«J %& ' a t ¦¦ - ^t • V CEL.JU, torek 17, avgusta 3920. Poštnlna plačana v gotovInT LET» IL IshaJ* «sak t»r«k, 6« tit««, in ••bot«« — Cam ¦ Za celo leto 80 K, «a po! lcta 40 kron, xn četrt !ela 20 K, xa 1 mesec 7 kron. Posamtui At*«ilka •**¦• I krone. Na plsmene naročbe ferez pošiljatva dcuarja «• no noremo oxirati. Naročnfkl na| pošiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reklamacije glede llsta to pofctulne proste. Ne- franklrani dop I si se ne iprejcmajo. Na dopise brei podplsa se ne orira. Mr«aal*tvQ in «iprxrvnlAitfo te nahaja v Zveznf tbkarni v Ceiju, Htmiwajer|ew ulloa *t. S. Oglati «e računajo po porabljeseoi proctoru in sicer: za navadne oglase po •• w od 1 nun, ta posUna, at- ¦unila občnlh iborcv, nasnanHa o ¦Mil, sah vale ltd. IMJodi mm, M raklarane notice med tekotom • K •4 vnte, Mail oglasi fnajveč 4 rrttc) M ¦• Pri Tcctxatnih objavah poptut. Rokopiat ae m ntUfr. Tekfoa It 65, IZDAJA III TISKA ZVLZNA TISKARNA V CELJU. El bed ODGOVORNI UREDNIK VEKO8L.AV SPINDLER. Minister dr. V* Kukovec o položaju* Na javncm shodu JDS 15. tm. v Ce- Iju jc minister dr. Kukovec med drnghn spregovoril sledečc: Ako se politik ndeležuje aktivno vla- de, jc nekoliko težko nastopati na shodih in tudi v naši vladi ni bila ta navada. — Ako se danes oglašam, jc vzrok posebni položaj, v katerein smo, in tudi moj oscb- ni položaj, ki mi ornogoca, delati izjemo od prcjšniega postopanja. Položaj je na- stal s tein, da je vlada v ostavki in sem odvezan obzirnosti kot aktivni clan vlade. Sporazumu v lieogrndu, ki jc bil pied par dnevi že skoro doscžen, se dc- lajo z neke strani težave in zapreke. Ven- dar je verjetno, da se sestavi Po dosedaj- neni načinu vlada in da se bo skusilo do- seči, da parlament reši volilni zakon In da se razpišejo volitve. Ker sem si pri sestavi kandidatne liste za novo vlaclo prWrzal pravico, da odlozim mesto, ako bi pri političnih prijateljih y domovini nc našel soglasja za mojc postopanje, sem prišel veeraj v Ljubljana in danes med Vas. V Ljubljani se je med vodstvom stranke in rned nienoj doseglc soglasje da — ee ostane pri sporazumu — se tudi slovenski demokratjc udclezc sodelova- nja v centralni in pokrajinski vladi. Da izvem tudi vaŠe mnenje, sem naprosil celjski odbor JDS, da je sklical današnje zborovanje, da izmenjamo misli o vpra- šanjih, ki so danes važna. Nimam uavade, svojim »rijateJjem in tudi ne nasprotnikom laskati in jlm slikati položaj drugače nego ga sam vl- dim. Tako bom postopal tudi danes. Kdor je zasledoval dogodke v zad- njem easti, ve, da so bile vzrok nesoglas- jem in krizi v prvi vrstj velika gospodav- ska vprašanja. To se zdi marsikakemu plitvezu nekoliko čudno, obsojanja in celo prokletstva vredno. l.ahko je onc- mu, ki hoče politiko delati od danes do jutri, tako postopati, resen politik pa nc bi smeli stvari vzeti s plitvega stališča, ampak bi si moral predstavljati položa] v celoti in iskati vzroke, all sa stvarni ali pa res samo kaprica. In vpraSanja, za ko- ja so je šlo, vprašanje izvoza živil, agrar- ne reforme, finančne politike itd. so tako dalc-kosežna, da, kdor jib je pogledal v razlieni luči, ni fako začuden, kakor ne- kateri easopisi, ki slikajo dogodke v luCT, kakor da je to nekaka igra, zapravljanje Časa. Interesi pokrajin in slojev naroda, ki so si v nasprotju, so po položaju sil- no razhčni in jili ni tako lahko v sklad spraviti. Glede izvoza živil smo v krogu celJ. skih konznmentov imeli začasa nenoi- malnih razmer po vojni priük0 slišati ži- vahne razprave o pripustnosti odnosno nepripustnosti izvoza; velik del občin- stva je revoltiral proti temu. da bi se kaj iz državc izvozilo, češ da treba ščititl konzumente; vživeli smo se tekom voj- ne, ko smo sužcnjsko upogibali hrbet pred marsikakim ukazom, v možnost državnega gospodarstva z živili, ki je 5e danes marsikomu nepobitno naeelo. To načelo pa je v JusoslaviÜ nuvzdržfjlvo. Mi slovenski demokratski poslanci smo ga spočetka skušali zastopati, uvidell smo pa, da je nevzdržno, nekoristno cc- loti države, mnogim slojeni naroda pa škodljivo in pogubuo. Olcdc tega vprn- šanja je v zadnjih dneh prislo do sporaz- uma: prodrlo je naeelo svobodnega izvo- za živeža iz naše ilržave. To naeelo so predvsem zagovarjali in se zanj borili vsi kmetje v Srbiji, pa tudi v Vojvodinl. In naš liarod ni samo v Celju in na ^ta- jerskem, ampak tvorimo mi tukaj Ie majhen del te celote. Cilavni vi- nasega i blagostanja in podlaga za razvoj držav- ; nega gospodarstva je pa kmetijstvo \ | državi. Bilo bi prenagljeno in neodpust- | no, če na ta glavni vir našega blagosta- nja in podlago boljšega razvoja gospo- darskih razmer ne bi imeli primernega ozira. Iz vrst vseh kinetovalcev pa je §cl en glas, da se mora dati njim možnost, da za to, kar so pridelali, dosežejo tolik dohodek, kakor ga svobodi izvoza more zajamčiti. Cen njihovim pridclkom se nc smc tlačiti, zasigurati se mora kmetif- stvu eksistenca, ki mu grc. Vsi podatM in vse razmere kažejo, da bi bilo škoti- ljivo, če položaja ne bi izrabili tako, | da si poljedclec opomore. Pridelka je le- I tos toliko, da ga ne moremo sami