•y'uJ&cg... NO. 47 Ameriška Domo» ** a AMCMCAN IN SPinrT »pnggM W tAWfcUAG«i OHLf SLOVC___ MORNINO NCWSPAM AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, June 12, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Prvič uspelo posredovanje v vojni med Irakom in Iranom - Poškodovan kuvejtski tanker - Iranske ofenzive še ni LONDON, V. Br. — Sinoči ob osmih je na fronti med Irakom in Iranom začelo veljati premirje v tem, da ne bodo več tarča napadov civilna mesta na obeh straneh meje. Pred začetkom premirja, so štiri iraške rake-fe zadele iransko mesto Dezful, Iranci trdijo, daje bilo ubitih 28 civilistov, ranjenih pa kar 250. Iračani pravijo, da so pa Iranci obstreljevali ir&ska obmejna mesta, pri tem pa ubili dve osebi in 12 ranili. Posredovalno vlogo glede premirja je igral generalni tajnik Združenih narodov Javier Perez de Cuellar. Bilo je prvič, da so Iranci sprejeli kakšno posredovanje v 45 mesecev trajajoči vojni z Irakom. Iračani že dalj časa kažejo zanimanje za pogajanja, ki bi vodila do ustavitve vojne, trdovratni so Iranci, ki menda še vedno upajo na uspeh na bojnem polju. Preteklo nedeljo so iranska letala na-Padla in poškodovala kuvejtski tanker v ju-znem delu Perzijskega zaliva. Tanker je bil brez tovora. Podatki kažejo, da je bilo v ^dnjih štirih mesecih potopljenih ali poškodovanih 40 ladij; Iranci naj nosijo odgovor-nost za štiri ladje, ostalih 36 pa Iračani. V ljubljanskem Delu je izšlo poročilo o vrnitvi domov mornarjev, ki so bili ranjeni, ko je bila potopljena sicer v Panami registrirana tovorna ladja Fidelity. Ranjenci so Joško Perfolja, Ivo Čudin in Ivan Čulin, še vedno Pa pogrešajo pomorščake Franjo Apačnik, Darjan Matejčič in Milan Pajič. Osemnajst Clanov posadbe, ki je bila jugoslovanska, je nePoŠkodovanih in so se že vrnili v SFRJ. nastale težave zadnja leta, ko želijo nekatere članice spremembe v odnosih. Romunija na primer igra neodvisnejšo vlogo, kot želijo Sovjeti. Edini voditelj, ki ni prišel v Moskvo za sestanek, je kubanski Fidel Castro, ki je poslal Carlosa Rafaela Rodrigueza. Sikhski vojaki zapuščajo svoje enote -Posledice napada na sikhsko versko središče v Amritsarju hudo breme za indijsko vlado NEW DELHI, Indija — V zadnjih dneh je več sto sikhskih vojakov zapustilo svoje enote. Prišlo je celo do spopadov med temi Sikhi in enotami vojske. Sikhsko prebivalstvo je namreč ogoročeno nad napadom na versko središče v Amritsarju, tako imenovani Zlati tempelj. Indijske oblasti sicer cenzurirajo podatke, ki prihajajo iz Amritsarja, sedaj pa priznavajo, da je bil boj med fanatičnimi Sikhi v templju in vojaki redne vojske res srdit. Prva poročila so namreč govorila o kakih 200 ubitih na obeh straneh, sedaj pa naj v boju padlo do 1000 oseb, med njimi 800 Sikhov, ki so branili Zlati tempelj. Vojska naj bi izgubila do 200 mož. Druga, novejša poročila, pa omenjajo možnost, da se bo število žrtev boja povzpelo kar na 2.000. Opazovalci indijskih političnih razmer pravijo, da se bo »sikhski problem« nadaljeval in celo poostril kljub temu, da je bilo ubitih v napadu na Zlatem templju več vodilnih oseb sikhskega gibanja. Papež Janez Pavel II. potuje v Švico - Prvi papeški obisk v zadnjih 500 letih - V deželi bo ostal 6 dni - Izredni varnostni ukrepi VATIKANSKO MESTO — Danes se Opazovalci iransko-iraške vojne še ne vedo nič, kdaj bodo Iranci začeli dolgo pričakovano ofenzivo zoper Irak, ki jo napovedujejo že dalj časa. Kot kaže, je v iranskem vodstvu precej neenotnosti glede ofenzive' erski voditelji, ki kontrolirajo vlado, men-04 Želijo ofenzivo, poklicni častniki vojske ^ ji nasprotujejo. Baje je bilo nekaj vodil-)u Častnikov odstranjenih ali celo aretira-d'*1- Zahodni vojaški analitiki pravijo, da je zmožen ofenzivo odbiti, pri tem bi pa kile iranske izgube strašne. V zadnjem času aJ bi Iračani dobili ogromno novega sovjet-skega orožja. Gospodarski sestanek na vrhu zahodnih ni prinesel nič novega - V Moskvi brani voditelji držav, clanic »Comecona« ^ WASHINGTON, D.C. — Predsednik ea8an se je vrnil v ZDA po končanem se- j^bku na vrhu zahodnih držav, ki je bil v s ndonu. Državniki so obravnavali predv-gospodarske probleme splošnega intere-> uiso pa prišli do novih pobud glede pre-°lženosti držav tako imenovanega tretje-SVeta, visokih obrestnih mer v ZDA itd. .sestanku so tudi govorili o odnosih z Po • Reagan je poudaril, da želi obnovitev Bajanj s Sovjetijo in trdil, daje storil vse v ska*°V* m°či. da bi prišlo do le-teh, sovjet-,. stran pa je odklonila vse pobude. Kanad- b Pr«nier Pierre Trudeau je pa kritiziral ®a8ana, češ da ni storil dovolj. Trudeau se b°seb] ino zanima, da bi do novih pogajanj o do Je.Vaniu oboroževalne tekme med Zaho-MoVn ^zk°dom prišlo^ in je tudi obiskal kvo v ta namen, a brez uspeha. kom^ .Moskvo so prišli voditelji vlad in Ojjj ubističnih partij desetih držav, včlanje-Povg 80spodarski organizaciji Comecon, ki $es, ?uie njih gospodarstva. Gre za prvi tak na vr^u °d leta 1971. Čeprav igra v bakteCOnU ^ot v Varšavskem vojaškem Sovjeta zveza odločilno vlogo, so /fg%—------------------ bo začel šestdnevni obisk papeža Janeza Pavla II. v Švici. Zadnji papeški obisk v Švici je bil v 15. stoletju. Janez Pavel II. se bo mudil v deželi šest dni, v tem času bo obiskal 10 od vseh skupaj 26 švicarskih kantonov. Imel bo več javnih nastopov, srečal se bo z vodilnimi predstavniki protestantske in židovske vere. Papež Janez Pavel II. je imel namen, Švico obiskati maja 1981. leta, vendar je bil nekaj tednov pred obiskom ranjen v atentatu. Danes bo imel papež sv. mašo v južnem mestu Lugano, v katerem živijo predvsem italijansko govoreči Švicarji. Zopet streljanje v Bejrutu — Ubitih najmanj 45 oseb, več kot 200 pa ranjenih - Vlada Rašida Karamija še brez pravih korenin BEJRUT, Libanon — Včeraj so bili v tem na pol porušenem mestu zopet aktivni muslimanski in krščanski topničarji. V najhujšem streljanju v zadnjih 6 tednih, je bilo ubitih 45 oseb, večinoma so bili civilisti, ranjenih pa več kot 200. Koalicijska vlada, ki ji načeljuje muslimanec Rašid Karami, še vedno nima splošne podpore, v teku so pogajanja med raznimi verskimi, etničnimi in političnimi skupinami, katerih namen je napraviti konec državljanski vojni, vendar niso imela nobenega uspeha. Enrico Berlinguer, voditelj močne italijanske komunistične partije, umrl PADOVA, It. — V tukajšnji bolnišnici je na posledicah možganske kapi umrl 62 let stari Enrico Berlinguer, ki je zadnjih 12 let vodil italijansko komunistično partijo. Berlin-guerja je zadela kap, ko je govoril na nekem volivnem zborovanju. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar ni več prišel k zavesti. Berlinguer je zagovarjal tako imenovani evrokomunizem, ki ni bil všeč ZSSR. Kritiziral je Sovjete radi Afganistana in Poljske, a ostal zvest komunist. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Ana št. 4 ADZ ima redno mesečno sejo to sredo popoldne ob 1. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Članice vabljene! Preminul je— Preteklo nedeljo je v Zephyr Hills, Fla. umrl John Novak, rojen v vasi Kamen vrh, fara Ambrus, živeč mnoga leta v Clevelandu, kjer zapušča hčerko Dolores Anzlovar ter mnoge prijatelje in znance. Novi grobovi Mary Malovrh Umrla je Mary Malovrh, rojena Grdadolnik v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1949, vdova po pok. možu Josephu, mati Sophie Mazi, Mary Ann Riffett (Brehman, Tex.), Josepha, Stana in Martina (Millford, O.), 4-krat stara mati, sestra Angele Yancar (Youngstown, O.), Jennie Kri-stavcnik, Francke (Jug.), Anice Oblak (Jug.) in Mici Jereb (Jug.), teta Marije Jereb in Malta Grdadolnika, članica KSKJ št. 169, MZA in Slovenske pristave. Pogreb bo iz Zak-Cosic pogrebnega zavoda, 28890 Chardon Rd., jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dopoldne ob 10.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Victor J. Matjašič Sinoči je v Bedford bolnišnici nepričakovano umrl Victor J. Matjašič, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 58 leti, mož Elizabeth (Betty), roj. Mirtel, oče Dorothy Szumski in Vicki, 2-krat stari oče, sin Josepha in Jennie, roj. Kozoroc (oba že pok.), brat Josepha in Edmunda (pok.), zaposlen do svoje upokojitve pri Morco, IncM član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in Kluba slov. upokojencev v Nev-burgu-Maple Hts ter 60 Plus kluba. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave., v petek, 15. junija. (Čas pogreba bo objavljen v Plain Dealerju.) Na mrtvaškem odru bo v sredo in četrtek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Joseph A. Sternad Umrl je 59 let stari Joseph A. Sternad, mož Mary, oče Susan, Barbare in Richarda, 2-krat stari oče, brat Alice Debeljak, Frances Okorn, Lillian Vidmar, Mary Orehovec, Matt Oberstarja, Norberta Strnada in Jean Suvak. Pogreb bo iz Brunner pogrebnega zavoda v Mentorju v četrtek, 14. junija, v cerkev sv. Gabrijela v Con-cordu, Ohio. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Spominska svečanost— To soboto in nedeljo bo spominska svečanost na Slovenski pristavi, ki jo organizira Tabor DSPB. Članek o njej in tudi spored boste našli na 2. str. današnje AD. Nova knjiga— Mnogi rojaki se spominjajo obiska igralske skupine in Hle-detovega ansambla iz Gorice oz. Števerjana pred 5 leti. Med gosti je bila tudi znana pisateljica Zora Piščanec. Pred kratkim je izšla njen najnovejši roman Most čez ocean, v katerem opisuje vtise, ki jih je dobila med obiskom pri nas. Knjiga je zanimiva: ko bodo prišli izvodi v naše mesto, bomo vas obvestili. Zadušnica— V četrtek, 14. junija, zjutraj ob 8.