodoča
mož in žena. Berite, zakaj!
Kot že napisano, on Dobr-
čan, jaz Celjanka. Zaradi naji-
nega dela pa ne bi šlo drugače
kot da je poroka tretjo soboto
v mesecu. Kar nenadoma, bog-
sigavedi od kod, pa seje poja-
vilo nesrečno, a obvezno vpra-
šanje: KJE SE POROČITI?
V Celju bi to lahko storila
v Prothasijevem dvorcu, na
Dobrni v vili Higia. S^j bi se še
nekako zedinila, a kaj, če bi
nama kasneje postalo žal? Po-
ročiš pa se, če ti je sreča naklo-
njena, samo enkrat v živ-
ljenju ...
Novinarska žilica mi tudi pri
lastni poroki ni dala miru.
Najprej sem poklicala gospo
Marijo Dev v vilo Higia, ki je
zatrdila, da »so poroke vsako
prvo in tretjo soboto v mesecu
pri njih in ne več v Celju.« Ker
pa je v meni le še tlelo upanje,
da mi bo morda uspelo poroči-
ti se v Celju, sem poklicala še
Petro Plevnik, ki je vodja ob-
činske matične službe v Celju:
»Dobrna nima nobene pravice
do teh porok! Res je, da smo
junija sprejeli dopolnitev odlo-
ka o tem, da se na Dobrni lah-
ko poroke sklepno vsako prvo
soboto, vse ostalo (tisto o n^i-
ni tretji poroki, op. neveste) pa
je izmiš^otinja tistih iz vile Hi-
gia. Sklepaiye zakonskih zvez
je v pristojnosti občinskega
upravnega organa in vse zveze,
ki se sklepno na Dobrni, mo-
rajo preko nas! Na Dobrni so
poročno dvorano zgradili na
svoje stroške, sed^ pa posku-
š^o na kakršenkoli način do-
biti čimveč porok. Čeprav ni-
majo nobene pravice do tega!
Devovo pa tako poznamo!« je
povedala Petra Plevnik.
Še enkrat sem poklicala go-
spo Devovo:
»Veste, kako je?! Ker nam
pri turizmu slabo kaže, denar
pa nekako moramo dobiti, pač
organiziramo poroke. To je ta-
ko lepa fešta! Združimo civil-
no, pa cerkveno poroko in ko-
čijo ... A da je Plevnikova re-
kla, da samo vsako prvo sobo-
to? Ja, nekaterim matičaijem
iz Celja se pač ne ljubi voziti na
Dobrno. Pa se morejo! Zakaj
pa ste se pogovarjali samo
s Plevnikovo? Še dve drugi
matičarki iz Celja sta bili tuk^.
Le zakco onidve nista imeli nič
proti porokam pri nas? Plevni-
kova pa je vodja matična služ-
be in če njej nekaj ni več, naj bi
bilo tako kot hoče ona! Pa ne
more biti!« seje razburjala go-
spa Marija Dev.
Epilog
Ostala sva neodločena. Za-
kaj bi dala en sam dinar za to,
da bi se poročila v katerikoli
dvorani, okoli naju pa bi vrelo
od sovraštva? Namen poroke
je vendar združiti človeka, ki
se ljubita... Poročni obleki so
razžrli molji- Vedno bolj sva bi-
la obupana. Pred kratkim pa je
ena izmed bodočih tašč v naji-
ni življenji spet vnesla nekaj
svetlega.
»Zakaj se z matičarkami iz
Celja in Dobrne ne odpeljeta in
poročita nekje vmes, če se ne
moreta odločiti,« je dejala. »V
Vojniku, na primer?!«
ČAKAJOČA NEVESTA
logat sejem v Velenju
l^ulturni center Ivan "Napot-
Muzej in krajevna skup-
Staro Velenje pripravljata
^ (o soboto turistično muzej-
^ prireditev z naslovom Se-
^ bilje živ. Prireditev bo le-
^ petič na nekdanjem tr-
^ prostoru v Starem Vele-
^^er so imeh Velenjčani
^^e sejme že vse od leta
^^ dalje. Letošnja prireditev
^ posebno bogata in zani-
saj bo prvič v deloma
^ovljenem okolju starega
^Si jedra. Na sejmu priča-
^Jo tudi predsednika Mila-
^"fana in dr. Franceta Bu-
ki se bosta pripeljala
^'''^nje ob stoletnici izgrad-
nje Savinjske železnice.
Na sejmu bo poleg obič^ne
ponudbe mogoče videti pri de-
lu številne obrtnike: kovača,
čevljarja, lončarja, coklarja, so-
dapa, pletarja, peka in še koga.
Njihovi izdelki bodo na prodaj,
kupiti pa bo mogoče tudi stari-
ne, zdravilna zehšča, izdelke
suhe robe, domače pecivo,
kruh... Obiskovalce sejma bo
z domačimi pesmimi zabavala
skupina s Paškega Kozjaka, ob
15. uri pa si bodo lahko ogleda-
li predstavitev starih obič^ev,
pesmi in plesov v izvedbi fol-
klorne skupine Anton Tanc iz
Marija Gradca.
JOŽE HUDALES
bencinski servis
Konjicah so v ponedeljek odprli prenov^en
^eh- 1- ^^i^is. Petrol je vanj vložil 8 milijonov dinaijev.
J^li so okolju nevarne rezervoaije z varnejšimi dvoplašč-
^točne črpalke z digitalnimi, zgradili večjo prodajno
v ci^ ^'^ogočili kupcem nakup neosvinčnega bencina, ki ga
^iovenskih Koryicah ni bilo.
.	Foto: EDI MASNEC
Na sliki: predsednik Občinske gasilske zveze Žalec Rudi Herman (desno) izroča priznanje
predsedniku občine Žalec Milanu Dobniku, za njima pa so številni gostje, ki so s svojo
prisotnostjo počastili 110 letnico društva in Dan gasilca.	Foto: EDI MASNEC
Jubilej žalskih gasilcev
Žalec je bil v nedeljo, 8. sep-
tembra, ves dan v znamenju
gasilcev. Najmočnejše dru-
štvo v občini je slavilo po-
memben jubilej, 110-letnico
obstoja, slavju pa so se pri-
družili vsi gasilci v občini, saj
so na ta dan proslavili tudi
vsakoletni Dan gasilca občine
Žalec.
Slavje seje začelo že dopold-
ne, ko je bila v žalskem gasil-
skem domu slavnostna seja
s priložnostnim kulturnim
programom ter podelitvijo
priznanj. O 110-letnici društva
ter gasilstvu v občini Žalec sta
govorila predsednika društva
Martin Cilenšek in občinske
zveze Rudi Herman. Oba sta
omenila pomembno vlogo ga-
silstva v občini, saj so prav ga-
silci tisti, ki so prisotni povsod.
kjer je treba pomagati. Njihova
dejavnost se je v zadnjem ob-
dobju močno razširila, s^ se
ne ukvaijajo več samo z gaše-
njem požarov, ampak tudi
s prevozi pitne vode, reševa-
njem ob poplavah, urejanjem
hidrantnega omrežja in podob-
no. Najpomembnejše pa je to,
da vseskozi skrbijo za podmla-
dek, ki krepi njihove vrste in
sploh posvečajo tudi odraslim
članom vso pozornost pri ryi-
hovem stalnem usposabljarou.
To je potrebno še toliko bolj,
ker gre za upravljernje s sodob-
no tehniko, ki zahteva izuije-
n^a gasilca. Na srečanju
v Žalcu je bilo večkrat poudar-
jeno, da je gasilska organizaci-
ja potrebna in da jo imajo lju-
dje za svojo.
Slavje se je nadaljevalo po-
poldne s parado po mestnih
ulicah, v kateri so sodelovali
gasilci vseh gasilskih društev
občine Žalec, krajani pa so si
lahko ogledali tudi vso tehni-
ko, ki jo premorejo društva za
najrazličnejše akcije. Po para-
di je bila slovesnost na prosto-
ru pri gasilskem društvu, kjer
je žalsko gasilsko društvo ob
110-letnici dobilo novo kombi-
nirano vozilo s kapaciteto šest
tisoč litrov vode in 600 litrov
penila. Večino sredstev je pri-
spevala Občinska gasilska zve-
za Žalec, močan pa je tudi de-
lež društva. Novo vozilo sta
blagoslovila duhovnika iz Žal-
ca. Med gosti sta bila tudi
predsednik Gasilske zveze
Slovenije Ernest Eri in pred-
sednik skupšščine občine Ža-
lec Milan Dobnik. T. VRABL
8. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991	-JOfiOlk

Potovanje po
prstih
September je čas, ko oži-
vijo dejavnosti tudi v ra-
zličnih kulturnih skupi-
nah in društvih. Tako za-
čenja novo sezono tudi
Studio za ples Celje, ki kot
samostojna organizacija
v okviru ZKO deluje že
dvanajsto leto.
Studio za ples vključuje
dvesto ljubiteljev plesne
umetnosti, in sicer tudi
v oddelkih v Kopru in Tr-
stu. Za mladimi plesalci je
živahno plesno poletje
v tretji plesni koloniji v Po-
reču, ki je bila hkrati uvod
v novo sezono, v kateri so
začrtali več ponovitev, sne-
manj in gostovanj doma in
v tujini. Z mladimi plesalci
se ukvarjajo, poleg Igoija
Jelena, ki je idejni vodja in
predsednik Studia za ples,
še Alenka Končan, Astrid
Ussar, Natalija Jenko in
Darja Kodrič, glede na
gmotno zmogljivost pa še
gostujoči pedagogi iz tuji-
ne. Plesalci imajo prostor
za vadbo v dvorani Golo-
vec, v času sejma obrti pa
v prostorih Prve osnovne
šole. Šolnina za september
je 300 dinarjev. Med uspele
projekte Studia za ples sodi
predstava Potovanje v mo-
dro, ki je doživela dvajset
ponovitev. Soba 3-6-6 pa
celo petdeset.
MP
Ponovno grofje Ceijsici...
Zgodovinski arhiv Celje
se je odzval številnim že-
ljam Celjanov in tako bo
v času Mednarodnega obrt-
nega sejma v Celju ponovno
postavil na ogled razstavo
Danes grofje Celjski..., ki
so jo morali zaradi okupaci-
je Slovenije predčasno
spraviti na varno.
Razstava je bila posvečena
prav prazničnemu letu slo-
venske državnosti in Sloven-
skemu svetovnemu kongre-
su. Kajti: Grofje Celjski so
od nekdaj burili domišljijo
umetniške duše in izzivali
stroko, da je dopolnjevala
veličasten mozaik z novimi
drobci.
V sodelovanju z Arhivom
Slovenije in Slovensko aka-
aemijo znanosti in umetno-
sti je Zgodovinski arhiv
v Celju prvič predstavil izbor
najpomembnejših listin gro-
fov Celjskih, ki jih je Slove-
niji vrnil dunajski arhiv.
Drugi del razstave pred-
stavlja slikarja Avgusta Se-
ebacherja, rojaka, po krivici
potisnjenega v ozadje, saj je
večji del svojega opusa po-
svetil veduti in zgodovini
mesta Celja.
Preteklost celjskega gleda-
lišča pa je ujeta v tretji del
razstave, ki govori o vseh po-
membnejših postavitvah
o Celjskih grofih na celj-
skem odru.
Ponovitev razstave bo
Zgodovinski arhiv pripravil
v prostorih Pokrajinskega
muzeja v Celju od 16. do 28.
septembra, vsak dan med 9.
in 18. uro.
MP
Zhor pihalnih orkestrov
Pihalni orkestri celjskega
področnega združenja bi se
morali letos srečati že konec
junija v Celju. Njihovo sreča-
nje bi bilo del prireditev po-
svečenih Svetovnemu sloven-
skemu kongresu.
Agresija in večdnevna vojna
v Sloveniji pa je to prireditev
začasno onemogočila. Že pred
odločitvijo o premaknitvi ter-
mina v mirni čas so menili, da
bi bilo to najbolj primerno
v času mednarodnega obrtne-
ga sejma. Tako tudi je. Organi-
zatorji: Zveza kulturnih orga-
nizacij Celje, Področno združe-
nje Žalec in drujgi so se odloči-
li, da bo srečanje v soboto 21.
septembra z začetkom ob 9.
uri. Najprej bodo godbe igrale
na različnih mestih v občini.
Po tem igranju bodo v parad-
nem koraku prišle na Tomši-
čev trg, kjer se bo vsaka pred-
stavila z desetminutnim pro-
gramom. Po tem igranju pa bo-
do skupaj zaigrali še tri sklad-
be. Po nastopu pa se bodo vsi
godbeniki in mažoretke dobili
ob 13.30 uri na Ljubečni pred
gasilskim domom, kjer jim do-
mači člani KUD in gasilci pri-
pravljajo družabno srečanje.
V času srečanja godb celj-
skega območja bo v Celju tudi
pihalni orkester iz Metlike kot
gost godbenikov EMO.
M.B.
Knjiga o hranilništvu
v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu je bila mi
petek predstavitev nove knjige Aleksandra Videčnika z n^
vom Posojilništvo in hranilništvo v Savinjski dolini. Knji^
bila izdaiia v počastitev 110-letnice ustanovitve Savinjske d
jilnice v Žalcu in 100-letnice Posojilnice na Vranskem. Pou\j
nih besedah revnateljice knjižnice Anke Krčmar je spregov"
dr. Milan Ževart, ki je med drugim dejal, da je ta knjiga Vide^
kova devetnajsta po vrsti, ter da knjiga ni samo prikaz den^
štva in posojilnice v Savinjski dolini, pač pa je tudi
takratnih razmer in borb za slovenski jezik. V imenu LjubU
ske banke Celje, ki je knjigo izdala in založila, je spregovj
direktor Niko Kač, ki je Aleksandru Videčniku čestital in|
zaželel še več podobnih del. V kulturnem programu je nastii
oktet Adoramus s Polzele. Na sliki: Med govorom NikaKača-
predstavitvi nove knjige Aleksandra Videčnika. T. TAVČjj
Ohnova za varnost
stari del glasbene šole v Ce-
lju, objekt nosi častitljivo let-
nico iz 15. stoletja, je bilo nuj-
no potrebno obnoviti in tako
zagotoviti varno bivanje
učencev in pedagogov pod to
streho. Tako so delavci Re-
monta postavili oder na pro-
čelje šole in se lotili del, ki
bodo končana te dni.
Leta 1983 so na šoli že opra-
vili dve manjši adaptaciji in
naredili prizidka k šoli, vendar
je že tedaj kazalo, da se bo po-
trebno lotiti še ene obnove šo-
le. Zdaj so obnovili stropove in
strehe starega dela, kakor je bi-
lo že lani dogovorjeno s Stano-
vanjsko skupnostjo, ki je pri-
spevala dve tretjini sredstev za
obnovo, ostalo pa Združene
osnovne šole. V starem delu
šole so s tem denarjem naredili
polovico ostrešja novega, lese-
ne stropove pa so zamenjali
z železobetonskimi. Vsi pose-
gi, kijih izvajajo v glasbeni šo-
li, so v soglasju z Zavodom za
varstvo naravne in kulturne
dediščine, saj mora objekt na
zunaj ostati nespremenjen.
Gradbinci ne motijo učen-
cev pri pouku glasbe, pravi
ravnatelj Glasbene šole prof.
Vid Marčen, ki bdi nad obno-
vo. Dela so namreč organizira-
na tako, da je bil glavni del
končan že med počitnicami.
Šolsko leto za okoli 650 učen-
cev Glasbene šole v Celju se je
torej pričelo brez večjih orga-
nizacijskih sprememb zavoljo
obnove šole.
MP
Sij v Marijini kapeli
Plečnikovim kelihom v vi-
soko gotski Marijini kapeli
cerkve sv. Danijela v Celju so
v petek zvečer na otvoritvi
razstave v počastitev Svetov-
nega slovenskega kongresa
(razstava bi morala biti že ju-
nija, pa je iz znanih razlogov
bila preložena), so dali dodat-
ni sijaj visoki gostje, avtorji
in gostitelji razstave, ki bo na
ogled do 29. septembra.
Tako si lahko v Celju ogleda-
mo Plečnikove kelihe, prvič
zbrane v takem številu. Vseh
skupaj je 27, tri so odkrili tudi
v Celju, in ena monštranca.
Čudovito delo pasaijev in zla-
tarjev si bodo po zaključku
razstave v Celju ogledali tudi
ljubitelji umetnosti v nekate-
rih drugih evropskih mestih.
Z enkratno razstavo v Celju pa
smo Plečnikovim kelihom vhli
novo življenje, je bilo čutiti iz
govorov visokih gostov in
predstavnikov oblasti in Cerk-
ve. V imenu Slovenskega kon-
gresa je bila to dr. Spomenka
Hribar, v imenu slovenske kul-
ture dr. Andrej Capuder,
v imenu vernosti ljubljanski
nadškof in slovenski metropo-
lit dr. Alojzij Šuštar, v imenu
stroke znanstveni svetnik SA-
ZU dr. Damjan Prelovšek.
Zasluga, daje razstava nasta-
la, gre zlasti mlademu Roku
Kvaterniku, ki je začel z razi-
skovalno nalogo o kelihih.
Med organizatorji razstave, ki
je začela pot v Celju pa imajo
vehko zaslug celjski opat Fri-
derik Kolšek, dr. Janez Šumra-
di in Silvester Drevenšek. Raz-
stavo kelihov je postavil Matej
Vozlič.
MP
Citrarji spet v Grižah
Julijski dogodki v Sloveniji so Grižanom prekrižali račune,
a kljub vsemu so v lemberškem letnem gledališču minulo
nedeljo odmevali zvoki citer.
Obiskovalci so spet dodobra napolnili letno gledališče in pri-
sluhnili dvajsetim citrarjem iz vse Slovenije, za konec pa še
mojstrom na tem instrumentu: Mihi Dovžanu, Radu Kokalju,
Tomažu Plahutniku, Karliju Gradišniku in Miranu Kozoletu.
Letos so ogranizatorji, to je griška Svoboda skupaj s člani
odbora za srečanje slovenskih citrarjev, povabili v svojo sredino
še kleklarici Julko Fortuna ter Mojco Jemec. Prireditvi je sledil
razgovor s citrarji, posebnost letošnje prireditve pa je prav
gotovo njen humanitarni značaj. Celoten izkupiček šestega sre-
čanja citrarjev so namreč namenili za odpravljanje posledic
vojne v ormoški občini.
Začetek koncertne sezone
Zavod za kulturne prireditve
Celje je oblikoval za letošnjo
sezono koncertni abonma (7
koncertov), ki ga bodo izvaja-
li vrhunski domači in tuji
umetniki.
Programski ciklus koncer-
tov temelji na prezentaciji ra-
zličnih zvrsti glasbe (solistič-
na, komorna, simfonična) iz
domače in svetovne glasbene
zakladnice.
Pričetek koncertne sezone
bo 21. septembra ob 19.30 uri
v Unionski dvorani v Celju.
Gostoval bo simfonični orke-
ster opere SNG iz Ljubljane
pod vodstvom dirigenta Simo-
na Robinsona, 22. oktobra pa
bo nastopil trobilni kvartet
Gallus v Narodnem domu.
V novembru bo 19. gostoval
Trio Lorenz, 17. decembra bo
na vrsti Zgodba o vojaku (ob
20-letnici Igorja Stravinskega),
28. januarja 1992 bosta nastopi-
la ruska umetnika Ljudmila
Lisovaja in David Gregorian,
16. marca bosta koncentrirala
Irena Grafenauer in Bojan Go-
rišek, sezono pa bodo zaključi-
li 28. aprila Zagrebški solisti.
Vpis v redni koncertni abon-
ma v Celju traja od 11. do 20.
septembra, za mlajše obisko-
valce pa zavod za kulturne pri-
reditve Celje pripravlja poleg
večernih koncertov še ciklus
koncertov izobraževalnega
značaja s programom, ki ga bo-
do prilagodili različnim stop-
njam otrok (za otroške vrtce,
osnovne in srednje šole.).
Češko leposlovje
Prof. Božena Orožen je
znova pripravila knjižno
razstavo, ki bo prav gotovo
vzbudila zanimanje celjske
javnosti. V Osrednji knjiž-
nici v Celju so odprli razsta-
vo »Češko leposlovje v slo-
venščini«, ki so jo pripravi-
li zaradi premajhnega zani-
manja za slovensko-češke
in druge slovensko-slovan-
ske stike.
Ti so bili velikokrat odvis-
ni od trenutnih političnih
razmer. Medsebojni stiki pa
so zelo stari, saj so se prvi
prevodi (Mihe Kastelica) iz
češčine pojavili leta 1833
v Kranjski čbelici. Za vodil-
nega povezovalca obeh kul-
tur velja Oton Berkopec, ki
mu je pisatelj Ivan Potrč
pred leti napisal: »Vedno si
vedel, da bomo bogatejši,
kolikor bolj se bomo pozna-
li«. Pomemben je delež pre-
vajalcev v zvezi s celjskim
območjem in to od Petra Mi-
klavca - pohorskega kmeta
in jezikovnega samouka iz
časa Avstro-Ogrske, Veko-
slava Špindlerja, Pavla Ho-
lečka, Janka Liške, iz Vran-
skega oziroma Šentjurja,
Dušana Ludvika iz Braslovč
pa do Mateja Rodeta.
Iz knjižnega fonda celjske
knjižnice je na ogled približ-
no 200 prevodov iz češkega
leposlovja, delo 90 avtorjev
ter 80 prevajalcev, ki jih
predstavljajo na celjski raz-
stavi. Urejena je po treh i
dobjih: od 1856 ko je na
prvi knjižni prevod in to
stavljenega Kraljedvorski
rokopisa prevajalca Fr;
Levstika, pa vse do pr\'e
tovne vojne, to je iz časa,
smo s Čehi živeli v eni drj
vi. Pri tem je treba omei
tudi prvi in pozneje še vd
krat natisnjeni prevod ms
Slovenci priljubljene Babit
Božene Nemcove iz
1862. Drugo obdobje prej
stavlja čas med prvo in dn
go svetovno vojno, ozirois
vse do leta 1945, ker j
v Ljubljani izšlo nekaj pa
vodov iz češčine tudi m«
okupacijo. Tretje obdobjej
je čas po drugi svetovni
ni, kjer so na razstavi lofea
predstavljene številne ma
dinske knjige.