potro- šiti. VpraSanje prehranc krajev, ki nima- jo dovolj živeža, danes ni več isto, kakor pred letom ali pred 2 leti. Stvar pokra- jinskih vlad je, da danes, ko je živcža zn I celo državo dovolj ir> preveč, pravočas- j no skrbijo za nabavo živeža za naprej, | ne da bi sc pri tern oškodovalo kmctcr- I valca. Dosegel se je sporaznm, da se bo vodila priliodnja vladna politika v tem smislu, da se v Jugoslavi.11 za Jetos ne za- branjjule svoboden izvoz; lc glede pSenl- ce sc je sklenila omejitev za enkrat nn 15.000 vagonov. Mi v Sloveniji, o kateri pravijo ne- kateri, da je pasivna, nimamo sicer dovolj žita, imamo pa marsikaj drtigega, kar nam zasigura gospodarsko eksistencf*, imamo najboljšo industrijo, obrt in živT- norejo, vse prikazni, ki ne morejo naSe pokrajine označiti kot pasivne. In pri pa- metni gospodar. politiki bo tudi na§ kon- zument v urejenih razmerah prišel t!o živil po primernih eenah. I Drugo važno vprašanje, za katero j se je šlo v scdajni krizi, je v zvezi s pr- ; vim: vprašanje agrarnc reiorme. Celjski ! okraj sicer ni prizadet, toda stranka, ki ima interes cele države pred očmi, mora gledati tudi po celi državi. Vprašanje pa se tičc predvsem poljedelstva v Bosni, Slavoniji, Banatu itd. Ob prevratu je de- mokratska stranka zavzela od celega nas- roda odobreno stališče, da treba dejanskr stan, da so se poljedelci nasilno polastili zemljišč begov, |)otrditj tudi pravno In mu dati zakonito obliko pravice. Na5e stališče je potrdil tudi nosilec krone. Tudi naši politični nasprotniki niso takrat mo- gli najti resnega ugovora, in Nar. pred- stavništvo je v svoji cleklaracift soslasno odobrilo stališče, za katoro smo se mo- rali v sedajni krizi tako liuto boriti. Zgodilo se je, da so v naši drž.ivi re- ! akcijonarni elementi dobivali čini dalje j več moči in veljave. Jugoslavija je bila j na najboljšem potu, postati ena najbol] j nazadnjaškili držav po svoji vladi. Iz te- | ga je sledilo, da so demokrati, ki niso o- J stali v parlamentu več vecina, morali i voditi za princip agrarne reforme najlju- ! tcjši boj v zadnjem Casn. Ce bi bili popr,- ! stili, bi bilo silno ninogo izgubljeno. Slovesna beseda regenta in NarocT. predstavništva je bila pri velikem delu narodnih zastopnikov pozabljena, in lio- teli so napraviti položaj, kakor da nikdnr ni bila glede agrarne reforme dana kaka j obljnba. Demokrati smo se smatrali svojl | vesH in iiarodu dol/ne, da v vprašanju j ne popustimo, da izvoju)emo zahtevo i poljedelcev, naj imn zemljo oui, ki jo ob- | deluje, in smo s svojo zahtevo tudi zma- j gali. j Slovenska klerikalna stranka, polna j lepih besed v domovini, nas je v tem bo- ju zapustila ter se je postavila na stalis- če begov in veleposestnikov. in vkljub temu smo jugoslovenski demokratje častno rešili program in načela svoje stranke. Cc bi se bilo vprašanje agrarne re- forme skjnilo z dnevnega rcda in ugodjTo zahtevi radikalcev in klerikalcey, bi imeli še letos revolucifo v B«sni hi Vo!- vodini. Zakaj izključeno je, da bi se dall poljedelci mirnim potom izriniti z zemlje, katero so si prilastili. Borba, dasi ncprijerna in dolgočas- na, je bila torej tudi v tem vprašanju po- trebna, in potomci bodo nam demokra- tom hvaležni za delo, ki smo ga v ten? boju izvrSili. (Konec prih.) Pclitične vesfi. Sporazum v Beogradu. Dne 12, tm. zveČer je parlamentarna zajednica konč- no sprejela stališče Demokratske zajefl- nice tako v agrarnem kakor izvoznem vprašanju. Olede agrarnega vprašanja bo vsebovala vladna izjava sledeče toč- ke: ponovo regentove sloves'ne izjave t dne 1. dec. 1918, odnosne iz prcstolnega govora, da je zemlja božja in kmetova, vslcd cesar sc ima jo velcposestva raz- .dliti proti pravični odškodnini za lastnl- -kc ter se imajo osvoboditi vsi podaniki -— »kmetje«. Vprašanje agrarne reforme ni versko, ampak čisto gospodarsko In socijalno. Uvaževale se bodo pri razde- litvi zemlje pravice vsch, ki so interesl- rani na izvedbi agrarne refonne, torej tudi dobrovoljcev. Komite za agrarno reformo jc le posvetovalni organ, v käl- terem imajo demokrati enako število « reakcijonarci. — Olede izvoza je spre- jcto načclo svobodnega razpolaganja s kmctskimi pridelki po pokritju domaCe potrebe, torej tudi izvoz proti carini In zdravi valuti. Odpravi sc srcdišnja za- druga in centralna uprava. Za pšenico Jfe izvozni kontingent za enkrat skrčen ira 15.000 vagonov, ki se pa lahko razširi, Ce je dognano pokritje domače potrebe. tz- vozniška korupcija se zatre, izvoznic n€ bo. Sporazum v teh dveli glavnih in tu- di v drugih 7—8 točkah je bil obojestran- sko že sprejet, uakrat sta pa dr. Koro- šec in Drinkovič uložila v irnenu svojih klubov veto, če5 da se jima mora dati, piedno vstopita v kabinet, zadoščenfe zaradi nekega članka v zagrebškem It- stu »Riječ«. Dokaz, s kakimi sredstvi po- skuša Korošcc v zadnjem momentu raz- biti koncentracijo. Iz Prekmurja poroča dopisnik »Ju- goslavije« o zelo žalostnih razmeraTT, zlasti tudi glede vojaštva. Narnesto naj- boljšega ie dala vojaška uprava tja naj- slabši vojaški element iz Macedonije, neizobražene, nepismenc ljudi, fanatične