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za Valentine Grilla ob 46. obletnici njegove smrti. Spominski dar— Vera Zupan je darovala Ameriški Domovini $10 v spomin na njenega moža Ernesta Zupana. Hvala lepa! Tiskana poročna vabila— Tiskarna A.D. nudi izredno lepa tiskana poročna vabila. V pisarni imamo iste kataloge, ki jih najdete v najboljših trgovinah. Naročniki A.D. pa so upravičeni kar do 20-odstotne-ga popusta, ako naročijo vabila pri nas. Prav tako lahko vzamete katalog domov in ga pregledate. Za vso informacijo, oglasite se v pisarni ali pa pokličite na tel. 431-0628! Mary Hočevar Umrla je 81 let stara Mary Hočevar, rojena Petrovčič, vdova po pok. Rudolphu, mati Marie Brodnick, tašča Franka J. Brodnicka, 2-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Frances Mavko, Johna, Louisa, Franka (Fla.), Jennie Konecny (Mich.) in Victor j a, članica sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, sv. Ane št. 4 ADZ in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 85° F. Deloma sončno, vroče in soparno jutri z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 90° F. V četrtek spremenljivo oblačno in nekaj hladneje. Najvišja temperatura okoli 82° F. V petek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 84° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------83------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Spored spominske proslave na Orlovem vrhu Sobota, 16. junija 1984: Ob 5. uri popoldne sprejem gostov iz Avstralije, Kanade in iz vseh krajev Združenih držav. Ob 6. uri bo na razpolago večerja. Ob 7. uri zvečer bo v dvorani predvajan film: »The Klagenfurt Affair«. Ob 8. uri zvečer kratka svečanost pri Spominski kapelici, v mraku kres. Nedelja, 17. junija 1984: Ob 9. uri dopoldne odhod avtomobilske povorke iz 72. ceste. Ostali se pridružijo sprevodu na običajnih mestih. Ob 11. uri dopoldne: Svečana blagoslovitev novega, 35-čevljev visokega spominskega križa. Takoj nato bo sv. maša, ki jo bo daroval č.g. F. Kosem, kancler clevelandske škofije. Ob 12.30 bo na voljo kosilo. Ob 2. uri popoldne bodo pete litanije. Odbor TABOR, DSPB prosi za čimvečjo udeležbo narodnih noš. Vse zavedne Slovence vabimo, da se nam pridružijo v molitvi za pokoj tistih, ki se jih po devetintridesetih letih spet spominjamo. TABOR Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 47 Tuesday, June 12, 1984 Svetel žarek sredi marksizma Bosansko glavno mesto Sarajevo, nedaleč od Medu-gorje, je kot kraj zimske olimpiade, zablestelo po vsem svetu in ugasnilo. Dobro pripravljena igrišča in gladek potek celotnega olimpijskega programa je prinesel Jugoslaviji in njenemu marksističnemu režimu priznanje in pohvalo, a kritični časnikarji in poročevalci niso pozabili omenjati, da v gostiteljski državi vlada režim zatiranja človekovih pravic in nasilje nad svobodnim življenjem državljanov. Priznanje in graja sta se pomešali v amorfno sliko nečesa, kar ne gre skupaj. Istočasno se v hribovitem naselju Medugorje v Hercegovini odvijajo dogodki povsem drugačne narave, ki z vladajočimi oblastniki in njihovim marksizmom tudi ne gredo skupaj, pa jih svet ha široko beleži in o njih razpravlja. Vsi znaki rjierijo na to, da bo Medugorje še znaten čas zanimalo jugoslovansko in svetovno javnost, domačim oblastnikom krepko grenilo z nasiljem prigrabljeno oblast in moč ter ne zlepa ugasnilo, kot Sarajevo. Tukaj namreč gre očividno za olimpiado tekmovanja z nadzemskimi, ne telesnimi, marveč duhovnimi silami, ki jim tudi vsemogočni »znanstveni« nauk in ideja materializma ne bo kos. V naslednjem se želim pomuditi pri tem značilnem fenomenu, ne da bi se imel namen spuščati v kakršno koli oceno prikazovanj nebeške Gospe, kot takih. Ko so pfed tremi leti prodrle v svet prve vesti o čudnem pojavu prikazovanja Device Marije šestero mladim ljudem, napol otrokom, v gorski vasi Medugorje v Hercegovini, je bilo slišati iz Jugoslavije, da so oblasti ostro nastopile, da bi vso stvar v kali s silo zadušile. Proglasile so pojav za izmišljotino tamkajšnjih cerkvenih krogov, da bi z njim varali neuko ljudstvo in se na račun babjevernosti okoriščali. Uvedli so uradno preiskavo, frančiškanskega župnika odvlekli v ječo in pritiskali na otroke, ki so trdili, da vidijo Gospo in z njo govorijo, naj svoje izjave prekličejo. Niso uspeli, a proti otrokom si niso upali uporabiti sile, da bi jim zavezali usta. Otroci kar naprej trdijo, da skoraj vsak dan vidijo Gospo in pripovedujejo, kaj jim naroča, brezbožna marksistična oblast pa je brez moči, da bi to ustavila, razen za ceno velikega svetovnega škandala, če bi poslala v Medugorje policijo in otroke s silo razgnala. Kaj takega si Jugoslavija ne more privoščiti, zlasti ne v sedanjem kritičnem položaju. Oblastniki so uvideli in ocenili situacijo in se udali, sprejemajoč nevarno dejstvo, da imajo sredi uradne marksistične nevere nenavaden duhoven pojav, ki ostentativno oživlja in utrjuje vero ter ustvarja center velikega ljudskega gibanja in vzbuja povečano pozornost po vsem svetu. Občila vseh vrst namreč poročajo, kako se dan za dnem zagrinjajo valovi ljudskih množic v prej neznano gorsko vas, in da v teh množicah niso samo preprosti kmečki in delavski ljudje, ampak tudi intelektualci, znanstveniki in učenjaki vseh mogočih strok in poklicev. Ti, zlasti zdravniki in psihologi, se za dogodke zanimajo najbrž ne v prvi vrsti kot verni ljudje, in ne prihajajo kot romarji, ampak iz zanimanja in radovednosti, kaj je na stvari. Kar ti resni in neprizadeti ljudje poročajo, je za brezver-stvo jugoslovanskega režima huda slana, ki neusmiljeno mori bohotno cvetje komunističnega »znanstvenega« ateizma z dokazovanjem, da je nad človekovo materialistično (dalje na 4. str.) RESNICA CLEVELAND, O. - Skoraj štiri desetletja se Slovenci, ki smo preživeli komunistično revolucijo v domovini, zbiramo v svojih novih naselbinah po vsem svetu ter se enkrat na leto zamislimo ob spominu na tiste naše brate, ki so nam med revolucijo ohranjali življenja, ob njenem krvavem koncu pa odprli pot v svobodo. Tega osnovnega dejstva, da so padli za nas in da mi živimo v svobodi zaradi te njihove žrtve, ne more izbrisati čas, ne morejo prekriti nove okoliščine ali celo brezbrižnost in oto- Ajdovski fantje bodo gostovali pri Sv. Vidu RICHMOND HTS., O. - Na povabilo č.g. Tineta Batiča, kaplana slovenske župnije Marije Pomagaj, in društva Simona Gregorčiča iz Toronta, bo gostoval med kanadskimi Slovenci moški oktet cerkvenega zbora iz Ajdovščine »Ajdovski fantje«. Oktet bo sodeloval pri proslavi 25-let-nice obstoja primorskega društva Simona Gregorčiča. »Ajdovski fantje« so člani enega najboljših cerkvenih zborov v Sloveniji. Clevelandski Slovenci bomo tudi imeli priliko prisluhniti petju teh odličnih pevcev v petek, 22. junija, zvečer ob 7.30, ko nas bodo pozdravili s koncertom narodnih pesmi v dvorani pri Sv. Vidu. Vstopnice so v predprodaji pri članih Primorskega kluba, dobite jih lahko tudi v Sterle-tovem Slovenian Country House restavraciji, Tivoli Imports ter Tony’s Polka Village. Vstopnice, ki so po $5, bodo na voljo tudi pri vhodu na večer prireditve. Po koncertu bo ples in prosta zabava. Igral bo Tony Klepec orkester iz Girarda, Ohio. Odprta bosta kuhinja in bar. Ljubitelji slovenskega petja iz Clevelanda in okolice so prisrčno vabljeni, da se udeleže tega izrednega koncerta, ki nam obeta nad vse zanimiv kulturni užitek. Za pripravljalni odbor Jože Cah VSTAJA! pelost. Toda v času, v katerem živimo, to ni več dovolj. Napeti moramo vse svoje moči, da bo ta njihova žrtev priznana v vsej svoji veličini ne le v naših naselbinah, kjer je to pač najlažje uresničljivo, temveč tudi v svetu, ki nas obdaja, in pa tudi v domovini, kjer dorašča-jo celi rodovi, ki nič ne vedo o tem, kakšno ceno je njihov narod plačal za vse, kar danes »uživajo« v vsakdanjem življenju. Doma je svoboda le »smešna krinka, opičji obraz«, kot pravi pesnik, in tisti, ki jo slave, ponavljajo kot papagaji svečane besede, ki pa nimajo nobene resnične vsebine. Resnica pa sili na dan tudi med njimi in bo nekoč bruhnila z vso svojo močjo ter preplavila puhlo propagandno govorjenje. In kaj je resnica? Resnica je, da je komunistična partija v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji, izrabila tragedijo, ki je zadela narod z napadom Hitlerjeve Nemčije, ter med zmedene mase zasejala ljuljko tuje učenosti, katere namen je bil, kot to danes sami priznavajo, do kraja spremeniti značaj slovenskega naroda, spremeniti ga tudi s silo, v krvi, če potrebno. Resnica je, da je komunistična partija s tem zagrešila največji zločin nad našim narodom, saj ga je s tem »spreminjanjem« značaja pahnila na rob obupa in je bil v strahu za svoje tradicionalne vrednote, prisiljen iskati pomoči pri svojih tradicionalnih sovražnikih. Resnica je, da je komunistična partija potem to obupno, samoobrambno gesto slovenskih ljudi, proglasila za narodno izdajstvo, kot je to cinično »napovedovala« od prvega trenutka svoje krvave revolucije. Resnica pa je tudi, da se je štiri desetletja po svojem nastopu, komunistična partija znašla v slepi ulici, kjer je izpostavljena splošnemu preziru ljudi in odkritim željam po čimprejšnji in kakršnikoli spremembi. Resnica je, da se mora za svoj današnji obsta nek zahvaliti samo stratešk? mu položaju Jugoslavijo, ne pa kakršnikoli popularnosti al: politični modrosti svojege vodstva. Resnica je, da so narodi Jugoslavije, slovenski med njimi, po štirih desetletjih »svobode« in kljub milijardam tujega denarja, siti samo te svobode in vse marksistično-lem-nistične navlake, s katero ji bremeni komunistična partija- V luči teh dejstev, postane toliko bolj zgovorna in sponu na vredna žrtev tistih, ki so se vsemu temu skušali upreti za ceno svojih življenj. Dvanajs tisoč jih je bilo! Dvanajst tisoč slovenskih življenj, ki jih 5 u ša komunistična partija še 3 nes zatajiti. Pa jih ne more« Mi imamo dokaze. Dokaze za n-i|*l0V° življenje in dokaze za nj'*1^. smrt in za tiste, ki so jo za rl vili. Šestnajstega in sedemnajste ga junija se bomo na S*oV®nS v pristavi spominjali vseh t komunistične revolucije v veniji, padlih Vaških stražarjev in četnikov ter strahope pomorjenih, zvezanih slove skih domobrancev. Pridružite se nam! Tabor, dspb Slovenska pisarni sporoča..- LEVELAND, O. - Pravkar i dospeli izvodi »Vojne _ volucije«, delo dr. ^ ukviča, ki živi v Fairfie^-onn. Knjigo je izdala S ° ^ ;a Kulturna Akcija v Arg ni in obsega 712 strani-rna ocena knjige je bila vij ena v AD pretekli tor njiga stane v platno ve ,uS 15.