LETO VIII Štev/. 4 April 1959 :♦; >; >; >; >: >: >: MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. * ^>la Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI G6 Gordon St., Paddington, N.S.W. * 8 Registered at the G.P.O. Sydney, for transmission by J post as a periodieal. Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 o u o a Eh 3 CO [3 a P-i K m K c i- a. c d a> c/: J ‘S c, c >; >; >; >! >; >: >; >: >: >: >; >: >; KOLEDAR Marec — Susec 1 s Hugo, Venancij 2 c Franc Pavlanski 3 P Rihard 4 S Izidor ★ 5 N Bela nedelja (i P Celestin 7 T Herman 8 S Adalbert 9 C Ljubomir 10 P Apolonij 11 S Leo Veliki, Rada ★ 12 N 2. povelikonocna 13 P Hermenegild 14 T Valerijan, Justin 15 S Helena, Božidar 16 C Benedikt Labre 17 P Anicet, Rudolf 18 S Apolonij ★ 19 X 3. povelikonocna 20 p Konrad 21 T Anzelm, c. uc. 22 S Soter in Gaj 23 C Vojteh, Jurij 24 p Fidel 25 s Marko evangelist •k 2<> N 4. povelikonocna . . 27 P Peter Kanizij 28 T Pavel od Kriza 29 S Robert, Peter 30 C Katarina ZA NAPREDEK LISTA “MISLI” Kdor ne napreduje, nazaduje* MISLI so začele izhajati pred 8 leti zgolj tipkane. Po dveh letih so se pojavih tiskane na 4 straneh. Kmalu 50 3e razširile na 8 strani in več. Potem so opustile trgovske og' lase, da je več branja. Z o3mim letom so se preoblek^ v revijo s platnicami. Take te zdaj pred seboj. Število strani bo odvisno plačujočih naročnikov in dal’0-valcev v tiskovni SKLAD. MISLI želijo še napredovati* Sama želja ni dovolj. Pomagajte* Urednik in upravnik dela br^2' plačno, tiskarna in drugo pa st®-ne denar. PRAVILA za NAROČNIKE 1. Naročnina MISLI je en funt na leto in se plačuje v začetku leta vnaprej. 2. Ko ti naročnina poteče in molčiš na pismeno opozrilo upraV®' se ne smeš čuditi, ako ti list neha prihajati. 3. Ko se preseliš, ne pozabi TAKOJ poslati upravi novi našlo*' 4. Če kak mesec lista ne dobiš, pa ti naročnina še ni poteki*' sporoči upravi. Morda je krivda na pošti. Se bo popravilo. 5. Priporočaj list drugim in skušaj dobiti novih naročnikov. 6. Dopisuj! Sporočaj novice iz svojega kraja, 7. Navadi se plačevati naročnino po pošti. Ne odlašaj, češ ^ boš osebno dal. Tako se zavlačuje brez konca. 8. Po najboljših močeh priloži za tiskovni SKLAD. Leto VIII. APRIL 1959. ŠTEV 4. CERKEV POJE (Velikonočna hvalnica) pEčAT JE GROB NJEGOV DOBIL, ŠE MRTEV JE ZASTRAŽEN BIL, A ON, Z M A G A L E C, SLAVNO VSTAL, JE SMRT V SVOJ LASTNI GROB POGNAL. DOVOLJ JE ŽALOSTI, ZOLZA, DOVOLJ JOKANJA BRIDKEGA; JE VSTAL GOSPOD IN ZMAGAL SMRT: NAZNANJA ANGEL, GROB ODPRT. IZ “TIPKANJA »f * Na VELIKO NEDELJO ZJUTRAJ ob šestih je ' Pnik s trikratno Alelujo prinesel Najsvetejše u t,i;Jega groba. In razvila se je vsa ona tako naša slo-jjj . Procesija vstajenja, da jo imam pred očmi kot J° doživljal šele včeraj. Velika in mala bande- > nebo, vrsta ministrantov, pevci, narodne noše od kiš se je vila dalje med polji in travjiiki, casa do časa je zagrmel možnar in godba je ' 'Srala velikonočno. “Gospod je vstal! Aleluja!...” Ko slovesno in preprosto obenem je vstajalo k a('° jutro ter nam oznanjalo novo življenje. Že ,°l ^e*etleten fant sem ob vsem tem globoko v duši *utii »vojo nesmrtnost in bil vesel vere, ki nam ka-0|*stran groba. V žaru velikonočnega jutra je in mir, človeško trpljenje pa dobi smisel in večnosti. Pe< k ■'onia smo si voščili vesele praznike ter posedli Velikonočnemu zajtrku. Užili smo blagoslovljene v®lik' °nočne jedi in obraza očeta in mame sta bila tako slovesna. Lupine pirhov in olupki pomaranč pa niso smeli v smeti, ampak v ogenj. “Blagoslovljeni so!” je rekla mati. ★ Se nas pri teh spominih polašča domotožje? Čemu neki! Lepi spomini na mladost, na dom, a leta teko in življenjska pot nas je zanesla daleč od doma. Vse življenje se ni mogoče držati matere za krilo. Lahko bi mnogo teh spominov znova u-resničili po naših izseljenskih družinah. Domotožje pa naj bi čutili po Bogu, ki nam v velikonočnih dneh kaže, kaj je storil naš greh: Kristusa je pribil na križ. Na velikonočno spoved ne bi smeli pozabiti, pa bodo velikonočni prazniki veseli in srečni tudi v daljni Avstraliji. Potem bodo naše velikonočne čestitke, ki jih pošiljamo in trosimo na levo in desno, zares nekaj pomenile in ne bodo samo lepo zveneče a prazne besede vljudnosti. GOSPOD JE VSTAL! VESELO VELIKO NOČ! rav ‘"'Uečelo cJ}lelujo včetn Slovencem u o$vMraliji voščijo slovenski duhovniki: Dr. Ivan Mikula P. Bernard Ambrožič P. Bazilij Valentin “VUZEMNICA” — VELIKONOČNI KRES Ksaver Meško Tu je koi poglavja iz Meškovega SOSEDOVEGA PETERČKA. Tudi te navade ne vemo iz drugih krajev Slovenije, da bi žgali polnočni kres za Vstajenje. Meško to iz svoje mladosti prav zanimivo opisuje. Dandanes imamo seveda tudi za veliko noč polnočnice domala po vseh cerkvah. — Ur. VELIKE NOČI SVA SE S PETERČKOM vsako leto posebno veselila. Iz več vzrokov: navadno so nama mama pustili iti molit k božjemu grobu, v noči od sobote na nedeljo sva smela k vuzem-nici, če ni bilo premrzlo, in pisanke sva dobila. Pogovarjala sva se o teh važnih rečeh že dolgo poprej. Presanjarila in prekramljala sva cele dneve o božjem grobu, o tistih grdogledih, pisano oblečenih vojakih, ki tam tako nepremično in resno stražijo, o lučkah, ki blešče v vseh barvah, o angelih, ki kleče ob straneh groba in bridko jokajo, o Gospodu, ki mrtev leži v grobu, a bo spet oživel in vstal. Tedaj bo tudi spet zvonilo. Regijo, ki je navadno niti ne slišimo sem dol v vas, bodo do druge velike noči lepo shranili. Zvonovi pa bodo spet peli veselo in čudovito slovesno. In streljali bodo pri cerkvi in po vsi fari, da bo bobnelo kakor ob najhujšem grmenju in se bodo vsi hribi naokrog kar tresli. Opolnoči pa pojdemo k vuzemnici. To bo veselje! Ugibala sva z veliko vnemo in resnostjo, katera bo največja. Lani je bila ta in ta. — “A le nekaj časa. Saj se spominjaš, kako je vzplamenela kmalu druga na sosedenjem hribu, še večja kakor tista, ki se nam je prej zdela najlepša.” In kako bo pokalo! “Bum, bum” se oglasi odkod s hriba... “Bum-bum-bum-” ne trojen, desete-ren odmev zazveni s sosednjih hribov. Seveda nama spet ne bodo pustili preblizu možnarjem. “Otročad, proč!” bo mogočno in oblastno zapovedoval Breznikov Peter, poveljnik vaških strelcev. Dasi sicer dober in prijazen, a kadar nabija in zažiga možnarje, je siten, da je grdo. Govorila sva dolgo poprej o tem in se veselila. A ko je prišlo, kakšno veselje šele tedaj! Nestrpno sva štela dneve do velikega petka, ko pojdemo popoldne v cerkev. In ko vsa šla — starejši brat je šel navadno z nama — kako sva se čudila lepoti božjega groba in se nisva mogla nagledati in načuditi. Res, mala nebesa! Kamor se ozreš, vsepovsod same luči, bele, rdeče, zelene, modre, rumene. Zdi se, kakor bi se bliskale mnoge čudežne oči iz božjega groba. V grobu pa Gospod. In visoko gori na oltarju monštranca, zavita v belo tančico, naokrog pa toliko sveč — čudovito! Ljudje prihajajo poltiho, stopajo počasi, P° prstih, poklekajo ponižno daleč stran od grob®i drsajo po kolenih do križa, položenega pred grobi poljubljajo spoštljivo in pobožno pet ran Odreše-nikovih — ah, vse je še mnogo lepše, kot sva sl slikala v mislih in pogovorih. Opolnoči pa h kresu, k vuzemnici! Nemire® je bil že ves prejšnji dan, velika sobota. Polca'0 je že dopoldne na raznih krajih, zlasti kjer so bi®' goslavljali velikonočna jedila. Proti večeru, ko je pri fari Vstajenje, pa streljanja ni bilo ne kont® ne kraja. “Gospod je vstal ” so peli zvonovi, srečno >n veselo kakor le še v sveti noči. “Gospod je vstal!” so znanili streli, mogočno in slovesno kakor nikdar v letu. Opolnoči smo bili navadno zbrani vsi ob vU' žimnici, po trije sosedje smo navadno imeli skup-n° eno. Prišli smo vsa vaška mladina. Prišel pa je vsako leto tudi stric kovač. Vedel je izredno mno-g0 Povesti in pravljic, s katerimi nas je kratkočasil °b dolgih zimskih večerih in tudi pri vuzemnici. Kresovi so plameneli vsenaokrog, da je bila N°ž vsa svetla, če je kje plamen počasi pojemal, J® že kje drugod zažarel drug, morda še višji in v®ličastnejši. “Glej, Peterček, ta je še večja!” Ko se vrača leto za letom veliki teden in skrivnosti poln dan Gospodovega Vstajenja, se spominjam malega Peterčka, kako se je čudil z menoj vred veličastvu, lepoti in svetosti teh dni. Otožnost se me polasti in zazdi se mi, da bi bili ti skrivnostni časi še lepši, ako bi jih praznovala skupno s Peterčkom, kakor sva jih nekdaj... k vELIKA NOČ JE TUKAJ. Pa za enkrat poza- 1110 krste in poroke — naj pridejo na vrsto pri-anjič. Saj nam dajo prazniki sami toliko misliti, •'ote smo v spominih, ki nas spet in spet po-^SeJo domov. To pa nekaterim ni všeč, ker se bo-jjjl^ttiotožja. Ni dolgo tega, ko mi je nekdo deda) Je "Misli” že pred dvema letoma odpove- > ker so ga preveč spominjale doma. čuden r°n! Verjetno tudi domov več ne piše, da se . v bi pri tem stožilo po domu. Komu se ne l' A moramo biti močni ter znati iz Avstralije ^ Praviti košček domovine. Za to pa skrbe naši v za to naj skrbe bodoči Slovenski domovi, Cfi K 0^ m° pripravljeni žrtvovati vsak nekaj funtov. *Pominih na veliko noč pa naj »e nam raje stoži PO D °°gu in vernem življenju, kar v tujini lako jamo in zanemarjamo. Tega domotožja pa poznamo, nesrečneži! j ^er smo pri tem, naj povem zgodbo, ki mi jo v .^avil bivši ameriški vojaški kaplan. V zadnji YJn' je bilo, tik pred bitko in smrtno nevarnostjo, je ltrelske^ jarku je videl ameriškega črnca, ki ^ najbrž prvič v ognju. Tresel se je. Kaplan J® malo “potroštal”, obenem ga je pa hotel ■Praviti za srečno smrt, če bi ga res zadela. e korajžo, fant! če pa res pride, moramo kar ^ eJeti, Samo, da smo pripravljeni. Življenje je /V živrmo za večnost. Ko umremo, gremo dogi0^ V ne,0esa- ni tako?...” Vojak ga je po-in debelo požrl, potem pa dejal: “Že res, ampak jaz ne čutim še prav nobenega do- ★ p°*Ja po ^em sv°jem domu...” Y a P°jdimo nazaj na VELTKO NOČ. Toliko slik pred nami ob teh dveh besedah! BUTARO *. ^ ki sem jo na cvetno nedeljo nesel v cerkev, obarvane pentlje iz oblanja so se vile med ze- lenjem do vrha, ki se je končal v brinjevo vejico. In jabolka ter pomaranče so visele na njej. Pomaranče! Menda smo jih res. samo za veliko noč videli in so takrat toliko več pomenile. Sestra je imela samo oljčno- vejo, pa si je hotela lastiti del dobrot na moji butari, če se ne motim, je mama končala spor ter sadje spravila za sobotni žegen. Cerkev je bila kot pravcati gozd. Velike in majhne butare, oljkove vejice... Gledali smo, kdo je pripravil lepšo butarico, in občudovali veliko, ki so jo morali kar štirje fantje prinesti v cerkev in bi kmalu segala do stropa. In vsi smo vedeli: veliki teden se je začel danes z vsemi pestrimi doživetji ter globoko vsebino. Blagoslovljena butarica pa je ostala doma in skozi vse leto so žgali njene suhe vejice, kadar je okrog hiše divjala huda ura. * Veliki četrtek je god vseh duhovnikov, kajti na ta dan je bila zadnja večerja, ko je Jezus prvič maševal,” nam je pravila mama. Dodala je celo zgodbo, kako se je pričelo Kristusovo trpljenje. Strašno se nam je zastudil Judež, da je Gospoda tako sramotno izdal. Za trideset srebrnikov! “In izdajamo ga tudi mi, kadar delamo greh,” nas je spet učila. A dosti časa ni imelamati v teh prvih dneh velikega tedna, kajti hiša je morala biti očiščena, da se je vse svetilo. Otroci pa smo komaj čakali, da se je v cerkvi namesto zvončka oglasil klopotec ter je iz zvonikovih lin zapela raglja. “Zvonovi so šli v Rim!” Ko sem postal ministrant ter moral sam v zvonik vrtet ragljo, je bilo še lepše. Najmlajši ministrant je moral sedeti na lesenih peresih, da je bolj votlo donelo; revež je komaj prišel iz zvonika, tako ga je pre-rukalo. A skozi to šolo je moral vsak, tudi jaz v prvem letu oltarne službe. * Na veliki petek je po vsem naselju vladala mrvaška tišina. Le raglja iz zvonika se je oglasila za angelovo češčenje in ob treh popoldne. Po dvoriščih smo s svojimi ročnimi ragljami drdrali otroci. Pa še to nekam skrivaj, da ne bi motili skrivnostnega vzdušja. Cerkev je bila kakor prazna, oropana okrasja, oltarji razgaljeni, tabernakelj odprt... Velik