nasprotnikc Srbov. Častniki govorijo med seboj v vsch mogočih jezikih, samo ne v srbohrvatskem in slovenskem. Da to vpliva zelo slabo na prebivalstvo, 5e jnsno. Prepuščaino odgovornost za vest »Jugoslaviji«, če je pa resnična, je tako postopanje naravnost neodgovorno za vojaško našo upravo. Trgovinski in politični pogodbi s CeŠkoslovaško se položi temelj ob prill- ki prihoda češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bencša, ki je priSel v Beo- grad 14. tm. Pogovor o jadrauskein vprašanju, oziroma o možnostih njega rešitve se Je vršil ob priliki sestanka v Benetkah med češkoslovaškim min. predsednikoin Tu"- Ivan Cankar: Hlapci. (Konec.) Da, hlapci so to, ta nadučitelj, ta pi- jani šolmašter Komer. ;:a učiteljica Min- ka, ta zdravnik, ta župan, ki na vrtu žu- panove krčme polni naprednjaškega na- vdušenja čakajo izida volitev. Hlapci so, zakaj že čez pol urc, ko se razglasi izid volitev, pri katerih zmaga nasprotna stranka, je njih naprednjaštva konec. Po- parjeni so spočetka, nato pa se najdejo v položaj. Smešna je njih tolažba češ, da je tako volja naroda. To je samo opravi- čilo njim samim, da se lahko politiCno »razvijejOK, kakor pravi rogajoč se Can- kar — to se pravi, da se prelevijo da zataje svoje politično mnenje. In ko pri de koncem prvega deianja župnik mimo vrta, tedai vsa ta družba učiteljev in učl- teljic spoštljivo vstane in se pobožno nakloni ter tako najbolje dokumentira svoje bistvo: da so hlapci, ki so zatajili sami sebe! In tako je torej treba izvajati posledice. Drugo dejanje nain predstav- lj^jšolsko knjižnico in učiteljsko posve- tovanj,e z župnikom. Učitelj Komar, ta pijani narredni rogovilež, je postal naj- j boij goreč spokornik, potem ko je učite- lja Hvastjo, starega pristaša župnikove- ga, ki ga je bil razžalil, psujoč ga z mež- narjem in mevžo, na kolenih prosit od- puščenja. Župnik povabi učiteljskj zbor na večerjo, hoteč jih nagraditi za to, ker so zatajili svoje prepričanjc. Toda zbor ni popolen. Učitelja Jermana manjka. — Ed^ni on, idealist, ni zatajil svejega pre- pričanja, je obdržal svoj moški poiios. Zato bi si ga župnik, ki dobro sluti, da so vsi drugi samo plain kruhoborci, tern ra- je pridobil zase. Ko pokličejo Jermana, o katerem govori ta denuncijantski njegov tovariš Komar, »da zbira malopridneže, pijance in nečistnike v brezbožno dru- štvo ter gradi gnezdo nejeveri in Anti- kristu«, ga skuša župnik z grožnjami in pretnjami in prošnjami pridobiti zase. — Toda Jerman se ne iida. Edin: on ve, kaj hoče, edini on je mož. Samozavestno in pogumno odgovarja župnikovim lokavim besedam, ponosno in s premočio čiste vesti in poštenja, dokler se proti koncu ne dvigne v njem ves njegov prezir in zaničevanje do te družbe, ki je brez od- pora prodala svoja načela ter odene ta svoj gnev v obupno težko obsodbo ce- lega slovenskega ljudstva, ko vzklikne svojemu propalemii tovari^u Komarju: »Zdaj pregledujem zgodovino protirefor- macije. Takrat so v liaSih krajih pobili polovico poStenih ljudi, druga polovica pa ic pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. Fn mi smo vnuki svojih dedov. Hlapci, sužnji, tlačani!« Toda Jermanu ne upade pogum, nje- gova vera je močna in živa, dasi mu od vseh strand prihajajo poročila in zname- nja, kako je zapuščen in sam. Njegova nevesta Anka ga je zapustila, razljučena ženska ga opsuje doma v njegovi sobi. Lastna mati ga na kolenih prosi, naj od- neha. Sam ie, edini njegov zaveznik je kovač Kalander. Z njim se posvetuje ra- di zborovanja, ki ga nameravn sklicati, da razloži ljudem, za kai grc, da napravl iz hlapcev ljudi. ?ie zadnji hip ga skuša odvrniti od njegovih namer župnik. Zna- čilne za moralno pojmovanje tega žup- ni'ka in za etično bistvo stranke, ki jo za- stopa in ki se je uveljavila tisti čas na Slovenskem s tolikšnim terorjem, so be- sede, ki jih izusti napram Jermanu: »Pre- pricanje, naziranje, mi^ljenje, vera in ko- likor je še teh besed — ne vprašam vas zanje. Kaiti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Ziva je od ve- komai, vseh besed prva in zadnja. Pokon se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepSava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehl odpuščeni, kdor jo prelomi, bo smrti de- Iežen.« V teh besedah župnikovih ie socH ba in obsodba malone vseh političnih meščanskih strank, kojih poslednji in naj- višji cilj je hlepenje po oblasti in izigra- vanje moči, demagoško slepenje in de- moraliziranje ljudstva, mesto prostega idejnega tekmovanja, ki bi moralo imeti za svoj končni cilj socijalen in nacijona- len prospeh naroda in celega človeStva, kar hi moral biti etični temelj sleherne politične skupine, ki zrc v bodočnost. — Zakaj Ijudje, ki jih druži strah pred tujo močjo ali slepa strast, skupine, v katerih so polcg gospodarjev tudi hlapci - so slabi zavezniki; take skupine nimaio bo- dočnosti. Le na vsesplošnem bratstvu in poštenosti, v družbi, kjer so si vsi enaki. na dušah, ki se medsebojno poznajo in umejo biti močne v viharjih, !c rnožno sezidati mogočno, bodočnosti kljubujočo zvezo. To je: vedel Jerman in zato u\ mogel pristati na župnikove bescde, marveč je šel in sc zveza! s kovaCem Ka- landrom in tistima dvema delavcema v trgu, ki sta mu bila prijatelja. Si ran 2. » N 0 V % P 0 15 X* HMTM#,-T*** T-. ......