-, broširana $20.-. J; 1.50 poštnine, kdor nar0 :e Dšti. Naklada te knjige bo imo tisoč izvodov, za ijbrž hitro razprodana- Sedaj je še čas nar0Č1' l0v-: Mohorjeve družbe v ^ i za leto 1985. Naročnin ^ , leto je $21. Naročnik odo pravočasno P‘a . nj v ičnino, bodo objavlja ^ aeniku naročnikov^KG ar.u riobčen v prej da t0iSni' ; sedal Kak° "nraviCi*110 ilovenci uPra. erj3- irižnost, če PrI , tjU i pisarna e za: Družino- zato so mu pripisovali q e^n° moč. Pesnik Cveto 0 ar Poje v pesmi O »Kresu«; zavriskaj v lepi svet inrsaj kresni, tajni cvet, in Praprotn‘h semen nastrezi mah pod bukev lezi - 05 »n/ na zemij0 ufj0> ^ kje izvira zlato Je se preliva srebro. bralci in bralke, up v VaJte in zapomnite se, da mofS' ^resne8a jutra zdravih njo ’ Zat° se J6 treba umivati tel ne *e °braz> marveč ce > ki postane tako odpori oti vsem bolezni. Jasno j dok”? deželi je veliko laž Po Ui toliko rose in se čis rbu, kot v mestih. To< roj6”? P°izkusite. Vsem, ki tees*11 V tem udinem ženske Po ^u> vsem godovnikor lep C- n° Lojzetom in Janezo (j0brJlln*jski pozdrav in v vw^vniku, uredniku in f/t/^ ^delujočim pri Ameri-ga želimo prijetne- tija j veselega razpolože-dneh? Vse dobro v počitniških ku^odom m 1 rv- ^HO-n • j ^ pnoi D°lethPripravlJi v teJ e kulturni kee^ni so i, biro *6 0 b°8a lev, j, 2nib ume Ces de men Sva tar"*a « >»« °im,!, Cg»ih v0(ji, 8a orl k„estea Ge <\^X] h Abbado, ki je imel na predzadnjem koncertu na sporedu drugo simfonijo Čajkovskega in Beethovnov »piano concerto no. 3« s svetovno, znanim pianistom češkega rodu, 81-letnim Rudolfom Serkinom. Oba, dirigent Abbado in pianist Serkin, sta bila nagrajena z navdušenim, stoječim aplavzom. »Bel Canto Chorus« se nam je z dvestotimi pevci in pevkami ter simfoničnim orkestrom in solisti predstavil z dvema odličnima koncertoma, eden v jeseni, drugi pa 11. maja 1984. Izvajali so G. F. Handelovo Judas Maccabaeus. Pevski zbor in orkester je odlično pripravil in vodil dirigent James A. Keeley. V veliki dvorani P.A.C., kjer je 2300 sedežev, je bilo na žalost nekaj manj kot polovica sedežev nezasedenih. »Florentine Opera Company« nas je v letošnji sezoni presenetila s tremi izredno lepimi in dobro izvajanimi operami in sicer R. Straussovo »Salome«, G. Rossinijevo komično opero »Barber of Seville« ter G. Puccinijevo »Madame Butterfly«. V glavnih in naslovnih vlogah so nastopili solisti in solistke iz raznih mest Amerike in želi za svoje petje velikega odobravanja. Z ženo sva prisostvovala tudi petim baletnim večerom in to: »Giselle«, Čajkovskemu »Hrestaču« in »Serenade«, milwauški baletni premieri »Fali River Legend« in G. F. Handelovo »Concerto Grosso«, nadalje Aaron Co-plandovo »Rodeo«, pred par tedni pa baleta »Les Syl-phides« in Aleksander Gla-zounov »Pas de deux«. Odlični koreografi, ves baletni zbor, predvsem baletki Michelle Lucci in Catherine Yoshimura ter baletnika Gregory Osborne in Kurt Putzig, zaslužijo vso našo pohvalo. V mali »Todd Wehr« dramski dvorani so nas res dobri igralci in igralke zabavali v Čehovi komediji »Striček Vanja« in v Brian Frielsovi drami »Translations«, v Pabst gledališču sva pa uživala Shakespearovo komedijo »Much Ado About Nothing«, kar je po naše - »Mnogo hrupa za nič«. V Performing Arts Center, kjer je več dvoran, je tudi mala dvorana s hodnikom, kjer razni mladi in stari umetniki slikarji razstavljajo svoje umetnine. V Mihvaukeeju imamo poleg več malih umetniških razstavnih prostorov tudi velik umetniški razstavni prostor v »Memorial Arts Center«, kjer izmenoma razstavljajo svoja dela ameriški slikarji in kiparji, razni umetniki iz evropskih držav ter iz drugih celin. Kdor ljubi lepoto in resnico, bo oboje našel v teh kulturnih hramih. Slovenski pevski zbor USPEH nas je v Milwaukeeju že trikrat presenetil z odličnimi pevskimi koncerti. Prvi nepc zabni koncert je bil v krasiv samostanski cerkvi sv. Jose- pha, kjer je zbor pel dela slovenskih skladateljev pod vodstvom pevovodje dr. Leo Mu-škatevca. Nastopil je kot gost tudi organist Paul Sifler iz Kalifornije. Drugi kon'cert je bil v univerzitetni gledališki dvorani, kjer so »Neslovenci« peli pesmi slovenskih skladateljev, tretje, »Chamber Music Concert«, je bil v isti dvorani, kjer je ameriški kvintet igral dela slovenskih skladateljev. Prihodnji koncert pevskega zbora »Uspeh« bo to soboto, 16. junija, v Sheboyganu,- naslednji dan, 17. junija, pa v Lemontu. Nato pa bo pevski zbor »Uspeh« odpotoval v Ljubljano, kjer bo Izseljenska Matica organizirala nekaj pevskih koncertov v raznih krajih Slovenije. V Ljubljani na Izseljenski Matici bodo v tem času skupno s koncertom pevskega zbora »Uspeh« slavili 80-letnico rojstva in obstoja Slovenske Narodne Podporne Jednote! (Ur. - Ob isti priliki bodo slavili 50-letnico Progresivnih Slovenk Amerike. Niti omenili pa niso 90-letnice KSKJ. Obe organizaciji, SNPJ in PSA, sta bili povsem naklonjeni režimu v Sloveniji in SFRJ od začetka, to je pa predpogoj za takšno priznanje v Ljubljani. Pri KSKJ so lahko ponosni, da jih ignorirajo v domovini.) Upajmo, da bo v mesecu juniju lepše in toplejše vreme, kot je bilo v mesecu maju. V teh poletnih mesecih se bodo vršili v tem ali onem parku razni koncerti na prostem. V Washington parku se bodo vršili vsako soboto in nedeljo zvečer glasbeni in pevski koncerti. Tudi v Humboldt parku bodo vsak torek zvečer koncerti godbe na pihala »Cud-worth Milwaukee Legion Band«, kjer bodo na sporedu koračnice, valčki, polke in razne operetne melodije. Vsi ti koncerti so brezplačni in namenjeni ljudem za zabavo in veselje v vročih poletnih večerih. V teh vročih poletnih mesecih je tudi čas slovenskih zabav na prostem oz. piknikov, kjer se bo razlegala poskočna polka in vonj po pečenih piškah, pujskov, pečenic in še vonj dobrega vinčeka. Najavljenih je šest slovenskih piknikov, trije v triglavskem parku, dva v Arcadian parku in eden v hrvatskem parku. Želim vsem zdravja, smeha in veselega razpoloženja. Kot sem že omenil, bo v letošnjem letu v vročih mesecih »Športna Olimpiada« v Los Angelesu! kjer bo nastopilo 132 držav z okrog 10.000 atleti obojega spola. Bojkotirali pa bodo letošnje olimpijske igre 14 držav, na čelu pa ZSSR in Vzhodna Nemčija. V tem času bo v raznih del;h mesta Los Angelesa tudi pc',: i ka "kulturna olimniada ' kateri bodo orkcstra'ni in pew ski koncerti, baletni nastopi in — PRISTNOST — LEMONT, 111. - Pri izdelovanju letošnjih programov je bila vodilna misel pristnost v delu za Slovence. Pristnost nas obvaruje pred marsikatero napako, najbolj pa je potrebna za zaupanje. Brez pristnosti ne moremo pričakovati uspešnosti pri duhovnem delu. Letošnje programe smo začeli s šmarnicami. Med šmar-ničnimi razmišljanji nas je spremljala Marija kot vzor odgovora na Božje klice in Božje darove. Njen odgovor vedno spremlja zvestoba vsemu, kar je prejela od Boga. Sama ni poznala žrtev, ki jih ima Bog za njo, a zvestoba jo je pripravljala za poslanstvo matere obljubljenega odrešenika. Med duhovnimi vajami je bila vodilna misel pri razmišljanjih, skupnih in osebnih razgovorih pristnost, ki človeka usposobi za sprejem načrta za življenje skladnega z evangeljskimi nauki. V našem času namreč obstoja nevarnost, da skupine in posamezniki skušajo svojim zamislim prilagoditi evangeljske nauke. Pristnost pa nam pomaga, da svoje mišljenje in presojanje prilagodimo Kristusovim naukom. Pristnost v majniškem programu nas je pripravila za sprejem škofa Smeja. Lahko rečemo, da ga nismo nič poznali, a prve besede, ki nam jih je spregovoril v odgovor na pozdrav pred blagoslovom novega križa pred samostanom, nas je zajel zaradi pristnosti slovenske vernosti, ki je dihala iz njegovih besed. Preprostemu blagoslovu križa je dal globok pomen s slovesnimi bogoslužnimi oblačili in vstopno procesijo iz samostana proti velike umetniške slikarske in kiparske razstave. Sodelovali bodo umetniki iz vseh delov sveta. V Los Angelesu in.Rimu se zavzemajo, da bi poslali dva starogrška kipa - »Vojščaka iz Riaceja« -, ki so ju odkrili leta 1972 v Kalabriji. V Los Angelesu naj bi krasila razstavne prostore olimpijskih iger leta 1984. V politični areni smo priča že dalj časa, da se demokratski predsedniški kandidatje borijo in pripravljajo z nabiranjem delegatov, kateri bodo v San Franciscu na demokratski konvenciji odločili in izvolili demokratskega predsedniškega kandidata, ki bo šel potem v borbo z republikanskim kandidatom, ki bo seveda sedanji predsednik Ronald Reagan. Kdorkoli bo izbran na demokratski konvenciji - po nabranih delegatih ima največ izgleda bivši podpredsednik Walter Mondale -, ki pa bo imel zelo težko pot do vstopa v Belo hišo. Ameriška politična olimpiada se bo po ostri in brezsrčni borbi končala 6. novembra 1984. Pred kratkim je v nekem intervjuju Jerry Falwell dejal: V'poglavitnih rečeh zasluz i Ronald Reagan ... - - a tri leta predsevlnikova-iija red plus pet!