Največ je prevodov Ka.i
Čapka, iz zadnjh let pa MiJ
na Kundere. V razstavnih«
trinah vzbudi pozornost ti«
dvojna, solidarnostna števi
ka Ljubljanskega zvona iz"
ta 1938, po češki narodni t."
gediji, ki so ji botrovali na^
sti. Češka literatura, ki J
venčajo zlasti imena Hašo
Mache, Wolkerja, Jana Ne^
de, Skacela, Havla in žtej
nih drugih je bila leta
okronana z Nobelovo nar
do Jaroslava Seiferta, ki'
so ga prevedli v slovenšf"
šele po visokem priznanj",.
BRANE JERAM^'
vabi k vpisu abonmaja za sezono 91/92
Mihail Bulgakov:	ŠKRLATNI OTOK
Peter Shaffer:	ČRNA KOMEDIJA
Sue Tovvnsend:	SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA
Roger Vitrac:	VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
Charles Marovvitz:	SHERLOCKOV ZADNJI PRIMER
režiserka
Katarina Pegan
režiser Vinko
Moderndorfer
režiserka
Duša Škof
režiser
Franci Križaj
režiser
Jaša Jamnik
abonmajsko gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja
z delom Edwarda Albeeja: KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?
Gledališka blagajna bo v času vpisa, to je od 9. do 19. 9. odprta vsak delavnil<
9. do 11. in od 17. do 19. ure.
Informacije na telefonskih številkah: 25-332 In 24-637.
kraji in ljudje
12. september 1991 - stran 9
d^zstava plemenske živine v Mozirju
-njesavinjski živinorejci so se
^^{predstavili. V soboto so namreč
iT^ili živinorejsko razstavo in si-
počastitev 40-letnice osemenje-
g giužbe, 30-letnice Zgornjesavinj-
^ kmetijske zadruge in 25-letnice
f pševalnega dela v kmetijstvu ob-
if P»iozirje. Razstava, ki je bila v so-
^ dan, je bila zanimiva in vred-
^gleda. Na njej je razstavljalo 47
i y triinsedemdeset govedi in štiri-
konj. Posebna komisija je ob
^"cu najboljše tudi nagradila. Naziv
^^eda šampijonke in lento je komisi-
f (jelila kravi rejca Edija Jurjevca
l^mvanja, ki je dala v četrti laktaciji
,8014 litrov mleka. Podelili so še
^zvoncev.
Ob tej priložnosti so izdali tudi kata-
razstavljenih živali, kjer je organi-
Ijor razstave, Merkator ZKZ Mozirje,
t(i drugim tudi zapisal: »Živinorej-
e razstave so bile vselej krona dose-
viuh uspehov, ponos za razstavljalce
!\'zpodbuda za vse rejce. Že uveljav-
'^jj sloves zgornjesavinske »sivke« že-
limo še bolj okrepiti, saj je to lahko
najuspešnejša pot do bodočih kupcev
kakovostnega plemenskega pod-
mladka...«	T.TAVČAR
Žalec mestna skupnost
Krajevna skupnost Žalec je od minulega petka zve-
čer, ko je bila slavnostna seja skupščine KS Žalec
postala mestna skupnost in to v spomin na 6. septem-
ber - na II. slovenski tabor, ki so ga v Žalcu pripravili
1868 leta. Prej so krajevni praznik praznovali 27.
decembra, od sedaj naprej pa ga bodo 6. septembra. Na
seji je imel osrednji govor predsednik skupščine KS
Žalec Eran Sadnik, ki je dejal, da bo sedaj mestna
skupnost navznoter nastopala bolj samostojno. Želimo
si več reda na komunalnem področju. Tako naprimer
bodo organizirali mestno stražo. Priprave so že stekle,
delati pa bo pričela že letos. Na slavnostni seji so
podelih tudi letošnja priznanja, ki so jih prejeli: Gasil-
sko društvo Žalec, Trgovsko podjetje Savinjski maga-
zin, Janez Meglič, Zlatko Agrež, Jožica Ocvirk, Milan
Lesjak, Cirila Korber, Marjan Čehovin.
T.TAVČAR
Krokodilja soba
Na Ljubečni bodo uredili krokodiljo sobo. Krokodil, ki so
ga na Ljubečni lovili konec avgusta je namreč TJA privabil
množico radovednežev. Zato so se v krajevni skupnosti
odločili, da simpatičnemu krokodilčku kajmanu opremijo
spominsko sobo, vanjo bodo postavili nagačenega kroko-
dila, ki jim ga je podaril mariborski akvarij, pa tudi vse
fotografije in objavljene časopisne članke o simpatičnem
krokiju. Spominska soba bo v prostorih krajevne skupnosti
na Ljubečni.
N.G.
V soboto boijšji sejem
v soboto bo na Tomšičevem trgu v Celju boijšji sejem.
Organizatorja sta Celjska turistična zveza in Poslovna
skupnost za gostinstvo in turizem.
Sejem bo poslej vsako soboto dopoldne, na njem pa bo
mogoče prodajati in zamenjevati stare predmete. V začetku
prodajalcem ne bo treba plačati stojnic.
Sicer pa bo verjetno na Tomšičevem trgu v bodoče bolj
živahno kot je bilo doslej. V ponedeljek je bil namreč na
Celjski turistični zvezi sestanek, na katerem so se dogovo-
rili, da mora biti na tem trgu več prireditev in to skozi vse
leto. Med drugim načrtujejo tudi silvestrovanje na prostem.
JANEZ VEDENIK
Marija v niši
Pred devetimi leti so strokovne službe pričele z obnovo
kvartirne renesančne hiše v Zidanškovi ulici 3 v Celju.
Takrat so iz niše na pročelju hiše odstranili Pieta, ki pred-
stavlja Marijo z mrtvim Jezusom.
Zdaj je obnovljena Pieta spet na svojem mestu, seveda,
temeljito restavrirana. V novo obleko je je ogrnil akademski
slikar in restavrator Viktor Povše.
Pieta izhaja iz 16. stol., je iz kamna in težka nekaj sto
kilogramov. Zato tudi ni strahu pred morebitno krajo, pred
vremenskimi neprilikami pa so jo zaščitili s steklom.
Restavriranje Pieta v Zidanškovi ulici sta omogočila Žup-
nijski urad sv. Daniela v Celju ter Zavod za naravno in
kulturno dediščino.
Z.S.
Na sejmu tudi gobe
Na obrtnem sejmu v Celju bo od 14. do 22. septem-
bra v dvorani Golovec razstava gob, ki jo pripravlja
gobarska družina Bisernica iz Celja. Vse člane gobar-
ske družine prosijo, da redno prinašajo gobe na raz-
stavni prostor med 10 in 12 ter med 16 in 18 uro.
Solidarnost celjskih upokojencev
Upokojenci krajevne skupnosti Dolgo polje v Celju so
želeli konkretno pomagati osebi, ki je v zadnjem vojnem
neurju v Sloveniji pretrpela največ škode. Povzeli so se
z upokojenskim društvom v Gornji Radgoni, kjer so jim
predlagali naj pomagajo Ljudmili Avgustinčič, 75-letni upo-
kojenki, ki ji je med vojno bomba povsem uničila dom.
V Ormožu menijo, da je utrpela tri milijone 170 dinarjev
škode.
V pomoč za Ljudmilo Avgustinčič iz Ormoža so se v akcijo
vključili vsi upokojenci na Celjskem, kajti sprejeli so
pobudo solidarnosti iz krajevne skupnosti Dolgo polje. Zbi-
ralna akcija bo trajala do konca septembra.
Z.S.
laborska noč
v soboto bo v Žalcu spet
ftselo. Organizatorji Žalske
joči, ki bi morala biti letos
j( deseta zapovrstjo, pa je
aradi vojne odpadla, so se
lamreč odločili, da bodo or-
[inizirali Taborsko noč.
Ta prireditev bo le ena iz-
:.ed mnogih, ki so jih v mi-
iiih dneh pripravih v Tabo-
ni in Žalcu v počastitev ob-
Mskega praznika. Od letos
'jprej je namreč praznik ob-
ae Žalec 6. september
-spomin na drugi slovenski
ibor, ki je bil na ta dan leta
!68.
Osrednji dogodek bo v so-
ioto prav gotovo slovesnost
I) 100-letnici savinjske že-
miške proge. Te slovesno-
sti se bodo udeležili tudi naj-
višji predstavniki Slovenije,
ki se bodo med drugim po-
peljali po Žalcu z zaprav-
Ijivčkom. Sicer pa se bodo
v praznovanje aktivno vklju-
čili tudi gostinci, ki bodo po-
pestrih ponudbo, v Kolod-
vorski restavraciji bodo pri-
pravili hmeljarski golaž, na
tržnici pa bo tradicionalna
kmečka kuhinja, otroci se
bodo lahko veselili pred pro-
dajalno Top shop, organiza-
torji pa vabijo tudi na veliko
sladolediado. Manjkalo ne
bo seveda tudi zabavnih in
narodnozabavnih ansam-
blov, večerno rajanje pa bo-
do popestrili tudi z velikim
ognjemetom.
JANEZ VEDENIK
Srečanje
upokojencev LIK
Savinje
v soboto so se na parkirišču
pred današnjo Lesno industri-
jo Savinja v Celju srečali upo-
kojenci bivše LIK Savinje, pr-
ve slovenske delovne organi-
zacije, kije šla v stečaj. Udelež-
ba je bila slaba, s^ seje od 360
upokojencev povabilu odzvalo
okoli petdeset, med njimi pa ni
bilo bivših, še neupokojenih
delavcev Lika, katerim je bilo
vabilo na srečanje prav tako
namenjeno. Kljub temu so
udeleženci sklenili, da se še
srečajo, ko je beseda nanesla
na steč^ LIK Savinje leta 1987
pa so bili enotni, da je bil le-ta
prenagljen in da gaje zakuhala
predvsem občinska vodstvena
garnitura, vodstvo LIK Savi-
nje in tudi politiki na republi-
ški ravni.
N.G.
Zbrali so se
jubilanti
Kolektiv Tovarne nogavic
Polzela ima svoj dan podjetja
vsako leto 9. septembra. Letos
so se ob tem jubileju v tovarni-
ški menzi zbrali le jubilanti, ki
so prejeli jubilejne nagrade za
10, 20 in 30 letno delo. Zbrane
je pozdravil direktor inž. Alojz
Došler ter med drugim dejal,
da ob polletju ne beležijo iz-
gub, prodaja za domači trg je
bila za 12 odstotkov večja, za
izvoz pa 23 odstotkov. Za veli-
ko prizadevnost pri delu in za
visoke delovne dosežke so po-
delili bronaste plakete, ki so
jih prejeli Bojan Kaudik, Dani-
ca Vasle, Marija Švarc in Bo^an
Rizmal; srebrne Gabrijela Ze-
leznik, Albin Lekše, Marjana
Miklavžin, M^da Spacapan;
zlate pa Pavla Bibič, Jožica
Kotnik, Heda Likeb in Darin-
ka Stanko.
T. T.
dr. Gora Jenšterle
v SPOMIN
Življenje zdravnika je
namenjeno drugim. Ko
razdajanje ugasne, ugas-
ne z njim tudi vir moči za
življenje. Tako je, le kra-
tek čas po upokojitvi,
preminila naša spoštova-
na kolegica dermatovene-
rologija dr. Dora Jen-
šterle.
Rodila seje 14. 12. 1925
v Kolenčevi družini v Ce-
lju. Leta 1954 je končala
študij medicine v Ljublja-
ni, nato pa je s soprogom
prim. dr. Janezom Jen-
šterletom preživljala de-
lovna leta v različnih kra-
jih - od prve službe v Pi-
ranu, preko Beograda,
kjer je naredila speciali-
zacijo iz dermatovenero-
logije, Skopja in Niša. Le-
ta 1966 seje vrnila v rod-
no Celje.
Po vrnitvi je tri leta de-
lala na dermatološkem
oddelku v Novem Celju
kot ena izmed nosilcev te
službe, v začetku leta
1970 pa je pričela s pionir-
skim strokovnim delom
in ustanovila dermatove-
nerološki dispanzer
v celjskem zdravstvenem
domu. Srečevala se je
s številnimi socialnimi
kožnimi in spolnimi bo-
leznimi celjske zdravstve-
ne regije (garije, ušivost,
kapavica...), ki so mno-
žično ogrožale prebi-
valce.
Z doslednim izvaja-
lcem diagnostike, terapi-
je in preventive se je
vzporedno z izboljšanjem
življenjskega standarda
tudi z njeno pomočjo
zmanjšalo število teh bo-
lezni na minimum. Di-
spanzerska služba je se-
daj že leta dobro organizi-
rana in strokovno
uspešna.
Dr. Dora Jenšterle je
ljubila svet, naravo in člo-
veka. Reševala je, kar je
ljubezen ugonobila, žr-
tvovala seje za bolnike in
jim poleg bolezni poma-
gala reševati težave, ki so
jo spremljale - tudi druži-
ne. Za vse dobro, ki ga je
naredila, se ji zahvaljuje-
mo v imenu vseh bolni-
kov in sodelavcev.
SODELAVCI
Fotografijo, še posebno časopisno, moramo bra-
ti. In beremo jo iz vseh strani. Od spodaj navzgor,
od zgoraj navzdol, iz leve proti desni in obratno.
S čim manj besedami mora zelo veliko povedati. In
ne, da bi vzeli v roke prejšnjo številko Novega
tednika, bi opazili, da nam Tomaž Jeršič iz Trnovelj
hoče povedati, da so v neki vasi ulovili nekaj poseb-
nega, sicer se ne bi nabralo toliko firbcev. Očitno so
ulovili krokodila, ki požira fotografom, najraje pa bi
mimogrede še koga šavsnil. Pravi fotografski LIFE,
ki ga je izkoristil Tomaž in poslal fotografijo na naš
natečaj. Z objavo si je že zagotovil nagrado za ta
teden, brezplačno razvijanje in izdelavo fotografij
v laboratoriju FONDA, ki bo ob koncu akcije prispe-
val še deset lepih nagrad. Obljubili smo vsak teden
tri enakovredne nagrade. Tokrat imamo prostora za
objavo le za eno fotografijo, nagrade pa vseeno
podeljujemo. Po pošti bosta vizitko Studia FONDA,
ki ima svoje prostore pri celjski poročni dvorani in
ki pomeni brezplačno razvijanje prejala še: TANJA
JEKL iz Zadobrave za Sončni zahod in MATJAŽ
DRAME Iz Ponikve za muco. Kljub temu, da so
nekatere fotografije izredno lepe, jih žal ne moremo
objaviti, ker je vpliv barv sorazmerno neenak in bi
efekt npr sončnega zahoda v lepi črno rdeči barvni
fotografiji izpadel v čb časopisu zmazan. Na natečaj
lahko pošiljate tudi črno-bele fotografije, pri barv-
nih pa pazite, da sta kontrast in razpon barv, čim
večja.
10. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
PANORAMA
Nogometaše Steklarja je najhujšega kar trikrat rešila prečka. Na sliki (z leve): Kidrič,
Šalja, Koražija (2), Mikša, Bek in Semnički.
Strah ima velike oči
Steklar le še naprel eno najbolj prijetnih presenečenj SNL,
čeprav Ima težave s Hrvati
Nogometaši Steklarja so po
prepričljivem porazu proti
vodilni Izoli zatrjevali, da so
na Obali prikazali eno naj-
boljših iger v zadnjem obdob-
ju, toda le malokdo jim je ver-
jel. Še posebej, ko so pred tek-
mo z Olimpijo glasno razmi-
šljali o minimalnem porazu,
pesimisti pa so se celo bali
podobne katastrofe kot so jo
v SNL že doživeli ravno proti
ljubljanskima	kluboma
- z Ljubljano 2:8 in Slovanom
0:7.
Toda Olimpija je po izstopu
iz ZNL očitno izgubila ves
blišč najboljše slovenske enaj-
sterice, saj tudi na drugem go-
stovanju ni dosegla gola, če-
prav je bila cilju neprimerno
bliže kot v Celju: prečka je kar
trikrat zaustavila žogo na poti
v mrežo. Obramba je še naprej
slabši del Steklaijevega mo-
štva, zato si trener Jurjec vse
bolj prizadeva za vrnitev lidera
Horvata, ki je poleti nasedel
obljubam Zagorca iz Krapine,
zdaj pa so ga zaradi poškodbe
praktično odpisali.
Nasploh imajo v Rogaški
Slatini veUko težav z nogome-
taši iz obmejnega območja.
Kapetan Darko Valek stanuje
tik ob meji, vendar na hrvaški
Včeraj so slovenski nogo-
metni ligaši odigrali tekme 6.
kola, v nedeljskem 7. kolu pa
je na sporedu prvi lokalni
derbi. V središču pozornosti
bo znova Rogaška Slatina,
kjer ob gostovanju Ingrada
Kladivarja znova pričakujejo
množičen obisk gledalcev (za
tekmo z Olimpijo so prodali
nekaj manj kot 700 vstopnic).
Tradicija medsebojnih tekem
Steklarja in I. Kladivarja je
krepko na strani Celjanov, ki
v Rogaški Slatini na štirih pr-
venstvenih tekmah še niso
doživeli poraza. V območni li-
gi (sezoni 81/82 in 82/83) je bilo
3:0 in 5:3 za Kladivar, v slo-
venski ligi pa sta se tekmeca
dvakrat (87/88 in 90/91) razšla
z delitvijo točk - 0:0 in 1:1.
V nedeljo bo za domače igral
tudi Pero Bočkaj, ki je včeraj
odslužil kazen prepovedi
igranja na treh tekmah, Ce-
ljan Gregor Blatnik pa zaradi
izključitve v Domžalah prav
tako ne sme igrati na treh tek-
mah in se bo v moštvo vrnil
šele v 9. kolu.
strani, kar bi bila ob zakonu
o državljanstvu in predpisu
o tuicih v slovenskih nogomet-
nih ekipah dodatna nepruetna
nevšečnost. Okrepitvam iz hr-
vaškega Zagorja je pred do-
brim tednom dni grozil vpo-
klic v enote garde, nerazumlji-
vo prepletanje politike in špor-
ta pa najbolj slikovito ponazar-
ja zadnji primer iz Rogatca.
Ekipa Straže se je že prijavila
za tekmovanje na območju
MNZ Celje, toda Steklarna iz
Rogatca je postavila pogoj: ah
nogomet s Sloveniji ali denar?
Prednost je seveda dobila ma-
terialna dobrina, ki je vseka-
kor osnova za vsakršno dejav-
nost.
Vrnitvi k Steklarju je poleg
Horvata vse bliže tudi drugi
strelec lanskega prvenstva
SNL Goran Prevolšek, ki zdaj
za šilinge trese mreže avstrij-
skega četrtoligaša Leibnitza,
a z razmerami ni najbolj zado-
voljen. Moštvu iz Rogaške Sla-
tine se z vrsto mladih nogome-
tašev torej obeta še lepa pri-
hodnost in nemara drži trditev
trenerja Rada Juijeca, ki ima
največ zaslug za odličen štart:
»Zdaj smo na svojem. Dokaza-
li smo, da v slovenski ligi sodi-
mo v zgornji del razpredel-
nice.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
62000 MARIBOR
CANKARJEVA 3
Telefon: h. c. 062/23 961
Telefax: 062/29 779
na območju občin celjsl^e
regije iščemo podjetne,
icomunli^ativne in
sposobne sodelavce za
dela pri pridobivanju in
sl(iepanju vseli vrst
zavarovanj.
Nagrajevanje je
stimulativno. Delo je
pogodbeno, z možnostjo
redne zaposlitve.
Pisne vloge pošljite v roku
8 dni od objave oglasa na
naslov:
»ZAVAROVALNICA
MARIBOR« d. d.,
Cankarjeva 3, Maribor.
OBRTNIKI-PODJETNIKI
Pobrateno mesto Singen nudi obrtnikom, podjetni-
kom, trgovcem in delavcem v srednje velikih indu-
strijskih podjetjih 2-3 tedensko izobraževanje, ka-
ko poslovati po principu tržnega gospodarstva.
Izobraževanje je namenjenom Celjanom, starim od
20-35 let, s pasivnim znanjem nemškega jezika.
Poleg izobraževanja bodo imeli izbrani (10) kandida-
ti zagotovljeno tudi bivanje, za prevoz pa morajo
poskrbeti sami.
Interesenti naj pisne ponudbe, iz katerih bo razvidna
starost, kvalifikacija, znanje jezika in zaposlitev, po-
sredujejo na Občinski sekretariat za družbenoeko-
nomski razvoj občine Celje najkasneje v 7 dneh po
objavi.
Za podrobnejše informacije se obrnite na Občinski
sekretariat za družbenoekonomski razvoj občine
Celje (tel. 28-822, int. 234 ali 232).
POSEST, Podjetje za trgovino,
inženiring in posredovanje d.o.o..
Vodnikova 2, Celje
razpisuje
po sklepu skupščine družbe
direktorja družbe
Kandidat za direktorja družbe mora poleg pogojev,
določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri
-	da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	da ima potrebne strokovne, organizacijske in dru-
ge delovne sposobnosti
-	da predloži program dela za navedeno mandatno
obdobje.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo
4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev razpisa v 8 dneh od objave razpisa
na naslov:
POSEST d.o.o., Vodnikova 2 Celje z oznako »za
razpis«.