križ je ležal pred obhajilno mizo in ljudje so poklekali ter poljubovali Kristusove rane. Le božji grob je bil okrašen, ljudje pa so molili pred zlato mon-štranco, ovito v tančico. Še danes se spominjam obrazov rimskih vojakov, ki sta stala na obeh straneh vhoda. ★ Posebno velika sobota je privlačila nas fantiče. Že dolgo smo zbirali drevesne gobe ter jih sušili. Komaj so duhovniki odšli od blagoslovljenega ognja nazaj v cerkev, že smo se prerivali, kdo bo prvi zajel v svojo kadilnico, ki je bila tudi lastno delo. Po hišah so ta dan zakurili z blagoslovljenim ognjem. Povsod so nas že pričakovali, če nas niso prehiteli fantje iz sosednje fare, kjer je bil blagoslov ognja uro prej. Mami sem moral prinesti polno steklenico na novo blagoslovljene vode, ki je služila potem skozi vse leto. Za kropilčke ob vratih, ki so žal tako izginili iz izseljenskih družin. V cerkvi pa se je med mašo začula vesela “Aleluja!” in zvonovi |SO se vrnili iz Rima. Zapeli so kot bi jih vlili na novo. Takrat je bilo konec štiridesetdanskega posta opoldne. Nikdar ne bom pozabil, kako sva s sestro s klobaso v roki čakala, da je odzvonilo. Tako sva jo pospravila za maminim hrbtom, predno je šla klobasa k žegnu. Da, žegen! Ob treh popoldne je bil. Tako lepo so se pozibavali jerbasi na glavah deklet in žen. Pisani jerbasi in košarice, lepo pregrajene z belim prtom, ki je skrival jedila za velikonočni zajtrk. Ko sem ministriral, smo vlekli slamico, kdo bo stal pri glavnem vhodu. Tam je padlo največ prihov v dar ministrantu. Da pirhi! Saj bi jih skoraj pozabil. Navadno smo jih barvali na veliki četrtek. Še pisanice smo delali; četudi niso bile ravno umetniško izdelane, so bile lepe. Sestri sem enkrat podtaknil surovo jajce: na veliko nedeljo je hotela slovesno pojesti svoj pirh, pa se ji je razlil med prsti... Bil sem porednež, bil! (O veliki nedelji na str. 1. — Ur.) ★ Pa za konec spet eno za šalo! Kakor veste, je pred nekaj leti Cerkev uvedla spet prvotne obi'ede velikega tedna. Tako so glavni obredi velikeg® četrtka in petka pozno popoldne,obredi velike sO' bote pa pozno zvečer z mašo Vstajenja opolnoči Tudi sveto obhajilo lahko prejmejo verniki na sa'11 veliki petek. Na veliki četrtek pa duhovnik v vsak' cerkvi lahko opravi obrede umivanja nog, kar Je še pred nekaj leti delal samo škof v stolnici. ^ spomin Kristusovega umivanja nog apostolom P*'1 zadnji večerji je škof umil noge dvanajstim starc' kom. — V župniji v Coal City blizu Chicaga, kje* sem v tistem prvem letu obnovljenih obredov k®P' lanoval, sva z župnikom ugibala, kako bi zače'a z obredom umivanja nog. “Starejše bo za prvo le' to težko spraviti pred oltar, najbolje bo začeti * ministranti!” Tako sva rekla in zbral sem dv8' najst ministrantov ter jim povedal, da bodo “aP°' stoli”. Kar ponosni so bili na to svojo novo oltar' 110 službo, samo prepirati so se začeli, ker je hotel biti Peter, nihče Judež. Končno smo se 'i^e' nili, da bo Judež tisti, ki bo prišel zadnji v za' kristijo, da se pripravi za pred oltar. (Op. Že pred mašo so se naslanjali okrog zakristijski vrat. Ko bi bili vedno tako pridni!) Naročil se1" jim tudi, naj si doma ne pozabijo umiti noge tet obleči nove nogavice, ker v cerkvi bo obred, ne P® umivanje nog za ves teden nazaj. Treba bo sez^*1 desno nogo, duhovnik jo nato polije z vodo 111 zbriše ter poljubi. Vsi razumeli? Vsi! Ko so fantje pred oltarjem moško sedeli i1® svojih dvanajstih stolih ter sem jim dal znak, J1® se sezujejo, sem videl Ronalda, da si je sezuV# levo nogo. Ti nesrečni fant! Vedno drugače k° ostali! Pustil sem župnika pred oltarjem in stop1 k njemu. “Hej, Ronny, desno nogo, ne levo” 8** zašepetal. Fantek pa me je plašno pogledal in $e', petaje odgovoril: “Father, preslišal sem te P‘‘ vaji. Doma sem si umil — samo levo nogo...” ^°' da in Ronny — dva nasprotujoča si pojma! T«*® je “apostol Tomaž” v Coal City-ju spremenil obr«' de. Župnik mu je umil levo novo, za desno pa bilo verjetno bolje, da je fant ni pokazal... ZGODBA o KSAVERJU MEŠKU Janko Moder (Nadaljevanje) TAKO NI BILO NIČ ČUDNEGA, da so starši ali Frančka v šole. Najprej v nižjo gimnazijo v . UJ> potem pa v višjo v Celje. Že v nižji se mu ^ oglašala želja, da bi se tudi sam poskusil v pi-Sanju in povedal vse tisto, kar mu je pelo v hre-Pelečem srcu. Kot tretješolec je ob Jurčiču napisal prvo po-^est in jo odposlal Mohorjevi, a ni bila sprejeta. 1 višješolec pa se je na svoj pisateljski poklic , samo resno pripravljal z učenjem in prebiran-J61® domačih in tujih del, temveč je tudi ves gorel mladostnem občudovanju pisateljev. O tem nam 2S°Vorno pripoveduje sam. Nekoč so v celjski kavarni zagledali mladega vfiKa s kratko, koničasto pristi-iženo kostanjevo na . 'n ščipalnikom na nosu. Pred njim rn'zi je ležal list papirja, na njem pa vrsta nov. Pesnik! Ustaviti se pred oknom si niso upa- > zato so hodili sem ter tja, občudovali moža in s Sledi požirali verze pred njim. Kmalu je tujec poznal, da ga opazujejo. Ko so šli spet mimo, se m Je skozi okno nasmehnil. „ Vidim tisti smehljaj še zdaj”, pravi Meško, Prijazen, a vendar bolj otožen kot vesel in sre- • In se, kadar ga v duhu gledam in mislim večkrat vprašam: Nam je li hotel s tistim ^jajem razodeti in povedati, kar sem pozne-u.|*» dovolj živo in bridko okusil: da ni naj- te|f'»n>ti lahek posel ne — biti pesnik in pisa- A Meškova povest gre naprej, k Leta so tekla in po osmi šoli je odšel v mari-i°rsko bogoslovje. Izbral si je pot za življenje, c| ki so bili narodnostno najbolj izpostavljeni, lej0*!6”1 Pa tudi za materino besedo najbolj hva-^ Ganljivo pripoveduje o tem, kako je prišel Ven.- aaniotarski Slovenki, ki si je želela njego- “Šel sem še isti dan proti večeru tja. In me je stara ženica jokaje objela, ko sem vstopil. Bom imela vsaj človeka, ki se bom mogla pogovoriti z njim v domačem jeziku. Tako grozno dolgočasno mi je tu. Vesel sem bil tudi jaz, ki sem si tudi želel v tujini slovenske besede kakor bolnik zdravja. Ko šerp se zvečer poslavljal, me je ženica prosila, če bi ji mogel posoditi kake slovenske knjige. Nesel sem ji knjige drugi dan. In še vidim, kako ji je roka trepetala, ko je listala po knjigah, kar božala jih je. Po licih pa so ji polzele solze.” A na Koroškem mu življenje tudi z razočaranji ni prizanašalo. Z žalostjo je opažal, kako se nekateri Slovenci ali boje ali pa sramujejo slovensko govoriti, in z bridkostjo je moral zapisati eno svojih najtrših sodb: “Najhujši so bili nemško misleči Slovenci. Vobče je to najgrša sorta ljudi pod milim Bogom.” Na Koroškem ga je namreč doletel tudi naj-hujši udarec, tam je doživljal najstrašnejše dni, ko je moral ob koncu prve svetovne vojne pred Nemci pobegniti sredi zime čez Karavanke na Gorenjsko, da si je rešil golo življenje. “Zbudi se včasih človeku sredi noči, tako tihe in skrivnostne, da nehote pomisli: Ali sem že v večnosti ali še na' svetu? ...Ob belem dnevu odpre človek včasih na široko oči, zakaj nenadoma zazre pred seboj dogodek iz življenja. Tako gledam pred seboj često vse tiste dogodke v tihih nočeh, često ob delavnih, šumnih dneh. Ne mogel bi reči, česar je bolj polno srce ob teh spominih, grenkosti ali radosti. Sodim, da se ne motim, če pravim: radosti. Bodi nebo zahvaljeno za vse, za nesrečo in srečo v nesreči, za preganjanje in sovraštvo, preizkušnje in trpljenje, za blagoslov in pomoč.” In ko je v smrtnem strahu, ves prezebel in utrujen, do ramen se pogrezajoč v sneg, srečno prišel čez Karavanke, je v listih prebral, kako se nemški vojaki, ker je bila zanj razpisana nagrada, hvalijo, da so ga ubili, razsekali in vrgli v Ziljo. (Pride ie.) ega obiska: PRIDITE, MOLI MO ! Vsako nedeljo v aprilu pop. ob 4. bomo molHi rožni venec in litanije za molčečo Cerkev in spreobrnjenje grešnikov v kapelici St. Francis cerkve v Paddingtonu. — Vsi najlepše vabljeni! Mcfrksove Napovedi V LUČI SEDANJOSTI KAKlll STO LET JE MINILO, ODKAli JE MARKS ustanavljal komunizem, vsaj na papirju. Še pol stoletja ni, odkar je zavladal organiziran komunizem po nekod tudi izven knjig in časopisov. Prepričani komunisti imajo Marksa za ustanovitelja komunizma in modrost “marksizma” je njihova gonilna sila pri širjenju komunističnih naukov. Gonja proti kapitalizmu je še vedno osrednja točka komunistične ideologije. Ponavljajo brez konca in kraja Marksove napovedi, kam mora priti svet pod vlado kapitalizma. Marks je trdil: Kapitalizem bo s svojim načinom produkcije uničil samega sebe. Nujno mora privesti do ponovnih hudih gospodarskih kriz, delavstvo bo bolj in bolj izkoriščano, zapadlo bo neizogibnemu obupu in se vrglo v svetovno revolucijo. V Marksovih časih sta si res kapital in delo stala v velikem nasprotju. Kapitalist je imel vse pravice, delavec nobenih. Na gospodarskem polju je imel neomejeno oblast liberalni kapitalizem. Marks ni videl drugega izhoda iz silno težkega položaja kot — splošno revolucijo in za njo “diktaturo proletariata”. Kaj naj bi to zadnje bilo v praksi, niti današnji komunisti ne znajo povedati. To morda že še, ne pa — pokazati. Saj povsod diktira peščica samodržcev, proletariat mora slepo ubogati. Na papirju se pa seveda vse godi v skladu z “ljudsko voljo”. Razvoj stvari v zadnjih sto letih jasno kaže, da so bile Marksove napovedi jako jako jalove. Gotovo, še daleč ni vse lepo in dobro v takozva-nih “kapitalističnih deželah”. Vendar je položaj delavstva v svobodnem svetu danes toliko boljši, da se da komaj še primerjati s tem, kar je bilo \ Marksovih časih. Menda ne bo nihče trdil, da je to zasluga — komunizma! Še daleč ni res, da v kapitalističnem svetu delavstvo pada v večjo in večjo sužnost. Nasprotno! S pomočjo svojih organizacij so delavci dosegli, da njihovo besedo resno upoštevajo državne vlade, denarni mogotci, veliki podjetniki in sploh — kapitalisti. Razmerje med delavci in delodajalci res še ni omiljeno do take stopnje, da bi delavec postal nekak solastnik podjetij, razvoj pa g£e precej hitro naprej tudi v tej smeri. Pa vsaj toliko se je že doseglo, da danes ne morete velikih podjetnikov- kar na splošno imenovati — izžemalce delavstva. Brez izjem seveda ne bo, nikakor pa ni tako, kot je Marks napovedoval, da bo. Isto velja o razmerju med delavstvom in diša- vo.Marks si niti misliti ni mogel, da bi kdaj pr1' šlo do splošne volilne pravice, pri kateri glas pi'e' prostega delavca šteje prav toliko kot glas naj večjega podjetnika. Države prepisujejo “minimalnl! plače”, bolniške in brezposelne podpore, so uvedlfi vsesplošno šolsko dolžnost, podpirajo starostno z8' varovanje in še marsikaj takega. Saj govorimo 111 i pišemo o takozvani “dobrodelni” državi — W*l' fare State — in države že kar preveč izpodriva)0 privatno dobrodelje iz krščanske ljubezni do bi1' žnjega, ki je v Marksovih časih skoraj edino W°' glo pomagati zatiranim in izžemanim. Spet je treba poudariti: Ni vse zlato, kar ?e sveti, Tudi v današnjih “dobrodelnih” državah ne gre vse v skladu z zakoni socialne pravičnost1' toda ves razvoj gre v popolnoma nasprotno sinef kot je napovedoval Karl Marks. Priznati mu treba, da je TEDANJI položaj dosti dobro spoZfl8' in pravilno opozoril nanj s svojimi spisi. Žaklju0' ke za naprej je pa napravil čisto napačne. Za d8] našnji položaj delavstva in nadaljnji razvoj v smeri imajo znane papeške “socialne” enciklik neprimerno več zaslug kot Marks in po nje18 ustvarjeni komunizem. I Pa vzemimo še komunistične revolucije, do k8' terih je res prišlo, zlasti seveda v Rusiji. To^8 ali so nastale tako, kot je napovedoval Marks ''' da se bo tlačeno ljudstvo “spontano”, to je san10 od sebe vrglo v prevrat? Samo o eni taki revolu' ciji bi se dalo govoriti: Na Madžarskem pred dv®'; ma leti in nekaj več! Kaj bi na tisto revolucij01 rekel Marks, ne vemo. Vemo pa prav dobro, kaj rekel eden njegovih največjih apostolov — Nikit8 Hruščev... Nikita še vedno trdi, da bo “zgodovina doh1' tela” današnje “kapitalistične države” na zahod11 in jih s krvavimi prevrati vrgla v naročje Mal*' sovemu komunizmu. Pa je na drugi strani videt1' da mož ni voljan mirno čakati na zgodovino, ki nekam preveč počasna. Če bi mu količkaj kazal0' bi zgodovini “pomagal” tako, kot je pomagal '' Madžarom... Vse bolj verjetno se nam zdi, & bo moral — tudi on — če bo še kaj časa živel '' priznati Marksove zmote in z njimi zmote vseg8 komunizma. Če pa on ne, pa vsaj njegovi našle11' niki prej ali slej. Zgodovina hodi svojo pot in med potjo — da^ je ta pot dosti počasna — ne utegne študiraj Marksa, da bi nikoli ne naredila koraka, ki ga j1 ni predpisal — Karl Marks.. — Po C.W, Brečko Košir, Melbourne, V vlogi Kučere. TRŽAŠKA POMLAD Neskončno nežne in modre so danes tvoje vode prozorne, tiho morje. Prvi pomladni dih se sklanja v toplem, nemirnem pozdravu do zlatih oken, vse do rdečih streh. Nekje ob obrežju fantek na orglice igra. Veter zaplel se v temne je laske: fantek za ptičem bi rad, sanjat za zlati oblak... Bel čolnič se v daljo odmika, kot da za bratci galebi hiti z vetrom, ki s še kraških gmajn spušča... rahlo kot mandljev cvet drsi.. . Nad umirjajočo vodo se beli galebi izpreletavajo in vse pokojno je in sladko, kot da na »vetu več trpljenja ni.. . Neva Rudolf. “SPET ENO SUHO LETO ZA SEBOJ” Znani rdeči ali rdečkasti NOVI LIST v Trstu je ob novem letu 1959 zastavil kulturnim delavcem vprašanje, kaj mislijo o slovenskem slovstvu, ki ga je rodilo 1. 