- A.G. v' j ‘ križu. Procesijo so pozdravili ljudje s pesmijo »Kraljevo znamenje križ stoji«. Pričakovali smo, da bo škof na preprost način blagoslovil križ po molitvi iz novega »Malega obrednika«. Škof Smej pa je v nagovoru dejal, da bo križ posvetil in je ves obred obdal s slovesnim bogoslužjem božje besede z branjem berila, evangelija in homilijo o pomenu križa z naukom, naj vsakokrat, ko gremo mimo tega križa, počastimo sveto znamenje odrešenja in vključimo v svoje češčenje prošnjo za mir na svetu. Prošnjo za mir na svetu pa naj spremlja naše delo za mir v najbližji okolici našega dnevnega obstoja. Škofove besede so naredile na nas globok vtis. Posvetilno molitev križa je spremljal blagoslov s kadilom in blagoslovljeno vodo. Na novem križu ni Kristusovega telesa. Na ta križ bomo »pribijali« svoje molitve ia žrtve za mir med nami in na svetu. Posvetitev križa ni bila le enkratna verska vaja ali pobožnost, prinaša naj tudi sadove v bodočih molitvah in delu za mir. Izdelava in priprave za postavitev križa so vplivale na vse, ki so sodelovali. Vse se je vršilo skrito in tiho. Nič, kar je bilo potrebno vključiti v načrt, ni bilo prepuščeno slučaju in obenem tudi ne posebnemu trudu. Potrebna je bila pomoč mnogih. Vsi so bili pridobljeni za sodelovanje brez posebnega napora, nihče ni odrekel sodelovanja in doživljali smo tudi nepričakovano pomoč, posebno od strani mlajših. Pomagali so nam tudi člani Slovenskega športnega kluba, katerega predsednik je Jimmy Grego-rich, v nedeljo pred prihodom škofa Smeja pri prenosu križa iz delavnice pred cerkev sv, Štefana. Tam so bili za varstvo križa kake tri ure, dokler ga ni podjetje Nikota Vavpoticha prepeljalo v Lemont. V Lemontu so nesli križ od Romarskega doma do samostana med molitvijo desetke rožnega venca, »ki je za nas težki križ nesel«. Med kosilom sem se zahvalil škofu Smeju za obisk. Zahvalil sem se mu, da je prišel med nas kot dober človek, ki ima razumevanje za naše želje. Najprej mora biti duhovnik in škof dober človek, da lahko postane tudi dober pastir. Začetek letošnjih lemont-skih programov nam je dal zaupanje prav zaradi pristnosti, ki mora spremljati naše delo in vsa prizadevanja. Bodimo tudi na zunaj, kar smo: verni Slovenci. p Fortunat 0FM Poletne počitnice— Letošnje skupne počitnice osebja pri AD bodo od 23. junija do 8. julija. V tem času AD ne bo izhajala. Društva, ki imajo prireditve ob tem času, naj pazijo, da so poročila objavljena pred našimi počitnica-pii, ali da so rokopisi spuščeni skozi odprlino pri vratih naše pisarne za časa o_še odsotnosti. * Zgodovine ne moreš spremeniti PITTSBURGH, Pa. - »Tito je tako visok, ker stoji na spomeniku iz samih lobanj,« je zapisal angleški dnevnikov Buenos Airesu. Komunist Mitja Ribičič je izjavil, da se jugoslovanske oblasti nimajo od svoje preteklosti prav ničesar sramovati. Komunisti so tajili in bodo še naprej tajili svoje zločine. Dokler imajo oblast, ne puste obiska grobov, kjer so pokopani deset in deset tisoči. A zgodovine ne moreš spremeniti. Pomorjenih ne moreš oživiti. Komunisti si ne morejo oprati krvavih rok, pa naj še tako taje potoke nedolžne krvi. V National Review (23.1.1983) je ruski pisatelj Solženicin, ki je dolga leta trpel v komunističnem koncentracijskem taborišču, zapisal: »Komunizem je zanikanje življenja; je smrtonosna bolezen za narod in smrt vsega človeštva. Komunizem vero in narodno zavest s posebno besnostjo preganja kot svoja največja sovražnika. Ni možno popraviti ali zboljšati komunizma.« Komunizem uničuje vse in preganja vsakega, ki bi gradil versko in narodno zavest. Prav tiste dni - začetek junija 1944 -, ko so komunisti mučili, pretepali domobrance v zavodih sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, predno so jih zmetali v grobove v Kočevskem Rogu in drugod, je komunistična vlada v Ljubljani uradno ukinila prvo slovensko gimnazijo. Ob spominih na umore junija 1945' naj bodo tu omenjena - morda prvič -* imena duhovnikov, ki so jih komunisti umorili z domobranci vred. Najmlajši med temi duhovniki je bil Boris Kerč, posvečen za duhovnika 11. junija 1944, umorjen junija 1945, torej bil duhovnik leto dni. V knjigi »Revolucija okrog Lim-barške gore« je izjava domobranskega poveljnika, ki je ušel iz sprevoda v smrt. Tako pripoveduje o Kerču, ki je bil zaprt v Teharjih: »Med nami je bil kurat Kerč Boris, ki nas je neprestano spodbujal k zaupanju v božjo pomoč, naj pride karkoli. Ko je mineval drugi dan zapora, je prišel v našo sobo in dejal: ,.Fantje, moja Svetel žarek sredi marksizma (nadaljevanje z 2. str.) ideologijo druga, neizmerno močnejša sila, ki se izkazuje v Medugorju in ki ji ves diktatorski aparat marksizma ni kos. Ne more biti dvoma, da ne le ideologi, marveč tudi prekaljeni brezverci na vseh mogočih položajih vsemogočne oblasti skrbno beležijo dogodke v Hercegovini, jih ocenjujejo in iščejo obrambna sredstva za odpor in boj. Nekaj bi bilo treba najti prek in brez brutalne sile, a učinkovitega orožja f, ni za ustavitev vedno vidnejših dokazov, da je Medugorje zelo resna, za brezbožni režim vitalno važna zadeva. Od teh dokazov naj omenim le nekatere, najbolj vidne in splošne. Tu imamo 6 otrok in najstnikov (teenagers), od mnogih zdravnikov in psihiatrov temeljito preiskanih in soglasno potrjenih, da so popolnoma normalni. O kakih halucinacijah ne more biti govora. Vseh šest trdi, da vidijo in govorijo z Gospo, ki jim neke stvari naroča. Vsak od njih na lasten način opisuje prikazovanje, a po bistvu in vsebini njihovih izjav se vsi opisi ujemajo. Za mogočne brezverce na oblasti ni važno, kaj Gospa pripoveduje, ker tega itak ne verjamejo, važno pa je vidno in otipljivo obnašanje teh otrok, ki izkazuje, da jih ni nihče učil in dresiral ter z njimi sedaj manipulira. In oni že 3 leta vztrajajo pri tem, kar so izkusili od začetka. Življenje vaščanov in okoliščanov Medugorja se je zelo spremenilo. Nič več sovraštva in prepira in kletvic, temveč idol duhovne skupnosti jih preveva; združeno se vsak petek postijo ob kruhu in vodi v zadoščevanje za materialistično razvratnost, postrežljivi so do tujcev in voljni pomagati, nihče med njimi se, po vseh poročilih, ne okorišča finančno s tako zelo vabljivo prodajo raznih devocionalij. To vse je vidna resnica, in brezbožniki se sprašujejo: od kod? od kakšne moči? Od varanja šestih mladostnikov? Trume vernih in brezvernih, romarjev in radovednežev in navadnih »firbcev« se dan za dnem zlivajo v Medugorje, objektivni poročevalci pa vedo povedati, da premnogi le-teh najdejo pot k spovednici in obhajilni mizi. In se vračajo spreobrnjeni k Bogu. To je živa resnica. Od kod to? Ker so videli šest preprostih otrok strmeti v praznino? Reševanje teh in še drugih resnic iz Medugorja z resnimi in zadovoljivimi odgovori od strani mogotcev marksističnega režima povzroča veliko neugodje in skrb. Odgovorov namreč - ni. V geografskem središču dežele, kjer je med in po vojni in revoluciji zločin zdivjal v genocid lastnih bratov v taki meri, kot v nobeni drugi državi na svetu, in kjer uradno brezboštvo cvete v vsej bohoti, se naenkrat pojavi duh ljubezni in Bogu vdanega življenja. Činjenica za režim, ob kateri bi bilo modro ustaviti se in zamisliti se. Odpira se olimpiada duhovnega tekmovanja med Bogom in Satanom, ki bo verjetno imela svetovno razsežnost in pomen. V revni podeželski vasi sredi marksistično ustrahovane dežele se odigrava boj med duhom in snovjo. Iz Medugorja odseva svetel žarek upanja v boljše dni. * * L. P. ura je prišla. Odpeljali me bodo skupno s častniki. Lahko si mislite, kaj bo z nami. Bodite trdni v veri. Zaupajte v božjo pomoč, v Marijino varstvo, četudi pride najhujše nad nas. Molite veliko in zaupno. Dal vam bom odvezo. Saj sem morda zadnjih duhovnik, ki vam podeli blagoslov“.« Poleg Kerča so bili umorjeni junija 1945 sledeči duhovniki: Franc Frelih, Ivan Hrovat, Janez Jenko, Anton Klobovs, Franc Kunstelj, Jakob Mavec, Franc Pezdir, Anton Polda, Ivan Remškar, Matija Šink, Jože Šolar, Stanko Trček, Viktor Zorman. Če govoriš s človekom, ki pride iz Slovenije na obisk Amerike, skoraj pri vsakem, pa naj bo še tako dober, čutiš vpliv, ki ga ima 40-letna komunistična propaganda. Ti ljudje ne poznajo zgodovine. Zanje se je zgodovina začela s Titom. Poznajo heroje, to je morilce nedolžnih ljudi, ne poznajo pa trpljenja in smrti deset in deset tisočev. Ker so v tem članku omenjeni duhovniki, umorjeni junija 1945, naj bodo tu omenjeni duhovniki, ki so jih komunisti umorili v Sloveniji, ko ni bilo nikjer nobenega vojaškega odpora proti zločinom, ki so jih komunisti vršili z umori kmečkih mož, žena, študentov, izobražencev. Pred ustanovitvijo prve Vaške straže (17. julija 1942), so komunisti umorili duhovnike: Hubert Leiler, umrl 21. marca 1942; prof. v semenišču dr. Lambert Ehrlich, 26. ma--ja; Jožef Eppich, župnik v Stari Cerkvi, 26. maja; Henrik Novak, kaplan v Hinjah, 7. junija; Jože Kofalt, zaprt od Nemcev, pregnan, umorjen v Semiču 15. junija; Janko Komljanec, župnik v Prečni, 17. junija; Franc Nahtigal, župnik v Št. Rupertu in kaplan Franc Cvar, oba 18. junija; Vinko Kastelic, kaplan v Št. Jerneju 1. julija; Jakob Omahna, *župnik v Dragatušu, 7. julija; Karol Žužek, župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico, 14. julija. Ljubljanska Družina je imela lani prav kratko vest, kjer sporoča o procesiji žena in mater v Buenos Airesu, Argentina. Teden za tednom, mesec za mesecem, mirno tiho korakajo pred vladno palačo in zahtevajo od oblasti sporočilo, kam so izginili njihova očetje in možje in sinovi. S to kratko vestjo je Družina brez besed povedala komunistični oblasti v Ljubljani bridko resnico in pravično zahtevo: Junija 1945 ste komunisti brez sodbe pomorili vsaj 12.000 domobrancev, med njimi 14 duhovnikov. Pojasnite, zakaj ste jih umorili in kje ste jih pokopali. Povejte nam tudi, zakaj ne smemo niti imena škofa Rožmana zapisati, čeprav je bil največji trpin v vrsti ljubljanskih škofov. Povejte nam, ali vsaj dovolite nam objaviti imena tisočev, ki so bili brez razlogov zaprti in mučeni v ječah, med njimi več stotin slovenskih duhovnikov. Naj bo dodana še misel: Kaj bi bilo z materami in otroci. ako bi kot v Argentini v tihi procesiji enkrat na teden, mesec za mesecem hodili pred vladno palačo v Ljubljani ali pred centralo komunistične partije z napisi: Povejte nam, kje ste zakopali člane naših družin, ki ste jih brez sodbe pomorili 1945? Vojaška diktatura v Argentini, ki so jo komunisti sovražili, je pustila protestne procesije. Komunistična vlada v Ljubljani tega ne bi nikdar dovolila. Pa povej: kje je večja svoboda? Slovenski komunisti, učenci Stalinovi, nimate korajže, da bi priznali grob v Kočevskem Rogu, v Teharjih in drugod. Komunisti se resnice boje. Komunisti se celo mrtvih boje. A zgodovine tudi komunisti ne morejo spremeniti. Jože Cvelbar MALI OGLASI House for Sale by Owner in Richmond Hts. • First Time Offered • Brick Ranch • Three bedrooms • Two Full Baths • Large Kitchen & Utility Rm. • Paneled Family Room • Large Front & Dining Rms. • All-Seasons Sun Room • Double Garage • Beautifully Landscaped "And Much More!" Principals only! Call 486-2415 or 481-3358 (47-50) FOR RENT 3 bdrms., dining rm., kitchen and bath, up. Addison Rd. near St. Clair Ave. 946-1858 after 4 p.m. HIŠA NAPRODAJ Dvonadstropna, s 3 stanovanji in dodatno parcelo. 