Nogomet
Slovenska liga
5. kolo: Steklar - Olimpija
0:0, Rudar - Mura 0:2 (0:1), In-
grad Kladivar prost. Vrstni
red: Izola in Naklo 9, Vozila 8,
Potrošnik in Steklar 7, Zagor-
je, Mura, Olimpija in Svoboda
6 Rudar (V) in Koper 5, Mari-
bor, Ljubljana in I. Kladivar 4,
Nafta in Slovan 3, Primoije,
Rudar (T) in Medvode 2, Dom-
žale 1, J. Lama 0.
II. slovenska liga
3. kolo: Tumišče - Dravinja
1:1 (1:1), strelec: Kranjc; Parti-
zan (SG) - Partizan Hmezad
1:1 (1:0), strelec: M^hen. Vrst-
ni red: Železničar 6, Korotan
5, Intermarketing, Dravinja in
TMrnišče 4, Ojstrica, Impol,
Partizan (SG) in P. Hmezad 3,
Veržej in Pohorje 2, Rače, Ko-
vinar in Središče 1.
MNZ Celje
1. kolo: Svoboda - Era
Šmartno 1:3, Papirničar - CR
Krško 2:2, Kovinar - Hrastnik
preloženo.
Košarka
Pokal A-J
Kranj - ženske K. Afrodita
- Rijeka 63:53 (37:25), K. Afro-
dita - Volan 93:50 (49:23), K.
Afrodita - Krar^j 81:82 (37:45).
Končni vrstni red: 1. Kranj, 2.
K. Afrodita, 3. Rijeka, 4.
Volan.
Rokomet
Krajevni turnir
Celje: Aljažev hrib - Dol
16:14, Krško - Dol 15:15, Alja-
žev hrib - Krško 21:20. Končni
vrstni red: 1. Aljažev hrib
(Lesjak, Pavšar, Sedovnik, Fi-
Upčič, Guček, Višnar, Ander-
luh, Kovačič, Logar, Bala,
Kavčič, Wirt), 2. Krško, 3. Dol.
Najboljši strelec: Anderluh
s 14 goli, najboljši vratar: Wirt,
najboljši igralec: Bogovič
(Krško).
Mednarodni turnir
Bernbach (Avstrija) - pred-
tekmovanje: Celje Pivovarna
Laško - Bernbach 15:14, CPL
-	Modena 15:15, CPL - Ko-
flach 16:17; za 5. mesto: CPL
-	Slovenj Gradec 25:22, strelci:
Čater 6, Jeršič 5, Leve 4. Konč-
ni vrstni red: 1. Magdeburg...
5. CPL, 6. SI. Gradec.
streljanje
Prvenstvo Slovenije
Rečica pri Laškem: MK
standardna pištola - člani: 7.
Sajovic (DP); ekipno: 3. D. Po-
ženel (Rečica); članice: 3. La-
vrinc (DP), ekipno: 2. D. Pože-
nel; mladinke: 2. Kufner (DP),
ekipno: 1. D. Poženel; pištola
proste izbire: 1. Tkalec... 4.
Stuhec (oba Mrož, Vel.), 14. Sa-
jovic (DP), ekipno: 6. D. Pože-
nel; revolver velikega kali-
bra: 6. Sajovic (DP), ekipno: 3.
D. Poženel.
Motokros
Prvenstvo Slovenije
Lemberg: nagrada Kozjan-
skega - do 125 cm: 4. Vogrinc
(Šlander), končna uvrstitev: 4.
Ogrinc 176; do 250 ccm: 2. Per-
šoh (SI. Konj.); uvrstitev pred
zadnjo dirko: 1. Peršoh 118, 2.
Urbanija (KH) 104.
Tenis
Prvenstvo Slovenije
Povratni finalni dvoboj
končnice: Velenje - Medvode
4:5. Naslov so osvojile Medvo-
de s skupno zmago 10:8.
V Celju že
Imamo led
Pred tednom dni je bilo
celjsko drsališče že prekri-
to z ledno ploskvijo, ki je
sicer debela samo nekaj
centimetrov in je zato mo-
goče le športna vadba celj-
skih umetnostnih drsalcev
in hokejistov. Oboji vadijo
pod strokovnim vodstvom
treneijev iz SZ - Jevgeniju
Vladimiroviču Nikitinu
(drsanje) se je pridružil Va-
lentin Egorov (hokej na le-
du) - ob nekoliko bolj
ugodnih vremenskih raz-
merah in ko se bodo dnev-
ne temperature spustile
pod 20 °C pa bo drsališče
na voljo tudi za rekreativno
dejavnost.
Mali nogomet^
Pnrenstvo Slov^ijjjN
Škale pri Velenju-
- polfmale: Šalovci IH
2:0, Dolič - Škale 2:1 (O n H
m); finale: Šalovci -
(1:1, po 7-m);za3. mesta^l
če - Skale 3:1 (0:0, po ^^h
Občinske lige
Slovenske Konjice -1 l
Orkan - Loče 1:6, vitan^gH
panje 6:1, Vandravci ~ n J^
va 2:2, Zlakova - Blato i JT^
vas - Stranice 1:5, Žiče v
vana 2:2.	""
Sobota, 14. 9.
Košarka:
Rogaška Slatina: 2. turt®
ženskih ekip za pokal Alpe-j-
dran z udeležbo Kozmeiin
Afrodite, Kranja, Montmonti
že (Zg) in Volana (Zalaeges
zeg). Od 14.30 v Ratanskiv*
še jutri od 9.00.
Mali nogomet:
Celje: 18. kolo I. občinskeb
ge. Od 16. ure na Skalni kleu
Nogomet:
Krško: CR Krško-Hrastnii
Radeče: Papirničar-Svoboii
(2. kolo MNZ Celje, ob 16.3^
Rokomet:
Veszpren (Madžarska): mii
narodni turnir z udeležbo Cej
Pivovarne Laško.
Nedelja, 15. 9.
Motokros:
Skedenj pri Slovenskih KC
njicah: finale pokala Alpe Ji
dran za razred do 250 ccm (a
14.00).
Nogomet:
Rogaška Slatina: Stekla)
Ingrad Kladivar; Velenje: Ri>
dar-Primoije (7. kolo SNLo^
16.30); Slovenske, Konji«
Dravinja-Središče; Žalec: Par-
tizan Hmezad-Intermarketinj
(4. kolo II. SNL, ob 16.31
Šmartno: Era Šmartno-Kor
nar (2. kolo MNZ Celje, ot
16.30).
Ponedeljek, 16.
Mali nogomet:
Celje: 19. kolo I. občinskel^
ge. Od 16. ure na Skalni kleti
Finale za najbolj pogumne
Na prenovljenem dirkališču na Škednju bo v nedeljo,
največja letošnja motokros prireditev v Sloveniji (in i^^Vt
viji): finale pokala Alpe-Jadran za razred do 250 cm.
iz vrst AMD Slovenske Konjice so posebej za to pr"
zgradili športni dom in preuredili slikovito stezo, ki zd^
ljuje tudi več kot 30 metrov dolge skoke. Pred finalom
ekipami z enakim številom točk v vodstvu Avstrija
med posamezniki pa je vrstni red na vrhu naslednji: 1- P
68, 2. Kainz 52, 3. Bauer (oba Av) 40, 4. Sitar (SI) '"JjuJ
slovenske dirkače je bila zadnja preizkušnja nedeljska ^^^gni"
Lembergu za nagrado Kozjanskega, ki je minila v zna
zanimivih voženj. Na sliki: prizor z dirke do 125 ccm-
Foto: EDO ElNSP^
Bo Slovenija
dovolj velilca?
Mednarodni obrtni sejmi
5 Celju so bili prejšnja leta
a tujce zanimivi že zato,
(er so preko razstavljalcžv
! mestu ob Savinji navezo-
rali poslovne stike širom
Jugoslavije. Kako bo letos,
io jugoslovanskega tržišča
praktično ni več?
Si tudi tokrat lahko obe-
umo, da bo sejemska mani-
festacija tudi poslovno za-
nimiva in uspešna?
Prvi odzivi tujcev niso ne-
jativni. Za razstavljanje
, Celju se jih je res odločilo
Dbfutno manj kot lani (na-
aesto lanskih 246 jih bo le-
tos razstavljalo le 87), a zato
!io veliko bolj živahno v sre-
ianjih med domačimi in tuji-
ai obrtniki. V Celje bodo
pnšle delegacije osmih obrt-
zbornic iz dežel Alpe-Ja-
in v Obrtni zbornici
ilovenije pravijo, da si lahko
i teh srečanj tudi v poslov-
-em smislu marsikaj obc-
imo.
Poznavalci razmer pravijo,
iazaupanje tujine v Sloveni-
jo še ni ugasnilo. Res je, da si
zaradi negotovega politične-
ga položaja in vojne vihre
v le nekaj deset kilometrov
oddaljenih krajih Hrvaške
marsikdo ni upal v Celje pri-
peljati dragocenih strojev in
tehnologije - a v Slovenijo
bodo prišli, se pogovarjali
z domačimi obrtniki in mar-
sikomu ponudili tudi po-
slovno sodelovanje. Če bi
Slovenci malce pohiteli in
tujcem ob takšnih priložno-
stih predstavili jasno, preciz-
no napisano obrtno zakono-
dajo (iz katere bi bilo razvid-
no, kdo v naši državi pije in
kdo plačuje zapitek), potem
bi se v sklepanju poslovnih
odnosov govorilo o mešanih
podjetjih, vlaganju tujega
kapitala in lizinški prodaji
zahtevne in drage tehnolo-
gije.
Ker pa smo žal v urejanaju
zakonskih osnov za delova-
nje obrti počasni in nedo-
sledni, bo čas 24. MOS-a
v Celju izrabljen za dogovore
o Ion poslih in dodelavah, ki
so jih tujci že ponudili slo-
venski obrti.
IVANA STAMEJČIČ
Celjsko obrtno manifestacijo
odpira Milan Kučan
Otvoritvena slovesnost 24. MOS bo nekoliko drugačna
kot prejšnja leta. V petek, 13. septembra ob 9. uri bo seja
častnega in organizacijskega odbora sejemske prireditve,
ob 10. uri pa bo v dvorani A (ki je sicer zvečine namenjena
predstavitvi posameznih obrtnih zbornic) otvoritvena slo-
vesnost. V kulturnem programu bo nastopil Slovenski
oktet, po pozdravnih govorih celjskega župana Antona
Rojca, predsednika sejemskega organizacijskega odbora
Ernesta Draša in predsednika Obrtne zbornice Slovenije
Mihe Graha pa bo sejem slovesno odprl predsednik Pred-
sedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Sejem bo za
obiskovalce odprt od 11. ure, v otvoritveni slovesnosti pa
bodo nastopile tudi mažoretke in godba na pihala.
Informativni dnevi
stalna praksa Obrtne
zbornice Slovenije postaja-
jo v času sejemskih priredi-
tev takoimenovani infor-
mativni dnevi.
V času 24. MOS-a bodo
vseh deset dni med 10. in 13.
uro ter med 14. in 17. uro
sedanjim in bodočim obrtni-
kom ponujali na svojem raz-
stavnem prostoru v 1. nad-
stropju dvorane A nasvete
s področij pravnih vprašanj,
kreditiranja, tujih vlaganj,
davčne zakonodaje, uvoza in
izvoza ter izobraževanja.
Zbornična srečanja
Mednarodni pečat jesenski
sejemski manifestaciji v Ce-
lju dajejo tudi številna sreča-
nja in pogovori domačih obrt-
nikov s tujimi partnerji, ki so
že pretekla leta slovenskemu
obrtništvu omogočala nave-
zovanje poslovnih stikov s tu-
jino.
Letos bo v času sejma osem
srečanj s predstavniki obrtni-
ških in trgovinskih zbornic de-
žel Alpe-Jadran. Predstavniki
slovenske obrtne zbornice bo-
do prvi sejemski dan, v petek,
13. septembra, gostili kolege
Bavarske obrtne zbornice,
v ponedeljek, 16. septembra,
prihaj^o v Celje predstavniki
Obrtne zbornice Furlanije-Ju-
Ujske krtine in v torek, 17.
septembra, še predstavniki
sekcije za obrt Trgovinske
zbornice avstrijske Koroške in
avstrijske Štajerske. V četrtek,
19. septembra, bodo predstav-
niki slovenske obrtne zbornice
gostili delegacijo CNA iz Pado-
ve ter predstavnike Obrtne
zbornice Baden-Wurtenberga,
Stuttgarta in Ulma, v petek, 20.
septembra, pa še člane Obrtne
zbornice Madžarske.
Politika in obrt
V času 24. MOS bo Celje go-
stilo tudi precej vidnih pred-
stavnikov političnega življe-
nja. Ob predsedniku Predsed-
stva Republike Slovenije Mi-
lanu Kučanu, ki bo odprl se-
jem, se bo v soboto, 14. sep-
tembra ob 10. uri v Celju zbra-
lo vodstvo Skupščine Repu-
blike Slovenije. Obrtna zbor-
nica Slovenije pripravlja
s politiki delovno srečanje.
O obrtniški in podjetniški
problematiki se bo v Celju go-
vorilo tudi v torek, 17. septem-
bra ob 11. uri, ko se bodo sesta-
li člani Odbora za obrt in po-
djetništvo Skupščine Republi-
ke Slovenije. Ob siceršnjem
rednem dnevnem redu pa bo-
do člani Zbora združenega de-
la republiške skupščine v četr-
tek, 19. septembra ob 10. uri
v Celju razpravljali tudi o obrt-
ništvu. Predstavniki Obrtne
zbornice Slovenije pa se bodo
v sredo, 18. septembra ob 10.
uri srečali z delegacijo republi-
škega ministrstva za drobno
gospodarstvo in republiške
uprave za družbene prihodke,
v četrtek, 19. septembra, ob 14.
uri z delegacijo ministrstva za
mednarodno sodelovanje in
informiranje in v petek, 20.
septembra, ob 10. uri z delega-
cijo ministrstev za promet in
zveze ter notranje zadeve.
Že prvi sejemski dan, jutri
v petek, 13. septembra, pa pri-
pravlja Republiški odbor sin-
dikata obrtnih delavcev celo-
dnevno posvetovanje z vsebin-
sko predstavitvijo kolektivne
pogodbe za pravne in fizične
osebe v obrti in drobnem go-
spodarstvu. Člani sindikata se
bodo zbrali v Zdravilišču La-
ško, v soboto, 14. septembra pa
bo srečanje delavcev zaposle-
nih v obrti ter tradicionalne
športne igre obrtnikov Slove-
nije in pri njih zaposlenih de-
lavcev.
Nosilci sejemskih dni
Slovenski obrtniki v času Mednarodnega obrtnega sejma
pripravljajo tudi posebne dneve, namenjene nekaterim obrt-
nim dejavnostim.
Tako bodo tudi letos že drugi sejemski dan, soboto, 14. sep-
tembra, prevzeli za svojo cementninaiji, kamnoseki in teracerji,
ponedeljek, 16. septembra, bo na sejmu v znamenju gostinstva
in turizma, sredo, 18. septembra, pa so za svoj dan izbrali kovi-
narji, avtoserviseiji in obrtniki remontnih dejavnosti, ob tem pa
bo sreda še izobraževalni dan slovenskih obrtnikov. Prihodnji
petek, 20. septembra, pa so za svoj dan izbrali avtoprevozniki.
Podobno kot za obrtne dejavnosti, so štirje sejemski dnevi
namenjeni tudi celoviti predstavitvi sosednjih držav. Ponede-
ljek, 16. september, bo v znamenju Italije, torek, 17. september,
Avstrije, Nemčija se bo predstavila v četrtek, 19. septembra,
Madžarska pa dan kasneje, prihodnji petek, 20. septembra.
MOS '91 V številkah
Na skupno 45 tisoč m^ razstavnih površin se bo na 24. MOS
predstavilo tisoč 320 razstavljalcev. Ker se bodo nekateri
predstavljali v skupnih razstavnih paviljonih, bo le-teh 741.
Sejmišče ima letos 12 tisoč m^ pokritih razstavnih prostorov
v sedmih dvoranah (ob štirih obstoječih dvoranah še tri mon-
tažne), za luna park in otroško zabavišče pa je odmerjenih tisoč
200 m^ prostora. Od skupno tisoč 320 razstavljalcev bo v času
med 13. in 22. septembrom v Celju razstavljalo 87 gostov iz
tujine, s svojo dejavnostjo pa se bo samostojno predstavljalo 18
gostincev, 10 živilcev in 402 prodajalca. Na sejemski prostor je
v začetku tedna čakalo še 42 prijavljenih razstavljalcev, ki so se
želeli predstaviti na 600 m^ rastavišča.
Organizato^a 24. MOS, podjetje Step slovenske obrtne zbor-
nice in celjski Zavod ŠRC Golovec, pričakujeta v desetih sejem-
skih dneh 230 tisoč obiskovalcev, od tega 70 tisoč poslovnežev.
Sejemska
priznanja
Razstavljalci z najbolj-
šimi dosežki 24. MOS bo-
l^o tudi letos prejeli se-
fmska priznanja in pla-
hte. V torek, 17. septem-
'"aob 17. uri bodo v Do-
Ju obrtnikov v Celju po-
lehli plakete mesta Celja
JPo 10 zlatih, srebrnih in
^fonastih plaket MOS-a.
''rireditve,
prireditve...
Jteviine strokovne in za-
»vne prireditve bodo tudi
sni?^ dopolnjevale program
Ijajočih prireditev 24.
..^brtniki, organizirani
Šlo' pri Obrtni zbornici
sejemske dneve
PfJ'^stijo za posvetovanja,
•^^^^anja in srečanja, orga-
OOija pa bosta poskrbela,
^ prodajno-zabavišč-
sejma vsak dan ži-
vsph ' ^^ ^^ naštevali
to J Prireditev, zapišimo le
^im ^ zabaviščnem delu
sitj)"^ vsak dan v popoldan-
ivig 'ah (med 12. in 17. uro)
ob ^^klamnim balonom,
, • bo modna revija, od
j^l zaprtja zabaviščnega
Jo.^ima ob 22. uri, pa bo-
"O-Zak riastopali narod-
Ou^avni ansambli.
^m pa še obljuba Ce-
"iilg/ bo mesto ob Savi-
»lofj^ ^^ resnično živelo s sej-
"Jlrip soustvarjalo njegov
2. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
Kje in kako parkirati?
v času med 13. in 22. septembrom
bo - po zagotovilih celjskega občin-
skega upravnega organa za promet
- dobro poskrbljeno tudi za parkira-
nje blizu sejmišča. Ob parkiriščih
pred nekdanjo LIK Savinja in Libe-
lo, pa na travniku v križišču Dečko-
ve ceste in Ceste na Dobrovo in ob
sami Dečkovi cesti, bo za parkiranje
v času sejma na voljo še tisoč novih
parkirnih mest v Opekarniški jami
na Spodnji Hudinji.
Čeprav se prometni gneči v času
sejma najbrž tudi letos v Celju ne
bomo izognili, pa organizatorji na-
povedujejo dobro sejemsko signali-
zacijo, ki so jo v preteklih letih po-
grešali predvsem obiskovalci iz dru-
gih krajev Slovenije in tujci. Vizuel-
ni sejemski kažipoti bodo postavlje-
ni na vseh vpadnicah v mesto, že
pred dnevi pa so na mednarodni
obrtni sejem na sejmišče Golovca
vabili številni transparenti.
Kdo je kdo?
v sejemski gneči kaj hitro
pride do zapletov, majhne
neprijetnosti prerastejo v ve-
like - če se ne ve, kdo je za
kaj odgovoren.
Za 24. MOS podobnih za-
dreg ne bi smelo biti, kajti za
informacije odgovarja Tone
Zdolšek, protokol bo vodil
Jože Vrhnjak, tehnično služ-
bo Gorazd Bebar, spremlja-
joče strokovne prireditve
Darinka Angelovski, nad
nagradami in priznanji bo
bdela Majda Markovič, za
varnost bo skrbel Goce Ka-
lajdžiski, vse v zvezi z izleti,
prevozi, prenočišči ter celo-
vito turistično-gostinsko po-
nudbo pa boste izvedeh
v uradni sejemski službi, ki
jo bo vodila turistična agen-
cija ZUM.
Vseh deset sejemskih dni
bo dogajanja in sejemski
utrip beležil Press center, ki
ga bodo vodili novinarji Ra-
dia Maribor z Miranom Or-
nikom na čelu. Ob sejmu pa
je seveda potrebno omeniti
še v. d. direktorja 7 ^
SRC Golovec mag p H
Pangerla in direktoril®''^«
djetja slovenske obrtno A
niče Step Vlada PodK
ka, ki bosta zastopala or
zatorja, in predsednika ^^^
nizacijskega odbora 24
Ernesta Draša. ^Oj
Cene vstopnic
Letos organizatorji prvič
uvajajo diferencirano proda-
jo vstopnic za ogled sejem-
ske prireditve v Celju. Med
9. in 15. uro bo vstopnica za
odraslega obiskovalca velja-
la 150 dinaijev, po 15. uri ter
ob sobotah in nedeljah pa
100 dinaijev (sejem bo vsak
dan odprt do 19. ure). Za
otroke, upokojence in ostale,
ki imajo priznane popuste,
bodo vstopnice stale 50 di-
narjev, popuste pa bodo or-
ganizatoiji priznavali tudi
organiziranim skupinam
nad 20 ljudi in turističnim
skupinam, saj bodo le-ti za
vstopnice odšteli 70 di-
naijev.
rekli so:
Mag. Franc Pangerl, v.d^
rektor Zavoda SRC Golov
Celje:
»Zametki priprav na 24 Mfv
segajo že v čas obeh spo^S
danskih sejmov, potem paj^
s pripravami usklajeno nad
IjevaU. Sejemska prireditev^
bila praktično pod vprašaja
le nek^ dni - tisti čas, ko»
v Sloveniji divjala vojna-ar?
ganizatoiji smo se tudi takr-
obnašali tako, kot da sejetnbc'
Poudariti moram, da w
vsi - tako organizatoiji kot iT
stavljalci - čutimo veliko o^
govornost do samega sejnu
Zaostrene gospodarske razrr«.
re in čas politične negotovost
nas v odločenosti, da seje-
uspe, le še utrjujeta.