¦¦ ¦ 1 ______ sarjein in italijanskim zunanjiin lnim- strom Sforzo. Tako poroea rimska »Trl- buna«. V politienih in diplomatsklh kro- gih je vest vzbudila živahno razpravc. Rusija in Poljska. One 14. t. m. je prišlo iz Krakova poročilo, da so m- skc sovjetske ecte lega due vdrk v pred- mestja Varašave. Bijejo se hudi poulični boji. Poljaki se branijo, a ni v.pati, da prc- , prečijo padec Varšave. --¦ Poljska nn- rovna doclgacija je 14. trn. odpoiovala v j Minsk. Obupni klic Poljakov. Mestn: bramb- | ni svet v Varšavi je izdal proglas na vse narode, v katerem jih roti, naj ne osta- nejo hladnokrvni napram krvolitiu, ki grozi ne le Poljski, ampak vscm naro- dom. Propad Poljske ne bo samo delo nadmoči, ampak tndi posledica brezbriž- nosti sveta. V usodnem tremitku prepuS- ča Poljska o-dgovornost vesli svetu — Zadnjikrat se poztvajo na človeeanstvo, pravico in resnieo. j Pred Varšavo. Varšavsko vojnw | poročilo javlja, da so se začeli v sevcrr nem ozemlju pred glavnim mestom Polj- ske veliki in resni boji z rudečhni četaml. ¦V ozemljn Plonsk so Poljaki v protiofen- zivi razbili 3 boljševiške polke. ujeli 230 Rusov in zaplenili nekaj strojnic. V napu- du je 2. ulanski polk popolnoma prema- gal rudeee oddelke. V odseku vzhodno Varšave delujeta 3. in K>. rdeea armada. Oba oddclka imata strogo povelje za- vzeti za vsako ceno glavno mesto Poli- ske. Poljaki nadaljuieio preurcditev svft- jih čet, določenih za obrambo Varšavc. Poroeilo pravi, da poteka obrambiia ak- cija povoljno. — Iz Pariza javljajo, da sc je velika borba za Varšavo lf>. tm. prl- čela. Prvi dan za Poljake ni bil ugodert, ker jc na važni postojanki odrekcl en poljski regiment. Vkljub temu se je por srečilo izpad popraviti. V odseku Radzv- vila se je posrečilo tekom dneva odbiti rudečo vojsko ter ji prizadiati težke Iz- gube. Proti obofoženeiiiti posredovauju antante zoper Ruse. Iz Schneidemühle v Nemčiji poročajo, da je 11. tin. ustaviTo prebivalstvo na tamošnjcm kolodvorn antantni vlak, ki jc baje vozil municijo in živila za Poljsko. Na kolodvoru se je zbrala več tisoč brojeea množiea ter Je postajalo razburjenje vedno večie, tako, da je moralo orožništvo ščititi Angle Ze in Francoze. Prciskava k dognala, da na vlaku oinenjenih reči ni bilo, na kar Je množica še le dovolila, da je vlak nada- ljeval svojo vožnjo. Nemško delavstvo za mir in nevtral- nost. Iz Bremena poročajo 15. frn., da so delavske organizaeije in tri socijalisti&ic strankc v mestu Bremenu priredile veli- ko zborovanje ter zahtevaK da NernČiJa drži mir in popolno nevtralnost v poljsko- ruski vojni. Ustavljeiia pomoč Poljski. Iz Rotter- clama poročajo, da je dospeia dne 13. tm. v Ramagato ladja »Irenes ki je imela o- rožje za Poljsko. Prebivalstvo je zahtc- valo, da mora ladja tako] zapustiti luko ter ni dopustilo, da bi se orožjo razkta- dalo. Med Francijo in Anglijo je nastaTo resno nesoglasje, ker je francoska vlada priznala vlado generala Wrangla v JuZ- ni Rusiji. Angleško easopisjc ostro napa- da francosko vlado, katere korak smatra • za nesrečo za evropski mir. Angleški | kralj je odgodil svoje potovanje v ino- j zenislvo, istotako Lloyd George. Tudt 1 italijansko časopisje vidi v postopanjn j Francije ogroževanje mini vse Evrope, Porušenje trdnjave Main?, Franco- sko časopisje javlja, da so se začela de- : la za porušenje trdnjave Mainz, kakor ' to določa versaillska niirovna pogodba. ! Delo bo baje izvrscno v enem mesen?. ; | Napad na Veuizelosa. Ko je 12. av«. ; j grški min. predsydnik Venizelos hotel : j stopiti v Lyonu (na Francoskem) v vlaK, | j je bil napaden od dveh neznancev, katc- ! rih eden je sprožil 5 strelov iz revolver- ja. Venizelos je lahko ranjen Oba unpa- dalea so prijeli. j Atent'atorje na Venizelosa so. kakor i poroeajo pariški listi, prijeli. Prciskava j je dognala, da so isti v zvezi s strujo. kl propagira ponovno ustolioenje razkralja Konstantina, ki se mudi sedai v Berlinn. ! Albania. Iz Skadra javljaju, da je ti- ! ranska vlada prepovedala izdajo potnili I listov v inozemstvo vsem Albanccni \f \ starosti od 20 do 25 let. Iz jypsloy. dgin. sIfpSsb* JAVNI SHOD DEMOKRATSKC STRANKE V CELJU v nedeljo 15. tm. sc je zvršil ob obilni u. deležbi iz vseh slojev meščanstva in zu- upnikov izven Celja; udeležilo se ga j'c tudi večje število narodnih socijalistov in soc. demokratov. Uvodoma je precl^ sednik celjskc krajevne organizaeije JDS dr. R. Kalan povdarjal: Država Jc v težki notranji krizi. l^arlament in vlada padata iz krize v krizo. Z ncvoljo gleda- nio na ta pojav, siri se klic po volitvah v državni zbor, od katerih pričakujemo prerojenja. Pozdravlia iskreno ministra dr. Knkovca, ki je, odkar ga vidimo na mestu, katerp zavzüin-i, danes prvič meü nami. Nase zaupanje vanj je ncomajnri kle- rikalcih brez dna . . . Obinejiia koinisija jc 12. tin. opoldne l)rišla v Maribor prcko Trsta (1 Francoz. 