4 garaže. Blizu cerkve Marije Vnebovzete. 531-6351. (46-491 G rove wood and E. 156 St. Colonial 3 bedroom, new kitchen, basement, garage, natural woodwork, alum, sided, partial third, nice starter. $34,900. 942-3704 after 6. J. Latkovich. (46-49) 2 SUITES — FOR RENT 6 rms. 2nd floor, $275 per mo.; 4 rms. 3rd floor $1?5 per mo. Collinwood area. Call 289-6376. (46,47) Apt. for Rent 1 & 2 bdrm. apt. Lakeshore & E. 185th. Adults. No pets-398-9579. Also want custodian couple. For Sale 2 family house. Alum- sided. Garage. E. 77 St. off St Clair. $11,500. CaM 524-4903. (46-49) FOR SALE Double, 5 & 5. E. 68 & Clair. Call 881-8028. (47-54) FOR RENT OR SALE OFF E. 185 St. Single home, 3 bedrms, small family preferred; no pets. For apt. call owner 261-1109 (X) Help Wanted Woman for all around help in kitchen. Must be dependable. 30 to 35 hours per week. Days. Call for appt. 531-2239 or 481-9635. (46-47) LASTNIK PRODAJA Hl§0 NA RICHMOND HTS. - Prvič naprodaj - 3 spalnice, 2 kopalnici, v®1 ka kuhinja in sobo za QoS^° dinjske stroje, z lesom oP žena družinska soba, ve ' dnevna soba in jedilnica-dvojna garaža, z zelo lep' vrtom - »in veliko več!* Resni kupci naj pokličaj® 486-2415^481-33^, T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah-Hiše barvamo zunaj in znotraj in -tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračuni - - 831-6430 - MULL ALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. I56th St. KE l-*4® • Vse predpriprave-v naši posebni privatni sobi. • Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani- • Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulantna posluga in aparat za vdihavanj« hi***1 * 3 m Kanadska Domovina ^ Iz slovenskega Toronta KARDINAL - TRGOVEC V MOSKVO Slovenski festival v Hamiltonu pri Sv. Gregoriju Velikem, 125 Centennial Parkway North Zadnjič je bilo na tem me-stu govora, kako je bila katolika Cerkev nekoč steber od-Pora proti komunizmu in kako Se je ta red porušil. Ker se je Porušil, je bila širjenju komu-n’stičnih zmot odprta pot po svetu. o tem odpiranju vrat in Potov ve povedati člankar ®regory MacDonald, odličen •^kar in katoličan velike ntanije. On je za časa pape-^ p'ja XII. imel dva dolga razgovora z vatikanskim drža-y®*® tajništvom glede vati-^hske politike do komuni-®Čnih režimov v vzhodni vropj Ta politika Se je teme-Jlt° spremenila (stari red se je j^hišil!) za časa Janeza XX-*• Tole so glavne misli iz anka G. MacDonalda: ’, knjigi »Papež Janez -^dicipnalni papež« Ernest aiducci jasno govori o poga-^jjih z Moskvo (stran 265). o&lni faktor je bilo zadr-Papeža Janeza XXIII. sovjetskega režima. Temu 0 Pravoslavnemu patriarhu je n dal izrecna zagotovila, da uT^na mnenja na koncilu ne 0 Prišla do izraza, da kon-ne bo tribuna za razgovore komunizmu. ,o^eda, da so bila ta zago-dana v izrecni želji pape-Janeza XXIII., da bi se koncila udeležili tudi pravoslavni opazovalci iz Moskve. Verjetno je v teh zagotovilih tudi iskati vzroka, zakaj ni že drugi vatikanski koncil, kjer so bili zbrani vsi škofje sveta, posvetil svet in izrecno Rusijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Fatimska zahteva o tej in taki posvetitvi je bila v Vatikanu gotovo znana. Ko je bila na koncilu izglasovana konstitucija o Cerkvi, je papež Pavel VI. z vsemi škofi posvetil svet, a je bila v posvetitvi izpuščena izredna omemba Rusije. Fa-timsko sporočilo pa predvsem zahteva posvetitev Rusije, da se ta spreobrne in neha širiti zmote po svetu. Izredna zagotovila, da se na koncilu ne bo razpravljalo o komunizmu, je ponesel v Moskvo kardinal Willebrands. (Odpotoval je iz Amsterdama, oblečen kot holandski trgovec! Posebna opomba) Oba koncilska papeža sta se jih striktno držala in zato ni čudno, da II. vat. koncil ni mogel posvetiti Rusije brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Zagotovila, ki jih je dal papež Janez XXIII. Hruščevu nimajo primera v zgodovini. Nikdar ni noben papež dovolil, da bi se svetna sila vtikala v razpravljanja koncila in da bi 1.30 1.45 3.05 3.20 3.25 4.25 6-55 7.55 papeževa pota po torontu ^ Papež Janez Pavel II. bo v Torontu od 14. do 16. septem-dn\^° scdai i® predlagano, da bi njegov dnevni red v teh “ obsegal sledeče: 4* september 1984: 1.15 - prihod na letališče s kratkim sprejemom; - odhod v mesto do papeževega avtomobila; - odhod s papeževim avtomobilom v župnišče katedrale sv. Mihaela; - prihod v župnišče; - odhod v katedralo; - sestanek s katoliško duhovščino v katedrali; - odhod s papeževim avtomobilom proti sv. Pavlu, Bloor St.; .33 - ekumenski sestanek pri Sv. Pavlu; ”•18 - odhod od sv. Pavla na srečanje s Slovaki bizantinskega obreda; - prihod na shod s Poljaki na Varsity stadionu; - odhod k nočnemu počitku. ^Member 1984: 8.00 - odhod s helikopterjem v Midland; •45 - prihod v Midland; •50 - odhod s papeževim avtomobilom k Sainte Marie „ among the Hurons; ‘45 - odhod in bo 10.00 prihod v božepotno cerkev mučencev; ~ prihod k oltarju na prostem, kjer bo govor in pobožnosti ter srečanje s prvotnimi prebivalci in s pohabljenimi; - odhod v župnišče s papeževim avtomobilom; ~ v župnišču kosilo in počitek; " odhod do helikopterja in odhod v Toronto; " prihod na Downsview letališče za sv. mašo; - sv. maša; " odhod z Downsview letališča v Metro Convention Center; ~ sprejem istotam; ~~ odhod k nočnemu počitku. ^Member 1984: 0 - odhod na torontsko letališče, ob 8h prihod na letališče in 8.15 letalo s papežem odleti proti Winnipegu. 10.30 11.50 12.00 2.00 3.00 3.15 3.45 7.00 8.00 imela nanj tako odločilen vpliv. Kar se je zgodilo z drugim vatikanskim koncilom, je nezaslišano. Hotel je razpravljati o Cerkvi v modernem svetu, pa ni smel govoriti o največji nevarnosti, ki v modernem času grozi Cerkvi od brezbožnega komunizma. Člankar zaključi, da je duh zagotovil, ki so bila poslana v Moskvo, obvladoval vsa o-zračja II. vatikanskega koncila. Dodatek poročevalca: Kako žalostno! Koliko trpljenja, mučeništva, uničenja, razočaranj, solza, smrti in pogubljenj, krvi, suženstva, strahu, bi bilo prihranjenega človeštvu, če bi ljudje poslušali naročila iz Fatime in bi uslišali glas iz Nebes: »Nehajte živeti grešno življenje!« Por. Birma pri Mariji Pomagaj V nedeljo, 27. maja 1984, so imeli pri Mariji Pomagaj v Torontu sv. birmo. Za ta zakrament se je dve leti pripravljalo 27 deklet in fantov. Birmo jim je podelil in s tem priklical nanje sv. Duha škof dr. Alojzij Ambrožič. Po opravilu v cerkvi «se je napolnila dvorana, kjer so birmanci in starši in boterce ter botri in še drugih mnogo sedli h kosilu, pri katerem se je kljub zaposlenosti zadržal tudi prevzvišeni gospod škof. ZVESTEMU PEVCU -OČETOV BLAGOSLOV Ko je v nedeljo, 27. maja, župnik g. I. Plazar pri Mariji Pomagaj z branjem oznanil zaključil sv. mašo, je poklical pred oltar g. Jurija Eržena, farnega organista, prevzvišeni gospod škof pa mu je izročil diplomo s papeževim blagoslovom. S čim si jo je zaslužil? Takole je utemeljeno na diplomi: »ker je že 60 let pospeševa-telj cerkvene glasbe, sodelavec pri misijonski akciji in v delu za revne«. Diploma nosi sliko sv. očeta Janeza Pavla II. in vse štiri rimske bazilike: sv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza in Marije Velike. Tudi vatikanski žig je na njej. Da bi kaj več zvedel, kako je prišlo do te lepe pozornosti, ki jo je uradna Cerkev izkazala g. Juriju Erženu, seVn se povabil k njemu na obisk. Za razgovor je bil takoj pripravljen, čeprav vsakdo, ki ga pozna, dobro ve, da naš Jurij ne išče lastne slave. Ko sva se dobila, mi je diplomo rade volje pokazal. In prvo vprašanje je bilo: »G. Jurij, koliko časa se že ukvarjate s petjem in z organiste vsko službo v Torontu?« In mi je odgovoril: »Z Janezom Marentičem sva prišla v Toronto koncem (dalje na str. 6) -SPORED- Sobota, 30. junija 1984: Dopoldne - Športne tekme - odbojka Ob 2. uri pop. - Otvoritvene slovesnosti, navzoč bo predstavnik okrajne oblasti. Nastopajo kulturne skupine na odru na prostem. Ob 5. uri pop. - Razstave ročnih del. Sodelujejo umetniki raznih obrti. pb 8. uri zv. - Družabni večer; v gornji dvorani igrajo godbeniki, v spodnji pa bo »disc jockey«. Nedelja, 1. julija 1984: Ob 10. uri dop. - Sv. maša, ki jo daruje clevelandski slovenski škof A. Edward Pevec. Sodelujejo pevski zbori iz več slovenskih naselbin. Ob 12. uri - Razstave ročnih del, predavanja itd. Ob 1. uri - Seminar, govornik prof. dr. Edi Gobetz z univerze Kent State. Ob 2. uri - Otvoritvene slovesnosti, ki jih bo vodil škof Pevec. Nastopi kulturnih skupin na odru na prostem. Ob 5. uri - Razstave ročnih in umetniških del. Ob 8. uri - Družabni večer, tako v gornji kot spodnji dvorani. Ponedeljek, 2. julija 1984: Dopoldne - športne tekme - kegljanje, nogomet. Ob 12. uri - Razstave ročnih in umetniških del. Ob 2. uri — Otvoritvene slovesnosti ob navzočnosti predstavnika mestne uprave Hamiltona. Nastopi kulturnih skupin iz Hamiltona in okolice. Ob 5. pop. - Družabni večer, tako v gornji kot spodnji dvorani. Sodelujejo folklorne in druge kulturne skupine iz Kanade in ZDA; Iz Clevelanda pridejo »Kres«, »Mladi harmonikarji« in »Fantje na vasi«. Vabljeni vsi Slovenki in Slovenke! — Vstopnina: $1.00 vsak dan (otroci do 12. leta prosti) — ODMEVI S LETHBRIDGE, Alta. - Maj se je poslovil in skoro se bo pomlad nagnila v poletje - mi tule v južni Alberti pa še vedno čakamo sonca in ogretja. Čudno nam gospodari vreme, ki nam je res malo naklonjeno. Posejali smo vrtove, farmarji večinoma končali s setvijo v suho, dežja potrebno zemljo, ko nas je obiskal (oz. je kar stalen gost južnih obronkov albertske prerije) silen veter, ki je pihal s hitrostjo 104 km. Posledica: marsikje odpihana zemlja s posevki vred. Jeza in obup marsikaterega poljedelca, ko mu veter odnaša trud in negotove dohodke. Mnogi so ponovno sejali. Ko berem, da je naše mesto eno najbolj čistih v Kanadi, se strinjam z znancem, ki trdi, da nebeška metla najbolj temeljito počisti nesnago in prah, ki pač ne najde mirnega kotička, kjer bi se posedel. Vsakoletni maj malo razgiba tudi našo malo srenjo oz. prinese vesela dogajanja v naše vrste. Dimnikov Miha, najmlajši sin g. Toneta in ge. Ivanke Dimnik, je na Saska-toonskr univerzi v sosednji provinci Saskatchewan končal pravne študije in postal že četrti pravnik našega mladega rodu. Oče Tone Dimnik je tele dni nekako bolj zravnan in mama Ivanka kar nežno nasmejana od veselja in ponosa. PRERIJE Mihi vse lepe in plodne želje za uspešno in zdravo življenjsko pot, njemu in staršem pa naše iskrene čestitke. Smo vsi Slovenci ponosni nanj. Temu veselemu dogodku pa je čez tedne sledil še eden, nič manj vesel. Poroka. Topot se je Pahuljetova Majda, prva od kvarteta odločila za lastno pot. Oče, Ludvik Pahulje starejši, znan slovenski podjetnik v več uspešnih smereh, in mama ga. Danica sta jo te dni oddala prikupnemu fantu Malcolmu Lowingsu. V cerkvi in na svatbi je bilo veliko gostov iz raztresenih krajev Kanade. Ko je »mojster ceremoniala«, mladi pravnik Ludvik mlajši - nevestin brat - našteval še in še imena svatov, ki so se ob tej priliki zbrali v Lethbridgu iz prostrane Kanade, je bilo res imen za male litanije, ja toliko, da je neki nežni glasek glasno.povprašal, »če imajo tudi kaj lethbridg-skih prijateljev?