Tudi s samimi fizično-teij.
ničnimi pripravami na sejen
smo organizatoiji zadovolj:;^
Praktično je bilo že pet da
pred začetkom sejma vse pr,
pravljeno, postoijena so bia
tudi tista drobna dela, ki so(
včasih zaključevala še po urai
ni otvoritvi sejemske manift
stacije. Sicer pa so sejmiJ^j
Golovca postavljali delavci ši
rih ekip postavljalcev iz Cetj^
Ljubljane in Maribora, izredu
pa smo zadovoljni tudi s tred
montcižnimi halami, ki zaokra
žujejo 12 tisoč m^ pokritep
razstavnega prostora. Pričaka
jemo, da bo sejem izpolnil naii
pričakovanja in da bo tud
obisk dosegel načrtovanih 231
tisoč obiskovalcev.«
Z NT&RC
in malo sreče
do lepih nagrad
Obljubo smo držali. Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost
NT&RC d. o. o. bo tudi letos predstavilo vse svoje oblike dejav-
nosti na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 13. do 22.
septembra.
Nismo pozabili na Vas drage bralke in bralci. Tudi tokrat smo
pripravili veliko nagradno igro. Če niste imeli sreče na pomladan-
skem sejmu, jo boste morda imeli tokrat. Izbor nagrad je priredi-
tvi primeren:
-	3 VIKEND HIŠICE podjetja GORENJE GLIN iz Nazarij
-	BARVNI TV SPREJEMNIK
-	VIDEOREKORDER
-	GLASBENI STOLP
Poleg teh glavnih nagrad bomo izžrebali še 3 darilne komplete
COLOR Medvode in 100 lepih majic z odtisnjenim znakom
NT&RC.
Vaša naloga je preprosta. Izpolnite kupon, objavljen na tej strani,
pridite na obrtni sejem, nas poiščite na našem razstavnem pro-
storu, ki bo pod stopniščem hale B in oddajte kupon v priprav-
ljeno skrinjo.
Žrebanje bomo izvedli zadnji dan sejma, kje in kako, pa boste
lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika.
Dobimo se na Mednarodnem sejmu obrti na Golovcu. Obilo sreče
vam želimo pri žrebanju.
Vaš NT&RC
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 13
STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
NA ŠTIRIH KOLESIH
VSE ZA OBRT - OBRT ZA VSE
12. september 1991 - stran 15
16. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
UGODEN NAKUP
DENAR DELA
12. september 1991 - stran 17
POTREBUJETE ZANESLJIVEGA POSLOVNEGA
PARTNERJA?
POIŠČITE ABANKO!
Svetovali vam bomo, kako dobro naložiti vaša sredstva, za vas
bomo izbrali najugodnejši kredit, sodelovali bomo z vami pri
upravljanju in varovanju vašega premoženja.
BANČNA PONUDBA
Vse oblike dinarskega varčevanja
Stanovanjski krediti
Potrošniški namenski in gotovinski krediti
Prekoračitev na tekočem računu
Odkup in prodaja deviznih sredstev
Dolgoročni in kratkoročni krediti za drobno gospodarstvo
Borzno svetovanje in posredovanje pri prometu vrednostnih
listin.
Najem bančnih šefov
Plačilna kartica VISA
VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA
SEJMU OBRTI V CELJU, NA TRIBUNI DVORANE A.
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje na Mednarod-
nem obrtnem sejmu v Celju
v hali A (ob glavnem vhodu
desno), kjer boste lahko ure-
jali finančno poslovanje po
hranilnih vlogah, tekočih in
žiro računih in menjalniško
poslovanje.
Vse dni sejma bodo na tem
mestu banke iz bančne siru-
pi ne LB predstavile obrtni-
l(om in občanom svojo
ponudbo in jim svetovaie.
18. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 19
žKBATki
te ^^^^^ crkuje, bo tu-
rkni^o, še posebej če gre
Celje. Naprej smo
požar, potem nam je
mizo v glavnem stu-
f onesposobila strela, v če-
pa je crknila še režerv-
^^ sreč da imamo
ki v normalnih oko-
utipah že skoraj niso vajeni
ti. neprestano nekaj
Itaio. prevezujejo, usposab-
? da bi delalo... Usposo-
%'pa ^^^^ tisto, za kar bi
%rsikdo rekel, da se uspo-
'^biti ne da.
Oglasni oddelek smo zopet
stavili. Sedaj na dokonč-
^lokacijo, ki od obiskoval-
terja, da se povzpnejo le
nadstropje. Za tiste,
imate radi skrivalnice, to-
tj naši hiši ne bo več vese-
'.t Oglasnega oddelka sedaj
Lnreč ni mogoče zgrešiti.
Od jutri dalje bo radijski
iijvgram v znamenju Obrt-
Lga sejma. Tudi vzdušje
ynaši hiši je sejemsko. Vse
rni. od tehnikov, ki spozna-
^3jo nove aparature, novi-
^jev, ki tekajo gor in dol iz
parn v novi studio, do fan-
iz študentskega servisa,
a nosijo pohištvo in drugo
opremo sem ter tja; kmalu
,napoveduje selitev tudi Lu-
cija Posinek, ki bo morala že
bog ve k oliki č prestaviti in
jirediti fonoteko.
Vsi tehniki radia Celje so
ntki. Tudi šef. Bojan Pišek,
je vse tanjši. Delovni tempo
namreč od njih zahteva kar
precej energije ter ^vsako-
vrstne vzdržljivosti. Če ima-
tesami težave s kilogrami pa
fepo nasvet, kako jih izgubi-
ti. oglasite kar pri njih. Bodo
ie kakšno uganili.
^ikrofon mu je kar na ro-
bi lahko zapisali pod fo-
^Sranjo fotoreporterja Edija
'^asneca, ki za mikrofon res
J^ssih prime, toda običajno
'^na izletih, kijih prireja na-
^ l^redništvo. Sicer Edi za-
prisega na fotoaparat.
°omo videli kaj bo, ko bodo
študiji popolnoma
opremljeni!
Končno nov studio A
Preizkušnja RA-usotle: prejšnji četrtek nam Je meti kroniko spet vzela »glas«
z našo radijsko tehniko
se usoda resnično poigrava,
je soglasen zaključek nas
domačih radijcev, pa tudi
mnogih naših zvestih poslu-
šalcev. Še minuli četrtek
nam je rezervna mešalna
miza, ki jo sicer uporablja-
mo v radijski montirnici,
odpovedala poslušnost in to
kar med kroniko, saj je mo-
deratorju in napovedovalki
vzela glas ob 17.07 povsem
brez poprejšnje napovedi.
To napako so domači teh-
niki sicer odpravili še isti
dan, a sporeda do običajne
19. ure vendarle ni bilo. Prav
nerodno nam je že sestavljati
opravičila, kajti ni je večje
nesreče za prave radijce, če
se nikamor ne morejo slišati.
Vsekakor je četrtkova »od-
poved« rezervne, montirni-
ške radijske mešalne mize
dala še dodatno spodbudo
domačim tehnikom in
predvsem šestčlanski ekipi
strokovnjakov Radia Slove-
nija pod vodstvom Načeta
Puglja, da so pospešili mon-
tažo studia in režije A v od
požara saniranih starih radij-
skih prostorih.
Po skoraj letu dni smo se
v petek, 6. septembra ob 15.
uri končno spet oglasili s sta-
re lokacije, vendar iz povsem
novega studia A in režije A.
Naši radijski tehniki še ved-
no govorijo, da gre za po-
skusni program, kar je pov-
sem res, kakor je res tudi to,
da bo potrebno še marsikaj
postoriti pri dokončni uredi-
tvi zahtevnih aparatur, ki bo-
do nedvomno po obdobju
preizkušanja dale bistveno
boljšo kakovost radijskega
signala in sporočila. To pa je
bistveno, kar zanima naše
poslušalce in vse naše po-
slovne prijatelje in sodelav-
ce, kajti konkurence v etru
(ta pa je vsak dan bolj huda
in neizprosna) se ni mogoče
udeležiti s dotrajano radij-
sko tehniko. Z montažo
opreme v studiu B in režiji
B bomo nadaljevali po se-
jemski radijski vročici, saj
bomo v tem času na celj-
skem Golovcu oblikovali se-
jemski studio RC.
Kljub temu, da nam časa
za predah primanjkuje, pa
bomo konec septembra le
poskušali stisniti roke vsem
tistim poslovnim in drugim
prijateljem RC, ki so nam
pomagali pri uspešni sanaci-
ji in naložbi, pa še v teh div-
jih časih, za boljšo posluš-
nost in slišnost Radia Celje.
Če bo to nekaj dni po 19. sep-
tembru, ko ima RC svoj 37.
rojstni dan, nič hudega. Vse-
kakor je za začetek rednega
obratovanja RC v novih štu-
dijih pripravljena nova radij-
ska shema, ki jo bo naznani-
la tudi povsem nova glasbe-
na podoba.
MITJA UMNIK
»Čreva« mešalne mize so še zunaj, vendar jih bosta stro-
kovnjaka Radia Slovenije že spravila v red. V ozadju
budno oko šefa Načeta Puglja.
Domači fantje za in okrog nove ljubezni - nove mešalne mize v režiji A. Od leve proti
desni: Matjaž Marinček, Kamilo Lorenci, ki je krstil napovedovalnico, Mitja Tatarevič
in Sašo Matelič. Mimogrede: nekaj treme je že, čeprav ne bodo priznali.
Foto: EDO EINSPIELER
podaljšani sejemsici radio
petek, 13. septembra, se
jem pričenja Obrtni se-
oift	radijci ga ne bo-
J obšli kar tako, zato bo-
5 "a sejmišču, pred dvora-
li ^olovec v Celju, postavi-
jj Jfenski studio, iz katere-
^ko u® pripravljali sejem-
Pj.^barvane oddaje. Teh
ja prvega od zadnje-
p|.p^^^®3emskega dne na
S|;)^^'^^enjenem času bomo
oh ^^^^^ pričenjali
Kron	j'-itranji
^en o na radiu Slovenija,
la 10. uro bo vsak dan
sporedu oddaja tipa Po-
kličite in vprašajte, v kateri
boste lahko poslušalci spra-
ševali, naši gostje v studiu,
ki bodo hkrati razstavljalci
na sejmu, pa bodo na vaša
vprašanja odgovarjali.
Ob 11. se bo pričela Mavri-
ca, v njej vas bomo z mikro-
fonom popeljali po sejmu in
vam predstavljali razstavljal-
ce, od 14. do 15. boste lahko
prisluhnili novinarskim se-
jemskim prispevkom, gre za
poročila iz posvetov in
spremljevalnega sejemskega
programa. Ob 16. bomo zo-
pet mikrofone postavili med
sejemske razstavljalce, ob
17.30 pa bomo pripravili še
sejemski vrtiljak, nagradno
igro za poslušalce. Takšna
bo podoba našega radijskega
sporeda vse do vključno ne-
delje, 22. septembra, ko bo
sejem zaprl vrata. Ker mora
biti radio zrcalo dogajanj
v našem mestu, upamo da se
strinjate, da je prav, da ga
v času sejma obarvamo se-
jemsko. Veliko bo govorje-
nja, to je res, toda trudili se
bomo biti čim krajši v govor-
nih prispevkih, čim zanimi-
vejši, informativnejši in va-
šim ušesom všečni. Pa na
glasbo tudi ne bomo pozabi-
h. Obljubljamo!
NATAŠA GERKEŠ
Brezplačno v Gardaland
v soboto bo z modernim avtobusom sku-
paj z ostalimi potniki agencije Dober dan iz
Šempetra in celjskega Popotnika krenilo
v mesto zabave prvih deset naših nagrajen-
cev. Poleg dobrot iz bonbonjere Cukerček
iz Velenja, bo na avtobusu še snemalec in že
na poti nazaj, si bodo udeleženci izleta lah-
ko na avtobusnem video sistemu ogledali,
kako je izgledal dan v Gardalandu. Seveda
bomo film pokazali tudi tistim, ki bi želeli
z nami na pot čez štirinajst dni. Pripravlja-
mo namreč še eno žrebanje, ki pa se bo
odvijalo na sejemskem prostoru na letoš-
njem obrtnem sejmu v Celju. Javno žreba-
nje z radijskim prenosom bo v petek, 20.
septembra med 14.00 in 15.00. V programu
bo sodeloval tudi vse bolj popularni ansam-
bel Zmaji iz Solčave s svojo Bambino, ki je
še vedno na prvem mestu lestvice zabavnih
melodij Radia Celje.
Poleg glavnih nagrad bo izžrebanih še de-
set majic Dober dan. V obeh agencijah še
sprejemajo prijave za izlet v Gardaland 14.
oz. 28. septembra.
20. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
Na cilju vsi zmagovalci
Letos Je namesto 75 ttHo treba prehotiiti aH preteči kar 83 km - Startalo Je 400 pohoilnlkov, med katerimi nI bilo tujcev
- Prvič tudi predstavniki teritorialne obrambe - Pob od Je sicer uspel, vendar Ima vseeno nekaj črnih točk
Noč je bila kot nalašč za
pohod. Topla, brez vetra.
Čeprav so vremenoslovci za
dan, ko je bil načrtovan 7.
pohod Celje-Logarska doli-
na, napovedovali dež, se nji-
hova napoved na veselje
vseh, ki so sodelovali, ni
uresničila. Po minuli noči
se je zjasnilo in naredil se je
lep, poznopoletni dan z vse-
mi čari, ki jih takrat ponuja
pokrajina, ko jo obsije son-
ce. Med pohodom ni bilo ni-
ti vroče niti hladno, saj je
zadnji del poti speljan pre-
težno po senci, v objemu
skal in drevja.
V petek, 6. septembra,
okoli 22. ure ponoči, je bilo
na Trgu V. kongresa sredi
Celja še mirno. Organizator-
je so vznemirjali samo nepo-
slušni vozniki, ki so navk-
ljub vsem opozorilom vse-
eno pustili parkirana svoja
vozila na prostoru, kjer so se
kmalu zatem začeli zbirati
pohodniki. Bolj napeto je bi-
lo v sprejemni pisarni, ki je
bila tudi tokrat v prostorih
celjskih tabornikov nasproti
hotela Turška mačka. Prijav-
ljali so se še zadnji pohodni-
ki, ki se do konca niso mogli
odločiti ali se bodo podali na
zahtevno pot ali ne. Končno
je prevladala želja po tem, da
ugotoviš, koliko si sposoben.
Ali je tvoje telo sposobno
prehoditi ali preteči pot iz
Celja do Logarske doline.
Mnogi so se za ta podvig dalj
časa pripravljali, drugi so bi-
li bolj skromni. Tolažili so se
s tem, da pač lahko izstopijo
že na prvi postaji v Savinj-
skem gaju v Mozirju (36 km)
ali na drugi v Lučah (60 km).
Če pa bo šlo, bodo vztrajali
do konca.
Okoli polnoči je začelo po-
stajati živahno. Pohodniki so
prihajali z vseh vetrov. Ra-
zličnaih starosti, različno
opremljeni, različno priprav-
ljeni, z različnimi željami po
končnem uspehu. Mnogi so
se med seboj že poznali, dru-
gi so se spoznavali. Videli
smo tudi pohodnike z zbega-
nimi in bledimi obrazi, saj so
bili na startu prvič in niti
pojma niso imeli, kje je Lo-
garska dolina.
Potem je nastalo nekaj ne-
potrebnih organizacijskih
zmešnjav, ki si jih organiza-
torji ne bi smeli privoščiti,
napovedovalec je poklical
vse na start, nekdo je iz avto-
mobila dal znak za začetek in
pisana kolona se je pognala
v dobeseden dir. Ura je bila
točno 1. zjutraj v komaj roje-
ni soboti, 7. septembra.
Sredi množice smo videli
starejšo udeleženko, ki je so-
potnicam lepo pomahala
z rokami: »Dekleta, počasi.
Nikamor se ne mudi, saj ni-
smo na tekmovanju, ampak
na pohodu, kjer si bomo, ko
se bo zdanilo, ogledovale
kraje, se pogovarjale, skrat-
ka uživale. Zatorej počasi,
oni pa naj kar hitijo.«
In so res hiteli, zato se je
kolona kmalu raztegnila
v dolgo, pisano kačo. Tisti
spredaj so bili brez vseh do-
datkov, oblečeni kot pravi
atleti, oni bolj zadaj, so že
nosili nahrbtnike, mnogi so
si pomagali s pohodnimi pa-
licami. Nekateri so si nadeli
slušalke in so poslušali glas-
bo. Vse pohodnike so sprem-
ljala številna vozila, na kri-
tičnih točkah so bili redarji,
postavljene so bile smero-
kazne table, v temi so svetile
baklje.
Vsak pohodnik je ritem
hoje prilagodil svojim spo-
sobnostim. Bolj ko se je ko-
lona raztegovala, bolj so si
ljudje pomagali na vse različ-
ne načine premagovati res
zahtevno pot. Eni so hodih
sami, ker jim to pač odgovar-
ja. Zlasti mladi so bili razi-
grani in so uprizarjali prave
vragolije. Sredi pisanega vr-
veža so bili povsod posebne
pozornosti deležni predstav-
niki teritorialne obrambe, ki
so bili prvič na pohodu. Tri-
najst trojk iz vse Slovenije!
»Strašni« Stanko
Barber
Na 6. pohodu je bil pravi
heroj Čeh Vaclav Miler, ki je
pretekel s starta do cilja pro-
go dolgo 75 km v fantastič-
nem času 5 ur in 8 minut.
Letos je bila proga nekoliko
spremenjena in zato tudi
daljša (to so ugotovili šele
zadnji trenutek), saj je merila
natanko 83 km. Prvi jo je
zmogel odlični Velenjčan
Stanko Barber, ki je za pot
potreboval 5 ur, 40 minut in
10 sekund. To je skoraj tako
dobro, kot je bilo lani, če ni
celo boljše. Prav gotovo pa je
Barber postal novi junak po-
hoda Celje-Logarska dolina.
Ni bilo treba dolgo čakati,
ko je za njim kot drugi prite-
kel prav tako odlični Božo
Mulej iz Celja, ki je bil za
5	minut in 38 sekund počas-
nejši, tretji pa je bil Zlatko
Lah, iz Celja, kije potreboval
6	ur, 1& minut in 23 sekund.
Sledijo: 4. Tahiri Vihbi
(Ravne na Koroškem), 5. Šte-
fan Žlebič (Kranj), 6. Filip
Blažič (Celje), 7. Dušan Mar-
guč (Slov. Konjice), 8. Matjaž
Karner (Maribor), 9. Eugen
Konušek (Grobelno) in 10.
PŠTO Postojna v postavi
Ivan Leskovec, Janez Turk
in Marjan Korent.
24. je na cilj pritekla prva
ženska, znana rekreativka
Alenka Kavtičnik iz Celja
v času 8 ru 51 minut in 57
sekund, 54. pa Franc Smodiš
iz Celja (edini je bil na vseh
pohodih) v času 11 ur 53 mi-
nut in 47 sekund. V Logarski
dolini je končalo pohod sko-
raj 150 pohodnikov^ nekaj jih
je izstopilo v Mozirju in Lu-
čah, nekateri pa so omagali
med pohodom. Startalo je
400 pohodnikov iz najrazlič-
nejših krajev Slovenije, naj-
več pa jih je bilo s celjskega
območja, Zasavja, Maribora,
ljubljanskega predela, manj
pa od drugod. Sodelovali pa
so tudi pohodniki iz Izole.
Žal letos ni bilo pohodnikov
iz tujine, ker so se pač zbali
naše situacije, pa čeprav je
v Sloveniji povsem mirno.
Mnenja so deljena
Zmagovalec Stanko Ber-
ber iz Velenja: »Po lanski
uvrstitvi, ko sem bil šesti,
sem pričakoval podoben
uspeh, na prvo mesto pa ni-
sem računal. Sem član teka-
ške sekcije Gorenje in treni-
ram petkrat na teden. Tečem
v glavnem sam. Letos težav
nisem imel, v zadnjem delu
proge sem bil najmočnejši in
sem pritekel na cilj s petimi
minutami prednosti pred
drugouvrščenim. S prvim
mestom in doseženim rezul-
tatom sem izredno zadovo-
ljen. V veliko pomoč mi je
bila žena, ki me je spremljala
z avtom. To mi je bilo pose-
bej dobrodošlo v temi, ker bi
se lahko drugače izgubil. Ta-
koj po teku sva se vrnila do-
mov, ker je žena odšla na de-
lo, jaz pa ji bom v zahvalo za
pomoč skuhal kosilo.«
Drugi je bil Božo Mulej iz
Celja, član ŠD Kovinotehna:
»Proga je bila izredno zah-
tevna, zlasti v nočnem delu,
ko se na makadamu in v me-
gli ni nič videlo. Z uspehom
sem izredno zadovoljen. Te-
kel sem celotno progo, tudi
takrat, ko sem se osvežil
z vodo.«
Tretji je bil Zlatko Lah iz
Celja: »Dobro sem bil pri-
pravljen, zato tudi ni bilo po.
sebnih težav. Sicer pa vais
predlagam, da se naj ljudje
več ukvarjajo s hojo in te-
Pohod pripravlja skupimu
ji gre vse priznanje. Skupir^<
delo. Amatersko, žal pa
način. Z vsakim pohodom t«
žal pa ni tako. Organizatoš
prireditev v Bielu Švjcijl
naučili, čeprav je obe prire|
nemogoče primerjati.