2 Angleža, 1 Japoncc in 3 Halijani). Nenv ska delcgacija je prišla že opoldne. An- tantne članc komisije je na kolodvoru prieakoval naš član komisije general Pli- velič z zastopniki civilnih oblasti. Ncmcl še vedno delajo na to, da bi sc komisija presclila v Oradec. Neverjetno drzuost si jc dovoliio te dni par mariborskih Nemcev. Prišli so Ic neki gospodični učiteljici. ki jc sice.- Slo*- venka, pa jc posečala nemške sole in bl morala sedaj — v svrho usposobljenja za poučcvanje na slovenskih solah! — napraviti izpit iz slovenščine, ter so ii zagrozili, na.i nc polaga izpita, ker bi Je siccr avstrijske oblasti več ne namestile, ko postanc Maribor zopet avstrijski- Koncertc v mestnem vrtu bo priie- jevalo mariborsko olopScvalno drn5tvo odslej vsako sredo od (\—S. ure zveger. ^ vsako ncdcljo in praznik pa od Ik ure^ zjutraj do pol 1. ure popoldnc. Velika železniška nesreča se je zgo- dila od 13. na 14. tm. ponoči v Pcsnici pri Mariboru. Tovonii vlak iz Maribora .tc trčil v del tovorncga vlaka iz Oradca. ker prcdsignal ni bil razsvetljen. Vozovi so se nakupičili drug na drugega, spred- njj so se razbili, nekateri se prcobrnili v jarck. Prtljažni mojster Zeman in spre- vodnik na zavori Šilec na mariborskcm vlaku sta obležala mrtva, vlakovodjtf §crc. strojevodja in kurjač so tcžko ra- njeni; od graškega vlaka pa so bili težko poškodovani brzojavni mojster Protill, ki se je službeno selil v Zidanimost. nje- gova žcna in želozničar Salomon; Protl- nov otrok je vsled težkih poSkodb kmalu umrl. Celjske novice. Imeuovanje. Za višjega okrnjnega zdravnika VIII. čin. r. v Celju je imeno- van dozdajni okraini zdravnik v Scžani dr. Iv. Verčon. Papeško zastavo so izobesili v ne- deljo na celjskih.cerkvah, gotovo v za- hvalo za to, da^'Sswinez na Reki ustano- vil posebno. italijansko Skofijo in Slovar- nom dal s tem temeljito zaušnico! Hrvatje v Celju. Ako ide vse po sre- či, slišali bomo v Celju 19. sept. tl. odliC- no hrvatsko pevsko druStvo «Sloboda«, ki nastopi s 60 pevcev broječim nioŠkim zborom ter privede seboj zagreb^ko godbo. Zborovodja je hrvatski skadatelj profesor Canič, ki je letos obclodanil 52 strani obscffajočo knjigo »Melodije« last- nih skladb. Nc da bi se spuščal v podrob- no oceno, ki bi bila umestna le v stro- kovnih listih, omenim le slcdečc; MoSkc zbore v tej knjigi sem preštudiral vse. Smatram, da 'itnajo veliko muzikalno vrednost; od teh slišali bomo na koncer- tu tri zbore, in če bo zbor jim kos. o te- mur kar nič nc dvomimo, imeli bomo na koncertu glasbcn užitck prve vrste. Z drzuimi modernimi čini doseže Canfö uspehc, ki bi bili sicer nemogoči; so pol- ni težkoč, a tudi polni krasot. --- Dr' Ant- Schwab. 5?»v 93. »N'OVX Ü D B I c Stran 3. Sprehodi po Celju. Preeli smo: Spre- mite me, g. urcd., sedaj po zanimivi ste- zi olepševalnega dništva, ki pelje pred gozdno IiiŠo navzgor. Pa pogledati nc smete nikamor na stran v gozd ali ob skale, ampak moratc vcdno zreti ob tla in sicer iz razloga, da se ne »nabodete«, ker tukaj ima mestna mladež, ki hodi v mestni gozd krast suliljad in posestnl- kom sadje, svoje stranišče. Prejšnjc ca- se je bil vedno kdo postavljcn za vzdp- ževanje tc poti, sedaj, v Jugoslavs, kaj takega ni treba •— kdor gre na sprchod, naj se sam vanijei -~ mestna iiprava ni za to tu, da bi tern pohajaeem delala gladkc poti! Pač pa so njcni namešecnci zato tu, da vlačiio po tcj poti s konji lilo- de do ccsto, pri čemur si jc konj skoraj zlomjl nogo!) ter pri tern razbijeio vsfe mostove in rnostiče. Ha bi-jih postavili v prejšnji, vsaj znosni stan, to jim še na ism ne pride. »Konmiidanta« tcli uslužben- cev bi morali prav lepo prositi, da nare- jeno škodo popravi, pa še se Vam prav »olikano« odreže! Stopiiic po tcj stezi vobče vee nc viditc. akoravno jc strma ko streha. ker jili je izruvalo hlodje in so jih odnesli mestni pobaliui, da si ž njiini doma kurijo. Še nuilo navkreber in pri- ] dete mimo dveh mcstnili razvalin, ki de- late konknrcnco -»staremn gradii«. Potem še le, ko pridctc iz »mosrnega območja*, dospete zopet na pot, ki jc kolikor toliko v dobrcm stanjn, da si oddahnete in prc- mišljujete, kje pravzaprav tiči vzrok torn ncdostatkom. — Ko ste sc pa navžili sve- žcga zraka in su podate po dnigi stezi navzdol, pridcte za gozdno hišo zopet clo ceste ob Savinji in zgodi sc Vain, kakor meni danes: Prklcm do konca moskega kopališča — in glej gn spaka! Meni na- sproti stojijo tri dame in me vprašajo, zakaj da je tu cesta zaprta, ali sc ne smc dalje naprej ?Zaemlcn poglcdam pred-se in vidim, da so (i krasni ccljski pobalini potegnili že zadnjič omenjcno žieno vnr od splava čez ograjo ter jo privczali čcz cesto na drugo stran v hosti za bukovo drcvo. tako, da jc bilo nemogoče pot na- daljevatj. Kratkomalo scm stopil k bukvl ter žico odvezal in vrffol nazaj po obreZ- ju proti splavu. Dame so godrnjale nekaj i) nevljudnosti in pobalinstvu, ki vlada v Celju! Lcpo, sem si inislil, ko bi Vam elovek povcdiii še vsc clrugo, kar se v našcm lepem niestu dogaja! — Morda pa Vi. g. urcdnik, s-rnii na pristoiuem mc- stu nekoliko podregate. da sc taki nedo- statki odpraviio in se da tudi naši naj- bližji