1958. Dobil je zanimive odgovore. Na primer: PISATELJ ALOJZIJ REBULA, ki živi v Trstu, pravi: “Takšno odgovarjanje mi gre težko v pero, saj ja že obvezen odgovor, da ima naše pisanje spet eno •uho leto za seboj, če se površno ozrem nazaj, imam vtis, da me je obšlo res praznično občutje ob eni sami knjigi, a še tisto je napisal mrtev človek — Stanko Grum. Žive sem v knjigarni samo prelistal, potem pa za oglom kupil časopis... Raje se spominjam revij: Nove poti, Meddobja (podčrtal ur.), Naših razgledov: Emigranti so zadnji čas dosegli kvaliteto, ob kateri bi se morala Ljubljana zamisliti.” (Podčrtal ur.) Oglasil se je tudi prosluli Edvard Kockek. Piše: “V letos objavljeni slovenski književnosti sem tu in tam opazil delo, ki že razodeva večjo izvirnost in umetniško moč, vendar me nobeno ni docela zadovoljilo. Zato pa sem v rokopisih spoznal poezijo, prozo in dramska dela, ki presegajo vse, kar je bilo letos tiskanega ali igranega. Ne vem, ali bo to izšlo v tisku ali prišlo na oder, vem le, da je razveseljiv dokaz nezadržanega snovanja in stvariteljskega razodevanja človečnosti v izmučenem, toda neugnanem narodu. Ta rokopisna dela so mi posebno pomembna zato, ker se ne stiskajo v meje tradicionalno dovoljenega in miselno predpisanega, kajti hranijo nas z upanjem in nas uvajajo v prihodnje stvari čvrsteje in varneje od sleherne znanosti in ideologije.” Od prej vemo, da je Edvard Kocbek napisal nadaljevanje svoje TOVARIŠIJE pod naslovom LISTINA. Delo ni smelo iziti, ni bilo po “predpisih” rdeče oblasti. Z 'ozirom na to piše zgoraj imenovani Alojzij Rebula javno pismo Kocbeku: “Na uredniški mizi Državne založbe Slovenije se bodo zdaj zvrstili drugi teksti. Toda, odkar je slovenski bralec zavonjal kruh, se mu ne bo tožilo po ovsu. še ni zvedel vsega iz temnih bunkerjev, iz globine Roga, iz smrtnih hajk. In odslej bo spraševal predvsem: Kje je LISTINA? In če ne bo mogel brati njene besede, bo bral njen molk. Molk Listine!” Že samo ta dva odgovora na vprašanje NOVEGA LISTA dovolj kažeta, kako se godi resnim pisateljem doma pod komunizmom. Dobre rokopise (Konec na ovitku) Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Rev. Iiichard Johnson ItEV. JOHNSONA OPISUJE governer Hunter, eden Phillipovih naslednikov, kot “dobrega, pobožnega, miroljubnega moža” in ta sodba je zgodvin-sko pravilna. Nasprotno pa governer Groce, ki je človekoljubno ravnanje z ljudmi zamenjal z vojaškim škornjem in podpii-anjem pijančevanja, govori o Johnsonu kot “težavnem, prepirljivem in nezadovoljnem značaju”. Trdi, da se je Johnson vedel do njega na način, ki se duhovniku ne spo-* dobi. Toda prav ta krivična ocena postavlja anglikanskega kaplana v dobro luč. Je pač governerja opominjal, da njegova brezbrižnost in vojaška razposajenost slabo vpliva na ljudi, da so vsak dan slabši. Saj je oblast odklanjala potrebo pozidave cerkve, ki jo je Johnson hotel imeti. Končno je Johnson sam zgradil cerkev, ko je bila naselbina že šest let stara. Po petih letih je pa ta cerkev pogorela — zdi se, da namenoma zažgana. Rev. Johnson se je preživljal kot pionirski farmar z obdelovanjem zemlje in živinorejo. V tem je bil enak večini naseljencev. Toda ne v verskem ne v svetnem pogledu ni imel uspehov. Zato seje 1.1800 od kolonije poslovil. Za njim je prevzei kaplansko službo Rev. Samuel Marsden, ki je bil od 1.1794 Johnsonov pomočnik. Marsden je bil bolj nasilen mož. Prevzel je tudi službo sodnika in je kot tak zelo strogo nastopal. Johnson bi moral biti nadangel, če bi bil hotel več storiti kot je v resnici storil. Saj mu vlada ni prav nič pomagala. t Najbolj verski in človečanski dokument. Sedaj si oglejmo versko preskrbo katoliških naseljencev, ki je po svoje še vse bolj pestra in zanimiva. Srečavali bomo duhovnike, ki so zaman beračili za cjovoljenje, da bi smel na pomoč kon-viktrim. Zgodovinar Wood, bivši profesor sydney-ske univerze, ocenjuje prosilne vloge teh duhovnikov kot najbolj “verski in človečanski dokument” v vsej avstralski zgodovini. Prosilno pismo je naslovljeno na Lorda Syd-neya, ki je bil 1.1787 državni tajnik dvornega mi-nisterstva in kot tak upravitelj kazenske naselbine. Pismo je nastalo med pripravljanjem prvega bro-dovja in navaja pretirano visoko število katoliških konviktov. Pismo nosi podpis: Thomas Walshe, duhovnik. Prošnja se sklicuje na to, da je Lord Sydney prejel podobno vlogo že dvakrat poprej. Eno je vložil Walshe sam, drugo neki drug duhovnik. .Šlo je za to, da bi Lord poskrbel za duhovni blagor katoliških konviktov, ki se odpravljajo v “Botany Bay”. Ker ni bilo odziva, dodaja prejšnjim raz- logom še več prepričevalnih točk, da bi bil bolj gotovo uslišan. Walshe piše: 300 katoliških konviktov bo od pluho, versko kaj slabo poučenih, nujno je, da vzbudijo zanimanje vsakogar, ki mu je blagor bližnjega srčna zadeva. “Ako bom jaz tako srečen, da mi dovolite z njimi odpotovati, Vas žago-tavljam, da se bom na vso moč potrudil za uspeh' Te nesrečnike želim privesti na pravo pot, jih pri' praviti do razumevanja dolžnosti in jim streči 1 zveličavnimi pripomočki. Tudi sami zelo želijo, da bi jih spremljal duhovnik. Zaupam v znano človekoljubnost vlade, da prošnja, ki daje vsaj skroin-no upanje na poboljšanje konviktov, ne bo odbita”. Sklicujoč se ponovno na že poprej vložen0 prošnjo zaključuje: “Mislim, da bi jaz sam in o«1 drugi duhovnik ne bila nikjer tako srečna kot v deželi, namenjeni konviktom. Vse svoje zmožnost' bi jim iz srca posvetila. Zato se nadejam v vsej ponižnosti, da bo ta najina prošnja uslišana. Vsi ,j! ubogi ljudje Vas bodo blagoslavljali in se Va«1 zahvaljevali, Lord Sydney!” Zelo neobičajna uradna vloga, prav zares! Duhovnika beračita za dovoljenje, da bi se smela pridružiti brodovju konviktov, pa smatrata to še poseben privilegij! Služiti ljudem, ki so jih v “višj1 družbi” smatrali za izmečke človeštva! Da Walshe ni bil sanjač, temveč popoln realist, dokazuje še njegov poseben dodatek: “Prosilca kajpak nisva tako naduta, da bi si želela in prosila kakoršnekol' pomoči od vlade. Ponujava prostovoljno službeno sodelovanje. V upanju, da Vas s tem ne žalivap prosiva samo za brezplačen prevoz.” Kakšen je bil uspeh? Lord Sydney prošnje ni zavrnil, a vse kaže, da se sploh ni bavil z nj<>' Obležala je v arhivu brez kake označke ali pripombe. Še drug dokument. V državnem londonskem arhivu — Public Re' cord Office — je še drug dokument. To je “memorandum” iz 1.1791, naslovljen na Lorda Melvil" la, ki je bil tedaj minister za kolonije. Napisi ga je najbrž neki dalekoviden uradnik ali nadzornik jetnišnice. Beremo: “Od treh različnih r.k. duhovnikov, ki so več let službovali v pristaniški11 ječah Woolwich in Gasport, ter od r.k. duhovnika iz ječe Nevvgate... imam podatke, da je bilo doslej deportiranih v Botany Bay, Avstralija, okoli 800 rimsko katoliških konviktov.” O njih piše dalje> da so se pod vplivom duhovnikov jako poboljšal’ tar se sami ponujajo za Avstralijo. Voljni so sprejeti tudi najbolj skromne pogoje,- ki jih utegne ylada zanje odrediti. Resnično zaslužijo, da bi imeli svoje duhovnike tudi v Avstraliji... Tako so trkali na vladna vrata in srca duhovniki v času, ko je zaradi verske neenakopravnosti v Angliji sami jako primanjkovalo duhovnikov. Prosjačili so za “privilegij”, da bi smeli v neznano deželo pastirovat med najslabše ljudi, ki jih je P° mišljenju tedanje Anglije premogel svet. Uspeh? Do julija 1791 je odšlo v Avstralijo 4504 kon-viktov. Pol leta trajajočo vožnjo jih je prestalo le 3946. Med temi je bilo najmanj 800 prepričanih katoličanov, ki svoje vere niso skrivali. Po večini so bili iz Anglije, ostali iz Irske. Bolj ko kruha in svobode so si želeli duhovnikov, da ne bi v no- vi deželi umirali zapuščeni in morda izgubili še večno domovino. Sami so prosili, junaški duhovniki so se ponujali. Pa ni bilo v vsej Angliji uradne osebnosti, ki bi odprla vrata Avstralije Dobremu Pastirju... UTRINKI "Preko v*ega bridkega in grdega videza ču-,l|n> da je nekaj lepega, neskončno lepega, v zivl-Jenju. In to lepoto iščem zdaj v zvoku, v besedi, ***ravi Tako brezmiselno je trošiti to življenje v 'Malenkostnih prerekanjih, v poprečnosti in ni-Cevi>» trenutkih.” Vi ‘Iz svojega življenja bi hotela ustvariti nekaj ,«tega> nekaj močnega, kot je čist in močan kraški teran.” ^ '"Tako hodimo vsa leta z bremenom in križi v.°l1 življenje. In vsakdo skuša del bremena prelo-1 drugemu na rame, da bi si lajšal trpljenje. *jvečkrat misli, da je lajšanje v nestrpni besedi, udobnem dejanju.” “Zdaj čutim: uspel je, kdor je lepo živel in veliko ljubil; kdor je iskal v vsakem bitju najboljše”. (Neva Rudolf: PA TE OBJAMEM; Meddobje IV, 1-2.) M ♦,* M M*,♦ M M k A M *,♦ M M MM M M M »4 M M ♦. M ♦ ♦ ♦♦ *♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ M ♦♦ M M ♦♦ *♦ ♦ ♦ ♦♦ »« ♦♦ ♦ $ BREZKONČNOST Če pokleknem v ta dišeči mrak — ali bodo misli onemele? Zdaj molitve so zbledele, dnevi so brezkončen trak. Iščem Te in čakam zvončkov, zlatih zrn pomladnih dni. joj, vsa sama sva, Ljubezen! Joj, me v srcu zaboli, Neva Rudolf SM M M M M M M M M M M M M »,♦ MM M M M M M »,« ♦ M ♦♦♦♦ <♦♦♦♦>♦♦ ♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦ *♦ ♦♦ • ♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦♦♦♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ M ♦♦ ♦♦ ♦♦♦« ♦♦ ♦♦ ♦♦ V J.t 1 1 S j.t " § t; :: J.t § j.t :: j.t j.t :: :: j.t 8 J.t 2 ***** Avdienca pri Janezu XXIII. Drugi od desne je avtor “Pisma iz Rima” v prejšnjih številkah. MIKOJAN se je med svojim obiskom v ZDA razhudil nad sovjetskimi diplomati v VVashingto-nu. Bral sem vaša poročila, je rekel, iz njih sem pa dobil o Ameriki vse drugačno sliko kot jo zdaj gledam z lastnimi očmi. Ali ste tako slabi opazovalci, ali pa si ne upate v Moskvo pisati resnice? Na lastne oči vidim, da je Amerika vse prej kot na robu propada, kot ste nam vi poročali. Nadalje poročajte resnico, ne pa golih pobožnih želj. Resnica je, da smo mi v Sovjetiji še daleč za Ameriko, svoje stališče do nje bomo morali revidirati. — Isto je Mikojan, pravijo, povedal Hruščevu, ko se je vrnil v Moskvo. Nikita se je popraskal za ušesi in predelal pripravljeni svoj govor za kongres komunistov. Nič preveč se ni bahal, sedemletko je razglasil, ki naj pomaga, da bo Sovjetija dohitela Ameriko. SEDANJE NEMŠKE MEJE napram Poljski naj prizna Zahodna Nemčija, do tega je baje Dul-les pripravil Adenauerja, ko je bil tik pred boleznijo v Evropi. To je bilo Adenauerju težko dopovedati. Toda Dulles pričakuje od take politične poteze velik dobiček. Poljska se bo čutila dovolj močno, da bo stavila zahteve Moskvi, Hruščev bo moral svoj nastop napram Zahodu od kraja premisliti. Ne bo mogel biti več tako nepopustljiv, pot do pogajanj o združitvi obeh Nemčij bo odprta. To Dullesovo politiko je imel v mislih Mac-millan, ko je bil v Moskvi, okoli