Prvo kar je, mora vodstva
pinsko delo je sicer dobro, v
pa ne pri takšni prireditvi!
Nevzdržni so zapleti v spreji
startnih številk. To, kar je i
prireditev. Zaradi pomanjki\
nagovor predstavnika oba
popolna. Nihče ni »sortirahi
bilo startne vrvice, starte!^
nihče videl. N^hujša je ti^
startu in cilju.
Spremenjena trasa po n^
zlasti tistim, ki so prišli iz c
v popolni temi v domačerd
nepoznavanja terena je kom
slabše pripravljeni in nem
nervozen, pohod mu ni vei']
novo obliko lističev za kon^
kontrolni postaji imela oda
treba žige dajati na prav
Vsako leto opozarjamo
bodo organizatorji sprejeli.M
merne in v eni sami žeijJ^
letošnji in zadovoljstvo ve<l
Takšna prireditev se
Vse ali večina pomanjklp^-
spretnosti takoj odpraviti '
videli rezultat, kakšen bo.
z morebitno užaljenostjoi
Povsem brez potrebe je prišlo pred startom do nepopisne gneče pri razdeljev^
startnih številk. Kaj takšnega lani ni bilo
Poleg krčev mišic in slabosti so bili najhujša nadloga
pohodnikov žulji, zaradi katerih so mnogi tudi morali
odstopiti ali pa so za pot potrebovali več, kot bi sicer.
Prvič so bili letos na startu tudi teritorialci in po koncu v Logarski dolini so bili sicer
zadovoljni, vendar je marsikdo rekel, da je lažje nositi puško.
Predsednik občine Celje Anion Roječ (levo) je pi"'^
povedal (zakaj ne?) in se ni udeležil pohoda.
General Slapar
v Logarski
Okoli poldneva je prišel
na obisk v Logarsko doli-
no tudi general Janez Sla-
par, poveljnik slovenske
vojske. Najprej se je poz-
dravil s poveljnikom
PŠTO za Zahodno Štajer-
sko Vikijem Krajncem in
odgovornim urednikom
Radia Celje Mitjo Umni-
kom, nato pa se je zaple-
tel v pogovor s teritorial-
ci, ki so sodelovah na po-
hodu.
»Želel sem slišati, kako
so zadovoljni. Vsi so bili
mnenja, da je to zanimiv
pohod, ki zahteva dobro
telesno pripravljenost.
Priznati moram, da sem
ob vabilu razmišljal^ če bi
nastopil tudi sam. Zal pa
sem bil letos že toliko
obremenjen, da bi bilo to
tvegano.«
Boste prišli tudi pri-
hodnje leto?
»Prav gotovo. Mislim,
da bomo takšno obliko
v TO tudi v bodoče pod-
pirah, seveda pa se bomo
na pohod začeli tudi prej
pripravljati. Po eni strani
pomeni sodelovanje po-
leg krepitve prijateljstva
tudi vzpostavljanje novih
znanstev, je pa tudi do ne-
ke mere preizkus fizične
sposobnosti posamez-
nikov.«
Vaše mnenje o po-
hodu?
»Pripravili ste lep po-
hod na progi daljši kot
80 km s ciljem v prelepi
Logarski dolini. Presene-
čen sem nad lepo udelež-
bo pa čeprav letos ni bilo
tujcev. To prireditev je
treba ohraniti tudi v pri-
hodnje in ji dati večji po-
udarek v slovenskem
prostoru.«
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 21
fjf ustnice m opora na prijatelja pove
iodnik počutil.
ito bo za
(dno ko-
j ženska
% za kar
shtevno
aiterski
boljša,
Mi tudi
V nekaj
lili celo
ia. Sku-
te. zlasti
cgarska.
mnjem
I takšno
uvodni
i zmeda
bilcov, ni
rffl ga ni
Bstav na
b težave
'je znajti
i Zaradi
fcti tisti
'postane
^ba tudi
'na prvi
aje bilo
me.
*o.dajih
'[obrona-
^'jši kot
fet) voljo,
malo
Mod in
predstavnica je bila Alenka
Kavtičnik iz Celja: »Da sem
dosegla ta lep uspeh, gre
zahvala tudi mojemu sprem-
ljevalcu na kolesu Niku Ro-
žiču. Bil mi je v veliko oporo.
Sicer pa sern precej poti te-
kla skupaj z Željkom Cigler-
jem, vodjo celjskih prenovi-
teljev. Malo me je iztirila
spremenjena trasa, ki je ote-
žila pohod.«
Ivan Mirnik, direktor Za-
varovalnice Triglav Celje:
»Tudi letos smo zavarovali
vse pohodnike. Čeprav ni-
sem hodil, lahko rečem, da
sem s pohodom zadovoljen,
saj so ga ugodno ocenili tudi
tisti, ki so bili na progi. Niso
najbolj pomembni tisti, ki so
najmočnejši in dobro pri-
pravljeni ter pridejo hitro na
cilj, bolj pomembni so tisti,
ki se za pohod odločijo zara-
di hoje in opazovanja narave.
Marsikdo je danes preživel
lep dan.«
Viki Krajnc, poveljnik
PŠTO ' Zahodnoštajerske
pokrajini: »Čeprav smo za
pohod izvedeli sorazmerno
pozno, pa smo le uspeli pri-
praviti trinajst trojk, ki so so-
delovale na pohodu. Prav
gotovo bomo sodelovali tudi
v prihodnje. Sicer pa smo do
letos že sodelovali pri orga-
nizaciji pohoda, saj smo skr-
beli za prehrano pohodnikov
in prostor za počitek. Če bi
imel več časa, bi se pohoda
udeležil tudi sam.«
Alojz Čobec, direktor
ZŠAM Celje: »Zraven smo
bili na vseh pohodih in
upam, da smo tudi letos do-
bro opravili delo. So še neka-
tere pomankljivosti, zlasti
pri pomanjkanju vozil, to pa
bomo odpravili do prihod-
njega pohoda.«
Franc Smodiš, iz Celja,
edini, ki je bil na vseh poho-
dih: »Malo meje bolela miši-
ca, zato nisem mogel teči.
Hodil pa sem normalno in
niti nisem preveč utrujen. Če
bi moral, bi brez težav preho-
dil še kakšen kilometer.«
Franci Pavšer, športni
urednik Radia Slovenija:
»V začetku je bil to pohod,
zdaj je pohod in tek. Oboje
pa žal pri takšni masi udele-
žencev ne gre skupaj. Treba
se bo odločiti za eno ali dru-
go, jaz sem za pohod. Če pa
že ostane kombinacija, naj
organizator doseže vsaj to,
da bodo pravi pohodniki
startali ponoči ob 1. uri, teka-
či pa zjutraj med 9. in 10. uro
ali prej. Tako bodo najboljši
pritekli na cilj, ko bo tam že
več ljudi in bodo tako lepše
sprejeti, ne pa zjutraj, ko so
sarni med nekaj organizator-
ji. Žal kasnejši pohodniki in
naključni obiskovalci sploh
ne vedo za najboljše, ki ali
počivajo ali pa se takoj vrne-
jo domov. In še nekaj: tisti,
ki je organizator, ne more tu-
di hoditi. To žal ne gre
skupaj.«
Najmlajši udeleženec po-
hoda je bil 14 letni Jernej
Gračner iz Rimskih toplic:
»Na takšnem maratonu sem
sodeloval prvič in prvič sem
tudi prehodil tako dolgo pot.
Sicer pa treniram atletiko,
tek na srednje in dolge pro-
ge. K nastopu me je vzpod-
budil prijatelj, starši pa tudi
niso nasprotovali. Predvsem
ponoči je čas tekel počasi,
med potjo pa sem imel tudi
nekaj kriz.«
Pozabljeni žulji in
utrujenost
še pozno popoldne so
v cilj prihajali posamezni po-
hodniki. Utrujeni, vendar za-
dovoljni, saj so si dokazali,
da nekaj zmorejo. Stran od
cilja pa je bilo živahno na
plesišču, kjer so se pohodni-
ki spretno in razigrano vrteli.
V trenutku so bili pozabljeni
žulji in utrujenost. Ansam-
bel Braneta Klaužarja je skr-
bel za poskočne viže, ki so
kar nosile pohodnike in ti-
ste, ki so si jih prišli ogledati.
Mnogi so se začeli vračati,
drugi so še vztrajali, ko je
sonce že zašlo spat. Nad Lo-
garsko dolino je legel mrak.
Sonce je s seboj odneslo tudi
toploto.
Tudi mi smo se po četrti
uri popoldne vrnili v dolino.
Zadnji par pohodnikov na
poti proti Logarski dolini
smo srečali, ko je zapustil
Solčavo. Pohodnika sta šla
tiho drug ob drugem, pogle-
da sta bila uprta v asfalt. Slo
je počasi, vendar kdo bi po-
mislil na to, da bi po prehoje-
nih več kot sedemdesetih ki-
lometrih odstopil na pragu
cilja? Ne, to pa ne. Pa četudi
sta hodila že dobrih petnajst
ur.
Drugi so se že naspali in
uredili vtise z zadnjega po-
hoda, zadnja dva je vse to še
čakalo. Ne vem, če sta še do-
bila golaž, vem pa, da sta do-
bila medalji. Leseni iz tise
z rumeno vrvico in znakom
pohodnika, čez katerega je
nekdo potegnil zlato barvo.
Vem, da sta na to drobno
priznanje bila ponosna. Kot
je bil ponosen tudi zmagova-
lec, ki je dobil natanko takš-
no priznanje. Vsi so bili ena-
ki, pa vendar ne. To je tudi
eden izmed čarov takšnih
prireditev.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
nič
iViaratončifi 91
Tekmovalci so imeli s seboj tudi precej
spremljevalcev. Družina Erjavec je sprem-
ljala prijatelja Danija Smodeta. »Mislim, da
udeležba na takšnem maratonu zahteva
ogromno volje in treninga, vendar na kon-
cu ne igra odločilne vloge moč, ampak
močna, železna volja. Mislim, daje to nekaj
veličastnega za tekmovalca samega,« je me-
nila Ana Salobir-Erjavec.
Na vsakem maratonu precej udeležencev
tudi odstopi in to se je tokrat zgodilo tudi
42-letnemu Iztoku Seničarju iz Celja, kije
sicer prej že dvakrat zmogel to pot: »Obup-
no so me pekli podplati, ker sem obul
nove copate. Tega, da sem odstopil, ne ob-
žalujem, saj nima smisla precenjevati sa-
mega sebe. Verjetno se bom udeležil tudi
naslednjega maratona.«
Poleg ekipe NT-RC (glavni pokrovitelj),
ki je vodila tudi press center, je na cilj
v Logarsko dolino prišel le še Franci Pav-
šer, novinar Radia Slovenija. Drugi bodo
verjetno podatke zbrali po drugačnih kana-
lih, zato se ne bomo čudili, če bo prišlo tudi
do nepotrebnih napak in zmešnjav. Povab-
ljena je bila tudi ekipa RTV Slovenija, ki
tako ra'da posname marsikateri nepo-
membni ali manj pomembni dogodek, po-
hod v Logarsko je pa ni zanimal. Zaslužijo
si črno piko!
Prav tako si črno pikq, zaslužijo sicer
nadvse prizadevni organizatorji, ki pa jih je
povozilo to, da so vse hoteli napraviti sami.
Nedopustno je, da so na startu v Celju in
cilju v Logarski dolini izobesili celo vrsto
zastav evropskih držav, na startu pa ni bilo
niti enega tujega pohodnika. Nemogoče je
tudi to, da seje na startu pojavil predsednik
skupščine občine Celje Anton Roječ, ki je
prav gotovo želel pohodnikom izreči nekaj
spodbudnih besed, pa mu to ni bilo omogo-
čeno, ker so zmedeni organizatorji dobe-
sedno do starta delih startne številke. Mno-
gi jih celo niso dobili. To je bilo lani mnogo
bolje organizirano, letos ko bi moralo biti
še bolje, pa je bilo povsem pod nivojem.
NT-RC je tudi tokrat zelo solidno opravil
svoje delo. Srečo Šrotje vodil press center
(izdal je zavidanja dober bilten), kjer so mu
pomagali Franček Pungerčič, Greta Senič,
Bernarda Stojan in Tea Podpečan. Za do-
bro razmnoževanje sta poskrbela Marjan
Dobrajc in Ivan Kregar. Da so s poroča-
njem bili zadovoljni tudi tisti pri radijskih
sprejemnikih, sta poskrbela tehnika Mitja
Tatarevič in Matjaž Marinček. Pomembno
delo pa je opravil tudi odgovorni urednik
Radia Celje Mitja Umnik.
Lažje proti cilju z eno obuto in drugo boso
nogo.
Pokrovitelji Maratona
Celje-Logarska dolina 91
Občine: Celje, Žalec, Velenje in Moziije.
Sponzorji:
NT & RC, Cetis, Zavarovalnica Triglav, Združenje šofer-
jev in avtomehanikov, Coca-cola, Cinkarna, Plastika Ivan
Kregar, Zveza telesnokulturnih organizacij. Fotografsko
podjetje, Fotolik, Gorenje, Mesarstvo Jurij, Izletnik, Merx
banka, Metro, BC prodajni center Gala, Pivovarna Union,
Radenska, Komunala, Uck, Pivovarna Laško, Cestno
podjetje. Ljubljanska banka, Elektrosignal, Elektro, Celjske
mlekarne Aija vas. Muzej novejše zgodovine, avto šola
Bodoči voznik. Mizarstvo Kregar, Mizarstvo Hrastec,
Obrtna zbornica Celje, Bojan Kiker, kamnoseštvo in teraser-
stvo, Franc Mulej, gradbena mehanizacija. Izbira Laško,
Potrošnik, Vrvica, Steklar, Optik Smole, Maksim, trgovina
Špela, Libela, Transjug, Zlatarstvo Kragl, Elektrostoritve
Kovačič, Red boogy, Tapetnik Zorko, Gostišče Novak,
Bistro Ščurek, Sajdarstvo Mirosan, Gostišče Štorman,
Vinko Vučajnik, gradbeni inženiring. Pleskarstvo Zagorič-
nik Jernej, Vinko Strnad, vodovodne instalacije, Zlatko
Krajšek, elektroinstalacije, Milan Kr^šek, elektroinstala-
cije, Herman Malgaj, instalacije centralnih kurjav. Vizija,
Oblikovanje, Črkoslikarstvo Ladislav Perčič, Gostinsko
podjetje Ojstrica, Steklarna Rog. Slatina, enota Dekor
Kozje, Mont Kojye, Toper, Gostinsko podjetje Na-na,
Gostinsko podjetje Majolka, Pekarstvo Klasje, Kmetijska
zadruga - Mesarstvo, Avtoprevoznik Jože Žuljevič, Tatjana
Domžale, Aero Celje.
Zahvaljujemo se krajevnim skupnostim in krajanom za
okrepčevalnice in prijetna presenečenja ob poti.
kozerija
Živeia samostojna
Štajerska, drugič!
Ko sn zadnč tist štiklic po cjelsk
napiso, so se jeni baje strašn švaral;
so rjekl, da se tak po domač ne sme
niti govorit, kua šele pisat.
Zdej pa jes vas uprašam, odkdaj se
pa mi Slovenci tolk domačga jezika
bojimo, deb ker najraj pozabi, de je
domača beseda neki najlepšga, kar
mamo. Poleg domačih klobas, šnop-
sa in bab, sevede.
Sam o tem djons nje bi piso, sej
vete, kok je - bo še kak lubljanski
gospod reko, de je sosedov Lojz res
en čist taprav usekan Št^jerc, ki sam
na to misl, kok bi jedo, piv pa za
kiklam leto.
Sej ne rječem, deb se brano kake
fajne domače - tolk butast pa Gaber-
čani tud nismo - morn pa le ker
tekoj dodat, de tud še kej na drugiga
študiram ko pa sam na tumhajt.
Kar se jezika tiče, že morn rječt, da
mam raj govejga od svinskiga, cjel-
skiga od lublanskiga, slovenskiga pa
od hrvaškiga al pa angleškiga. Sn
zadnč šou čez našo belo Lublano in
kua sn vido?! Razn smeti same nu-
ore napise - sn sijih neki zapiso - le
poslušte: Autocommerce, Ferromo-
to, Coming, Express Optika, Made
in Italy, Electronic Design, U.S. Fac-
tory... Deb člouk znuoro! Kua:
spluoh to pomen, lep vas presn
- Made in Italy? Bi ja raj rjekl, reci-
mo, Per makaronarskem šuhu pab
blo, pab vsi vedi, kua tam majo.
Sam nje, ki pa! Taki gospodi raj
sosedovga Lojza onegavjo, ker prev-
ječ po domač pa po slovensk govri.
Bi mende rad, deb tak govuoro ko
kak Maijan Drobež al pa Jurij Gu-
stinčič. Al pa Marija Končina. Sam
so pozabi, de je Lojza slovenska mat
rodila in de bo zato ker lepo Celan
ostal, in to tak, kot se za Slovenca
spodob. Morn povedat, de nikol
u življeju nisn mel cajta rožic sadit.
Pa tud bučk nje lušt.
Zato sn pa tud napiso, kar su na-
piso.
Štajerska nima vječ cajta, deb sam.
bučke lušla, treba je neki nardit, če
nje bomo zaostal ko albanska indu-
strija in puol nas bo vječ rešla nje
Europa nje Amerika, še najmej pa
tist bučn ole, ki ga v skupščini pre-
šlo.
So mi pa jeni mende čuda zamirl,
so rjekl, de sn mal nuor, de je Slove-
nija že itak duost mala, zdej nej se pa
še tkle cepmo. Mjen je čist vsjejen,
jes ostanem per suojem pa amen.
Jes pravim, de smo štajerske šleve.
Bo že treba tud tu kako osimsko
cesto nardit pa kak Cankarjev dom
zgradit pa kakiga vladnga velmoža
v Cjele dat, de bo mal na škrge diho,
de bo vido, kok nas lublanski bog
neč nima rad.
Tak. Jes sn povedo, kar sn mel.
Zdele grem pa v Šentjur po kure.
Treba je prežvet. Adijo!
Sosedov Lojz
Počitek in masaža bolečih delov telesa, kjer so najbolj prizadete noge.
Mehki prijem rok je pohodnici pomagal priti do cilja!
22. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991	

Ptuj izjemno iloher
Izkazali so se tudi ansamltll s celjskega območja
Končan je tridnevni festi-
val domače slovenske glasbe
na Ptuju, v organizaciji Radia
in Tednika Ptuj. Prvi večer so
se predstavili ansambli v bo-
ju za zlate, srebrne in brona-
ste Orfeje ter druga prizna-
nja, drugi večer so nastopili
finalisti, tretji večer oz. po-
poldne pa so »zlati« ansambli
zaigrali nove viže. Vmes je
strokovna žirija pripravila
z vodji ansamblov še strokov-
ni posvet, kjer je opozorila na
dobre strani in predvsem tudi
na pomanjkljivosti.
Nastopilo je 23 ansamblov,-če-
prav jih je bilo prijavljenih še-
stindvajset. Razlike so bile mi-
nimalne in so tako odločale po-
drobnosti. V finale seje uvrsti-
lo 15 ansamblov, ki so osvojili
srebrne in zlate Orfeje. Najbolj
veseli so tisti, ki so postali zla-
ti, saj to pomeni, da so zreli in
lahko takoj stopijo pred zah-
tevne mikrofone Radia Slove-
nije in posnamejo svoje viže.
Srebrnim do tega še nekaj
manjka, bronasti se bodo mo-
rali še veliko učiti, tisti s pisni-
mi priznanji pa so seveda na
repu.
Tudi letos so bili močno zasto-
pani ansambli s celjskega ob-
močja, nekaj pa jih je doseglo
velik uspeh. To še posebej ve-
lja za zlata ansambla Bratov
Zeme in Jožeta Šumaha ter ne-
koliko manj tudi za srebrna Si-
mona Legnerja in Štajerski
vrelec.
Od enega izmed članov ko-
misije Iva Cianija smo izvedeli
podobnosti o ansamblih s celj-
skega območja.
Pri ansamblu Fantje izpod
Rogle iz Zreč, ki so nastopili
prvič, tja pa so se uvrstili pre-
ko kvahfikacij, je bilo pred-
vsem slabo petje in na račun
tega gre nizka ocena in samo
pisno priznanje. Podobno je
bilo tudi pri ansamblu Vigred
iz Laškega, kjer je bil tudi pev-
ski del slabši del ansambla.
Pevski trio je bil še posebej
zaradi pevke slab. Več kot pis-
no piiznanje se ni dalo dobiti,
kar velja tudi za novinca Dan
in noč iz Velenja. Tudi tu je
bila pevka kriva za nižjo
oceno.
Pri Simonu Legneiju je bilo
všečno ljudsko petje, Štajerski
vrelec gre samostojno pot ob
sosedu Rogaškemu instru-
mentalnemu kvintetu in je do-
segel čisto srebro. Zlata sta an-
sambla Šumah iz Velenja in
Bratje Zeme. Zlasti slednji so
z domala povsem spremenjeno
zasedbo dosegli pravi boom in
dobesedno navdušili. Organi-
zatorji so jih šteli med debitan-
te, čeprav pravi debitanti niso.
Tako tudi letošnji ansambli
uspešno nadaljujejo tradicijo
prejšnjih odličnih ansamblov
s celjskega območja. Upamo,
da bosta znala zlasti zlata dva
ansambla to dobro vnovčiti
z novimi kasetami, radijskimi
posnetki in nastopi. Srebrna,
da bosta z delom prihodnje le-
to postala zlata, zlasti ansambli
s pisnimi priznanji pa da ne
bodo po tej oceni razpadli, kot
se rado zgodi. Naj bodo trma-
sti, del^o in se trudijo, da bi
bili boljši. Prihodnje leto imajo
možnost »popravnega izpita«.
Res pa je, da vaja dela mojstra.