okolici lice, kakoršno sc zä celjsko mesto spodobi! Saj se imamo varnostne organe in dclavcev za popravo mest. ob- čini bržeas tudi nc manjka, savno dobre volje jc trcba! — Li ščan. Olepševalno družtvo v Celju pri red! dne 4. in 5. septembra tl. cvetlieni dan In vrtno veselico v inesliiem vrtu. Podrob- ni spored se bo naznanil pozneje. Zaen- krat prosimo, da se cenj. društva na to prireditev ozirajo ter svoje prireditve na ta dva dni nc določajo. da bo uspe!i čim povoljnejši. Opozarjanio občinstvo na izjavo g. TonČka Rebcka v oglasnein clelu, pa tudi na to. da se bo proti vsakoinur, o kate- rem se bo izvedeio, da razširja podobne vesti, primerno postopalo. Turistika in sport. Plavalna tekma. Veselični odsek za prireditev veselice pri »Grenadiriu« ima svojo prvo sejo v torek, dne 17. tm. ob 11. uri dop. v knjižnični sobi ccljske Ci- talnice. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Športni klub. Jesenska sezona na Bledu ob jezeru (Slovenija). Iz ßleda nam poročajo, da se trudijo vsa podielja, posebno pa po- vsem prenovljeno, Ictos zopet otvorjeno Solnčno zdravilišče »Rikli« in popolno- ma preurejeni »Hotel Toplice«, da bi nn- dili vsem obiskovalcem našega najlepše- ga lctoviSča in zdravilišea kolikor mogo- ce pructno jesensko sczono. Radi svoje- ga poznano milcKa podnebja, ki dopuSCa do poznc ieseni kopanjc v jezeru, sc pri- poroCa Bed bolnim, rekonvalesccntom, minr.m oddiha potrebnim, ter tudi zdra- vim prcd vscmi zdvavilisei za jesensko sezono. NajmoderncjSe urejeno solnCno zdraviliščc Rikli, ki ga vodita kot zdrav- nika dr. Nikola B. Novakovič in medici- nalni svetnik dr. Eder, ostane odprto do pozne jeseni. V hotelii »Toplice«, katere- ga krasno ležcča veranda in kavarna ste znani, se bo dobival penzijon od 1. septembra dalje črez vso zimo. Posreči- lo se je tudi pridobiti letoviščno godbo do konca septembra. Veselo dejstvo je pa tudi, da so začele padati cene živilom in , da bodo mogla vsa podjetja cenc za je- \ sensko sezono zclo znižati. Zato se pri- čakuje, da bo prinesla nastopaioča jesen- ska sezona možnost tudi širšim slojem, da si poiščeijo na Bledu oddilia in razve- drila. I. pokrajinskl zlet Sokolskega Save- za SHS v Mariboru. Uratje in sestre, ki sc udeleže zleta v Mariboru se naj takoj javlio pri svojih društvili. Vozne ccne v Maribor so polovične in dobi vsak ude- ležnik pri svojem dništvu prcdpisano le- gitimacijo. —Župe, ki niso še dobile za- dostno Stcvilo zletnih legitimacij, naj jih naroče takoj pri Sokolskem Savezu. -- Zletni plakafi za vsa društva so bili raz- poslani župam. Drustvo. ki še ni dobilo plakatov, jih naj zahteva pri pristojni zn- pi _ Narodne noše. Vse sestre, ki sc u- delcže zleta v Mariboru, naj pohite tja v narodnih nošah. Pripravljajte skupinc narodnih noš iz posameznih pokrajin. — Mariborski zlet jc naša prva vcčja pii- reditcv po vojni. Dolžnost vseh bratov j in sestcr jc, da sc udeleže zleta v kai največjem številu. Kdor ima kroj, pa sc nc more udclcžiti zleta iz važnih razlo- gov, naj posodi kroj drugemu bratu. — Bratje, ki pa kroja sploh ue morcjo dobi- ti, naj sejideležc zleta v civilu. Pomanj- kanjc krojev nc sine biti vzrok, da bi sc zleta ne udcležili. Priprave za zlet so zc- lo vclikc. Iz vseh krajev naše državc Je prijavljeiio zelo veliko število Sokol- stva, dasi jc to samo pokrajinski zlet, zato pa jc večja dolžnost bližnjih žup, da sc udcleže zleta v kar naivečjem številu. V Maribor bodo vozili posebni vlaki, ka- terih odhod bode pravočasno javljen. — Dolžnost slehcrncga je, da stori, kar je v njcgovi moči. Gornjigrad. Dne 7. tm. sc jc vrsilo v gostilni Mikuscvi zborovanjc za usta- novitev »Sokola'<, ki je bilo neprieako- vano mnogobrojno obiskano. fzvolil sc jc sledeči odbor: starosta 'rr. Podbie?- nik, podstarosta Fr. Tiller, naeclnik Pr. Božie, tajnlca Tončka Fišer, blagajnik Jos. Prislan, odborniki: I. Reiter, Rafko Pečnik in Jože Matek, odbornice: Pep- ca Kolenc in Pepca Perne. Pregledoval- ca računov sta: Franc Krajnc-Gržonov/ in Tončka Vezocnik. Sokol se jc misÜI it- stauoviti žc leta 1912, vendar so bile raz- ne zapreke za izvrSitcv. Prlčakovatf je. da se bode mladi »Sokolv< krepko razvi- jal. Tudi s telovadbo se je žc pričelo ter telovadi 20 Sokolic in 18 Sokojov. Krep- ko naprej! Zdravo! ONEVNF K'OVICE Odlikovanja ob priHk? reffentovega obiska objavljajo zadnje »Sltizbene No- vine«: red Sv. Save I. stop.