« O ja, imajo jih veliko, veliko med Slovenci in mnogo med tukajšnjimi domačini, ki seve vseh niso mogli povabiti na vesel dogodek. Naj omenim vsaj goste iz Toronta, ki so v sorodstvu z 'nevesto, brhko in nasmejano Majdo. Bili so tod: teta ga. Justa Vale z možem, g. Jože Kastelic z ženo in bratranec g. Jože Dejak s sinom. Ker so vsi (Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 16. in 17. - Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in __ vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 22. - Oktet »Ajdovski fantje« iz Ajdovščine poda koncert v šolski dvorani sv. Vida. Začetek ob 7.30 zv. Igra Tony Klepec ansambel. 23. in 24. — St. Clair Hunting and Rifle Club prireja strelske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 24. - Slovenska "šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. - Slomškov krožek priredi Romanje v Lemont. JULIJ 8. - Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu. 21. in 22. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekmovanje na SP. Posebno tekmovanje za otroke od 8. do 12. leta starosti. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 28. - Newburška društva ADZ priredijo Nevburški dan piknik na ADZ letovišču v Le-royju, Ohio. 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec'orkester. 12. - Ohijska KSKJ društva priredijo ;»Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 18. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava. 19. — ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. S.K.D. iriglav, Mil-. waukee, Wis. , priredi drugi , piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 9. - ADZ priredi »Pečenje Školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. H. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. • r. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta (Nadaljevanje s 5. str.) maja-leta 1952 in sicer na povabilo že pokojnega Franceta Koširja. Prej sva bila nekaj let zaposlena v Angliji. Pokojni Košir me je predstavil tedanjemu župniku za Slovence v Torontu df. Jakobu Kolariču CM in od tedaj naprej sem učil in orglal in pel, včasih pa samo orglal ali pa samo pel. Bog mi je dal ta talent in jaz sem mu ostal zvest.« Ali ste se vi s petjem ukvarjali že pred drugo svetovno vojno? »Seveda,« je potrdil ves vesel. »Doma sem iz fare Šebrelje, tam so doma otroci sonca, kot pravi Pregelj, in v tej fari sem se 20 let ukvarjal s petjem.« Kakor tako mnogi drugi, ima tudi g. Jurij Eržen za seboj del življenja, ki je bilo bridkosti, težav in negotovosti polno. To so bila leta od dec. 1942., ko so ga mobilizirali Italijani in ga poslali v delavski bataljon. Kot Slovencu mu orožja niso zaupali, dali so mu kramp in lopato. Ta doba je trajala do dne, ko je stopil na kanadska tla v maju 1952. Skoraj deset let. Za to dobo bi mogel naš Jurij napisati roman. Kot rečeno, bil je v delavskem bataljonu italijanske vojske, bil je vojni ujetnik pri ODMEVI S PRERIJE (nadaljevanje s 5. str.) stari znanci nam vsem, je bilo prijetno ponovno srečanje z njimi in seve z vsakim vsaj kratek klepet. Lepo je bilo v cerkvi, kjer je Ludvik orošenih oči oddal Majdo mlademu možu, ki je sin znanega tukajšnjega zdravnika, ki je dober zdravstveni vodnik večim iz naše srenje, torej nekak naš znanec. Da smo bili na svatbi postreženi, kot se na slovenski svatbi spodobi res bogato, v Pahuljeto-vem hotelu naj omenim le spotoma. Ludvik mlajši nam je med gostijo natrosil veselih drobtin iz Majdine in Malcolmove mladosti v kar izbranih ocvirkih, da smo se res iz srca nasmejali. Škoda, da se takile veseli dogodki ne dogode pogosteje. Novoporočencema želimo zdravja, ubranosti in tisoč sreč! Sedaj smo že v juniju, ki nam bo - tako upamo - prinesel toploto in sonce, julija pa nas več namerava na žegna-nje v Heleno, Montana, k našemu znancu g. Jožetu Mavsarju, ki zvesto viža vernike v fari sv. Cirila in Metoda. Veselimo se srečanja z njim in njegovimi župljani v upanju, da bo srečanje še lepše kot je bilo lani. Pak Amerikancih, bil je ujetnik delavec pri Angležih v Alžiru, bil je član bataljona kralja Petra, kamor ga je spravil dr. Miha Krek, odklonil je podpis vdanosti Titu, bil je angleški vojak v Palestini in je služil v angleškem letalstvu in nazadnje se leta 1948 znašel v Angli- »Kako je bilo pa s petjem, ko ste kot delavec in vojak hodili po svetu?« sem ga vprašal. S takim navdušenjem mi je pripovedoval, kot da bi bila to najsrečnejša doba njegovega življenja. Tudi kot ujetnik in kot vojak je zbiral može in fante in jih učil petja, da so nastopali in prirejali koncerte in s petjem tudi častili Boga. Od predpostavljenih je prejel veliko čestitk in priznanja, ker je često iz nič ustvarjal, pisal note po spominu, učil, nastopal brez klavirja in podobno. Ljubezen do petja mu je bilo največje bogastvo, ki ga je spremljalo po svetu. Petje mu je dajalo največ utehe in tudi korajže v težkih dneh. Prav bi bilo, da bi g. Jurij te svoje doživljaje opisal in objavil v razvedrilo bralcem in v bodrilo mladim. Ena lastnost pri našem organistu Juriju vedno izstopa: zvestoba. Vse življenje je bil zvest talentu, ki mu ga je Bog dal; rad je pel in še poje. Bil j® zvest svojim predpostavljenim in jim je še. Zvestobo je ohranjal Cerkvi in jo še. Vse to pa zato, ker je bil vedno zvest Bogu in mu je še. P.M- ŠE NEKAJ NOVIC Ta petek, 15. junija, bo v dvorani Mimico High School, 95 Royal York Rd., koncert okteta iz Ajdovščine. Cena vstopnic $6.00. Pri Mariji Pomagaj se začne letni razpored sv. maš v nedeljo s 1. julijem. Poleti sta ob nedeljah samo dve sv. maši m sicer ob 8. in ob 10. dopoldne. Tudi angleške maše ne bo v poletnem času. Za »Share Life« je do sedaj nabrala župnija Marije Pomagaj $14,178.00. Do postavljenega cilja manjka še $3000.00. (Iz Oznanil) Goreče ladje v Perzijskem zalivu Tri leta in pol že teče vojna med Irakom ter Iranom. Tisoče in tisoče žrtev je že terjala. Razdejana so bila širna področja in uničena ogromna bogastva. Sedaj je prišel čas nove razširitve tega konflikta. Velesile so jo že predvidevale, in oba nasprotnika stajo že napovedala: napad na »petrolejske karavane«, ki vodijo tako potrebna goriva iz bogatih ležišč Perzijskega zaliva v petroleja žejni zahodni in vzhodni svet. Tako so te dni prišli v modo letalski napadi na velike petrolejske ladje. Ni jasno ne važno kdo je začel. Iran je že dolgo napovedoval, da ne bo »niti ena petrolejska ladja« preplula čez ožino Hormuz, ako bodo zahodne sile še nadalje zalagale Irak z orožjem. Irak pa je tudi napovedal, da bo podvzel slično politiko z ladjami, ki bodo vozile iranski petrolej. oži- na katere se itak nihče ne ra, kadar jih morejo sprejetl; Običajno je kak veto napo« dobrim namenom. Možnost pa je, da bo p°se gla direktno v zadevo še ka 3 druga roka. ZDA so že pr®! jz javile, da ne bodo mirno g e dale, da bi se pretrgal dovo^ goriva iz ležišč Perzijskega za^ liva. Od tam namreč ZDA Pre jemajo 8% petroleja, ki Ba P® trebujejo za normalen razvoj-A Velika Britanija ga «* dobiva kar 25%, Italija 5 in Japonska 65% celotne ko čine potrebnega petroleja. Kot prvi ukrep pa so zavar^ valne družbe oklicali to P« ročje za izredno nevarno. *•4 Sedaj je začelo goreti. Večje Število ladij je bilo že napadenih. Letala večkrat nastopajo brez vsake oznake, da se v pr-vem.trenutku ne ve, kdo je napad izvršil. Sprpžijo svoje rakete na te nebranjene cilje in odletijo. Napadenim preostane le pogasiti, kar se pogasiti da, in rešiti, kar se rešiti da. Prva je reagirala Saudijeva Arabija. Sklenila je, da bo ladje zastražila s svojim močnim letalstvom. Naslednji korak je bila zahteva petih prizadetih držav, naj Združeni narodi naredijo red, saj to je njihov namen. Vendar je domnevati, da bo »samoobramba« bolj učinkovita kot pa izjave ZN, ali ukazi njih Varnostnega sveta, . r \ t \ -\ A V' ' * po prav tako izredno poc|r g lo zavarovanje ladij, zlas« P? trolejskih, ki plovejo P° vodah. Zvišalo bo tako tudi stf«® ' na vseh različnih st°P/!j ta Pozitivno je le, da j® k« ukrep pričakovan, in ker se^ Evropa glede petroleja že v krat opekla, trenutne za s dopuščajo časa za PolZ j0 rešitve, ne da bi medtem PP do kake energetske krize- Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LA" (Odvetnik) Complete Legal Service« Income Tex-Notary P«b \ 18975 Villavicvv at Neff 692-1172 —-----rf- ____< [<} ■V' d' •Jt.- Rev. Karel Ceglar sdb Podoba Marije Pomagaj v prvi slovenski cerkvi v Torontu - L - Letos bo minulo 30 let, odkar kraljuje v prvi slovenski cerkvi v Torontu milostna podoba Marije Pomagaj. Mineva Pa tudi 1 70 let, kar je Leopold Layer naslikal in podaril (1814) Mater božjo z Detetom v naročju podružni cerkvi sv' Vida na Brezjah. Ker pa mineva letos (1984) tudi 50 (at, kar je začel obiskovati slovenske rojake v Ontariju frančiškanski duhovnik p. Bernard Ambrožič, stric p.