In še nekaj: zlasti za nove
ansamble so krasna šola nasto-
pi na raznih revijah, kjer si lah-
ko brez treme kalijo znanje.
Pomagati si je treba z dobrimi
mentorji, preizkušenimi glas-
beniki, ki so vse to že dali sko-
zi. Poiskati je treba dobre tek-
ste in aranžm^e. Ptuj ostaja
sito za domače ansamble: ne-
kateri zasvetijo in morajo to iz-
koristiti, drugi ostanejo v situ.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Nagrajenci Ptuj 91
Srebrni Orfej 91: Ekart s Prepolja, Drago Elikan s Tuijaka,
Boris Razpotnik iz Domžal, Jože Seruga in Biseri iz Ptuja,
Vrtnica iz Nove Gorice in Spomin iz Novega mesta,
zlati Orfej 91: Vinoteka iz Maribora, Anton Iskra iz Begunj,
Gašperji s Predvora in Ptujskih 5 z Gorišnice,
najboljši ansambel Ptuj 91 po mnenju strokovne žirije:
ansambel Antona Iskre iz Begunj in
nagrajenci občinstva Ptuj 91: Ekart s Prepolja, Gašperji
s Predvora in Simon Legner z Vinske gore.
Nagrajenci s celjskega območja
Pisna priznanja: Fantje izpod Rogle iz Zreč, Vigred iz
Laškega in Podkr^ski fantje iz Velenja,
bronasti Orfej: Dan in noč iz Velenja,
srebrni Orfej: Simon Legner z Vinske gore in Štajerski vrelec
iz Rogaške Slatine in
zlati Orfej: Jože Šumah iz Velenja in Bratje Zeme iz Vojnika.
Orfejčki Ptuj 91
Prvič po izgubi člana Voj-
ka Gričnika, ki je umrl pred
meseci, seje v boju za nagra-
de pojavil eden naših naj-
boljših ansamblov v zadnih
letih Bratje iz Oplotnice.
Gričnika je uspešno zame-
njal Rajko Zidovnik in tako
ansambel ni bil nič slabši kot
lani, ko je pobral vse glavne
nagrade, kajti tudi letos je
dobil tri in sicer eno prvo in
dve drugi. Vse za nove melo-
dije, ki jim bomo kmalu radi
prisluhnili.
Na večeru novih viž bi mo-
ral nastopiti tudi ansambel
Braneta Klaužarja iz Štor pa
je sodelovanje odpovedal.
Harmonikar Brane si je na-
mreč pri delu močno poško-
doval dva prsta. »VLogarski
na zaključku pohoda sem
lahko igral, ker ni šlo tako
zares, ampak na Ptuj si ni-
sem upal, ker je bila odgo-
vornost prevelika,« je bil kri-
tičen Brane Klaužar.
V nedeljo se je po Ptuju
v prijetnem spremstvu pre-
važal tudi Robi Zupan
z Vranskega, ki se s svojim
ansamblom vedno bolj uve-
ljavlja. V času, ko sije razgle-
doval lepote Ptujskega gra-
du, so na televiziji predstav-
ljali njegov ansattjb,
prej na televizijo kot ^
val po enega iznted^i
Na ptuju so bili r,
nejši Zemeti iz
se vse tri dni
z dvema
dva večera Bratje p
zadnji dan Franci
Oboji so bili uspe^.,^
so postali zlati, oče p "
je za lepo pesem
svetu osvojil 3. nasr!?
činstva.
Na sobotnem rinaJm,
vialnem delu hastopn,
ski instrumentalni
v	nedeljo pa voicaj^a^
na Ajda pod vodstvom \
ta Galiča (ansambel si^
ja)zženoCito GaličitU
mi citrami. Oboji so faij'
vi	zaključek festivala!
Strokovna komisija,
absolutno najboljši J
bel proglasila ansam^
tona Iskre iz Begunj, s
lahko čez noč postali ns'
ši, če pa so se združili
znani glasbeniki, med
gim sta zraven tudi d;
nekd£(j zelo populamel
sambla Rž.
Tudi letos ni izšla 1
najboljših ansamblov
vala, kar je vsekakor]
škoda. Zdaj smo samot
ni od tega, če bomo kaj
li v programu Radia Sk
ja ali pa če nam bodo p
kolegi presneli n^bol
jih bomo tako lahko pr
vili radijskim poslušali
Na Ptuju se ne bojijo k
renče raznih Marjane,
ce domačih, Števerjam
skega večera, Mengeši
rele in podobnih prii
domačih ansamblov, si
le ostaja Ptuj. Tam je
ča glasba pognala kor
kijih bo težko porezati
nja pa je vedno bogate^
pa sadež ni vsako let
boljši tudi ni nič hudei
tošnja letina je bila izj
zatorej h ura Ptuj 92!
Prvi nastop in prvi uspeh za »nov« ansambel Bratov Zeme iz Vojnika.
rekli so:
Bojan Adamič je bil letos
predsednik strokovne žirije:
»Ko so prijatelji izvedeli, da
sem postal predsednik Ptuj-
skega festivala domače glasbe
so se začeli smejati, češ moj-
ster pa na takšnem nivoju!
Vendar je za mene domača
glasba enakovredna vsaki dru-
gi. Imam očala, ker ne vidim
dobro. Torej nisem ocenjeval
tisto, kar se je videlo na odru,
kot je to delalo občinstvo.
Imam pa dobra ušesa in po-
sluh, tako da je o moji oceni
odločalo najbistvenejše. Mirno
lahko rečem, da smo imeli le-
tos težko delo, ker je festival
dosegel izjemen nivo. Razlike
med najboljšimi so resnično
minimalne in odločajo stotin-
ke ali celo tisočinke, kot bi se
izrazil športnik. Preseneča ve-
liko število debitantov, med
katerimi jih je kar polovica
osvojila zlatega Orfeja. Instru-
mentalisti so boljši del ansam-
blov, saj se pozna, da je zlasti
večina pihalcev šolanih. Sko-
raj vsi igrajo kot profesionalci.
Pevci so kar naenkrat postali
slabši del.«
Kajetan Zupan je pri Ptuj-
skem festivalu od vsega za-
četka, po dvajsetih letih pred-
sednikovanja pa je vodilno
mesto prepustil mojstru Ada-
miču: »Začeli smo leta 1969 in
to precej skromno. Na ptujski
festival je prišel vsak, ki je mi-
slil, da zna igrati. Potem smo
ustanovili strokovno komisijo
in začeli delati red. Na začetku
je bila ta zvrst glasbe precej
zaničevana in mnogi je niso
sprejeli, čeprav gre za glasbo
naših korenin. Danes je druga-
če in napredek je strašen.
Vsem zlatim ansamblom bom
kot urednik za domačo glasbo
pri Radiu Slovenija ponudil
snemanje in nastopanje na na-
ših javnih oddajah. So pa tu
danes nekatere težave. Pojavi-
lo se je več privatnih studiev.
kjer lahko ansambli posname-
jo vse in to ni dobro. Pri nas je
le neka selekcija in vsi, ki bodo
snemali za nas, bodo to njihovi'
prvi zaresni posnetki in tudi
kasneje nastopi. To pa je že
nekaj.«
Ivo Ciani, glasbeni urednik
Radia Ptuj: »V začetku so pre-
vladovali pevci nad instru-
mentalisti, zdaj je obratno. In-
strume/italisti lahko hodijo
v ustrezne šole, pri pevcih pa
se pozna, da ne gojijo več do-
mačega petja, kot so ga nekoč.
Pri resnih mentoijih instru-
mentalistih lahko mladi glas-
beniki veliko dobijo, pevca do-
mače glasbe so operni učitelj
malo čudno pogledal. Na letoš-
njem festivalu bode v oči velik
razkorak med oceno strokovne
žirije in oceno občinstva. Sled-
nje je za svoje ljubljence izbra-
lo dva srebrna in enega zlatega
Orfeja, čeprav smo mi podelih
šest zlatih Orfejev! Pri občin-
stvu pač uspejo tisti ansambli,
ki na odru uprizorijo komedi-
jo, ki yudi nasmeji, pri tem pa
pozabijo na kvaliteto in izvir-
nost. Posebej sem vesel, da se
je tudi tokrat na festivalu poja-
vilo lepo število mladih an-
samblov s celjskega območja,
od koder že vsa leta prihc^ajo
odlični ansambli «
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	BLUE HOTEL - CHRIS ISAAK	(6)
2.	HIGHVVIRE - ROLING STONES	(4)
3.	THE MOTOVVN SONG - ROD STEWART	(8)
4.	I DON T WANNA CRY - MARIAH CAREY	(7)
5.	BAILA ME - GYPSY KINGS	(2)
6.	THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEY	(3)
7.	SPENDING MY TIME - ROXETTE	(2)
8.	THE SHOOP SHOOP SONG - CHER	(9)
9.	NEAR WILD HEAVEN - R.E.M.	(1)
10. GYPSY VVOMAN (LA DA DEE) - CHRISTAL VVATERS (1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	BAMBINA - FRENK IN ZMAJI	(5)
2.	SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (7)
3.	SVETILNIK UUBEZNI - ČUKI	(4)
4.	KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (5)
5.	NEKO NOČ - POP DESIGN	(8)
6.	RECI, RECI NE - BIG BEN	(2)
7.	KAKO JE TO LEPO - PANDA	(5)
8.	TI Ml ODLAZIŠ - TAJČI	(2)
9.	ZAPRI OČI - ŠANK ROČK	(10)
10. MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE	(1)
Narodnozabavne melodije:
1.	NAŠA MLADOST - STOPAR	17)
2.	ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK	5
3.	ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV	9
4.	SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ	6
5.	DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE	2
6.	REKA ŽIVUENJA - FANTJE TREH DOLIN	(8)
7.	VRNI SE - ZEME	2
8.	BO ŽE BOUE - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(3)
9.	SPET SEM DOMA - ANDREJ BLUMAUER	(9)
10.	NAJINE SANJE-BURNIK	1
Predlogi za lestvico tujih melodij:
TIME, LOVE AND TENDERNESS - MICHAEL BOLTON
STAND BY LOVE - SIMPL MINDS
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
CIGO - PAY ON
V SLOGI VRTIJO... - ADI SMOLAR
Predlogi za lestvico narodnozabavnil
melodij:
NAJLEPŠE JE PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET
RAD ZAPOJEM TI, SLOVENIJA - MARELA
Nagrajenca: Jože Brečko, Prežihova 5, Žalec
Slavica Čolak, Preloge 19, Šmarje pri Jelšah
Nagrajenci dvignejo plošče v prodajalni Melodija
v Vodnikovi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec .
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_______________
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec__________________
naslov .
ime in priimek
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991	
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 25
26. stran - 12. sepfember 1991
BREZ NJIH NI PODJETNIŠTVA
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 27
28. stran - 12. sepvember 1991
CELOVITA TRŽNA PONUDBA
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 31
ukon po kraljevo
vj prestolonasled-
Charles in njegova
r „esa Diana sta 29.
Cz posebnega blišča
deseto obletnico
'"'Vot velik del njune-
'•ienja Je tudi kraljevi
'Heležen velike pozor-
^Lače javnosti. Več-
tudi slišati namigova-
I je bodoči britanski
V razume preveč do-
^^ojo lepo in priljublje-
I y zgodovino
jjjesetimi leti so lahko
iki gledalci v Brita-
. drugod po svetu vide-
' je takrat šele dvajset-
Lady Diana Spencer
^^.Ijieni beli poročni
'Stopila pred oltar lon-
(j" katedrale Svetega
krat očitno ni motila - Char-
les je namreč 12 let starejši
od Diane.
In kalco je danes...
v desetih letih se je marsi-
kaj spremenilo. Diana je iz
nekoliko nerodnega dekleta
vzcvetela'v lepo žensko, ro-
dila je Williama in Henryja
-	zdaj sta stara devet in šest
let - v javnosti pa že dolgo
nastopa samozavestno in
z veliko mero človeške to-
pline.
Princ Charles se ni tako
dobro zasidral v vlogi presto-
lonaslednika, ki pri več kot
štiridesetih letih še vedno
čaka na krono. Zanima ga vr-
sta različnih stvari in čeprav
so njegova opažanja, kijih tu
in tam razkrije domači jav-
nosti, predvsem dobrona-
merna, je večkrat deležen
ostrih kritik. Britanska jav-
nost se pritožuje zaradi baje
spornih izjav, ki jih je izrekel
o vrsti stvari - od moderne
arhitekture do (ne)učinkovi-
tosti tukajšnjega izobraže-
valnega sistema, da prizade-
vanj njegove ekološko
osveščene zelene duše niti
ne omenimo. Britanski lovci
na drobne zanimivosti ga ra-
di zlobno prikazujejo kot ču-
daka: po Britaniji na primer
že leta kroži zgodbica, kako
se prestolonaslednik naglas
pogovarja s svojimi sobnimi
in vrtnimi rastlinami.
Neskončna ugibanja
Novinarji so vtaknili svoje
nosove tudi v Charlesov za-
kon in se spomnili velike ra-
zlike v interesih kraljevega
para: on rad posluša klasič-
no glasbo, ona pop, on igra
polo, ona tenis, on je diplo-
miral na univerzi, ona ni
končala niti srednje šole.
V zadnjem času so ugibanja
o (ne)srečnem zakonu spet
glasnejša - tabloidni tisk že
nekaj časa kriči, da zakonca
preživljata skupaj vedno
manj časa, da imata baje lo-
čeni spalnici in da se princ
Charles sumljivo veliko vrti
okoli svojih starih prijateljic.
Neki globokoumni psihiater
je celo opozoril, da med za-
koncema ni prave »govorice
telesa«.
1. julij, ko je Diana prazno-
vala trideseti rojstni dan, sta
preživela delavno in vsak po
svoje. Govorilo se je celo
o tem, da Charles in Diana
letos ne bosta skupaj preži-
vela niti počitnic, čeprav so
v Buchingamski palači kas-
neje potrdili, da bo družina
-	kot običgjno - letovala na
M^orci v družbi španske
kraljeve družine.
Njuna deseta obletnica po-
roke je minila tiho in brez
uradnega praznovanja, in-
tervjujev ali fotografiranja,
kar pa še ne dokazuje, da sta
zakonca na pragu ločitve. In
tudi če zakon ni uspel, je le
malo verjetno, da bi se bri-
tanski prestolonaslednik od-
ločil za razvezo, ker bi se mo-
ral tako skoraj gotovo odpo-
vedati kroni: kralj je namreč
tudi poglavar anglikanske
cerkve, ta pa uči, da se za-
konska zveza sklepa za vse
življenje.
Zagovorniki kraljeve dru-
žine, ki jih med Britanci nik-
dar ne manjka, ob vseh na-
migovanjih vztrajajo pri pre-
pričanju, da je prosti čas, ki
ga Charles in Diana preživ-
ljata v družbi drug drugega
sicer res bolj skopo odmer-
jen, kar pa bi morda lahko
razložili tudi z njunim nači-
nom življenja: zaradi stotine
različnih obveznosti, ki jih
morata ločeno opravljati čez
vse leto, imata manj časa
drug za drugega in sta v tem
podobna številnim drugim
modernim parom širom po
svetu.
Piše Mojca Belak
JI
• in britanskemu pre-
jasledniku valižanske-
;rincu Charlesu obljubi-
itno ljubezen in zvesto-
;cudel zaprisege, v kate-
15)0 nevesta obljubi, da
noža tudi ubogala, so na
jiio željo izpustili),
tojo sramežljivostjo je
jjila marsikatero srce, še
iej, ko se ji je med po-
ro obredom, ki gaje vo-
•jkratni canterburyski
iiofDr. Robert Runcie,
lo zataknilo pri imenih
^a izvoljenca: imenova-
ije Philip Charles name-
liarles Philip.
(ieti sta bila kakor par iz
(jice, izžarevala sta pra-
ubezen in srečo, ki je ni-
nogli sk vari ti dolgi in
A naporni intervjuji. Ta-
po poročni slovesnosti
kraljeva mladoporo-
s poljubila na balkonu
unghamske palače, kar
prav tako lahko ogledali
ffljski gledalci širom po
- Kot trdijo nekateri
avalci privatnega življe-
laljeve družine, je Char-
' prvih dneh po poroki
Paval svojo mlado ženo
*oladnimi bonboni in
^0, darove pa ji je ro-
•'Jfno skrival pod blazi-
postelji. Precejšnja ra-
»v letih mladega para ta-
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo pošljite v navadni modri ali beli pisemski
ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko
ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, kijih bomo prejeli
do^srede, 25. septembra 1991.
Žreb bo v naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 12. oktobra 1991,
med pravilne rešitve razdelil tri nagrade: 16.000 din, 10.000 din in 6.500 din.
Kraljevi par nekoč...
...in danes
32. STRAN - 12. SEPVEMBER 1991
PISMA BRALCEV
ODMEV
Odgovor Pevcu
Prejeli smo že dvoje odme-
vov na pismo Odgovor Pev-
cu, ki je bilo objavljeno 22.
avgusta. Žal pismi nista bili
podpisani, zato ju ne more-
mo objaviti. Kot gotovo ve-
ste, objavljamo samo pisma,
ki so podpisana s polnim
imenom in naslovom avtor-
ja. Kadar avtor ne želi, da bi
bilo pismo objavljeno z nje-
govim podpisom, njegovo
željo upoštevamo, vendar
v uredništvu moramo vedeti,
kdo je pismo napisal. Takšna
so pravila.
Spoštovani avtorji odmeva
na pismo »Odgovor Pevca«
- če želite, da bo vaš prispe-
vek objavljen, ga prosim
opremite s podpisom in na-
slovom!
Uredništvo
Film na obroke
čas, ki ga živimo v Slove-
niji ni naklonjen filmu in to-
vrstnemu preživljanju pro-
stega časa. Vrsta ovir: živ-
ljenjski standard, legalizira-
na kraja v obliki video pirat-
stva in ne nazadnje bližina
vojne, vplivajo na položaj ki-
nematografije.
V razvitem svetu se ljudje
kljub novim medijem vrača-
jo v kinodvorane. Zavedam
se, da je za vračanje gledal-
cev v naše kinodvorane nuj-
no marsikaj postoriti, predv-
sem v podjetju, ki ga vodim,
zato mi je dobrodošla tako
pohvala, kot graja dela naših
kinematografov. Vaše pi-
smo, gospa Zupane, objav-
ljeno v Novem tedniku v ru-
briki Odmevi razumem kot
dobronamerno.
Vem, da mora biti z vsto-
pom v svet kinematografa
obiskovalcu omogočen zao-
krožen kulturni užitek. To je
cilj mojega dela v celjskem
Kinopodjetju. S tem, ko sem
prevzel vlogo direktorja,
sem odgovoren za vse spodr-
sljaje zaposlenih. Jamčim
vam, da bom storil vse, da jih
bo čim manj. Prosil bi Vas in
vse, ki so bili na teh dveh
kinopredstavah, naj pridejo
na upravo Kincpodjetja in
škodo, ki je nastala po naši
krivdi bomo povrnili in se
pogovorili o našem delu in
namenih in Vaših vtisih. Se-
veda pa so dobrodošle pri-
pombe, kritike (javne in
v neposrednih stikih) bivših,
sedanjih ali bodočih kino-
obiskovalcev.
Skratka, namen imam pri-
sluhniti obiskovalcem in
vse, kar bo uresničljivo,
vgraditi v naše delo.
BOJAN VIVOD,
direktor Kinopodjetja Celje
PltEJELI
SMO
Izlet na
Grossglockner
22. avgust si bomo vojniški
upokojenci dobro zapomnili.
To je bil namreč dan, ki je bil
določen za naš izlet na
Grossglockner v Avstriji.
Dva, do zadnjega sedeža na-
polnjena avtobusa, sta nas
v zgodnjih jutranjih urah od-
peljala proti avstrijski meji.
bolj ko se je rojevalo jutro,
glasnejši je postal klepet
med sedeži. Znani in manj
znani so si imeli med vožnjo
dosti povedati. Resen pogo-
vor se je mešal s smehom,
šalami in vzkliki ob opazova-
nju znamenitosti in lepot,
mimo katerih smo se peljali.
Tako smo brez težav prema-
gali precej naporno dolgo
vožnjo. K temu sta s svojo
dobro voljo izdatno pripo-
mogla oba Izletnikova šofer-
ja in naši vodje: gospa Krpa-
nova in zakonca Tilinger.
Ko smo se znašli sredi av-
strijskih Alp, ni bilo konca
ne kraja naših vzklikov, ki so
bili namenjeni lepotam te
gorske pokrajine. Lep in
edinstven je Gros^lockner
in sosednji vršaci. Človek bi
rad tu obsedel in občudoval,
občudoval... Toda čakala
nas je še dolga pot nazaj do-
mov in že spet smo sedeli
v avtobusih. Dobro razpolo-
ženje se je stropnjevalo. Za-
slišala se je domača pesem.
Za nekaj časa smo pozabili
domače skrbi. Ko pa smo se
peljali mimo ožganih zidov
naše carinarnice na Holmcu,
smo za nekaj časa utihnili.
Spomin je poletel nazaj v ža-
lostne junijske dni, ko smo
trepetali za svoje bližnje in
našo deželo. Domače lepote
naše pokrajine so razblinile
mrke misli. Kljub utrujeno-
sti smo ostali dobro razpolo-
ženi, kajti počutili smo se
trdno povezani med seboj,
to, da nekomu pripadaš in da
si v skupini lepo sprejet, je
za nas starejše še kako po-
membno. Taka občutja pri-
padnosti se rojevajo na naših
izletih in na srečanjih v do-
mu upokojencev v Vojniku,
kjer se tedensko zbiramo ob
raznolikih interesnih dejav-
nostih in naši prizadevni
predsednici Marjanci Krpan.