- dr. Kuko- vec. dr. Brejc, dr. Jeglič, dr Korošec; red Sv. Save III. stop.' dr. Jos. Plemelj; red Karagjorgjevičeve zvczde IV. vrste: dr. V. Murnik, Stane Vidmar, dr. Ivan Oražen (Sokoli); red Sv. Save IV. stop.: dr. Al. Gustin, prof. Iv. Vurnik, Jos. Pirc; red Sv. Save V. stop.: Pavel Keržan, Jos. Hvalec. Razstava planiuskih slik. Slovcnsko planinsko drustvo javlja, da priredi Je- seni ali pa tudi šc !e v prvih mesccih novega leta razstavo planinskih slik, nu kar že danes opozarja vsc intercsente, slikarje in fotografe ter jih vabi, da pri- javijo svojo ndeležbo v svrho eventual- nih dogovorov. Tobačna trafika v Lokali pri Trbov- Ijah št. 96 je razpisana potom javnega nateeaja do 10. septembra 1920. Fnolctni kosmati dobiček je znaSal 18.043 K. — Položiti se mora, predno se ponudba iz- roči, 1800 K jamščine. Električno železnico čez Slovenske Gorice (Maribor—Križevcj—Prekmur- je) so na nckcm zborovanju intcrescntov malonedeljske župnije sklenili zahtevats. Obenem so zahtevali tudi dobavo elek- trike iz.Fale. Spominsko knigo - - ukradlj so Ita- lijani iz Aljaževe koee na Triglavu. Go- tovo je to »hrabra« italijanska armada uvrstila med svoj »vojni plen«. Še en nov list. Pod imenom »Urad- nik« je začelo izhajati glasilo društva za- sebnega uradnižtva za Sloveirio kot mesecnik. Vsem, ki so se priavill za sprejem slovenske dece z Dimaja, sporočimo, da smo naznanili «Jugoslovanskcmu pripo- močnemu drugtvu na Dunaju, naj ne Po- Silja dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 50 rodbin, a otrok bi mora*- li porazrnestiti 172. — Poverjeništvo bh socijalno skrb v Ljubljani oddelek za za- ščito dece in mladine. (Neverjeten Skan- dal je mlačnost in pomanjkanjc človeko- Ijubja med našim narodom. Op, ur.) Štajerska deželna vlada je izdasa na prebivalstvo ob ineji, kjer bo poslova- la obmejna komisija, oklic, v katerem \z- javlja, da avstrijskn državna vlada v lii- tcresu svobodnega izražanja mnenja pred obmejno komisijo želi, da se prebi- valstvo izraža svobodno in ncovirauo. Vlada zagotavlja za vsa izražanja svo- bodnega mnenja popolno nekaznivost. V obmejni komisiji so podali tudi zastopn?- ki naše države slično izjavo. Le upogibajrno tilnlk! »Agenzia Stefani« prinaSa iz Ljubljane vest, da je na5a vlada pri italijanski delegaciji službeno izrazila obžalovanje ^aradi uničenja fotograsij italijanskega kralja in kraljice pred nekai dnevi v nekem kraiu.Vest jeizcrala med našim narodom na Reki in Sušaku razburjenie, ker še nismo čuli, da bi italijanska vlada bila izrekla obžalovanje zaradi uničenja re- gontovih sük na Reki s strani laških oficirjev. I>opisi. Trbovlje. Tu razsaja legar. Izolirnl- jca je prcnapolnjena. Dan na dan vozijo mrličc na pokopališče, ker je preslabo skrbljeno za omejirev bolczni. Sv. Lovrenc pod Prožiiiom. K član- ku »Sv. Lovrenc pod Prožinom« v »No- vi Dobi« od dnc 5. tm. se pripomni, da nasprotovanja igri v prid ».higosiovanski Matici« ni zakrivil g. V. Lednik, načelnlk tcharskcga »Orla« - temveč g. A. GaJ- šek, načelnik naraščaja teharskega »Or- la« — ki sc ga je v istem Clanku tudl rn^ slilo. — S. V. TRGOViNA. OBBT \H NA- RODNO GOSPODARSTVO Obrtna razstava Nrvatskega RadiSa v Zagrebu se otvori KS. avgusta in traja do 3. septembra tl. Urad za pospeševa- njc obrti v Ljubljani izposloval je prl obratncm ravnateljstvu južne železnlce lcgiftimacije za cnkratno polovieno vož- njo III. razreda osebnega vlaka od po- l.iubne postajc južne železnicc v Zagreb in nazaj. Obrtniki, obrrna društva in zvo<- ze, ki se liočejo udeležiti te razstavc. naj se obrncjo takoj na Urad za pospešcva- nje obrti, ki izdaja tc lcgitirnacije. Želeti je, da se obrtniki udeleže te razstave v obilnem štcvilu. Mizarsko orodie. Urad za pospeSe- vanje obrti je prejel iz Dunaja nekaj kom_ pletnili garnitur jnjzarskejja orodja. ka- tcrc bo porazde/il rued obrtnike. fnterc- senti, ki žcle prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo pismcno ali ustmeiio prl Uradu za pospeševanje obrti v LjubljanT, Dunajska cesta 22, od 8. do 1.?. ure dop. Priglasiti sc je treba najkasneje do 2b. tm. Na pozncjše priglase sc ne bo mo- goče več ozirati. Dobava kopit. Urad za pospcSeva- nje obrti v Ljubljani izposloval je prl tur kopit. Interesenti-obrtniki naj prigla- se svoje potrcbščine najkasneje do 25. t. in. pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. od ^- do \2. urc dop. Na poznejšc priglase sc ne bo mogočc več ozirati. Uazstava hrvatskega radlSa, za katero se vr§e v Zagrcbu velike pri- prave, nudila bo veliko zanimivosti. Posebno veliko zanimanje obstoja za oddelek narodnih noš. Ze na razstavi lanskega leta presenetilo je obiskovalce bogastvo srbskih in hrvatskih narodnih noš. Letošnja zbirka bo ono lanskega leta še znatno nadkri'ovala. Slovenske pokrajine se udeleže razstave le z iz- delki domače obrti, ki bodo razstav- ljeni v sobi : „Slovenska domača obrt". Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani izdaja udeležnikom izkaznice, ki upra- vičujejo do polovične vožnje na južni železnici. Razstava se otvori 18. tm. Nova tarlfa za Izvozno carino. Na podlagi brzojavne naredbe generalne direkeije carinske uprave so carinski uradi počenši z včerajšnjim dnem za- čeli odprernljati izvozno blago na pod- lagi nove izvozno-carinske tarife, ki jo je izdalo ministrstvo trgovinc in indu- strije dne 28. julija 1920, štev. 1V.