te politike se bodo sukali razgovori pri vseh sestankih zunanjih ministrov in tudi pri vrhovni konferenci, če do nje pride, če se Nemci res odpovedo Šleziji in Pome-raniji, bo to vsekako velika novica. NA RAZBITJE TITOVE JUGOSLAVIJE baje misli Hruščev, da bi se tako znebil Tita. O tem poroča kanadska “Slovenska država” po nekih nemških virih. Razvedela se je baje ta namera potom sovjetskih agentov, ki celo jugoslovanske begunce pridobivajo za načrt. Načrt pa naj bi bil tak: Jugoslovanski del Macedonije naj bi si razdelile Bolgarija, Albanija in črna gora. Ta bi dobila tudi lep kos sedanje Srbije, Banat Romunija, Bačko Madžarska. Istra, Zadar in Reka naj bi se “vrnile” Italiji. Kolikor bi Srbije ostalo, bi bila samostojna (!) država, enako Hrvatska in Slovenija in še Črna gora. Neokrnjena bi po tem načrtu prišla iz razbitja Jugoslavije samo — Slovenija, kali. Glejte si no, pa tega “velikodušnega” Hruščeva Slovenci kar nekam po strani gledamo... KOROŠKO SO BAJE POSLOVENILI Kranjci vsaj po trditvi Reutherjevega poročevalca Huberta Harrisona, ki jo je razposlal svetovnemu tisku konec preteklega leta. Piše: “...skozi stoletja, ko je bila Slovenija avstrijska provinca, je večje število Slovencev kupilo zemljo na koroški strani in so se mirno prikradli globoko v provinco”. To umazano zgodovinsko potvaro je zavrnila Slovenska država v Torontu z angleško pisanim odgovorom in poudarila, da je je prav nasprotno res: Nemci od severa so z nakupovanjem posestev skozi stoletja vdirali v slovensko Koroško in jo postopoma germanizirali. MODROST SV. PISMA, ki se od časa do časa zazdi svetu silno nazadnjaška, se po ovinkih le spet uveljavi. Na primer. Sv. pismo nekje pravi, da oče, ki prizanaša šibi, svojega otroka nima rad. Toda moderna vzgojna modrost je uporabo šibe dolga desetletja obsojala. Ne samo ono surovo uporabo, kot ve o njej povedati zgodovina slovenskega “šolmaštrovanja”, sploh vsako uporabo. ' Ameriki še oče ali mati nista smela s šibo kaznovati otrok, kajšele učitelj v šoli! Zdaj pa slišimOi da so nekatere ameriške di-žave (v ZDA) že preklicale zakone zoper — šibo. Stara modrost se le spet uveljavlja. DECIMALNI SISTEM v denarju, merah itd. skuša prodreti v Avstralijo. Naš “drobiž” bi ne bil več po 3, (!, 12 in 24, bil bi po 5, 10, 20, kot smo ga bili vajeni onkraj morja. Canberra je izbrala sedem mož, ki naj proučijo možnost uvedbe decimalnega sistema, želimo jim mnogo uspeha in to kar najhitrejšega. DANAŠNJI TRGOVCI šii-om po Avstraliji verjetno tudi drugod po svetu komaj še kaj “prodajajo”. Če opazuješ ponudbene napise po izložbenih oknih, dobiš vtis, da blago kar samo od sebe “gre” med ljudi in to z velikimi “žrtvami” trgovce. Sicer pa to niso več trgovci, samo “strežniki” odjemalcev so, takorekoč “ponižni sluge”. Saj so le zato na svojih mestih v trgovinah, da pomagajo ljudem “veliko prihraniti”, če jemljo p1]1 njih. Dobiček itak odnesejo — odjemalci, kal1’ Nekdanje besede tudi v trgovskih poslih izgubljaj0 pomen. PREVEČ TRDNE HIŠE gradi današnji sveti trdi neki arhitekt v Kanadi. Če zgradiš hišo, k1 bo dobra za nekaj desetletij, morda kar za sto let, s tem oviraš razvoj stavbene stroke. Zakaj ne k' s hišami ravnali tako, kot ravnamo z avtomobi- li hladilniki in tako dalje? Z avtomobilom ne čakaš, da je popolnoma zanič, zamenjaš ga, ko še dobro teče. Treba je začeti tako tudi pri hišah. 1’ostaviš si novo, toda ne z namenom, da boš živel v njej vse življenje. Ko se streha izrabi in zidovi nekaj omajajo, nikar ne popravljaj! Zamenjaj to hišo z novo, po nekaj letih pa isto napravi tudi s to. Tako bo “produkcija” hiš zmerom tekla ln stavbenikom se ne bo treba bati, ne bo pa dopuščala ne indirektnega ne di-^ktnega upora. Država potrebuje organizirano de-avsko gibanje, ki pa mora biti neodvisno od vpli-Va strank, podjetij ali države. Brani naj le koristi delavcev. V gospodarskem in socialnem pod-r°čju ni čudežev, ampak pogum, delo in žrtve spričo težav.” to se P° Povratku z Vzhoda spet oglasil in 0 dovolj krepko, da je po daljšem času izzval svetovno pozornost. Lopnil je spet po IVToskvi in ekingu. Nič s temi tiči! Na to so mu pač prav v Jugoslaviji ploskali — razen kakih še bolj ^ ečih kot je Tito sam. Obdolžil je Albanijo in <%arijo, da imata apetit po jugoslovanskem °^mlju. Je moral tudi on nekaj slišati o tem, kar P'Semo v tretjem odstavku aprilskih “Vetrov”. To-J ni le iz trte zvito ono poročilo, črni gori pa to le ni pripisal imperialističnih namenov. di ^ NASERJEVO politiko dajo nekateri kre-Titu. Pred časom se je bilo bati, da se bo aser vrgel pod noge Moskvi. Zadnje čase se pa J m bolj odmika in ne pusti Nikitu kaj prida (la * v arabskih deželah. Pravijo, da gle- a Naser tja čez skozi Titove oči, ki iz rdečega Erada mnogo več vidijo kot Naserjeve iz ru-nega Kaira. Washington pa šušlja, da bo Tito abljen v Ameriko na obisk. Kdo verjame, da u bo Atlantik izpral kaj rdeče barve? NEMŠKA HIMNA predrugačena. Glasi se: Deutchland, Deutchland (iber alles, nur dariiber ist noch — Dulles... Kako dolgo? BERLIN in vse, kar dandanes to ime predstavlja, zveni bolj in bolj usodno na ušesa zahoda. Hruščev se včasih za korak umakne s svojo napovedjo za 27. maj, pa zato kmalu stopi za dva koraka naprej. Macmillan se je vrnil iz Moskve uverjen, da Hruščev ne bo odnehal. Zahod se zbira okoli Eisenhovverja, ki je dejal, da ne odstopi niti za inčo. To se pravi...? Vendar še upajo, da bo prišlo do neke vrhovne konference, ki utegne kaj izgladiti. Ako ne, Rog pomagaj vsem skupaj! STO NOVIH ČLANOV! Ta poziv je dala v javnost Slovenska Katoliška Kulturna Akcija v Argentini. Kampanja za nabiranje je razpisana in še traja. Po vsej pravici zasluži, da bi jih dobila. Njena dosedanja knjižna izdanja so silno dvignila našo lastno kulturno zavest, zbudila zavist kulturnih de. lavcev doma, pa tudi izredno lepo predstavila Slovence pred svetom. ' Draginja v Argentini silno narašča, zlasti tisk je zmerom bolj drag. Bojijo se, da bodo omagali, če ne dobe novih odjemalcev za svoje knjige in revije. Kje je ovira, da ne bi mogla Avstralija med svojimi izobraženci dati vsaj DESET novih članov in članic? Člane sprejema in daje vsa pojasnila, zraven pa skrbi za olajšanje naročanja, že večkrat navedeni poverjenik za Avstralijo: G. Zvonimir Hribar 970 Curlew Cres. Alburjr, N.S.W. Hribarjeva družinica v božični zbranosti KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES Albury: — žal mi je, da ste za križanko v božični številki prejeli tako malo rešitev. Vendar sem prepričana, da križanko skoraj vsakdo skuša rešiti. Potem nestrpno čaka naslednjo številko, da vidi, te je pogodil ali ne. Verjemite, glede križank in drugih ugank je prav tako kot z ostalo vsebino lista. Vsakdo čita z zanimanjem članke, pesmice in drugo. Vse presojajo in o vsem razpravljajo čitatelji med seboj. Ta ali oni članek jim je posebno všeč, pa komaj čakajo, kdaj bo dotični spet kaj napisal. Taki smo bralci in bralke, seveda se pa redko odločimo, da bi tudi sami kaj napisali ali vsaj izrekli svojo sodbo o listu in posameznih straneh. Oni, ki pišejo v list svoje članke, pa iz tega nikakor ne smejo sklepati, da ni zanimanja in priznanja. Le verjemite, da je tako kot sem napisala. Zato tudi križank in ugank nikar ne opustite. Vem, da so mnogim v zabavo in kratek čas, čeravno svojih rešitev ne pošiljajo v list. Prav lep pozdrav. — Ivanka Študent. 0’Hares Bridge. — “Na planine, na planine!” Tako je zapel dr. Mikula, ko nas je v teh hribih obiskal oni mesec. Je pa tudi res pravi planinski kraj tu gori in z veseljem smo sprejeli obisk gospoda planinca. Res ni mogel dolgo ostati med nami, ko je toliko teh kampov v naših planinah. Upajmo, da se bomo kmalu spet videli, za ta naj-novejši obisk pa najlepša hvala. Delo tu okoli kar dobro napreduje. Mesto dobiva že čedno obliko in v tunelu so zapeli prvi svedri. Obliva nas pot, pa tudi dež, ki včasih pada kot za stavo. Da, prav neusmiljeno! Se pa tudi dnevi že nekam ohlajajo, saj tu gori so poletja rada precej kratka. Ker posebnih drugih novic nimam, bom kar končal. Če Bog da zdravje, se itak vidimo o veliki noči v Sydneyu. Do takrat pa lep pozdrav! — Stanko Šušteršič. Moulamein. — Spet se nekoliko oglašamo. Ko beremo poročila, si spet in spet mislimo, kako mora biti lepo v Sydneyu, kjer se Slovenci lahko večkrat zberete in imate med seboj tudi lastne duhovnike. Vsega tega tu pri nas silno pogrešamo. Smo kar sami tu med tujci, odkar nas je zapustil g. Stanko Samsa, sedaj inženir tam pri vas. Bilo nam je prav težko, ko je odšel, pa zdaj smo se že tudi na druge toliko privadili, da smo med njimi kot domačini. Na Stankota pa še pogosto mislimo. Lepo je bilo, dokler je bil tu, večkrat smo se kaj pogovorili. Toda šel je za svojim cil- jem in ga tudi dosegel. Malo je takih, ki bi toliko žrtvovali za svojo bodočnost. Tu je veliko pretrpel tudi zaradi bolezni, pa ni izgubil poguma in upanja. Nič ni omahoval glede svojega cilja, zme-rom je imel navado reči: Upajmo, da bo. In je res bilo. Ko tudi nam še nikakor ne gre vse gladko, pogosto ponavljamo Stankovo geslo: Upajmo, da bo. Zdaj pa lep pozdrav od nas vseh, posebno še od Štefančka in Anice, naših dveh malih, od velikih pa v prvi vrsti g. Stanku in družini. — Družina Kustec. Junee. — Nimam navade reševati uganke, to pot pa pošiljam, rešitev, če je kaj vredna. Kar se tiče druge uganke, bi rekla, da nam risba na ovit' lcu veliko pove, kaj bodo pisale MISLI v aprilski številki. (Zgrešeno! Zato sta pa ostali dve tolik0 boljši. — Ur.) Patru Roku povejte, naj ne vozi g; dr. Mikulc “kar naprej” mimo nas v Waggo. NaJ ve, da če bo še drugič tako naredil, se mu bo ko- lo snelo ravno v Junee! Naj se rajši ustavita Prl nas in se potem odpeljeta z “zdravim” kolesom-Zdaj pa lep pozdrav in vesele velikonočne praznik6 vsem! — Marije Ferfolja. Narrabeen. — Nimam novic, pa pošiljam dve za dobro voljo. Je rekla Katra svoji sosedi: MoJ Fi'ancelj je vedno doma pri meni, odkar sva p°" ročena. Oh, to je ljubezen, je zavistno vzkliknila soseda. Francelj je slišal in se vtaknil vmes: Bolezen, bolezen, išijas imam. — Skopuhov sin pr'* teče v hišo: Oče, sosedova krava je na naši njivj' Kaj naj storim? Oče odgovarja: Hitro jo pomol*1« potem jo poženi, odkoder je prišla. — Pozdravlja vse Slovence Helena S. VICTORIA Blackburn. — Nikoli se nisem ukvarjal z ugankami, zdaj sem pa naekrat z velikim zanimanjem začel. Koliko časa bo držalo, ne vem. Pa je takole ob večerih prijetno kaj ugibati. Prva v marčni številki je lahka. Pri drugi sem se spomnil na pr°' fesorja Bogomira Jelenca, Učil nas je matematiko in slovenščino. Ukvarjal se je z novo slovnico in je to vsako slovensko uro neštetokrat omenil. T»' ko tudi mislim, da imate pri MISLIH že za en rne sec naprej tiskano, čeprav ne vse. (Ha, kako s« mož moti! — Ur.) V tretji, besedni skrivalnici jc pa -res veliko besed skritih. Pošiljam jih G2. R»z' delil sem jih tako, da so razvrščene po številu črk-Največ sem jih našel s 4 črkami, najmanj s 7. & nabral več kot 100. Ali smem tudi jaz poslati 'takšne uganke? (Seveda! — Ur.) — Jože Kristan. 1)1 pa hotel pobirati besede iz raznih narečij, bi Fitzroy. .