UDELEŽENKA IZLETA
Kultura, delo,
plemenitost
Svoje pismo namenjam
predvsem organizatorjem
Savinjske planinske poti
v Zabukovici ter vsem sode-
lavcem pri Planinski zvezi
Slovenije v Žalcu, Preboldu
in Vranskem.
Savinjsko planinsko pot
sem doživel lepo in prijetno.
Pot po obronkih od Letuša
do Celja je čudovito spelja-
na. Ob vseh lepotah, ki jih je
težko zajeti na papir, pa bi
rad opozoril na nekatere sla-
bosti, za katere želim, da ne
bi zasenčile vsega lepega.
Najbolj me boli ogrožanje
narave. Tudi ob tej poti je
mogoče, tako kot povsod po
Sloveniji, videti odložene go-
spodinjske elemente, celo
avtomobile. Da ne bodo
umrli naši gozdovi, je treba
z ukrepi pohiteti. Tudi Pla-
ninska zveza Slovenije se
mora vključiti v prizadeva-
nja in morda vzpodbuditi
komunalcem, da bodo od-
stranili odpadne materiale iz
gozdov.
Manj kot nesnaga bodejo
v oči markacije. Na večih
mestih so dotrajane ali celo
opuščene. Avtomobilizem
spodriva tradicijo planinstva
(na primer Dobrovlje
- Čreta).
Ampak tudi te slabosti ne
morejo uničiti lepot - od či-
stega zraka, vonja po smre-
kovim, boru, hrastu... Vred-
no je pozabiti na sedenje ob
TV, na pivo v bifeju in se
odpraviti na planinsko pot.
Savinjska pot je prilagojena
vsem pohodnikom - za dol-
žino in napornost se lahko
odločiš po svojih sposobno-
stih. In če pustimo avtomo-
bil doma, bomo na poti lah-
ko prebrali tudi številne
vzpodbudne napise:
»Ker ljubim naravo in gost
sem v njej,
pustil bom avto in šel peš
naprej.«
Ah pa:
Pobral bom odpadke, metal
jih v koš.
nad mano razod:^,.
telj,neboš.«
Zgovorni napisi u
še nekaj ne poza^''''^^
manost je temeljni ^O'
ninstva. Stopite n
poti in prepričali seV^
naša lepa Sloveniia ^
velika, v sebi pa
no in kulturno boe^'«
ga je vredno ohranit,^''
njim rodovom.
KraighS
i
NOVO ARTFLEUR NOVO
Svileno cvetje
Svileno cvetje vseh vrst po
zelo ugodnih cenah,
primerno za aranžiranje in
del<oriranje domov, posl.
prostorov, hotelov ter
lokalov.
Aranžiramo vam po želji
ter dajemo tudi v najem.
Vse to vam je na voljo:
Metro Celje,
Prešernova 10, 3.
nadstropje, telefon (063)
26-632, 26-603.
DINOS CELJE d.d.
vabi na razgovor
Strokovnjake
s področja
finančnega
poslovanja.
Zaradi reorganizacije dela
želimo zaposliti 2 delavca
za nedoločen čas.
Interesenti naj pokličejo na
tel. 063/31-407 ali 32-213
zaradi konkretnih dogo-
vorov.
BAMd.o.or^
čistilni servis
Mariborska 86,
telefon 32-112/456
(v kletnih prostorih
upravne zgradbe E^n
Celje)
Vam nudi: pranje, jjb
in kemično čiščenje '
-	delovnih oblek,
-	namiznih prtov,
-	zaves,
-	kuhinjskih krp, brisj;
-	oblek, hlač, kril.
Odprto od 7.15 do 15 ,
vsak delovni dan včas^
obrtnega sejma tudiot
sobotah in nedeljah)
Razpisujemo prosto delovno mesto
VODJE SERVISA
Pogoji:
-	delovodska šola avtomehanične stroke
-	deset let delovnih izkušenj na osebnih voziliti'
vodenje servisa na vozilih VW in ŠKODA.
-	sposobnost vodenja delavniške dokumentacij
delo z mikročitalcem, določanje normativov, izdel
va reklamacijske dokumentacije in vse ostalo
-	delo s sodelavci in strankami
-	vozniški izpit B, C, E kategorije
-	kandidati naj pošljejo ali prinesejo vloge z doka:
na Novi tednik pod šifro: VODJA SERVISA.
ITOLJUBI SMRTI
Spomini Celjana Karla Kuneja

Zgodaj zjutraj, še v megli, sem se odpravil iz Celja
v naš vinograd pri Bistrici ob Sotli. Za mano je vozil
osebni avto, ki pa me ni hotel prehiteti. S hitrostjo
kakšnih 30km na uro vozim od kraja Pristava proti
takrat precej ozkemu mostu čez potok Tinšica, ki se
kmalu zatem izliva v potok Mestinšico. Na moji strani
ceste je bil travnik nekako v isti višini kot cesta. Do
mostu je bilo še kakšnih petdeset metrov, ko se je iz
megle prikazal obris večjega tovornjaka. Moral bi zaviti
na skrajno desno stran ceste in močno zavreti.
Ker sem vedel, da zavore ne bodo delovale, če pa bi že,
je bila nevarnost, da bi se avto za menoj zaletel vame,
sem bliskovito zavil na desno z nezmanjšano hitrostjo.
Pri tem je motor odskočil, naju s sopotnico je vrglo na
travnik, motor pa je preko najinih glav napravil salto in
pristal kakšnih pet metrov naprej normalno na kolesih.
Ko sem obsedel na travniku, sem še lahko videl, kako
motor leti nad menoj.
Oba avtomobila sta obstala in potniki so začudeni
opazovali ta nenavaden prizor - kot iz kakšnega nape-
tega filma s srečnim koncem. Nama ni bilo nič, motorje
pa tudi nepoškodovan obstal na kolesih. Vse bi se lahko
tragično končalo, če ne bi motor s prikolico preskočil
najinih glav in bi naju z vso svojo težo pokopal pod
seboj.
Leto 1934
S prijateljem Ivanom Završakom sva šla za pet dni na
Triglav - s kolesi. Vse je bilo lepo in enkratno, samo
spomin na hojo z Malega na Veliki Triglav mi bo ostal
v spominu.
Z Ivanom Završakom, prijateljem še iz šolskih let, sva
se dogovorila, da greva za pet dni s kolesi v Triglavsko
pogorje. Pohod naj bi začela s severne strani, to je iz
Dovjega - Mojstrane, kolesi pa bi poslala po železnici
v Bohinjsko Bistrico, kjer naj bi sestopila na južni strani
Triglavskega pogorja. Jaz sem imel Puchovo kolo, prija-
telj pa tudi dobro turno kolo. Kolesa so bila takrat
v modi, motorni promet še ni bil kdo ve kako razvit.
Nahrbtnike sva najprej nabasala s hrano: rženi kruh,
ki ostane dolgo svež, potem mesne in ribje konzerve,
dosti sira in za začetek tudi pečenega mesa. Vzela sva
s seboj tudi liter domače slivovke, za zdravje, kot pra-
vimo. Z njo namreč lahko preženeš prehlade, to vem še
danes, s^ so me izkušnje naučile. Tudi na fotografski
aparat nisem pozabil. Vzela sva vsak svojo odejo, vetrni
jopič, dobre planinske čevlje, takrat še okovane, in
nekaj smukca, ker je na kolesu veliko trenja.
V zgodnjem, lepem nedeljskem jutru, bilo je okoli
tretje ure trinajstega avgusta, jo »potegneva« skozi Celje
po Savinjski dolini proti Vranskemu, po Tuhinjski
dolini in skozi Kozjak v Kamnik. Tam sva bila ob sedmi
uri zjutraj. Ker je bila nedelja in sva bila vajena hoditi
k nedeljski maši, sva tudi tukaj odšla najprej v cerkev,
potem pa sva urno nadaljevala pot proti Kranju.
Že malo utrjena od dolge poti, sva v Kranju poiskala
najinega starega prijatelja in sošolca Franja Feldina.
Postregel naju je z dobro pijačo in jedačo, kar seje nama
po dolgi poti zelo prileglo. Medtem seje zunaj razdivjala
nevihta. Ker nisva mogla naprej, sva sklenila prevedriti
tako, da sva zadremala.
Zbudil naju je gostitelj, ker se je motal okrog, da bi
naju fotografiral. Vreme se je že zvedrilo in posijalo je
sonce. Pot do Mojstrane pa je bila še dolga. Najin prija-
telj Feldin naju je iz čisto športnega užitka spremljal
prav do Jesenic. Tam smo se poslovili. Sonce je bilo že
nizko na obzorju, midva pa sva vedno teže poganjala
pedala, s^ seje cesta proti Mojstrani vseskozi nekoliko
dvigala. V Dovje sva prišla v prvem mraku.
Najprej sva morala oddati najini kolesi na železniški
postaji Dovje-Mojstrana, da bi ju poslali v Bohinjsko
Bistrico, kamor naj bi po hoji preko Trigalvskega
pogorja pripotovala čez kakšnih pet dni. Zatem':
povprašala pri nekem kmetu za prenočišče. Na sel
sva izvrstno prespala in se zbudila že zgodaj ^ja
Čakala naju je zelo dolga pot do vrha Triglava.
Vzpon na Triglav se začne v Dovjem. Najprej sn
skozi dolino' Vrat, nato sva izbrala Tominškovo p«
sva z nje stopila, sva se počasi napotila dalje po plo
tih, globoko razpokanih skalah. Bolj ko sva se«
njala, večje so bile zaplate snega in ledu. Spr/asA
nameravala ustaviti na Kredarici, pri kapelici, ke:
naju je presenetila gosta megla, ki seje nenadoms^
stila, sva zgrešila pravo smer. Držala sva se prf
desno in zašla v velike strmine. Zvonček iz kapelicf
Kredarici se je oglasil globoko pod nama in tako^
ugotovila, da sva že na poti čez Mali Triglav.
sva se, da se bova na Kredarici ustavila nazaj
Vzpenjala sva se po klinih in ozkih kozjih steS
vklesanih v skalo. Prehod z Malega na Veliki
takrat še ni bil tako zavarovan z jeklenimi vrvmi, ki
je danes, zato je bila potrebna zares previdna mP^
šljena hoja. Nenadoma - in na precej navarnem n"
- seje na mojem nahrbtniku pretrgala naramnici'
se je z vso težo prevesil na zunanjo stran. Ce
bliskovito iztegnil prave roke, hkrati pa se naslor^^
skalno steno, bi me sunek potegnil v globino, sk^
z nahrbtnikom bi se kotrljal po strmih skalah na^"^
Na varnem mestu sem nekoliko postal, da bi si
nil in pogledal, kaj je pravzaprav narobe z nahrbti^^
Vrvica, kije povezovala obe naramnici, ni bilap^"
nameščena, zato seje že v dveh dneh obrabila in F
gala - in to na najbolj nevarnem delu poti!
Ob pol dveh popoldne sva s prijateljem stopili
2863 metrov visokega Triglava. Poleg Aljaževega^-
je takrat tam stal tudi mejni kamen med Italijo
slavijo. Prav na široko sem se usedel na ta mejmi^.
da me je bilo pol v Jugoslaviji, na Trigalvu, P^'
v Italiji, na Trecornu. ^
Triglavski dom.
Koča pri Triglavskih jezerih.

SEPTEMBER 1991 - STRAN 33
34. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991

KMETIJSKI NASVET
Naredimo si potaicnjence
Pripravlja
dipl. ing. Ida Tepej
Sedaj je pravi čas, da si gospodinja
naredi potaknjence za okenske cvetli-
ce, ki bodo krasile njena okna v pri-
hodnjem letu.
Starejše gospodinje dobro vedo, ka-
ko je treba to narediti, mlajše pa spra-
šujejo, kakšna mora biti zemlja, kako
dolg potaknjenec, ali se sme potakniti
v plastično posodo ali v glinasto. Ta
sestavek je namenjen mladim gojitelji-
cam rastlin, ki bi se rade poučile, kako
se naredijo dobri potaknjenci.
Za uspešno vzgojo potaknjencev
okenskih cvetlic rabimo tele pripo-
močke: matično rastlino, nož, dobro
vrtno zemljo in posodo, v katero bomo
potaknili narezane potaknjence.
Da bomo vsi vedeli, kaj je to potak-
njenec, naj najprej povem, da je to od
stare rastline odrezan del. Stari rastlini
pravimo matična rastlina. To je rastli-
na, ki je mati vsem ostalim rastlinam,
ki bodo zrasle prihodnje leto iz samo
te, ene rastline.
Matična rastlina mora biti zdrava. To
je prvi pogoj za uspešno vzgojo zdra-
vih potaknjencev. Biti mora taka, da
bo imela lepe cvetove tudi njena po-
tomka. Za vzgojo dobrih potaknjencev
vzamemo le najlepše in najbolj zdrave
rastline. Nekaterim gospodinjam se
zdi škoda cvetlice, ki lepo cveti, razre-
zati za potaknjence. Vendar je to edini
možen način, da pridemo do pravih
potaknjencev. Za potaknjence mora-
mo torej žrtvovati najlepšo rastlino.
Režemo zmeraj z ostrim nožem. Od
rastline odrežemo posamezne dele ta-
ko, da ima vsak del tudi malo stare,
rahlo porjavele skorje. Mladi, sočni.
zeleni potaknjenci se doma le neradi
ukoreninijo. Ko smo rastlino razrezali
na kose^ pogledamo, ali imajo vsi kosi
očesa. Ce nimajo očes, se rastlina ne
more ukoreniniti, v naših, kmečkih
razmerah.
Kakšno je oko? Tam, kjer odpade
list ali tam, kjer raste list, se vidijo
gube na koži stebla. Gube so v obliki
očesa. Spodnji del gube je krajši in
bolj raven, zgornji del daljši in zakriv-
ljen ali okrogle oblike. Tako oko mora-
mo potakniti v zemljo. Potaknjenec pa
odrezati tik pod očesom z ravnim
rezom.
Zakaj režemo tik pod očesom? Zato,
ker bo^ iz očesa rastlina pognala kore-
nine. Če ji pustimo pod očesom dolg
pecelj, dolg del, bo ta del odmrl, seg-
nil. Nič čudnega ni, če se gniloba razši-
ri tudi na korenine. Potaknjenec pro-
pade. Tega pa nočemo. Ko smo nareza-
li potaknjence, ki imajo vsi nekaj stare
skorje v svojem spodnjem delu, jim
porežemo liste. Pustimo le po eden do
dva listka na vrhu potaknjenca.
Vse narezane potaknjence pustimo
po tem nekaj ur v senci, da se na prere-
zanem mestu naredi tanka varovalna
plast. Naredi se nekakšna skorjica, ki
varuje potaknjenec pred tem, da bi
gnilobne drobnoživke prodrle v njego-
vo^tkivo in povzročile, da bi segnil.
Če smo popoldne narezali potak-
njence in jih dali v senco, bomo na-
slednjega dne pripravili v korita ali
v jogurtove lončke dobro vrtno zemljo
in v to zemljo potaknili zasušene po-
taknjence. Kdor nima dobre vrtne
zemlje, naj vzame navadno zemljo in ji
primeša star, preperel hlevski gnoj ali
kompost.
Zgodi se, da imamo med potaknjen-
ci nekaj takih, katerim smo porezali
vse liste. Zdaj pa ne vemo, kje je prava
stran potaknjenca. Pravo stran spoz-
namo po obliki očesa. Potaknjenec si
dobro ogledamo. Ugotovimo, kje je
del, ki ima zboklino nad očesi. Ta del
je zmeraj zgoraj. Spodaj pa je del, ki
ima v očesu ravno kožno gubico.
Če imamo za potaknjence dovolj
prostora, kjer jih bomo prezimili, je
pametno, da jih sadimo v jogurtove
lončke. Na lonček naredimo luknjo
z nožem ali tako, da nad plamenom
segrejemo debelo pletilko in z njo na-
redimo luknjo v dno lončka. Nato na-
sujemo čisto na dno nekaj peska ali
mivke, na vrh peska šele damo zemljo.
Zakaj tako? Zato, da se bo voda, s ka-
tero bomo zalivali potaknjence, prav
odtekala. Če bi se zadrževala v lončku,
bi rastlina trpela zaradi preobilice vla-
ge in bi propadla.
Kdor ima malo prostora, ta bo poti-
kal potaknjence v navadna cvetlična
korita. Potaknemo jih lahko tako, da
so prav blizu skupaj. Ko jih bomo spo-
mladi presajali, moramo zemljo naj-
prej dobro namočiti, da bomo potrgali
čim manj korenin, ki bodo tedaj že
prepletene med posameznimi potak-
njenci.
Še to: kako dolg naj bo potaknje-
nec? Okrog deset centimetrov je prava
dolžina. Lahko pa je tudi daljši; če
imate dovolj matičnih rastlin, boste
narezali daljše; če je rastlin malo, bo-
ste narezali krajše dele matične rastli-
ne, torej bodo tudi potaknjenci kratki.
Potaknjence damo na okensko poli-
co, ki ni na hudi sončni pripeki ali
v senco na vrt.
DOBRO JE VEDETI
Nega las z naravnimi sredstvi
Kostanjevim lasem poživi-
mo barvo in lesk, če vzame-
mo dober liter vode, strese-
mo vanjo eno pest orehovih
in eno pest kostanjevih li-
stov (svežih ali suhih). Jih
prevremo, odstavimo in pre-
cedimo. Razkuhane liste si
položimo po mokrih laseh in
lasišču, glavo zavijemo v bri-
sačo in pustimo 10 minut.
Od časa do časa si lahko s s_u-
šilcem oblogo ogrejemo. Še
bolje je, če imamo na razpo-
lago nekaj ilovice, med kate-
ro razmešamo skuhano listje
in si s to maso namažemo
lasišče.
Lase si temeljito splakne-
mo z zavrehco in osušimo.
Da bodo temni lasje še
bolj temni:V 1 liter vode
stresemo pest bršljanovih li-
stov in kuhamo 10 minut.
S to zavrelico si splakujemo
lase.
Rjavi lasje z zlatim le-
skom: Lase temeljito umije-
mo z dobrim šamponom, na-
to jih oplaknemo z močnim
ruskim čajem, ki ga pripravi-
mo z deževnico.
Poživitev svetlih las:
Svetlolaske naj si splaknejo
lase z močnim kamiličnim
zavretkom. Na 1 liter vode
vzamemo štiri pesti kamilic.
Za svetle lase poznamo še
eno zelo učinkovito nego:
dva rumenjaka zmešamo
z dvema žlicama medu.
Lase umijemo, nato jih
premažemo s to mešanico.
Deluje naj približno 20 mi-
nut, nato lase splaknemo
z mlačno vodo, v katero smo
precedili sok dveh hmon.
Še ena poživitev svetlih
las: Vzamemo 2 litra vode,
100 g rabarbarine korenine,
100 g kamilic, 30 g ruskega
čaja.
Vse dobro prevremo, pre-
cedimo in v tej zavrelici si
temeljito splakujemo lase.
PASJI KOTIČEK
Krašici ovčar ali Icraševec
Kraški ovčar je naša do-
mača pasma, a ga vseeno
bolj slabo poznamo. Često
ga zamenjujemo s šarpla-
nincem. Kraški ovčar je že
nekaj stoletij stara pasma,
ki je nastala iz potreb, ni
torej umetna tvorba zad-
njih desetletij. Je pastirski
pes. Pasma se je razvila na
grških tleh. Svojo današnjo
podobo imajo kraševci že
dobrih petdeset let.
Narava: Srednje velik, mo-
čan pes, s spuščenima uhlje-
ma in spuščenim repom. Je
bogato odlakan, železnosive
barve, krepke konstitucije,
skladno grajen in mišičast
pastirski pes. Glava je ple-
menita, prijaznega izraza,
v profilu globoka in zaoblje-
na. Glava mora biti telesu
primerno velika, torej ne
sme biti nežna niti groba.
Trup je krepko razvit, sred-
nje dolg, hrbet je raven, sred-
nje dolg, prsi so bobro razvi-
te. Rep je povezan s trupom,
visoko nastavljen, sabljast,
sega naj vsaj do petnice, ko-
nica je rahlo zasukana
vstran. Hoja je elastična,
skladna, v galopu se poganja
manj skladno z dolgimi sko-
ki, najraje in najlepše se gib-
lje v teku. Dlaka je bogata,
ravna, z gosto poddlako.
Dolžina dlake je najmanj
10 cm. Barva je železnosiva,
zaželena je temna, posebno
na grebenu, proti trebuhu in
nogam prehaja polagoma
v svetlejšo sivo in v peščeno
s temno sivimi progami po
sprednjem delu nog. Temna
maska na glavi, okoli nje pa
siva do peščeno siva dlaka.
Potrebe: Kot vsak velik
pes potrebuje veliko gibanja,
redno krtačenje in priporoč-
ljivo je kopanje v tekoči vodi
(reka).
Plečna višina: Pes 55 do 60
(57) cm, psica 52 do 56 (54)
cm. V višini lahko kraški ov-
čar odstopa za največ 2 cm
nad gornjo mero, kar pa se-
veda vpliva na oceno. Pes
tehta 30 do 40 kg.	MK
iVIODNi KLEPt
''"pun
VLASTA CAH-ŽEHo^fl
Minulo soboto smo v Mod-
nem klepetu na Radiu Celje iz-
žrebali nagrajenko za mesec
avgust - unikatno, ročno plete-
no jopico ali pulover prejme
Cvetka Ribič iz Radeč, na za-
stavljeno radijsko nagradno
vprašanje pa je pravilno odgo-
vorila Dragica Hoijak iz Rim-
skih Toplic. Dragica prejme za
nagrado unikaten, ročno posli-
kan svileni šal, obe nagradi pa
prihajata iz delavnice Vlaste
Cah-Zerovnik.