š. dr. Alojza Ambrožiča, bomo začeli z njim že zato, ker je p. Bernard Lil tesno povezan z milostno podobo Marije Pomagaj. pa je prišel med rojake tudi p. Odilo. Iz Gary, Ind. je zahajal med Hrvate v Kanado rev. Grško-vič OMC in je občasno, po predhodnem dogovoru s p. Bernardom, obiskoval in deloval tudi med Slovenci. Razdelila sta si med seboj razne naselbine, kakor je bilo bolj na roke. Kjerkoli sta bila, sta skušala postreči v duhovnem pogledu Slovencem in Hrvatom, pa tudi drugim priseljencem slovanskih narodnosti, če je tako naneslo. P. Bernard Ambrožič OFM °BRIS ŽIVLJENJA P. Bernard Ambrožič je il rojen 1892 na Dobovi pri icbljani. V frančiškanski red J® vstopil 1911. V duhovnika io Posvečen v Mariboru , D. Deset let pozneje se je za kitajske misijone, °nČno pa sprejel povabilo p. ; Hugna Brena in p. Kazi-^'rja Zakrajška ter odšel v ZDa. Kot misijonar slovenskih iz-f6 jencev je prepotoval Ameri- 0 Po dolgem in počez, med-eai tudi mnogo pisal (zbranih Pisov in pesmi bi bilo za več J®, lih knjig) in urejeval ver- 1 mesečnih Ave Maria in °ledar. u&i je frančiškansko e ovno mladino v Lemontu, ® °val v raznih slovenskih Pnijah in ustanovil sloven-o faro sv. Janeza Vianneyja Detroitu. to po vsej pravici. Bil je dober redovnik, ploden pisatelj, goreč misijonar, apostol trpljenja, povsod dosleden, delaven, dokler ni omahnil, lepo pripravljen na srečanje z Bogom (23. okt. 1973)«. DUŠNI PASTIR MED SLOVENCI V KANADI P. Bernard Ambrožič je bil v letih okoli 1932 redovni predstojnik vseh frančiškanov v ZDA. V oktobru 1934 je postal župnik v Willardu, Wis. Zato je moralo biti v sredi leta 1934, ko je zvedel, da želijo slovenski rojaki v Hamiltonu in okolici, da jih obišče slovenski duhovnik od časa do časa. S p. Bernardom je stopil v stik v Hamiltonu živeči Jožef Vin-čec in še isto leto je prišel p. Bernard prvikrat v Kanado. Temu je zdaj ravno 50 let. v, vseslovenskem katoli-shodu v Lemontu leta (Iq 9Je hila na njegovo pobu- Zye: Ustanovljena Baragova jj za. V Lemontu je bil redo-1 Predstojnik vseh frančiška- tovn0 v ZDA. Pred drugo sve- vojsko je razživel tudi v n° Pastirstvo med Slovenci v0.a^i, med drugo svetovno zb’ .pa ie hil gonilna sila za pranje pomoči potrebnim v Žrtvl0V*n*" vojshi je več let V v* za slovenske begunce, 'jen Ve^na povojnih nase-Po C6V V Aruerihi je prišla tja da ne,1mornem delu p. Bernar- ven ° ^-letnem delu med Slo-P. n V i^meriki in Kanadi je Av,eraard leta 1955 odšel v t^ahjo, kjer se je lotil dela dm ^0venc' v Sydneyju in P° Avstraliji. Tam je sai 6 'el urejeval Misli in pi-AfQ/..Ude za druge liste. Ave str if-? i6 zapisala (leta 1974, »Zrušil se je hrast« in Naslednja leta je prihajal po dvakrat (za Božič in Veliko noč), včasih pa je poslal koga drugega, saj je imel na skrbi Ameriko in Kanado. Tako je leta 1939 naprosil duhovnika Vitala Voduška, »znanega ameriškega misijonarja«, ki naj bi pridigal in spovedoval v slovenskem in hrvaškem jeziku, »kakor bo nanesla potreba«. V. Vodušek je tistega leta prišel v Hamilton v četrtek po Veliki noči in ostal do bele nedelje. Pobožnosti so bile »zopet« v poljski cerkvi sv. Stanislava kakor navadno (tako je poročala Ave Maria). Po beli nedelji se je misijonar ustavil v Grimsbyju in za kak dan v Torontu. V četrtek po beli nedelji pa je obiskal rojake v Kirkland Laku in Timminsu. Iz aprilske številke AM (1939) je razvidno, da je bil takrat p. Bernard urednik in da je drugače živel v Chicagu. Enkrat ^ zanesljivost in stvarnost cen Pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik . CITY MOTORS fclU St.Clair Ave. tel. 881-2388 AM (julij 1940) poroča: »Rev. Grškovič je začel v Torontu. Ostal je cel teden. Hrvatje na zapadni strani mesta so ga bili prav veseli in so lepo prihajali. Slovencem je postregel posebej na vzhodni strani mesta. Naslednji teden je odšel v Hamilton in tudi ostal za cel teden. Od tam se je napotil v Montreal. Po njegovi izjavi so se tamkaj Slovenci bolje izkazali kakor Hrvatje...« Istočasno kot Rev. Grškovič je p. Bernard pričel svoje obiske pri naših farmarjih v Beamsvillu oz. v Vinelandu. Pravili so mu, da tista nova cerkev v Vinelandu (za Veliko noč 1940) še ni bila nikoli tako polna kot ono nedeljo, ko so imeli za sklep slovensko božjo službo. P. Bernard je nato obiskal naselbine v Gowanda, Noranda, Val D’Or, Timmins, tedaj eno največjih naselbin v Kanadi. Vrsto njegovih velikonočnih obiskov je zaključil v Kirkland Laku. Kmalu zatem je obiskal rojake v Ameriki po naselbinah vse do Kalifornije. To potovanje in doživetja je opisal v avgustovi številki AM. Poročilo je pa zaključil z besedami: Zdaj pa v Kanado! V tem času se je p. Bernard naselil in mudil v župnišču cerkve sv. Jožefa v Grimsbyju, kadar ni bil na misijonskih potih. Istega leta (1940) je p. Bernard dočakal 25-letnico mašni-štva (srebrno mašo), a tega sam nikjer ni omenjal. Le AM je zapisala: »...sedanji ljudski misijonar med kanadskimi Slovenci p. B.A. je slavil srebrno mašo in mu čestitamo!« Leto 1940 je zgodovinskega pomena zlasti zato, ker je p. Bernard po vrnitvi iz Amerike organiziral cerkveno slovesnost za 18. avgust. AM je v avgustovi številki, pod naslovom »Kanadskim Slovencem se obeta lastno versko središče«, tako pisala: »Ne samo stalnega duhovnika bodo dobili kanadski Slovenci, ampak celo svoje stalno versko središče... Prav v kratkem se obeta neki MALI LE-MONT, nekake KANADSKE BREZJE... Cerkev in primerno zemljišče okoli nje že imamo, to se pravi lahko imamo oboje, če se bomo znali za to potegniti in se bo izkazalo, da smo tega vredni. »V naselbini Vineland, ob glavni cesti št. 8, ki veže Nia- SSSSKJSSSSS3SJS3C3S3SSS38SS3S3S3KSS3S3S3C Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! gara Falls s Hamiltonom in Torontom, stoji nova podru-žna cerkev Srca Jezusovega... Kraj je čudovito lep, večinoma pokrit s samimi sadovnjaki... Tako znan je ta lepi kos kanadske zemlje tukajšnjim Slovencem, da jih skoraj vedno najdeš nekaj iz Hamiltona, Toronta ali celo iz rudarskih naselbin višje gori na severu, ki so na obisku ali na daljšem oddihu na farmah v Beamsvillu, Vinelandu, Jordanu ali St. Catharines... »Če bi ne bilo nič cerkve v Vinelandu, bi jo bilo treba postaviti že zavoljo samih Slovencev. Župnik Fr. Webster pravi, da se mu je zdelo pred tremi leti potrebno tam postaviti cerkev zlasti zavoljo Slovencev. .. »V uresničevanju tega načrta je doslej storjen en korak, drugi pa se pripravlja za naj-bližnjo bodočnost. PRVI KORAK: V župnišču v Grimsby se je duhovnik že naselil, in sicer z namenom, da prične z organiziranjem lastnega verskega središča kanadskih Slovencev. Za sedaj opravlja službo božjo v cerkvi Srca Jezusovega v Vinelandu in posveča posebno pozornost tukajšnjim Slovencem. Obenem skrbi za Slovake v naselbini Boyle. Ko on odide zopet na misijone na jesen, bo na njegovem mestu drug slovenski duhovnik iz Lemoma... DRUGI KORAK: To je pa zdaj najbolj važno in je treba natisniti s prav velikimi črkami: »V nedeljo po velikem šmarnu, to je 18. avgusta, bomo naredili iz cerkve Srca Jezusovega v Vinelandu nekak Mali Lemont, ali če hočete: Kanadske Brezje. »Odkrili bomo lepo podobo BREZJANSKE MATERE BOŽJE, ki bo ostala v cerkvi kot posebna zaščitnica kanadskih Slovencev. »Brezje so daleč, tudi Lemont je daleč. Naši ljudje ne morejo romati ne na Brezje, ne v Lemont, mnogi bodo pa prav lahko romali v Vineland in tam, takorekoč na svojem domu, častili našo skupno Mater z Brezij, Kraljico slovenskega naroda. »Spored slovesnosti: Dopoldne dve sv. maši Opoldne obed v dvorani pod cerkvijo Ob pol treh slovesnost odkritja Marijine podobe, pridiga, pete litanije MB in blagoslov Kazanje premikajočih se slik v dvorani pod cerkvijo. (Slike bodo iz Lemonta in od drugod iz slovenske Amerike. Sledi prosta zabava. »Na to lepo slovesnost vabimo vse Slovence od blizu in daleč. Naj se razve po vsem svetu, da Slovenci v Kanadi živijo, delajo, se organizirajo, verujejo in tudi - molijo. Nič se ne pomišljajmo, to nam bodi v kredit pred Bogom, pa tudi pred svetom. Uradna Kanada nas bo najhitreje spoznala, priznala in spoštovala, če se pokažemo pred njo kot ljudje, ki se s svojo vero ne igrajo kot se igra veter z listjem na drevju. »Na svidenje 18. avgusta v Vinelandu!« Iz priprave same na versko slovesnost v avgustu 1940 je razvidno, kako je delo med kanadskimi rojaki prevzelo p. Bernarda, da je ne samo sanjal in govoril o možnosti slovenske cerkve, ki naj bi bila v Vinelandu, ampak resnično želel ustvariti tamkaj kanadske Brezje, mali Lemont. Septembrska številka AM še ni mogla poročati o slovesnostih v Vinelandu. Zapisano pa je bilo: »Od vseh strani se nam obeta udeležba, celo daleč iz severa in tudi iz Združenih Držav. Spored proslave je izdelan do vseh podrobnostih in priprave so v polnem teku. Zlasti je razveseljivo, da se tukajšnji otroci uče slovenskega petja in se mislijo prvikrat oglasiti v cerkvi Srca Jezusovega prav v nedeljo, 18. avgusta. Seveda se ne more pričakovati kakšno koncertno petje, začetek je pa le in pravo veselje za slovensko srce je že v samem dejstvu, da se naša nežna mladina z velikim veseljem loteva slovenske pesmi.« Miss Cecilia Mlinarich ve povedati, kako so otroci posameznih skupin (Toronto, Hamilton, Beamsville) pripravljali posamezne pesmi, potem pa pod vodstvom p. Bernarda skupaj ponavljali iste pesmi pred nastopom. AM je potem nadaljevala z naslednjim razmišljanjem: »Drugi narodi tod okrog postajajo bolj in bolj pozorni na Slovence in se sprašujejo, odkod to število naših ljudi in kako da ravno oni stopajo na čelo drugim. Mi pa pravimo: Tudi Kanada je dežela svobode, tisti pride do večje veljave, kdor se z večjo resnostjo zavzame za kako stvar. Če smo mi nekako zavzeli vodilno vlogo, kaj zato? Še pa še drugi pokažite in stopite na čelo, pa poj demo mi za vami. Dokler pa vi drugi zaspanost prodajate, bomo pa mi vas budili. Tako je prav in tako naj ostane!« (dalje prihodnji torek) Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu! Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Collins je šel k vozilu po božična darila. V Taejgonu je v armadni trgovini nakupil darila za prijatelje v Čongdžu. Zdaj pa si je domislil, da pokloni vse skupaj Čongovi družini. Med zabojčki je imel lutko za Čung Ae, igračke za Kima in Seunga, šal in zaponko za mater Čong in volnene nogavice za Čonga. Čokolada in bonboni so bili za vse. Vedel je, da bodo nekatere reči za siromašno družino brez pomena, vendar je vse zložil na deske. Ni se mogel premagati; po božičnem večeru v njih domu, po tolikih zmotnih dvomih, da je v gverilski pasti, je postal sentimentalen in radodaren. Odprl je zaboj s prehrano in pokazal ženi, kako se odpirajo konzerve in kaj vsaka vsebuje. Čong se je neprestano zahvaljeval; sramoval se je, ker kot orientalec ni rad sprejemal, ne da bi sam lahko kaj dal. »Dali ste nam prenočišče, bila sva pri vas kot pri svoji družini in pripravili ste nam pojedino s petelinom. Zato sva vam hvaležna.« * Čong je nato odgovoril nekaj, kar se je Collinsu zdelo smešno. Rekel je, če bi vsaka korejska družina pripravila za Amerikance sto petelinov, bi še ne poplačala, kar so Ameri-kanci storili za Korejo. Po kavi, katero je narednik sam pripravil, ker je hotel pokazati način, se nama je mudilo za odhod. V Čongdžu je komanda gotovo že izpraševala, kaj se nama je pripetilo, da nisva dospela. Odeje sva pustila dobri družini; s seboj sva vzela le granate in pozdravila v slovo. Odhod je moral biti hiter. Vsi so se priklanjali in se zahvaljevali. Oblečeni v bombažna in kožuhasta pokrivala so naju spremili do vozila in tam gledali, kako se je Collins u-kvarjal z motorjem. Končno je sedel in izpeljal iz jame na ravno cesto. Tu je ustavil. Hotel je še enkrat slišati iz Čongovih ust besedi Tank God; otroci pa so skupno vzklikali Čuk Sung (Vesel božič!) Dolga pot domov Za nobeno potovanje domov ali v druge dele sveta ni bilo potrebno toliko priprav kot za povratek iz Tokia v Washington. Vzrokov za to ni manjkalo. Nada je nakupila po Japonskem nemajhen kup spominkov, in sicer samo majhnih predmetov, ki se dajo spraviti v kovčke in priročne zaboje. Čeprav se nisem nikoli ogreval za orientalske spominske umetnine, nisem ugovarjal njenemu zbiranju. Težki španski steni s figurami iz slonove kosti, starega kitajskega izdelka, obsežen porcelanast kip boginje milosti, slike v okvirih, rezbarije, starinska japonska in kitajska posoda iz gline in veliko podobne »šare«, vse to je bilo treba zložiti in pripraviti za varen prevoz. Če bi to šlo z nami naravnost v Ameriko, bi bilo enostavno, toda družina si je zaželela dolge poti in obiskati je hotela razne države. Fanta sta gospe Temple, svoji učiteljici, povedala o potovanju mimo Južne Azije po Rdečem in Sredozemskem morju, čez Francijo in Anglijo. Potovanje po najdaljši poti s postanki v raznih deželah jo je zanimalo. Naprosila pa me je, če se nam lahko pridruži, šele ko je zvedela, da bomo obiskali tudi Škotsko. Sama bi se ne podajala na take dolge poti, ko bi se morala ustavljati v tujih deželah. Stara je bila že skoro sedemdeset let; vse življenje je bila telesno trdna, ali brez znanja jezikov bi sama ne hodila na take pustolovščine. Fanta sta se razveselila dogovora, da bo potovala z nami, ne sicer iz razloga, da bosta med potjo imela vsak dan dve uri pouka; imela pa sta rada veselo in prizanesljivo starko. Mislim, da sta se v dveh letih njenega poučevanja več naučila kot v ostalem ljudskem šolanju. Gospa Temple je bila pobožna metodistka, potomka škotskih naseljencev v Montani. V nekem trgu blizu Edin-burgha so živeli njeni daljni sorodniki, katerih ni nikoli videla; le za njih naslov je vedela. Želela jih je spoznati in se seznaniti z deželo svojih prednikov. Zato se je odločila za potovanje z nami. Navdušena je bila, da bo na potovanju obkrožila zemeljsko oblo in »videla svet«. Z Mihaelom in Danilom se je postavila ob namizni globus in se dala slikati za ponatis v ameriškem dnevniku v Tokiu. Priprave na zveze za morski prevoz naše peterice niso bile enostavne. Med Japonsko in Ameriko v zahodni smeri ni plula nobena ladja. Odločil sem se torej za potovanje z norveško tovorno ladjo do Hong Konga, od tam na angleškem brodu do Bombaya in Marseja. Nato bi šli z vlakom do Londona in končno spet z ladjo preko Atlantika. Vozni red sem uredil tako, da smo pri vsakem prestopu na drugo ladjo imeli čas za izlete po mestu in deželi. Ker na tovorni ladji nisem nikdar poprej potoval in sem dvomil, da je primerna za potovanje žena in otrok, sem si jo šel poprej ogledat. Ladja, ime sem pozabil, je bila nova, srednje velikosti, z modernimi udobnostmi za potnike. Imela je le osem kabin, a primernejših ne bi našel na velikih potniških ladjah. Na vrhnji sredini krova so bile kabine vsaka zase, brez notranjih hodnikov; vhod v vsako je bil s krova v obliki verande, prav kakor pri poletni hiši, z razgledom na morje namesto vrta. Notranjščina vsake kabine je bila kot hišna soba, vsaka s kopalnico in dvema posteljama. Pet kabin je bilo že oddanih; najel sem ostale tri, dve za družino, tretjo za učiteljico. Norvežani so narod mornarjev in naš kapitan je zaslužil pridevek »mornar in pol«. Petdesetleten, orjaške postave, od sonca in morskih vetrov zarjavele polti, plavook, z rdečo in rumenkasto brado, se je nosil in obnašal kot pomorščak iz pravljične skandinavske sage. Potniki smo jedli z njim pri isti jedilni mizi in on je zmolil in izrekel blagoslov pred kosilom in večerjo. Lepo besedo je £HJLflSSfTatlS FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director imel za vsakega, a ne prepogosto, in zasmejal se je redko. Njegovi glavni pomočniki so bili podobnega kova, ostalo moštvo je bilo kitajsko. Na spodnjem krovu so neprestano opravljali posle s pritrjanjem tovora, urejevanjem vrvi in čiščenjem; bili so molčeči in pridni mornarji. Zaradi zamujanja v pristanih je ta vožnja trajala skoro tri tedne, iz Tokijskega zaliva po odprtem oceanu v Kobe. Dva dneva nakladanja v tej luki sta nudila priložnost za izlete v Osako, Kyoto in Naro. Gospa Temple se nam je pridružila pri vzpenjanju po stopnicah na grič do vrha srednjeveškega, najvišjega japonskega gradu, odkoder je razgled iz ptičje perspektive na trimili-jonsko mesto Osako. Kyoto in Naro smo obiskali že pred letom, a vrniti se v take lepe kraje ni odveč. Templji med parki v Nari vedno nudijo kaj novega. Pri tem obisku so se vršile letne posebnosti: v enem templju so menihi opravljali svečanosti z obrednimi plesi, v drugem svetišču, kjer je posebna staja za cesarskega vranca, pa so dajali letni blagoslov za te izbrane živali. Najprijetnejši del tega potovanja smo uživali po Japonskem Sredozemskem morju. Po gladini brez razburkanih valov je ladja plula mirno in hitro. Zdelo se je, kot da se zeleno gričevje celine in otokov približuje in oddaljuje; mesta in vasi ob bregovih so odsevala z vodne gladine. Cel dan smo se vozili po tem čudovitem lepem morju in drugo jutro smo bili v pristanu Šimonoseki, odkoder se odpira Japonsko morje. Tudi petdnevno potovanje s tega morja v Rumeno in Vzhodno Kitajsko morje do Tajvana je šlo gladko. Junijski sončni dnevi v smeri proti jugu niso postajali vroči, na vsej dolžini ni bilo opaziti na obzorju suhe zemlje. V Tajvanu spet en dan in eno noč. Imel sem priložnost pozdraviti generala Maa in oficirje njegovega urada. Na sprehodu po mestu sem družini razkazal zanimivosti modernega kraja. Koderkoli smo šli, je stopala za nami radovedna gruča Kitajcev, otrok in žensk. Najbolj so si ogledovali Nado; ker je bila obilna, se jim je morala zdeti kot nevsakdanje čudo. Imeli bi čas popeljati se med griče izven mesta za ogled toplic s kopalnicami v toplih mineralnih vodah, pa sem se premislil. Gospa Temple bi gotovo opazila pregrešnost kraja in se zgražala. In zakaj nuditi dobrim ženam priložnost za nepotrebna razmišljanja. Od Formose do Hong Konga potovanje ni bilo tako lepo in mirno. Kapitan je nameraval pristati v Manili na Filipinskem otočju in je tri dni krmaril v tisto smer. Zaokreniti pa je moral na zahod zaradi svari vremenskih postaj, ki so ga obvestile, da plujemo naravnost v središče tajfuna. To je sicer skrajšalo pot za nekaj dni, a repu tajfuna nismo utekli. Proti večeru ie morje začelo divjati. Valovi so se zaganjali v ladjo od vseh strani, vsak s treskom kot da sta v njem združena grom m eksplozija. Pod udarci so Škn pali vijaki in 15.000-tonska ladja se je nagibala in padala pošev in počez, kakor da bi se zvijala pod gigantskimi udar ci. Ob treh ponoči je moralo biti najhujše, vendar sem sp • Oblečena me je Nada prebu * la, rekoč da ima vse spakiran in da bomo zapustili ladjo, a držati sem moral smeh, da se jo zagotavljaje pomiril: la J je nova, velika in močna, m se ni treba bati. Oprijemajoč se ograjnih drogov sem stopil iz kabin » česar bi v takem viharju n , smel storiti. Na gornji krov 1^ zabesnela masa valov, ki me odnesli s seboj, da se niše z obema rokama držal dr°8_ Popolnoma oblit sem se pri ril do vrat druge kabine: sin _ va sta spala. V tretji je gosp Temple klečala, se držala P®. stelje in na glas molila- Tu ^ njo sem skušal potroŠtati* reči moram, da ne popoln0 prepričan. Vihar se je polegel zju^v Čez dva dni smo po prih° . Hong Kong zvedeli, da Je . tajfun med drugimi žrtvami potopil staro Potn\ ladjo z več kot tisoč Kitajc Ladja je pristala v 8°. Kongu. Mi smo pa rezerVotni hotel »Miramar« na naspr ^ strani ožine v Kowloonu. notor^ mor smo morali iti z m1 čolnom. V Hong K°n8u nor' bilo težav, vso prtljago so veški strežniki znosili v ^ Glede čuvanja Prt,jagepo' drugi strani me je kap'ta na svaril: kuliji bodo P*^V jd vsak kos, je rekel, vsak. vas mora držati svoje in nobenega izpustiti iz t0’0i razkladate s čolna na P .jati Zaman smo se skušah svarila. Jata napol g0 *0|ri bosih kulijev je prežala na^n0 in poskakala nanj, še P je bil privezan. (nadaljevanje) “SLOVENIA RADIO PROGRAM" HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T, on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119