— Zares sem vesel, da ob večerih ®hko vzamam v roke naš list MISLI in ob branju °zivljarn ljubezen do vsega, kar je slovensko in domače. Sem spada tudi katoliška vera, ki je vsa n»sa. Marsikaj bi že pozabil v tujem svetu, če bi 1(le oba lista •— imam tudi list AVE MARIA, ki Je zelo lep — ne spominjala zopet na vse, kar Sem se naučil že pri dobri mamici. Dokler ne obvladaš jezika nove domovine, je slovensko branje n*jboljša reč, da človeku ob dolgih večerih ni dol-Bcas. Voščim veselo Veliko noč in obilo zdravja Vaem rojakom v Avstraliji. — M. Mohorič. OUEENSLAND Uaven*hoe: — Vsa čast in hvala tebi, vredni 'st MISLI! Odkar izhajaš, osmo leto teče. Z vesel-ti kličemo: Na mnoga leta! Glej, lepo skupa.i ^mamo vseh osem let. Precej truda smo že novi °tnovini dali, da lastna streha krije nas na tuji *e,«lji. In iz roda v rod mladike trta bo pognala, J"*-8, ki tu jo je zasadil slovenski rod. O, drage ^SLI, ljubljeni naš list, če kako leto se zgodi, a nas ne najdeš tu, boš našel novi rod, ki te bo elako rad sprejemal. Tudi njemu boš delil resni-Ce *n oznanjal mu novice od vsepovsod. Primorske ne boš pozabil, povedal boš kaj iz Gorice, iz Ipave, 12 Brd in od šumeče Soče. Naj te spremlja blagoslov s Svete Gore, ki naj se razlije vsepovsod, ^er diha naš slovenski rod! — Franc Brezavšček. South AUSTRALIA ®vlja Friderik Konečnik. AITSTRALIA mo pol ure, ker je moral hiteti nazaj v Sydney. Upamo, da se bo kmalu spet oglasil in bomo imeli priložnost za daljši pomenek. Pišem samo teh par vrstic, ker moram biti tudi za gospodinjo, žena se že dober teden nič kaj dobro ne počuti. Pozdrav vsem, posebno g. dr. Mikuli. — Josip Jazbar. Therbarton. — Zelo sem se razveselil, da ste Posvetili toliko pozornosti v letošnjih MISLIh prihuljenemu gospodu Ksaverju Mešku. Ker je bil |uPnik naše sosednje fare, sem imel dostikrat pridnost poslušati njihove nauke in pridige na Se-, • Kadar so pa prišli maševat k nam v Stari trg 1 na Gradu pri Slovenjgradcu, so bile cerkve prav ®°tovo nabito polne. Sem presla"b pisatelj, da bi , opisati svoje spomine in vtise ob srečavanju 8- Meškom, a so mi v spominu, kot da sem jih Ce,'aj zadnjikrat videl. Težko čakam, da bom bral ®(laljevanje njihove zgodbe. S spoštovanjem po- Kalgoorlie. — G. dr. Mikula nas je seznanil z ,st°m MISLI. Zahvaljujemo se zanje. Obiska smo 1 2el0 veseli, čeprav je mogel gospod ostati sa- «»«M M M M M ♦,* M M M M *,* • «»'«»«♦*# •*« ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦« ♦♦ *♦ ♦♦♦♦ ♦« ♦♦ ♦♦ ♦♦ »«•«««» v $ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE v :: H VSEM SLOVENCEM ii Ij. V AVSTRALIJJM % I Družina MILADINOVIČ it • »'« «'««'« «'« »'« »'♦ »’«*'♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ *« ♦♦ *• *’♦ *♦ *« ♦♦*♦♦♦♦ ♦♦ «♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ IZ MATIČNIH KNJIG V SYDNF.YU Poroke. V St. Francis cerkvi, Paddington, sta si dne 7. marca obljubila zakonsko zvestobo Vinko Vitežnik iz št. Vida pri Vipavi in Anica Ogrizek iz Matenje vasi. Nevesta je nedavno prišla iz domovine in je sestra znanih Stankota in Venčeslava v Leich- i hardtu. V St. Patrick cerkvi so priglašeni k poroki za dan 28. marca Ferdinand Strehar iz gorenjske Krašnje in Ana Valetič iz bližine Ilirske Bistiice, in Anton Stariha iz Semiča z Antonijo Ivanetič. Naj jih spremlja vse življenje obilica zakonskega blagoslova! Krsti V družini Rudolfa in Dragice Babič, Bossley Park, so na sv. Blaža dan dobili tretjo novorojen-ko, ki so ji pri krstu dali ime Terezika. Očku Rudolfu, ki se mora zdraviti v bolnici Kogarah (St. George’s), želimo skorajšnjega okrevanja. Jože in Zofija Košar, ki sta se po nedavnem prihodu v Sydney zasilno nastanila v Slov. Domu, sta svojo drugorojenko krstila v St. Francis cerk- vi na ime Helga 8. marca. Iz hostela Villawood sta isti dan prinesli h krstu družini Jože in Marija Kovačič, ki sta svojemu fantku dala ime Jožef Marlon, in Pavle ter Dana Matičič, ki sta prinesla punčko in ji dala ime Sonja. MOLITVENIKI “Večno življenje” imamo v zalogi v trojni opremi: v platno vezano stane 1-0-0, v umetno usnje z zlato obrtzo in v pravo usnje vezano stane l-fi-0. Lahko takoj postrežemo. “Dobri pastir’’, posnet po Baragovi Dušni paši, z velikimi črkami in zlato obrezo stane 1-0-0. Sivček zaljubljenec ZA NEKDANJO HIŠO MOJEGA OČETA V OREHOVICI na Vipavskem se dviga strmo pobočje Sleme. Pred mnogimi desetletji so po opuščenih paštnih rasle trte, pa jih je ob koncu prejšnjega stoletja uničila trtna uš — filoksera. Sedaj se razrašča po paštnih tu pa tam kaka figa, podivjana breskva, pa tudi brinje in akacijevo grmičje. Tudi se kje šopiri osamljen bor ali hrast. Vsem tem zapuščenim paštnom pravijo Orehovčani: Puščava. Pa se je domislil Karmelov Drejc, ki je imel malo zemlje, zato pa je bil dobro založen s si- romaštvom, da bi zapuščeno zemljo preobrazil v majhno njivico. S kopanjem ruše ne bi bilo posebnega trpljenja, čeprav pali sonce po paštnih dvakrat močneje kot po ravnini. Hujša reč je s prinašanjem gnoja in odnašanjem pridelkov. Verjetno so naši predniki za časa Valvazorja, ki je vinu s teh paštnov odmeril laskavo priznanje, imeli boljše noge in več potrpljenja kot današnji rod. Karmelova njivica je bila počasi urejena po vseh predpisih vipavskih borcev za košček zemlje. V bližino njivice pa se je kmalu priklatilo nekaj zajcev obojega spola. Posebno eden se je odlikoval ne samo po izredni stasitosti, pač pa zlasti po domačnosti. Prav nič se ni sramoval obirati Karme-lovo peso ob jutranjih ali večernih urah. Stari Drejc ga je preklinjal in mu s ceste žugal v strmino. Kričal je nanj in se drl, pa brez vidnega uspeha. Pritoževal se je pri mojem očetu, ki je bil lovec. Nad' življenjem Sivčka — tako so Orehovčani krstili zajca •— je pa čuval lovski zaščitni zakon. Za prihodnjo bendimo — tako je tolažil moj oče — bomo pa s Sivčkom obračunali. Zaradi pese se bosta z Drejcem že pobotala. Ta odločitev je bila Orehovčanom kar všeč. Saj je Sivček prinašal ob jutranjih in večernih /Z LOVČEVIH ZAPISKOV Ivan Rudolf urah tudi nekaj veselosti, ko si je za zajtrk a" večerjo prebiral peso. Posebno ob večernih urah so imele orehovske vaške lepotice lep izgovor, o® so pod pretvezo zajčje senzacije prihajale naprej fantom, ki so se obloženi z butaro vejevja rjuho sena vračali z dela. V tistih časih svetovni dogodki niso tako ob'*' no stregli kmečkemu prebivalstvu, kot se to dog8' ja danes. Zato so pa imeli toliko večji pomen d0-mači vaški dogodki iz kmečkega življenja. Sivč' je skrbel za kratkočasje z isto vnemo kot daneS skrbi kino. Poleg tega so bile njegove predstavC brezplačne. Ko je v januarskih dneh po Slemenu brila bur’ ja, je Sivček udobno ležal v gostem robidovju modroval. Sanjaril je in sanjaril o lahkonogi s*° ki zajčji gospodični z zlatorumenimi očmi in kimi brčicami okrog smrčka. Sanjaril je, da tesno ob njej, ali pa, da drvi za njo čez drn 11 strn po resju na oni strani Slemena. Kako čudovito! Navadno se Sivček s svojim plemenom ni Pre več ponašal in nič ga ni vabilo k samotarski'1 zajčjim lepoticam. Od tistega trenutka dalje, ko J* popustil materino mleko, je sam sebi kar lepo ^ dostoval. Najljubša mu je bila samota. N* poZI1f nagonov po življenju v čredi, ni imel požele*1^ po zajčji tovarišiji. Zajčja govorica se mu je dolgačasna. To pa ni bila čisto osebna poteza naš®#8 Sivčka. Samotarjenje je zajčjemu rodu v krvi, goslovljeno darilo samega Stvarnika Pride pa c8'’ ko vse to preneha. To je občutil tudi naš Sivč^' Kar nenadoma in kar prepogosto so se mu v J9 nuarju začele vtihotapljati v glavo misli na dr^l1 dolgoušce. Še več! Hipoma se ga je polotilo P® koče hrepenenje, da bi podrgnil svoj smrček smrček dražestno lepe zajke. Nič več ga ni držalo, da bi po ves dan p°'c žaval. Tudi posedati ni mogel več čez dan. prestano se je klatil okoli, dokler ni dognal, k!'1'’ je položila svoj kožušček njegova izvoljenka. Tu' v najhujšem mrazu ni našel dovolj hladnega Pr®, štora za poležkavanje, tako vroča mu je bila k*1. Nekega januarskega dne, ko sem užival vi90 košolske počitnice, sva se srečala na severni stra1*1 Slemena. Sivček je prav tedaj preživljal eno sv® jih objestnih dogodivščin. Janursko sonce je sr® mežljivo ogrevalo gmajno in zmerna burja je P1 P° njej. Pod košatim golim hrastom sem iz ^hrbtnika jemal zadnje prigrizke skromnega ko-Sl|a. Teknilo mi je po vsem dopoldanske brezus->)ešnem stikanju za brinovkami, ki bi morale biti lla Preletu, pa niso bile... Tedaj jo je pribrisal Sivček po kolovozu, ki Pelje v Tavčarjevo Reberco. Debelo je gledal, ves Je bil zamazan in hudo zdelan. Kar zrel je bil, da lisici med zobe. Približal se je kočljivemu mestu. Sled za nje-®ov° ljubljenko se je očitno izgubljala. Sivček je Zrnanjšal hitrost in končno obstal. Z močno raako-lačeninii zadnjimi kraki je obsedel in s smrčkom v*'tal sjein Po povaljanem resju. Ali ni morda med re-vsaj senca sledu za ljubljeno zajčico? Ta Ze je očitno navdajala Sivčkovo boječe zajčjo ?rc°' ko je po polžje rinil skozi resje. Že nekaj . rakov dalje pa je izgubil vsako upanje. Moral spet nazaj in — ker tudi to ni zaleglo — je r,čel 15 obkroževanjem. Tedaj je srečal več snubaških tekmecev. Dva Je sta J° še hitreje brisala po resju kot naš neugna- hian se tekom je obirala ostanke osutega deteljišča. Previdno sem se ustavil, stopil za brinov grm in se zvedavo oziral po resju, kamor so bili izginili trije snubači. Medtem jo je tudi lepotica potegnila v vinograde pod sv. Trojico — in prijetne lovske zabave je bilo konec. 1 ^>vček. Vzbočeni hrbtni grbi sta se gibali daleč ^sju. če se je Sivček dvignil in postavil mo-!?eljna, je lahko opazoval, kako sta tekmeca ho-a točno isto pot, ki jo je sam s takim naporom bedela!. Nenadoma se je tik pred Sivčkom pojavil ne-tekmec. Zdrznil se je, srečanje je bilo tako pričakovano, kali? Kako neznansko sta se tujcu 0('aljšala uhlja! V naslednjem hipu ju je položil k? hrbet... in zbral ves svoj dragoceni pogum, j. pri njegovem rodu v resnici prava redkost. ^Plene velike oči so mu pobliskavale, ščetinasta a*' slednje: “Vsake tri mesece moramo plačati na ra' čun davkov predpisano vsoto. To se imenuje ako"' tacija. Torej takorekoč predjem na davčno vsoto ki nam jo bodo določili šele ob koncu leta. T#^ je zdaj uredba. Ni treba praviti, da nam ta >'a čin odplačevanja davkov težkega življenja nič "c olajša.. “DVOJČKI”. Tudi ta beseda je dobila P0*1 komunisti nov pomen. Kako je nastala, kaj poi»e ni? Komunisti še zmerom ne morejo izhajati blC* najetih vohunov ali špionov, ki prisluškujejo ljudmi, kdo bo kaj napačnega zinil ali napr&vl' pa poročajo o tem režimu. Plačani so dobro. samo doma, tudi v inozemstvu ima režim nast8'r' ljene take vohune. Toda vohuni imajo dobre tudi s tistimi, ki naj bi bili na njihovi črni li^1, Ker je splošno znano, da se je pod komunističn° vlado vgnezdila vsepovsed silna korupcija, ji p° legajo tudi mnogi vohuni. Dajo se plačati tudi 0 nasprotnikov režima in tudi njim služijo. Vohu111 jo na dve strani, dobili so ime — “dvojčki". NEKA GOSPA BIZIČ je pobegnila iz Titovih v Italijo. S seboj je imela sina in hčer. Hčerk®' devetletno, so ujeli titovski stražarji in jo zapr|j' Potem so razmišljali, kaj z njo napraviti. Skle*^ so najboljše, kar so mogli: Privedli so jo na’ 1*" ko mejo in prosili laško policijo, naj pošlje otf° ka materi v Italijo, bodo že vedeli, kje je. Sre®* la jih je pamet, da bi le ne bilo zgolj mimogrede' NA VIČU-VRHOVCIH je umrla ga. Iva"*' Velkavrh, r. Ambrožič, vdova od srede zadnje v°j ne. Dolgo je trpela na raku. Za njo žalujejo 4 0 r&sli otroci in 5 bratov, med njimi urednik MlSk 1 ki rajnico priporoča bralcem v molitev. NOVICE IZ TORBE “LETEČEGA« G. DRIMA <(žal, nekoliko zastarele. — Ur. V Perthu, W.A., se na šolskem polju močno Odlikuje Manja Koce. Dosegla je Leaving' Certifi- (maturo napravila) v šestih predmetih in s remi odlikami. Bila je vsa leta gojenka ondotne z,jamenite St. Mary’s High School. V isti šoli predeči tudi Manjina mlajša sestra Silva. Manja na-a0uje študij na Teachers’ Training College-u v erthu. želi doseči diplomo profesorice. Pogumni anji in požrtvovalnim staršem, dr. Koeetu in so-®r°6i, na odličnem uspehu prisrčno čestitamo. V Sydneyu si je priborila enak uspeh — Leav-J1® Certificate z odličnimi ocenami — Irena Kla-^°L'er. Dosegla je ta uspeh z vztrajnim študijem, Se mu je posvečala poleg poklicnega pisarniške-?e^a‘ V Avstralijo je prišla s starši in sestro n.ar>jo šele pred dvema leti. Prisrčno čestitamo Ire-vsej družini Klakočerjevi, pa še nekomu, ki jja Pa za zdaj ne smemo izdati... Ireni pa pose- 3 želimo mnogo nadaljnjega uspeha na njeni po-lcni življenjski poti. Še več nadebudne mladine poznamo, ki nam Pravlja veselje. V Sydneyu je Tomaž Lajovic ava ys’ H.S. pripravlja na maturo. Omeniti nam . Se Palmiro Racmanovo V Osborne Parku, Anži- deklice v Warrooni in orjaškega študenta Da-Jana Gorjana v Perthu. Je pa še marsikje dru-. Neustrašenih fantov in deklet v borbi s študi-I _ izpiti. Prej ali slej nas bodo presenetili z ^ Pirni