Že v opoldanski mavrici Ra-
dia Celje smo govorili o jesen-
ski modi, in le-to bo po posa-
meznih sklopih v nekaj nasled-
njih številkah predstavljala tu-
di Vlasta Cah-Zerovnik. Danes
je na vrsti pepita vzorec, eden
od hitov jesenske
hkrati že tudi klas^^^.
oblačil. Sledili pa bod ^
o tem, katere barve so^
za letošnjo jesen, kau'^
je potrebno izbrati inl^
materiali so n^pri^^M
prehodna jesenska oKi
Seveda pa lahko na?
svetovalki Vlasti
nik še vedno tudi sami
te kakšno vprašanje in
sooblikujete modno ^
na straneh Novega tedin!
boste vprašanju priložJJ^
gradni kupon, objavHpn"
ki številki časopisa,S'
boste ob žrebanju zadnw
to v mesecu tudi vi po^'
za nagrado. Pa lepo
Ijeni.	^ ^
Uredr^l
Hit motiv - pepita!
Ime je podedoval po slavni
španski plesalki Pepiti d'Oh-
va. Omenjena gospa je bila
namreč obsedena od črno-
belih kvadratkov, ki si poda-
jajo roke in na ta način
ustvaijajo enega izmed naj-
bolj klasičnih in domišljij-
skih motivov istočasno
- vzorec pepita.
Ne veijamem, da obstaja
kakšna predstavnica ženske-
ga spola, ki tega vzorca ne
pozna, res pa je nekaterim
bolj pri srcu, kot drugim.
Ne glede na to, ali spadate
med prve ali ostale, pa ne bo
odveč, če veste, da je pepita
vzorec napovedan kot hit-
motiv za prihajajočo jesen!
Polne so ga modne steze,
polni so ga modni časopisi in
morda bi le bilo dobro zapol-
niti vrzel v naši jesenski gar-
derobi s kakšnim modelom
v tem opevanem vzorcu! Da
pa bo videz res čisto nov, ne
smete pozabiti na nekaj le-
tošnjih značilnosti:
1.	»Pacwork« iz razi
velikih črno-belih in ^
belih vzorcev tvori zamu
krilo, ki mu dajejo svojsti
poudarek tudi črni diagff
ni všitki;	-i
2.	Na tem modelu se rt
hko povečan pepita po®
s šahovnico in črno-be
optical efekti. Obleka je
ko tudi pletena, če v^-
primanjkuje časa, pn*^
in spretnosti;
3.	Tale pepita pa d'
kot bi ga opazovali čez
ko povečevalno steklo
lentino, Laura Biagiotji
blos in še cela četica ^
kreatorskih imen P"^
stiliziran pepita na rjav"!-,
deni, peščeni ali modn
novi.
Svojstveni so tudi ij
tulipanastega ali red«
kroja, no, to pa je že de^^
ge modne zgodbe, ki sU
mo ogledali v priho"*
modnih klepetih! ^^
Obvešča vse zavarovance, da bo
od 14. 9. 1991 dalje poslovala za
stranke tudi ob sobotah od 8. do
12. ure.
Ob sobotah boste lahko uredili zavarovanje na
okencu ter opravili ogled poškodovanega vozila.
Če med tednom ne utegnete, nas obiščite
v soboto!
SPORED
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 35
36. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
TELEVIZIJSKI

12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 37
38. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991
MALI OGLASI 
INFORMACIJE
12. SEPTEMBER 1991 - STRAN 39
40. STRAN - 12. SEPTEMBER 1991	

nočne
cvetke
•	V ponedeljek, 2. septem-
bra zvečer je Jelka iz Štor
sporočila, da se v Udarni-
ški doma tepejo. Postregla
je še s podatkom, da je ti-
stemu, ki tepe in razgraja
ime Avguštin. Po prihodu
policistov se je pokazalo,
daje bila Jelka na tekočem
in da je bil žrtev Igor Ž.
Gustl bo moral k sodniku
za prekrške.
•	Istega dne oziroma veče-
ra se je oglasil Pavel L. iz
Ulice 8. črnogorske briga-
de. Pri sosedih so bili na-
mreč preveč bučni, tako da
je bil močno ogrožen spa-
nec delovnega ljudstva
v soseščini. Nočni nemir je
povzročal Anton O., ki je
doma razgrajal in razbijal
steklenice. Veijetno je bil
jezen nanje, ker so bile
prazne. Tudi Tone se bo
oglasil pri sodniku za pre-
krške.
•	V sredo je bila ogrožena
Neda iz Ulice V. prekomor-
ske brigade. Pred njenimi
vrati sta jo dva možakarja
zmerjala in nadlegovala.
Da bi Neda končno rešila
dolgotrajni spor z nedlež-
nežema, so ji policisti po-
stregli z njunimi osebnimi
podatki in ji svetovali, naj
zadevo razčisti na sodišču.
•	V četrtek, 5. septembra
zvečer se je na policijski
postaji oglasila Albina C. iz
Goriške. Prijavila je svoje-
ga bivšega soproga in pove-
dala, da jo je pravkar pre-
butal na dvorišču. Ker je
bil Franci iz Podloga zares
nasilen, so policisti napisali
kazensko ovadbo.
•	V petek zvečer se je Štef-
ka K. iz Ulice frankolov-
skih žrtev zavzela za svoje-
ga zeta, ki je bil zares v ne-
prijetnem položaju. Nadenj
se je spravil Milan O. iz
Globoč. Po prihodu polici-
stov je bil zet Bogdan re-
šen, pretepaški Milan pa se
bo moral zagovaijati pred
sodnikom za prekrške.
•	Iz diskoteke Jagoda je
minulo nedeljo okoli pol-
noči poklical Dani, ki ga je
močno vznemiijal skupin-
ski pretep. Možje postave
so se potem srečah s trojko:
Danilo K. iz Pucove in
Agim Z. iz Goriške sta mla-
tila Vojka H. s Polzele. Oba
pretepača čaka sodnik za
prekrške.
M. A.
Goljufiva mešetarja
Da je treba biti pri naku-
pu oziroma menjavi deviz
karseda previden, sta zgo-
vorna dva dogodka, ki sta
se na celjskih tleh pripetila
v zadnjih desetih dneh.
Med DEM le bil
papir
Občan Alojz O. iz Celja je
z neznancem sklepal kupčijo
kar za hišnim vogalom sredi
mesta. Kmalu po nakupu de-
viz je izračunal, da je za vsa-
ko nemško marko plačal ce-
lih 320 dinarjev. In kako je
do te goljufije prišlo?
Neznanec je Alojzu izročil
prozorno vrečko, v kateri je
bilo natanko 3 tisoč nemških
mark. Kupec Alojz je nez-
nanca nato prosil, naj mu
vrečko za trenutek pridrži in
začel šteti naše bankovce.
Ko je kupec prodajalcu na-
štel 64 tisoč dinarjev, mu je
ta vrečko lepo vrnil, se spo-
dobno poslovil in odšel. Na-
mesto veselja zaradi nakupa
po dokaj ugodnem tečaju, je
Alojzu zavrela kri v glavi.
V vrečki je bil zgoraj en ban-
kovec po 100 DEM in spodaj
en bankovec po 100 DEM.
Vmes so bili le kosi navadne-
ga papirja. Razlaga te gulju-
fije je preprosta: Neznanec je
v trenutku, ko je nesrečni
Alojz odšteval dinarje, vreč-
ko zamenjal.
Goljufa ni bilo nazai
Minuli petek popoldne se
je pri nekem fotografu v Slo-
venskih Konjicah oglasil
neznanec, ki je ponujal nem-
ške marke v zamenjavo za
dinaije. Fotograf se je podvi-
zal in hitro našel kupca, ki je
imel v žepu 120 tisočakov.
Kupec je začel dinarje pred
prodajalcem preštevati, a se
je prodajalec nenadoma
spomnil, da mora za hipec
skočiti do svojega avtomobi-
la, kjer ima spravljene devi-
ze. Seveda se prodajalec de-
viz ni več vrnil, kupec in nje-
gov prijatelj pa sta z grozo
ugotovila, da jima je rokohi-
trec ukradel polovico denar-
ja, pripravljenega za me-
njavo.
M. A.
Udar električnega
toka
V	ponedeljek, 9. septembra
dopoldne je prišlo do delovne
nezgode v zreškem Cometu.
Obratni elektrikar Franc
Črešnar (31) iz Resnika je
v omarici za kaljenje menjaval
kontaktoije. Pri menjavi je pri-
šlo do kratkega stika in moč-
nega obločnega plamena. Hu-
do telesno poškodovanega
Franca Črešnaija so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Pokopal ga Je traktor
V	petek popoldne se je pri
delu s traktorjem smrtno po-
nesrečil Ivan Javeršek, star
58 let, iz Kunšperka.
Javeršek je s traktorjem in
prikolico prevažal drva. Okoli
18. ure je pripeljal domov pol-
no prikohco drv, nato pa je ho-
tel naložena drva prekucniti na
tla. Ker hidravlika na vozilu ni
delovala, je začel drva razto-
vaijati ročno. Medtem pa se je
traktor, zaradi slabe potegnje-
ne zavore, pričel pomikati po
klancu navzdol. Pri premika-
nju vozila je Javeršek izgubil
ravnotežje in padel pod kolo
prikolice, ki je zapeljalo čez
njegove prsi. Bil je na mestu
mrtev.
Usodni Skok na vlak
V ponedeljek popoldne se je
na železniški postaji v Pes-
jem, pri skoku na vlakovno
kompozicijo, hudo telesno po-
škodoval 32-letni Ferid Sali-
hovič iz Celja.
Med premikanjem tovorne-
ga vlaka s štirin^stimi vagoni
je poskušal skočiti na kompo-
zicijo na mestu med lokomoti-
vo in prvim vagonom. Pri tem
mu je spodrsnilo, tako da je
padel med tire. Pri padcu se je
oprijel dela konstrukcije na lo-
komotivi, ki ga je vlekla za sa-
bo po dolžini 33 metrov. Hudo
poškodovanega Salihoviča so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Tiralice
Minuli četrtek je repu-
bliško ministrstvo za no-
tranje zadeve opozorilo
občane, da jugoslovanski
vojaški pravosodni organi
še vedno iščejo slovenske
fante, ki so prebegnili iz
Jugoslovanske armade.
Posamezna vojaška so-
dišča iz vse Jugoslavije,
kjer so služili vojaški rok
slovenski fantje, so za po-
beglimi Slovenci razpisala
tiralice - kot razlog prego-
na pa navaj^o kazniva de-
janja nepokorščine pri vpo-
klicu v vojaško službo, iz-
mikanje služenja v vojaški
službi, samovoljno odstra-
nitev ter beg iz oboroženih
sil. Tiralice so razpo«\aU
vsem policijskim postajam
v Jugoslaviji, seveda pa jih
ima tudi vojaška policija.
Čeprav so bili sprejeti
sklepi o umiku Jugoslo-
vanske armade iz Sloveni-
je, o prenehanju služenja
vojaškega roka za sloven-
ske fante in o tem, da Slo-
venija ne pošilja več nabor-
nikov v Jugoslovansko ar-
mado - kaže, da tega v biro-
kratskem mehanizmu voja-
ških sodišč ne upoštevajo.
Tiralice, ki so jih razpo-
slali za pobeglimi sloven-
skimi vojaki, velj^o več let
oziroma do preklica, seve-
da pa jih slovenska policija
ne bo upoštevala. Ker pa
v Ministrstvu za notranje
zadeve Repubhke Sloveni-
je, ne vedo, kako bodo rav-
nali v drugih republikah
oziroma kako bi sporne za-
deve reševala vojaška so-
dišča, vsem pobeglim slo-
venskim vojakom svetuje-
jo, n^ se ne izpostavljeno
nevarnosti in naj ne potuje-
jo v druge jugoslovanske
republike. V primeru, da se
bodo vojaški pravosodni
organi odločili za preklic ti-
ralic, pa bodo to pravočas-
no sporočili javnosti.
IS
tiralice
Trčili osebni vj
V	torek, 3. septe^J
poldne seje pripetn,^
na lokalni cesti \
marje, v kateri so bn^
be hudo telesno p^a^l
materialna škoda
okoli 250 tisoč dina^J^l
Po lokalni cesti jp
Skomarij proti
osebni avto vozmu'^
Beškovnik (33) iz sj.^
desnega nepregledne?
ka je na ravni del ces?
Ijal po sredini voziž^
nutku, ko je iz smeri 7,,
peljala voznica osebneJ
mobila Ana Slatinek
harine. Da bi prepre^
nje je voznica zapeljala,
desno, vendar ji to nj
V nezgodi sta bila hudo,
dovana oba voznika ter!
nik voznice SlatineL
mesečni T. S.	^
Nezgoda v krij^
Na lokalni cesti v Vtj
je v sredo, 4. septembra
či pripetila nezgoda, v
je bila ena oseba hudo) i
poškodovana.
Po lokalni cesti v Vr
vozil osebni avtomobil s
Poznič (33) iz Kasaz. Ko
peljal v levi ovinek je t
na desno stran, izverm
nato pa naz^ na vozišfi
je v križišču trčil v zadi^
traktorske prikolice, ki
s traktorjem vlekel i
Darko Koražija (30) iz
Voznik Poznič se je p;
hudo poškodoval.
Zadel kolesarja
V	Slovenskih Konjiči
v petek, 6. septembra i
ne pripetila nezgoda, v
je bila ena oseba hudoi
poškodovana.
Jožef Dragan (67) iz SI
skih Konjic je vozil osi
tomobil po UUci Dušam
ba. Tam je prehiteval kd
Rudolfa Gorenj aka (79ti
venskih Konjic in ga z«
zadel v kolo. Kolesarje;
po vozišču, hudo poSl«
nega pa so ga prepeljali'
sko bolnišnico.
Skozi rdečo luč
Na Ljubljanski cestH
se je v petek, 6. septe«
poldne pripetila JJ
v kateri se je hudo teK
škodovala kolesarka.
Po Ljubljanski cestilf
središču mesta vozilaj
avto voznica Metka Krt
(21) iz Košnice. V ^
z Gregorčičevo ulico je f
naravnost, v času, koje^
i\jene vožnje na semaf«
rela zelena luč. V tem«
po kolesarski stezi, if
Gregorčičeve ulice. P"
kolesarka Dara Bar\)ac
Celja. Vozila je v času. J
njeno smer vožnje gore^
luč. Trčilaje vosebni a
bil Kragolnikove, pad«
zišču in se hudo pos«^
Odpeljali so jo v bolnis'
Spregledal pe^K'
V ponedeljek, 9. sepj
popoldne, se je priPf,
goda na magistra«^
v križišču v Slovens^
njicah.
Iz smeri Tovarniš^^jj
vozil osebni avtomob'
Franc Matevž iz Zre^.
pripeljal do semaf^'
križišča je v križišč« ,
na magistralno cesto P
luči, nato pa zavil v
tem je spregledal ^
no Korošec (53) iz
Konjic, kije prav taKJ!
la cesto pri zeleni l^c .
Matavž je Koroščevo ^
zbil po vozišču, hud"
poškodovano pa so V
v bolnišnico v Celje-
Vlome Je mogoče slišati
Po podatkih UNZ o letoš-
njih vlomih oziroma krajah
v stanovanjskih hišah, stano-
vanjih, avtomobilih itd. lah-
ko sodimo, da je teh kaznivih
dejanj vse več, očitna pa je
tudi druga plat »medalje«, na-
mreč dejstvo, da za lastno in
družbeno premožeige prema-
lo skrbimo v smislu varo-
vanja.
Do konca avgusta letos je bi-
lo na našem območju 72 vlo-
mov v stanovanjske hiše, 24
v stanovanja, 64 vlomov v vi-
kende, 40 vlomov v trgovine in
51 vlomov v gostinsko-turistič-
ne objekte.
V tem času je bilo vlomljeno
tudi v 154 avtomobilov, skupaj
s tatvinami iz vozil pa v UNZ
Celje beležijo 500 primerov
vlomov oziroma tatvin.
Vlomilci so se v hišah in sta-
novanjih ozirali predvsem po
zlatnini, devizah in dinaijih,
v avtomobilih (marsikdo neza-
klenjenih) so jih privabljale
torbice, usnjena oblačila, radi-
okasetofoni in podobni upo-
rabni predmeti. Razmišljanje
jo zavarovanju našega premo-
ženja je torej na mestu, seveda
pa je za to treba izbrati n^ pri-
mernejši način. Dotrajane
ključavnice so prava vaba za
vlomilce, ki se za tovrstne pod-
vige najrege odločajo v času, ko
nas ni doma.
Enega od odgovorov, kako
se ubraniti pred tatovi in vlo-
milci smo tokrat poiskali v no-
voustanovljeni tvrdki »Elek-
tronika« v Oblakovi ulici 11
v Celju (tel. 25-840). Ponudba
je zelo pestra in smiselno raz-
deljena na sisteme, ki varujejo
hiše, stanovanja,'in razne ob-
jekte ter avtomobile.
V »Elektroniki« je vsako
svetovanje v zvezi z varnostno-
alarmnimi sistemi brezplačno
in neodvisno od nakupa. In
kakšne so tehnične zmogljivo-
sti teh sistemov?
Za varovanje pred vlomi
v avtomobile so najpogosteje
v rabi kompaktni alarmi, vode-
ni z daljinsko radio kontrolo,
ki s svojimi senzorji ščitijo ta-
ko zunanjost kot notranjost av-
tomobila. Narge je mogoče
priključiti dodatke, kot so:
centralno zaklepanje vseh vrat
avtomobila, oken, strešnega
okna itd. Cene teh alarmnih si-
stemov, z montažo vred, se
gibljejo od 6 tisoč do 16 tisoč
dinaijev. Enostavnejše modele
je mogoče kupiti že za 1500 di-
narjev. Kompatibilen z vsakim
alarmom je tudi radijski jav-
Ijalnik (paging system), ki last-
nika avtomobila brezžično
opozori na vlom, v oddaljeno-
sti do dveh kilometrov od vo-
zila.
Hišni sistemi so nekolikanj
kompleksnejši, ker, reizen na
vlom, lahko opozaij^o še na
druge nevarne dejavnike: uha-
jar^e plina, požar, lom stekla,
izliv vode... Možnosti dopolni-
tve takšnih sistemov so ne-
omejene, saj nanje lahko prik-
ljučimo daljinski javljalnik, te-
lefonski pozivnik, sirene ter
bliskavke. Vsak tak varnostni
sistem se lahko dopolni še z vi-
deo kamerami, monitorji ter
videointerfoni. Varnost s to-
vrstnimi napravami je mogoče
zagotoviti že od 5 tisoč dinar-
jev in več, seveda skladno z že-
ljami oziroma potrebami
kupca.
MINI KRIMIČt
V	prvih dneh septembra sije
nekdo opomogel tako, da je
vlomil v štiri vikende v GoreU-
cah. Napravil si je zalogo živil,
premamili pa so ga tudi neka-
teri tehnični predmeti.
V	noči na 5. september je
neznanec vlomil v yugo, ki je
stal na parkirišču v Ulici 14.
divizije v Celju. Na hitro je od-
montiral avtoradio znamke
blaupunkt.
Neznanec je 5. septembra
zvečer vlomil v avtomobil
yugo, parkiran v celjskem
mestnem parku. Pobral je na-
hrbtnik in še nekaj uporabnih
predmetov, kar je lastnika vo-
zila stalo okoli 10 tisočakov.
Tudi otroški vrtci niso varni
pred vlomilci. Tisti, kije v noči
na 5. september vlomil v vrtec
v Drapšinovi ulici v Celju, je
otrokom ukradel radiokase-
tofon.
Neznani storilec je v noči na
7. september vlomil v stano-
vanjsko hišo v Švabovi ulici
v Celju. Preiskal je vse prosto-
re in naredil pravo razdejanje,
odnesel pa je nek^j deviz in
drobnih, a uporabnih pred-
metov.
V	noči na 7. september je
neznanec vlomil v skladišče
pijač pri kopalnem bazenu na
Vranskem. Odnesel je nek^
steklenic znane škotske pijače
in nekaj steklenic s sadnimi
sokovi. S plenom bo lahko pri-
redil pravo cocktail-party.
Neznanec je v noči na 7. sep-
tember prišel v ogr^eni pro-
stor prodajalne KristaJ v Roga-
ški Slatini. S kosilnice je de-
montiral motor, vreden okoli
30 tisočakov.
Nekdo je minulo nedeljo do-
poldne okradel župnišče v Mo-
zirju. Po ogledu prostorov seje
dokopal do deviz in dinarjev in
»obogatel« za dobrih 30 tisoč
dinarjev.
Vožnja veselega
Janeza
Janez Z. iz Velenja je bil nje-
ga dni šofer. V soboto zjutraj
pa se mu je stožilo po šoferskih
dogodivščinah, zato je stopil
v Izletnikov avtobus, kije stal
pred rdečo dvorano v Velenju
in zagnal motor v pogon. Pope-
ljal se je po belih cestah, vse do
Zagreba, kjer je avtobus obrnil
in krenil nazaj proti domu. Pa
mu sreča ni bila naklonjena.
V Laškem ga je ustavila poli-
cijska patrulja, kije takoj ugo-
tovila, da pijani Janez ni last-
nik avtobusa.
TRADICIJA
TREH GENERACIJ
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Ponuja od 13. 9. do
21. 9. 91
10 odstotni popust
in prodajo na
obroke za vse svoje
izdelke.
SP. REČICA t 63270 LAŠKO
(pri tovarni Ti M)
tei. (063) 731-046
-	sladicor
50 leg vreče	17,90 za leg
-	olje Zvezda	43,90
-	Radenska	10.00
Grajske Poletne Prireditve v Laškem
13. 9. ZAGREBŠKI SOLISTI in
DUBRAVKA TOMŠIČ ob 20.30
Vstopnice za Grajske poletne prireditve
lahko kupite v poslovalnici Kompasa
v Laškem tel. (063) 7319295 ali Kom-
pasovi poslovalnici v Celju.