uspehi in dobrimi poklicnimi položaji, ki 0 sad vztrajnega dela. ]. J Greta Čampu, N.S.W., se krči število naših % ker se slovenske in hrvatske družine selijo ^evvcastle in Sydney, kjer si moški poiščejo za-, sutev in začno takoj ugibati, kje bo stal njihov b0(io« lastni dom. i . ^ui sta botrila g. in ga. Hozjan, Lilijani rtini Nerat pa g. Hajdinjak in ga. Seršek. Ta dva krsta sta prišla v knjigo pod številko 1095 in 1096. To navajam zato, da se pokaže, koliko krstov so dale na novo vseljene družine taboriški cerkvi zadnjih 10 let. Lepo število jih je šlo skozi to taborišče, ali ne? V adventu je bil v taboriški cerkvi sv. misijon. Mladi in stari so dan za dnem polnili cerkev do zadnjega kotička. V spovednici je pomagal slovenski duhovnik iz Sydneya in so mogli domala vsi taboriščniki opraviti sv. spoved v svojih jezikih. Isti duhovnik je spregovoril besede tolažbe in spodbude pri pogrebu smrtno ponesrečenega Maksa Vanovška. Naj v miru počiva. V Warrawongu so v družini Marijana Baloha in žene Ljudmile krstili hčerkico z imenom Zdenka. Franc Letonja se je na vožnji iz Sydneya v Wollongong smrtno ponesrečil 9. nov. 1958. Bil je 2C> let star, doma v Bučkovcih pri Ljutomeru. V Avstraliji je bil komaj 18 mesecev. Večni pokoj njegovi duši! GOMILA Nekje neznatna bo gomila.. . Na njej trohnel bo skromen križ, če pot brezdomca bo ganila te, tujec, da ga zasadiš. Menda Avstralija brezmejna sprejela bo moj prah droban, ko duša — božje luči žejna — zajadra v večni Ocean. New South Wales, Queensland, to in lako, — subtropičnih dežel obroč —. Bom tu končal življenja tlako, prestopil v tiho večno noč? Nekje samotna bo gomila... Bo dal jo peti kontinent? Ko smrt »rce mi bo izpila, končan brezdomčev bo advent. Miha Brkovec Dragi otroci: — Bral sem v MISLIH, da urednik nima zdaj nikogar, ki bi redno pisal za naše male. Pa sem si mislil, da bi jaz lahko včasih kaj poslal, kakšno povestico iz svojega dobro založenega koša. Ali bi radi vedeli, kdo sem? Povem vam, da sem slovenski stric iz Tumbi Umbi. To je majhen kraj na centralni obali Tihega oceana. Otroke imam zelo rad. Posebno tiste, ki so pridni. Mislim, da ste pridni vsi, ki se zbirate ob našem Kotičku. Z&to sem se namenil, da bom večkrat kaj napisal za vas. Samo čudim se, zakaj že tako dolgo ni bilo nič pisma od nobenega med vami. Povestice, ki jih prinaša Kotiček, tudi jaz rad berem, to je res. Še rajši bi pa bral vaša pisma. Kdaj se bo spet kateri od vas oglasil? — Povestica, ki jo pošiljam, je pa taka: Izgubljeni osel. KOTIČEK in spet je poskusil, pa zmerom jih je bilo saifl0 šest. Dobro se je spominjal, da jih je zjutraj imel sedem, le kam se je eden izgubil? Na vso moč se je čudil in zaskrbelo ga j& Vendar si ni upal, da bi se ustavil in skušal najt' izgubljenega. Ko bi onega iskal, bi se lahko nekaj od teh izgubilo. Zato je ves v skrbeh jezdil pr®'’ do doma in spravil šest oslov v hlev. Potem se je takoj obrnil in odjezdil nazaj po poti, da bi našel sedmega. Živel je kmet, ki je moral svojemu graščaku na praznik sv. Mihaela oddati desetino. To je bilo seveda v davnih časih, ko so graščaki še gospodovali kmetom. Od vseh pridelkov oddati desetino, je bilo veliko blaga, zakaj ta kmet je imel precej lepo posestvo. Imel je tudi sedem močnih oslov. Njim je naložil desetino na hrbte in odšel z njimi na grad. Vso pot jih je lepo gonil in večkrat prestol, da se mu ne bi kateri izgubil. Ko so prišli na grad, so oddali desetino in graščak je dal kmetu in njegovim oslom dobro kosilo. Kmet je dobil tudi dobre pijače, ki se je ni kar nič branil. Šele proti večeru se je s svojimi osli, dolgoušci, odpravil nazaj proti domu. Ker pa osli nazaj grede niso imeli tovorov na hrbtih, je kmet enega zajahal, druge je gnal pred seboj prazne. Med potjo mu je prišlo na misel, kako je zjutraj osle večkrat preštel, da se ne bi kateri izgubil. Zdaj je že padal mrak, bo pa še toliko bolj potrebno, da jih ima zmerom v očeh. S hrbta svojega osla je imel mož dober pregled, koliko živali korači pred njim. Začel je šteti in na svoje začudenje naštel samo šest oslov. Spet Vso pot je ustavljal ljudi, ki jih je srečaval' in jih spraševal, če je kdo videl izgubljenega osla« ki se mora klatiti nekje tam okoli. Nihče mu n* vedel nič povedati. Ves potrt se je nazadnje le spet obrnil in pognal svojega osla proti domU' Spravil ga je v hlev k drugim in šel v hišo, <1* svojo veliko nezgodo potoži ženi. Žena posluša in posluša, čudi se svojemu m0' žu, žalosti pa ne pokaže. Kmetu se ni nie dobr° zdelo, da žena ne čuti z njim, in je postal še bolj žalosten. Tedaj pa žena plane v smeh in reče in°' žu: “Ali si res tako pijan, ali si neumen? Iskal s1 sedmega osla, pa si na njem sedel. Seveda jih Je bilo tedaj pred teboj samo šest.” Kmet se je potrkal s pestjo po čelu in pošt«' no ga je bilo sram. Vendar se je dogodek ra/•* daljnji plačniki, da nam ne bo treba liata »tim*1*1 na manjše število (trani! i i CENE V “NASI LUČI PIŠE ŠE TO V1 Med NAMI V PARIZU JE BILO splošno razsrjeno mnenje, da v Avstraliji ni dobiti vina. Za "as Slovence vsekakor neprijetna napoved. O, še °liko ga je in še prav po ceni. Nič strahu zara- 1 tega, ljubitelji božje kapljice! In naše verske razmere? Omenil sem že, ako nas je sprejel pater B a z i 1 i j, ki ima Sl,ln° veliko delovno področje, zaradi česar pa vi-^ mo največkrat le enkrat mesečno, ko daruje sve-ttlašo za Slovence v Melbournu. Sicer se pa tru-.1 biti povsod: tu orje ledino, tam je potreben ČESTITAMO krst Pet novorojenega Slovenca, na drugem mestu zoni mogoče obljubiti večne zvestobe v obliki )loroke brez našega gospoda, mnogi bolniki doma Po bolnicah ga težko pričakujejo, brez pogre-ov tudi ni, neredkim pomaga iz taborišča in do 2®Poslitve, številnim nudi pomoč v obleki, katero lra po svojih službenih potovanjih. Danes se poti 1,8 sodišču v vlogi tolmača, jutri se j*ojavi na emi-®rantskem uradu zaradi raznih dokumentov za *v°jce tukajšnjim Slovencem. Omenjam to zato, r Vem, da izseljenski duhovnik res dela, čeprav človek redkokdaj vidi. Kdor more, je pi-av, da Podpira. Minulo nedeljo smo šli Slovenci s p. Bazilijem lepem številu v S u n b u r y. To je kraj, ^aljen 30 milj od Melbourna, kamor se zberejo romanje vsako leto kristjani raznih narodnosti, 2 avtobusi, drugi z lastnimi zvtomobili, ostali z vlakom. Vreme nam je bilo naklonjeno. Zbra- »a *ni Se je preko deset tisočglava množica romarjev. Polovico se jih je strnilo v veličastno proce- ®'J°i ki je trajala nad dve uri. Zaključila se je Peter Pavel Stanko Arhar, prestolonaslednik “Klančarjeve” dinastije v War-rawongu, N.S.W., sinček Pavla in ge. Helge, se nam predstavlja z dvema nagradama, ki jih je dobil kot “CHAMPION BABY”. Dal mu jih je Warrawong Oommunity Centre 1959 Baby Show. oltarjem na prostem. Dosti procesij sem imel »ko videti v življenju, toda da bi v kateri ljud- tie 2 Ve^'° pobožnostjo molili rožni venec, pa še “.............................................. ‘4. iwVe sam0 tisti’ ki 80 Š,i z Najsvetejšim, >; Nabiralna nkcija za * *vec tudi vsi ostali, ki se procesiji niso mogli !*! Mučiti. Nihče se ni sramoval imeti rožni venec ij: >; t •'okah in pasti na kolena v počastitev Kristusa H SLOVENSKI DO M }♦! alia. £ i jj. ^osebnost te procesije so narodne noše z raz- $ ^ MELBOURNU Pra'iifbanderi- so Pr'nes^ s seboj celo kip ŠJ: v nej{aj tednih zaključena. Obiskani bioč' 6Ra ^ezušč^a, pa tudi mi Slovenci smo s po- [,0(i0 vsj Slovenci v Melbournu, da dokažejo jj; patra spravili skupaj kar pet ženskih in dve svojo narofino zavednost. $ narodni noši. Za začetek kar lepo. >; 0, Nepozaben pogled je bil ob zaključku na pred Slovenci v Viktoriji in drugod po Av- . ^rjem zbrane narodne noše. To sliko je hotel !♦! straliji, pridružite se jim s svojim darom! ClS^ern[ fotoreP°rter- katerih števil° ni bil° >; Za “odsek DOM”: S . J>*no. šele zvečer okrog šeste ure smo zapustili J _ . . >i Prekrasni kraj in dom gg. salezijancev s trd- H Marjan Lavko, načelnik >• > sklepom, da naslednje leto pridemo še v več- >: 78 Porter Road-> Heidelberg, Vic. * ^ številu, — čjtateij “Naše luči” v Melb- Iz Slovenske v/ Duhovniške Pisarne VELIKONOČNI SPORED P. BAZILIJA: Melbourne: Spovedovanje v cerkvi sv. Frančiška, Elizabeth St. (St. Francis Church) na veliko soboto od 4-6 in od 7-9 ure zvečer. Na velikonočno nedeljo sveta maša V St. Louis Church, Burnley, ob enajstih. Spovedovanje od 10. ure do maše. Ker je v cerkvici deseta maša za farane, bom pripravil spovednico ob vhodu, ali pa v dvoranici ob cerkvi. Želel pa bi, da pridete, če le mogoče, dan prej v St. Francis Church, da bi velikonočno mašo ne začeli prepozno. St. Albans: Velikonočna spoved na veliko sredo od sedmih dalje. Pete litanije z blagoslovom na velikonočno nedeljo ob petih popoldne. Vabljeni tudi rojaki, \ ki ne živite v St. Albansu! Geelong: Priložnost za velikonočno spoved na veliki četrtek od šeste ure dalje. Ballarat: Vse tamkajšnje rojake bo pravočasno obvestil Father 0’Hagen, verjetno pa bo priložnost za slovensko in hrvatsko sveto spoved na veliki petek od četrte ure dalje. V Adelaidi ne bomo imeli slovenske maše na velikonočni ponedeljek, ker bom tam na cvetno nedeljo na svojem rednem obisku. PO VELIKI NOČI Velika noč s svojim datumom odločuje tudi, kdaj pridejo razni prazniški dnevi — to ne velja za praznike svetnikov — vse tja do pi-aznika presv. Trojice, če je velika noč zgodnja, so zgodnji tudi ti — in obratno. Teden dni po veliki noči je bela nedelja. V prvih časih krščanstva so novi spreobrnjenci prejemali sv. krst v soboto pred Vstajenjem. Ves teden so nosili belo krstno obleko, zadnjič so prišli v njej k službi božji tisto nedeljo po veliki noči. Tako se je te nedelje prejelo to ime. Kristus je po svojem Vstajenju ostal na zemlji 40 dni, potem je slavil svoj Vnebohod pričo apostolov. štirideseti dan po veliki noči je zmerom n četrtek, zato je tudi ta praznik, ki je zapovedan tudi v Avstraliji, vsako leto na četrtek. (Marija* Jezusova mati, je bila v nebesa vzeta, zato je nje*1 tozadevni praznik, 15. avgusta, Vnebovzetje in temu dnevu ne pravimo vnebohod! Zapovedan je p# tudi ta!) Po angleško je Ascension in AssumptioH' Devet dni po Vnebohodu so apostoli v samoti molili in čakali na prihod Sv. Duha. Pravimo, d8 so opravljali prvo devetdnevnico. Deseti dan j® res prišel nadnje Sv. Duh in sicer v podobi ognjC' nih plamenčkov ali gorečih jezikov. Ta dan spet pade vsako leto na nedeljo in ta se imenuje bii>' koštna. Namesto Binkošti ponekod Slovenci pravijo Vinkošti. Angleži pravijo Pentecost. Vse te besede so se razvile iz grščine in pomenijo: petdeseti dan (po veliki noči.) Imamo še en praznik, ki se ravna po velik’ noči in pride na binkoštno osmino: Presveta Tr°’ jica. Spominja nas, da so v enem Bogu tri osebei velika skrivnost za naš razum, toda od Boga razodeta, zato jo verujemo, čeprav ne razumem0, S tem praznikom se zaključi velikonočna doba cerkvenega leta in vse do adventa traja binkoštn* doba. Toda tudi v tej dobi sta še dva Gospodova praznika, ki uravnavata svoj dan po datumu velik® noči. ■ Sv. Uešnje Telo s telovo procesijo na sam dan ali naslednjo nedeljo pride v četrtek po nedelj1 Svete Trojice. Praznik Src-a Jezusovega sledi kot zadnji, k1 je “odvisen” od velike noči, in sicer na petek P(l osmini sv. Rešnjega Telesa. Dobro bomo napravili, če v katoliškem kol«' darju pazimo, kako se vrste prazniki v cerkvene111 letu, zakaj to nam pomaga, da živimo s Cerkvij® in po njej — z Bogom! S Y D N E Y ! 1. Na veliki petek (Good Friday) pop. ob uri križev pot za Slovence v St. Patrick cerkv*i kjer je navadno naša služba božja. Potem spoVe' dovanje. 2. Na veliko soboto (Holy Katurday) ob 3. "f1 v tisti cerkvi slovenska pridiga in nato spoved0' vanje. 3. Na velikonočno nedeljo (Easter Sunday) >*' totam slovenska služba božja ob 10:30 kot po n*' vadi, pred mašo spovedovanje. W O L L O N G O N G ! Ta mesec pade vaša nedelja (peta v mesecu) prav na veliko noč. Slovenska služba božja v katedrali ob 5, pop’’ pred mašo spovedovanje. XXX ------ L KNJIŽNI SADOVI POD JUŽN/M KRIŽEM Pavla Miladinovič KADAR BI RADA PRIKLICALA nazaj naj-Pša leta mladosti, brskam po predalih in škatlah Za “spomini”. Spet in spet se ustavim pri spominki knjigi. Ko sem hodila v meščansko šolo pri sv. Jakobu, mi je katehet Ivan Pivk napisal vanjo naslednje pomembne besede: Kdor v srcu nosi Boga in domovino, nam sadove bo rodil. Na te besede sem se spomnila, ko sem prejela dve lepi( v modri barvi'okusno opremljeni knjigi: ČISTO MALO LJUBEZNI, zbirka črtic, izdala v Buenos Airesu, cena 12 šil. JUŽNI KRIŽ, zbirka pesmi, izšlo v Trstu, ce-na 12 šil. Obe knjigi je napisala Neva Rudolf, mlada Oklica, v naši sredini, preden nas je zapustila in odšla “za klicem srca”. V ČRTICAH spoznamo Nevo kot pisateljico. ™ehka in nežna je, vsa zatopljena v naravo in eWekovo notranjost. V tem svojem prvencu nam sl‘ka ljudi iz svoje bližine, ki jih je srečala le ^krat v življenju sredi mestnega življenja. Vmes Posveča vrstice ljubezni do mame in očka. V eni Motala po starinarnicah. Marsikatero redkost sem l^šla za prav nizko ceno. V Newtownu sem nale-e‘a na starinarnico družbe sv. Vincencija (sto kolkov na desno od postaje.) Brskala sem po nji-0v>h policah in našla dosti dobrih vzgojnih knjig šilingu ali celo 6 penijev. Vmes so bile polju-I10 pisane znanstvene knjige, potopisi, življenje-zgodovina itd. Knjige darujejo Vincencijevi ružbi dobri ljudje od vsepovsod, da jih za maj-etl denar prodaja in izkupiček porabi za uboge. Na to odkritje v Newtownu me je spomnil ^ariek o “cigareti” v marčni številki MISLI. Da, 'ttcencijevi družbi lahko tudi na ta način pomado, da lajša življenje potrebnemu bližnjemu, d časa do časa oznanijo Vincencijevci — tudi s f'žnic marsikje na to opozorijo — pobiranje “sta->” od hiše do hiše. Hvaležno sprejmejo in nalo-Ze na svoje vozove vsakovrstno robo, ki je še po-^bna, pa v p0e(jinih domovih ne več dobrodošla: , pohištva, kuhinjske opreme, razna oblačila, ^ige in revije. Ne zavrzite angleških ilustriranih 'ev'Ji hranite jih za te priložnosti. Seveda pa ni ,reba niti čakati na to, lahko jih sami zanesete v *kšno bolnišnico. Če ne naravnost k bolniškim Posteljam, jih oddajte v sprejemnem uradu, bodo sami črtici srečamo znanko Sonjo, ki stopi pred nas vsa živa v DEKLICI V INJUNU. Iz Nevinih črtic diha potrpljenje s slabimi lastnostmi sočloveka in ljubezen do ljudi — takih kot pač so. Boli jo pa domišljavost, ki preprečuje jasen pogled v srce. Boli jo, da sodobna mladina ne najde razumevanja pri starejših, ki ne pomislijo, da mlad človek že od rojstva živi med udarjanjem dveh svetov. Negotovost nam je mati, vihar nam je oče -— piše Neva vsa osamljena v svojih mislih in čustvih... JUŽNI KRIŽ je zbirka poezij, v katerih je Neva povsem svojska. Pesnica je čista, rahla, stisnjena v svojo samoto in prekipevajoča od želje za dragimi. Če jo tu pa tam zaloti prezgodnja zagrenjenost, se zna zateči k Mariji. Kljub vsej svoji visoko razviti občutljivosti za dojemanje življenja v prirodi in njenih lepot, ki jih je znala poiskati v ožgani Avstraliji, je pesnica vsa naslonjena na svojo zemljo, na pesek in školjke, na ciklame in brin... Je moralo biti pač tudi vse to, da jo je potegnilo nazaj... Upamo, da nam Neva tudi v novem okolju ne bo nehala roditi sadov na oltar naše besede! Pavla Miladinovič ♦ ♦♦ že vedeli, kam z njimi. Da — dobrodelnost! Velika beseda! Na sto načinov je odprta pot vršitvi tega, kar ta beseda pomeni. Kdor hodi po svetu z odprtimi “natranjimi očmi”, bo kar po večkrat na dan našel priložnost za vsaj eno dobro delo v korist bližnjemu; Kdor sam ni doživljal življenjskega gorja, nima pojma, koliko dobrodelnost pomeni. Ne samo onemu, ki mu kaj dobrega napraviš,tudi tebi samemu' lajša križe. O, da bi se že odvadili misliti le na svoje bridkosti in se ne meniti za križe drugih! Ob gledanju v trpljenje bližnjega se naši lastni križi čudovito lajšajo, da, kar kopneti začno. Na vsakem koraku, pa naj bo v-mestu ali na deželi, se ponujajo priložnosti za dobra dela bližnjemu. Morda je zaželen samo nasmeh zapuščenemu starcu, morda nekaj osebnega časa za poslušanje neprijetne zgodbe, morda dobeK nasvet, dostikrat pa seveda tudi odpiranje denarnice. Pa si morebiti med tistimi, ki vzklikajo: Prekleti svet, zakaj se ti moram dati nositi? Pomisli rajši na milijone tistih, ki trpe še vse huje od tebe, pa ti bo odleglo in ti pomagalo pozabiti lastne križe. / prekleti čvet, le zakaj KO SEM ŽIVELA V SYDNEYU, sem se rada iicnnivin iadhi i/n izseljenska romanca UuUUllU JADULIaU s tragičnim koncem Spiaal Jože Maček Konec III. ODSLEJ JE BIL JANEZ VSAKO NEDELJO pri Kareni in njenem očetu. Kar kmalu se je počutil povsem domačega. Ker pa je bil dostikrat teden kar nekam predolg, je začel prihajati tudi med tednom. Zmerom je bil ljubeznivo sprejet. Gospodar ni z najmanjšim migljajem pokazal, da je v njegovem srcii kotiček, kamor naj bi se novi naseljenec na skušal vtihotapiti, še bolj se je zde- lo, da Karen nima takega kotička. In njena mati, sama dobrota! Prismejala se je pomlad in marsikak večer so prebili na klopcah na vrtu. Kdaj pa kdaj sta šla Karen in Janez sama na sprehod po drevoredu med hišo in cesto. Janez je že vedel: to je drevored, ki ga je gospodar zasadil tisto leto, ko se je poročil. Imenoval ga je po ženi, Karenini materi. Neki večer je pravila, Karen: “Mati je ponosna na svoj drevored še posebno zato, ker prav za njen rojstni dan najlepše cvete. Boš videl, Janez, kako žive barve se prelivajo druga v drugo. Mati priredi vsako leto za svoj dan domač praznik in povabi sorodnike in prijatelje od blizu in daleč. Vem, tudi ti boš povabljen.” Janezu je bilo prijetno pri srcu. ,In res, prav kmalu je mati sama spregovorila in izrekla prijazno povabilo. “Pridem, gospa, pa sa samo kot pomočnik. Kot gost ne morem sprejeti povabila. Imeli boste gotovo veliko družbo in bo prav, če pri postrežbi pomagam.” Materi ni bilo neljubo, posebno ko je vedela, da se Janez že dobro spozna v njihovi hiši. Kakor nalašč bo njegova ponudba. IV. Tisti dan je bil Janez na vse zgodaj na mestu. Skoraj da je moral domače šele zbuditi in spraviti na noge. Takoj se je lotil dela. Nameščal je stole, urejeval mize, napeljaval luči in tako dalje. Kmalu popoldne so se začele ustavljati pred hišo elegantne limuzine in gostje so se zbirali. Janez je odlično igral vlogo strežnika in točaja. Po večerji je gospodar razpel platno in povabil goste na film, ki si ga je bil sam posnel na potovanju okoli sveta. Janez je hitro pripravil mrzlih pijač, takozvanih ‘long drinks’, in se je pri tem izkazal za pravega strokovnjaka. Vsi so ga hvalili. Potem so mu možje v svoji sredi odstopili mesto, da bi tudi on nemoteno gledal predstavo. Bila je vseskozi res zanimiva. Sprva so bile smešne slike, kakor je že navada, da je smeha na koše. Potem potovanje P° Ameriki, Kanadi, Angliji, evropskem kontinenti!’ Na Janezovo iznenadenje je bilo zlasti veliko Avstrije. še vse bolj ga je ganilo, ko se je na plat-nu začela kazati Koroška. Kaj? Ziljsko štehvanj® ... rej pod lipo? Živa resnica! Janez zasanja v preteklost. Nekoč je služil pri koroškem kmetu. Radi so ga imeli, gospodar ni delal razlike med njim in domačimi. Prišel Je čas štehvanja in gospodar je uredil, da se tudi J8" nez s svojo kobilo udeleži te slavne tekme. Drug1 fantje so se nekoliko upirali, pa so se kmalu vda- li, zakaj mož je imel v vasi veliko veljavo. Jan«2 se je dobro pripravil na tekmovanje. Že v tretjem galopu je razbil čebrič — bil je zmagovale^ Slavili so ga in dekleta so mu nataknila venec okoli vratu. Slikali so ga od vseh strani. In — ko* maj bi človek verjel — prav takrat je bil pri šte- li vanju tudi Karenin oče — na platnu pred seboj je Janez zagledal samega sebe... Spoznali so ga tudi mnogi od gostov in Karen. “Janez, Janez!” je odmevalo po sobi. Bil° mu je nerodno, pa je moral povedati, kako je bil°' Zaključil je svojo zgodbo: “Nekaj prav kratkih mesecev po tej zmagi »en1 odšel v Avstralijo.” Hoteli so vedeti, kako je avstralski potnik z*' šel v Ziljo na štehvanje, in prav to je tudi JaneZ® zanimalo. Toda oče je suhoparno odgovoril: “V turistični pisarni so me napotili tja, ko sen1 spraševal, kje bi lahko posnel zanimive slike.” Vsi navzoči so se čudili, kako se je moglo vs® tako dogoditi. Kakor bi skrivnostne niti pletle ve^1 med Janezom in avstralsko družino! Za Koroško so šle preko platna slike drugih krajev: Havaji s plesalkami, New Zealand z vi'0' čimi vrelci, Sydney s svojim harbourjem. Predstava je bila zaključena. Čudno ginjen se je Janez pozno zvečer vraž** domov. Ko je na vzpetini pred svojim stanovanj®111 stopil iz avta, je na vse grlo zavriskal in si deja^ “Naj vedo, da sem se vrnil razigrane volje.- V. Kratka je avtralska pomlad, za njo se je Prl' peljalo vroče poletje. Prineslo je s sabo sezono športov — na vodi, ob vodi, na cestah, če je suša, so na dnevnem redu gozdni požari, ki sežej0 tudi na pašnike in požro travo namesto ovc. Av9" ralci se umikajo vročini in požarom v hladnejše raJe. Nekateri v Tasmanijo, drugi v New Zealand, akor kdo more. Tudi Karen se je odpravljala hladni jug in pred Janezom namere ni skrivala, teklo ga je z njo, pa seveda si kaj takega ni m°eel privoščiti. Moral se je ločiti od dekleta, *ad ali nerad. Težko mu je bilo in prepričan je d> da je težko tudi dekletu. ‘Saj se kmalu vrne,” se je tolažil in ni med jjjeno odsotnostjo nič prenehal z obiski na farmi. 6 vedno je bil kakor doma in zmerom dobrodo-Sel pri njih. Vživel se je v te ljudi in se počutil ed njimi kot eden od njih. Po Kareni mu je bilo °*Ečas, vendar ni bil take vrste maček, da bi ®edel Za zapečku ;n sj žalostno predel. Sklenil je r° prijateljstvo s konji, ki jih je bilo na far- 1111 lepo število. Prav tako s psi. Med njimi so bili točni ovčarji, spretni lovci, budni stražarji. Ja-nez je vzljubil farmarsko življenje in mu je bilo 2a šport manj in manj. Zaigralo mu je srce, ko Je nekoč izjavil Karenin oče: “Takega naslednika bi si želel na farmi.” ‘Razpleta se, dobro razpleta”, si je mislil go-nJski fant. Res še ni besedice spregovoril s Kaji* Pa saj se srčna povezava da čutiti brez po-e nih besed. Ni dvoma, da se tudi dekle tega za-aa- 0, ni kar tako prišel iz Zilje na avstralsko arm° v sliki in — živ! VI. Ka ren se je vrnila, počitnice so minule. Najedala se ni bila, kar kanila je domov. Janez jo našel pri prebiranju jabolk, ki so bila zavita ako posebej v svilen papir. ‘Dobrodošla, Karen, pusto je bilo brez tebe.” ‘Porednež! Čakaj, da ti usta zaprem.” Poišče najlepše jabolko in ga da Janezu. v ‘Pokusi, tega sem prav zate prinesla. Je naj-ePše meci najlepšimi.” ^ Hvaležno seže Janez po jabolku in zdi se mu, drži sadeža najmanj polovica dekletovega a> Ogleda si sadež in ga hoče odnesti v avto. jj, ‘Pokusi, sem rekla, boš še drugih dobil, da °dneseš s seboj.” Odločnemu povelju se fant ni mogel ustavlja- ^£riznil Je v jabolko. j Mmm, še v sanjah bi ne verjel, da Avstrali- dob*ak° ^°^ro sadJe rodi. Morda je le zato tako r°i ker je iz Kareninih rok.” "‘Porednež ti tak! Le bolj previdno izbiraj be-8ede!» kar ^anez Je 'me^ novo domislico na jeziku, j pPazi, da je iz hiše stopil mlad fant. Karen ju jtela seznanjati. Vod r*'° Janez> naš sosed, ki me je nekoč iz ij e Potegnil. To je Berry, moj ženin. Ima v Sv ^niji obširne sadovnjake in vsa ta jabolka a Popeljala od tam.” Janez obstoji kot vkovan. V glavi mu zasumi, svet zapleše okoli njega. Načeto jabolko mu pade iz rok. Srce mu zastane, misli se gnetejo, slika za sliko se bežno pojavi v domišljiji. Kriknil bi, da bi odmevalo do Mt. Buffala in do Korotana: “Karen, Karen, tak tako si me strla!” Pa ni mogel zavpiti. Komaj je imel še toliko moči, da se je obrnil, planil v avto in ga divje poganjal — kam ga je gnal? Sprva ni vedel, nekako nagonsko ga je ustavil pred vrati hotela Mt. Buffalo. VII. Začudeno so pogledovali pivci Janeza, ko je kar padel mednje in jih odrival s komolci na levo in desno. Rinil je k baru in si naročil najmočnejšega žganja. Nalil si je Šilce in praznil drugo za drugim... “Kaj mu je danes?” so se spraševali med sabo tisti, ki Janeza niso videli prvič. Vse prej bi pričakovali od njega. Vedeli so, da ni bil prijatelj pijače. Kaj šele take... “Nič ne zijajte vame”, jih je nagovoril in dvignil kupico. “Plačam tudi vam, napijte se in poplaknite z menoj vred grdobijo sveta!” In je vrgel natakarju bankovec. Nihče mu ni prikimal, bankovec je obležal na svojem mestu. Od strani so strmeli v Janeza, ki je bil kmalu ves vrtoglav. Sesedel se je v kot in se pogreznil sam vase. Nič več ni bil sebi podoben. Bila je že pozna in temna noč, ko se je zavedel, da je napravil neumnost. Ni pa še mogel trezno premisliti. Mora domov, da se zbere in znajde. Sedel je v avto in pognal. Ni pazil na hitrost kot po navadi, misli ni mogel zbrati. Pro- ti svoji navadi je brundal zaljubljeno pesem, kot nekdaj na Gorenjskem pod okni deklet. Privozil je do ovinka, pa avto je zgrešil smer. Ni pi-avočasno zavil, zdrvel je preko cestnega roba v globino. Strašen trušč je jeknil skozi gozd, I 4 I takoj nato je zavladala globoka tišina, fz nje Je skoviknila sova, mesec je pa radovedno pokukal skozi oblake. Drugi dan so našli avto, razbit ob drevesu. Ja' nez je visel s strtim prsnim košem preko volan«' Pismo iz Melbourna. “Škof Fox je čisto pravilno poudaril, da je avstralski vselitveni program še vedno zelo pomanjkljiv. Posebno sem bil pozoren na njegovo opazko, da uvažajo preveč moških, oziroma premalo žensk. To se pravi, tu gre v glavnem za dekleta, ki jih ni dovolj, da bi si fantje našli zakonske družice. To mi daje povod, da pišem Vam in vprašam, zakaj sedaj tako malo slovenskih deklet prihaja v Avstralijo, če kaj veste. Tudi vprašam, zakaj se tako malo stori, da bi bi slovenski fantje spoznali slovenska dekleta in ne čakali starosti brez upanja na ženitev. Če bi slučajno mislili, da bi kaj napisali v MISLIH, je moje ime za javnost samo — Janez.” Odgovor Janezu. — Problem, ki ga je omenil škof Fox, je res pereč. Ne samo za Slovence. Mi seveda gledamo nanj v prvi vrsti s svojega slovenskega vidika. Vladne agencije, kakor smo lahko videli iz opazk v zvezi s “Citizenship Convention”, ki se je spet nedavno sestala v Canberri, skušajo rešiti problem tako, da se navdušujejo za “mešane zakone” — priseljeni moški naj se ženijo z Avstralkami. Poprečnim slovenskim fantom to ne gre v račune. Prav lahko razumemo. Zato se ne čudimo Janezu, da je pisal tako kot je pisal. Na njegova vprašanja bomo torej odgovorili z navedbo nekih dejstev, ki nam jih je prinesla izkušnja. Povemo samo dejstva, nočemo se spuščati v kritiko ali celo obtoževanje. Prvič je to, da zadnje čase ne sili več toliko deklet v begunstvo iz Slovenije kot nekoč. Fantje se pa še tudi dane3 hitreje odločijo za pobeg. Drugič je to, da se avstralske agencije ne potegujejo več toliko za “uvažanje” deklet iz evropskih taborišč kot so se nekoč, čeprav je neko število deklet še vedno tam. Tu mislimo tudi na katoliški “Immigration Office.” Dekleta so dobrodošla v Avstraliji v prvi vrsti kot hišne pomočnice v avstralskih družinah. Bili so časi, ko so avstralske gospodinje jako popraševale po slovenskih (navadno so jim bile pač le “jugoslav”) dekletih. Bi- lo je pa le preveč deklet, ki so prekmalu zapuščale prvo službo in si pomagale v tovarno ali kaj podobnega. Neredko so odhajale od gospodinj bfeZ prave odpovedi. Kar čez noč, bi rekel, so izginil' Katoliška organizacija, ki jih je v prvi vrsti sp*8" vila v Avstralijo, je izgubljala sled za njimi, S°' spodinje so se pritoževale. Dekleta so bile vesel* svoje neodvisnosti in pretrgale stike z onimi, so jim šli prve čase po prihodu na roke. llazu"1' ljivo je, da se je navdušenje za “uvažanje" delcih marsikje ohladilo. Tretje vprašanje. Hm! Pred časom je bilo v MISLIH precej medsebojnih očitkov od strani fs11' tov in deklet. Ta ali oni se bo spominjal. Stv&r ni vodila do nobenega pametnega cilja. Kaj praviti? Uredništvo je poskrbelo za ustanovit^ nekake “ženitovanjske posredovalnice”, za kar se je ponudila — če se spominjate — ga. Draga B°' žar. Naredila je vtis pametne ženske in je prejc' mala pisma fantov in deklet, pa odgovarjala 1,1 svetovala. Urednik MISLI ni vsega notranje?11 dela zasledoval. Nekoč je pa ga. Draga sporo®1' la, da je tega posredovanja do grla “sita”. Op8' zila je namreč, da ji prihajajo pisma, ki niso re' sna, ampak “jo vlečejo za nos”... Tako se je končalo tudi to z dobrim naWe' nom zamišljeno početje. To je vse, kar vemo in znamo, da dobi »a5 Janez nekoliko odgovora. — Ur. MOHORSKE KNJIGE IZ CELOVCA so dospele proti koncu februarja in ste jih — L je šlo vse v redu — naročniki prejeli. Hvala, ^ ste potrpeli. Ostalo jih je še nekaj in jih lahko še drugi nf* ročite pri dr. Mikuli ali pri MISLIH, ali pa tudi Pr' p. Baziliju v Melbournu. ŠTIRI knjige za en fu"1' ki ga'priložite kar v naročilnem pismu. • •• J PODKEV JE SREČO PRINESLA stara vera je, DA DOLETI SREČA člo- ^®ka, ki najde podkev. Pavliha je bil v stiski za pa je gnal kravo v semenj. Spotaknil se je 0“ Podkev na cesti. '‘Joh, sreča me doleti”, si je rekel in vesel P°bral podkev. Kravo je odvedel nazaj domov, za-aJ kogar čaka sreča, mu ni treba prodajati krave. Tudi žena je bila zadovoljna in je skupno s , avlihom čakala sreče. Drugi dan umrje stric, ki ^ itUel Pavliho silno rad. , “Sreča je že tu”, je rekel Pavliha. “Dedoval 0lTl po stricu.” siv Prec* večerom se je pa oglasilo toliko lcevih upnikov, da je šla dediščina rakom žviž-®at. Pa je rekel Pavliha: "Urška, saj bi ne bilo lepo, če bi bila stričeva Sltlrt moja sreča. Kaj drugega mi je namenjeno.” ^ Ko sta tretji dan prišla od stričevega pogrela ' sta videla, da je kragulj odnesel dve lepi ko-°ški. Pavliha je potolažil Urško: ‘Ljuba Urška, če že tako rada jokaš, pojokaj fiialo za stricem, za dvema piščancema res ni treba”. j, Zvečer je prišel birič in zahteval davke. Pav-je obljubil, da proda kravo. Vzel je podkev ..^dgnal kravo na drug semenj. Pa je bilo toliko »le in tako malo kupcev, da je moral Pavliha Žal * SV0Je živinče za slepo ceno. V žepu je tiš-, Podkev, nič vesel ni spravil pičli izkupiček za stavo. _ ‘Če bi mi jo birič odgnal, bi bilo še slabše”, v J6 tolažil Pavliha in zaupal v podkev. Zbiral je Sede, kako bo pomiril Urško. od daleč mu je žena vpila naproti: «. Hitro, Pavliha, hitro! Prašiček je dobil rde- Šel sta ga in zdravila, pa drugi dan jo Prašič po gobe. Za božjo voljo, ne jajc ne mleka ne zabele j bova imela!” se je solzila Urška. Pavliha ni ^>1 Poguma. Nič ne maraj, ljuba Urška. Mestni ljudje tu-L._,ne Pridelajo jajc in mleka in zabele, pa žive ak°t grofje.” ka' ^av*'^a je sprevidel, da zdaj lahko proda ne-krnie. Zlezel je na svisli in premetaval seno. sjj se je udrl trhel pod, Pavliha je padel da”2* 0(lprtino in si izvinil nogo. To je bilo šesti da ?dkar je bil našel podkev. Urška je tarnala, tega, Pavliha jo je tolažil: ^°j rajni oče so zmerom rekli: več ko je Sfev,6Ce na kupu, z večjim košem pride nazadnje Ci*' Kaj, če bi si bil nogo zlomil?” Se . je izgubila vero v najdeno podkev, rajši lej^e °dpravila na božjo pot. Pavliha je doma poda a'a^’ ker ga je noga bolela. Trdno je veroval, bjj J"®ra biti sreča že skoraj pred pragom. Ko je cen> mu je prišla dobra misel: “Petelinčka še imamo, jajc pa od njega ne bo. Preden ga odnese kragulj, ga sam ujamem in spečem”. Posrečilo se mu je, čeprav mu je nagajala noga. Ko je obiral pečeno perutnino, si je zadovoljno priznal: “Kadar sem sam, dobim še najbolj pametne misli.” Ob pečenki je postal žejen. Nagnil je sod, ki je držal v sebi še nekaj kislega mošta. Postavil si je mošt na mizo in primaknil si je še pehar lešnikov, ki jih je Urška imela spravljene za božič. Tri je lešnike in jih z moštom zalival. “Godi se mi, kakor da je sreča že skoraj čez prag. No, zares ne more biti več daleč”. V zaupnaju v podkev je z njo tri lešnike. Eden je bil nad vse trdovraten. Pavliha je krepkeje mahnil s podkvijo, lešnik se je izmuznil, Pavliha se je kresnil po prstu. Zabolelo ga je bolj kot izvinjena noga, v razburjenju je vrgel skozi okno podkev, ker lešnik se je bil zakotalil daleč pod peč. Pod oknom je zatarnala Urška: “Pavliha, Pavliha, ali si ob pamet, da me hočeš ubiti? Ali sem to zaslužila na božjem potu? Pavlihi sta zastali noga in sapa. “Za božjo voljo, menda te nisem zadel?” “Nisi me, pa bi me skoraj bil. Prav mimo glave je priletela podkev.” Pavlihi se je odvalil kamen od srca, ves srečen je počakal, da je Urška stopila v hišo. “Urška, zlata moja Urška, kar nič ne jokaj. Vedel sem, da mora danes priti sreča. Vidiš, če bi ne bil podkve našel, bi jo zdajle prav gotovo tako nesrečno zalučal, da bi z njo tebe ubil. Vidiš, kakšno srečo nama je podkev prinesla. Ti si še zmerom moja Urška, vsa živa in zdrava!” SUHO LETO (konec) imajo, v tisk jih ne pusti “kulturna” ljudska oblast. .. Mi v emigraciji pa imamo med drugim Slovensko Kulturno Akcijo v Argentini, ki je ena tistih ustanov, ob kateri bi se — po besedah Alojzija Rebule — “morala Ljubljana zamisliti”. Koliko članov te ustanove ste dobili v Avstraliji, dr. Hribar? Ali se Vam morda zdi, da je tudi za nami v Avstraliji “SPET ENO SUHO LETO”? KRIŽANKA —— «M'iiwqga»>tMir»WBrHiT.v\CTPraw«irw>rtf roannvn V R) li \t 'KV |6j & IgIA 'i i? v rWM\L i« ir i/v ■ 1i iw s 'm ^_Lty! 1% | p / I K T BllrlF 2Mr I u »g \2P n. |/vj A H^iAll A Vodoravno 1 čas veselic in zabav 5 dobiš zastonj 8 krstno ime slov. pesnika 9 častni naslov za Turka 10 slovenska reka 11 vzklik 12 kakemu fantu je tako ime 16 obračati grudo na njivi 18 komaj slišen hrup 20 latinsko za “razglas” 21 namesto “ako” 22 daje dosti sape 23 če je en sam 25 goduje v juliju 26 cvetlicam namenjena Navpično 1 čas zatajevanja 2 hišica 3 nočna ptica 4 na njem cepiš drva 5 prikimaš, ko rečeš 6 ponuja trgovčevo blago 7 paradiž 13 postrže kosmato brado 14 oslovski jezik 15 ne spi 17 junakinja Finžgarjevega romana 38 maškara 19 nadangel mu je patron 21 — tri gore, — tri vode 24 dvakrat —, kdor hitro — Pozor! Vse pravilne rešitve dobe nagrado!. MARČNE UGANKE REŠENE J. Slovenščina Mati je imela navado reči. če češ jesti, )e prav, če nočeš, pa kakor češ. (V stavku, ki Sa ^ hči napisala “po svoje”, je lahko zaslediti materi11 dialekt.) 2. Na videz težko \’prašanje | Vse besede, ki jih imate pred seboj v april^l številki MISLI, so bile že davno natisnjene v | slovenskem slovarju (besednjaku). Te uganke ni nihče rešil. Zanimivo bi bilo vesti vse poskusne rešitve, ki smo jih dobili. 3. Besed na skrivalnica Ta je pa “užgala”! Prejeli smo lepo zbirfj rešitev, največ reševateljev je poslalo po kakih ® besed, drugi pa še več. Pa so nekateri odkrili ^ sede, ki jih drugi niso. če bi hoteli tu navesti v3<| najdene beseda, bi jih bilo preko sto. Pa se zdi škoda prostora. Samo toliko povemo, da je^l rij, ki je našel samo 50 besed, pošteno zardeli H je prebiral rešitve... PRVO so rešili: Francka Nuncija, Mirko Margareta Mali, Marija Kovačič, Da*11 i':1 kušček, _________________ Kole, Jože Kristan, Ivanka Šajn, Fanica Lasič, lija Saksida, Mirko Vesel, Peter Jan, Jaka Nsfl France Tičar, Cvetka Rener, Marija Ferfolja, Iv9f[ ka Pungerčar. Nagrado dobi Ivanka Šajn. TRETJO so rešili: Marija Saksida, Fanica sič, Cvetka Rener, Ivanka Šajn, Jože Kristan, nila Bole, Marija Kovačič, Mirko Rakušček, gareta Mali, Francka Nuncija, Angela Židan, znana (ime se je izgubilo), France Tičar, Gradnik, Julka Večerin, Marija Ferfolija, Iva®”* Pungerčar, Janez Krušeč, Vinko Molan. Nagrado dobi Margareta Mali. BESEDO NAZAJ! Zaradi zgodnje velike noči je bilo treba urejevanjem hiteti. Tako je bilo tudi vse tu ZŽS i raj prezgodaj dano v tisk. Medtem je poslala rešitve Ivanka Štude»l J pravilno odgovorila tudi na DRUGO uganko. veda dobi nagrado. V tretji je našla 127 bese^'J\ In še nekateri, ki so našteti zgoraj pri uganki, so poslali pozneje čez sto besed. Dobe sebno nagrado, ker niso bili všteti v žrebanjc,,f*— ................................................. ..J r * s-. >. .o fr. A >..«. >. >; ;<■;>; >; v>; v>; ;v; >; N.S.VV. SYDN^| Slovensko društvo vabi na PIRHOVANJE >: SYDNEY >; >; >; >■ >: Velikonočni ponedeljek, 30. marca 1959 >: Paddington Town Hall .. ;♦ Začetek 6:30 P.M. Rezervirajte: FB l°g5f 11 >: >' >■ >- >: >; >; >; >; >;