-8148 in je bila objavljena v „Službenih No- vinah" štev. 165. Želeti bi bilo, da iz- ide slovenska uradna prestava skoro v „Uradnem listu". Železo. Prvovrstno železo lahko naročimo po ugodni ceni v poljubnih množinah. Da poznamo potrebo železa, prosimo takojšnih poročil, koliko bi se ga trebalo za posamezne okraje ali za- druge in kake vrste. Jednako želimo poročil glede barv. — Iz naše zaloge se dobi 5e sedaj fini in gorljivi spirit, mizarski klej in svinčena gledica(Blei- glätte) po ugodnih cenah. Občesloven- sko obrtno društvo v Celju. ^iJ^Kreditne informaeije o tvrdkah na Poljskem daje glasom poro^ila polj- skega poslaniätva v Beogradu infor- maeijska pisarna „Confidentia" v Var- šav!, ulica Zkolna 10. Delavska borza. Kakor smo že poročali, je čežkoslovaško poslaništvo na Dunaju osnovalo poseben oddelek pod imenom »Delavska borza«. Inte- resenti, ki se zanimajo za češke de- lavce vsch strok, se lahko obrnejo na omenjeno borzo potom našega gene- ralnega konzulata na Dunaju. Drugi trgovski in industrijski semenj v Bruslju bo v času od 3. do 21. aprila 1921. Predmetno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na v- pogled. RAZNE VESTI. Železniška nesreča se je zgodila pred nekaj dnevi pri Vidmu na Laškem. Iz Trsta prihajajoCi brzovlak je skočil s tira, Trije vagoni so se zvalili preko že- lezniškega nasipa in se razbili. Do 10. t. m. so potegnili jzpod njih 6 mrtvih in 18 ranjenih. BoH z roparii v Macedoniji. Üddelek za javno varnost v ministrstvu notranjih del priobeuje: Dne 29. p. m. je več kot 100 dobro oboroženih roparjev iz kacen- škega okrožja nirpadlo selo Ljubinje, ki leži na severni strani Sare planine. Poskušali so odpeljati Civino. Domači prebivalci so se jim postavili v bran, o- jačeni z orožniki po dveurnem boju po- raizili roparje in oteli živino .Nato je bil v tem kraju mir. Na begu preko Sare planine so roparji napadll selo Kodes in ugrabili 400 ovac. Orožniki in prebivalci so vdiii za njimi ter Üm pobrali živino. Kasneje so roparji napadli vas Brod ter ugrabili Jali Osnianoviču njegovega sin- ka in mnogo živine. Prebivalci pa so jim. kmalu vse pobrali nazaj. Nato so vdrli za njimi orožnikf, ki so jih razpršili, a prebivalstvo preži na roparje, da jim za- da zadnji odločilni udarec. Prebivalci in orožniki nimajo izgub. Zadtija poročila. Kriza. Zagreb, 14. avg. »Obzor« prinaša vest, da položaj krize sedaj. ko je do- spela na nirtvo točko, ni težavnejši, kakor je bil doslei. \z Beograda fe dospelo v Zagreb zastopništvo hrvat- ske zajednice. Vr§ila se bo konferenca zastopnikov, nakar bo sprejet sporazurn. Dr. Korošec hoče podpisatl spo- razum. Beograd, 14. avg\ Jugoslovanski klub je baje naznanil ministrskemu predsedniku, da je pripravljen podpi- sati zapisnik sporazuma po svojem zastopniku ministru dr. Korošcu, kakor hitro bo storil Narodni klub svoj sklep. Narodni klub se pa protivi povišanju Železničnega tarifa za 300 odstotkov. Dr. Beneš v Beogradu. Beograd, 14. avg. Dajjes ob 15.31 dospel je v Beograd zunanji minister Češkoslovaške dr. Beneš v spremstvu min. svetnika Tripla in osebnega taj- nika Fajna. Na kolodvoru je pozdra- vilo istega razim poslanika Kaiine tudi osobje poslaništva, za našo vlado pa minister Momčllo Ninčič, Popovič, naš poslanik v Pragi riribar, dr. Kojič in Rašič. Socijalno-demokratski dan »Svo- bode«. Ljubljana, 15. avg. Danes so imele socijalne in kulturne organizaciie v Sloveniji, ki so udružene v soc. dem. „Svobodi", svoj slavnostni dan. Udele- Ženci so dospeli iz raznih krajev Slo venije. Dopcldan so bila zborovanja socijalnih, kulturnih in omladinskih organizacij v Unionu, potem se je vrSil pohod o mestu z godbo in ru- dečimi zastavu.'ii. Popoldan je bila ve- selica v Vevčah. Nemiri v Podgorici. Skadar, 15. avgusta. Vesti iz Podgorice prav'-o, da so tarn izbruhnili nemiri. Dne 10. tm. so Albanci napre- Stran 4. »NOVA D O B Ac Stev. 97 Jadranska banka Celje Beograd, Dubrownik, Kotot«, Kran?, Ljubljana, AJIaribor*, Mefkovič, Opatijja, Saruie o, Splat» Šibenik, Za^ai», Z*?gr>et?, Trat, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšlml pogojl. sprejema vloge na hr»ani!ne kn»iŽRce, ;Hs*p in draige vloge po*i Kajugoditejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemt večji* mi krajl v tu- in Snozemstvu. Registrov* krcditna in stavbena zadpugazom.zav. OäISbb Preäernova ul 15 W ^«»JU^ "Lfl-STNI DOM" Spr»ejem2i ftiF*anil»?e vloge in jih JktM od s«o ^^Sk |O# 156-43 Edina slovenska spedjalna trgovlna z barvam! in laki. Agentura In komi- | sijsko podjette. Iv. •Ferlež¦ Celje 447 156—42 }Sssiz*odhnii dLoas* Trgovlna z lesom ?n drvml j na drobno in debelo. Kupuje janiski in osteli les po najvišjlh dnčvnih cenah. dovali proti Promisatu. Srbska artile- rija je pričela delovati. V Skadru je mir, vendar vlada še ni dovolila od- preti prodajalnic po mestu. Junaki od Kobarida. Bakar, 14. avg. Dne 12. tm. je na Sušaku praznovala brigada Lom- bardi obletnico neke zmage, za katero pa nihče na celem svetu ne ve. Med drugimi govorniki je govoril tudi ge- neral Baccini ter med govorom izjavil, da je gledal vojake te brigade, ko so kopali jarke ob pozicijah, ki drže na Sušak, ter da je slišal vsa ona nema vprašanja: „Oče, ali so ti jarki pri- pravljeni za napad, ali v obrambo?" in da odgovarja na to, da so priprav- Ijeni za oboje. To izjavo so baje vo- jaki vzeli z navdušenjem na znanje. celi govor je naredil „izvanreden" utis. Kolera v Baranji. Osijek, 14. avg. V Petrovem selu v Baranji se je pojavilo več slučajev kolere. Obolelo je šest oseb, ena je umrla. Ustavljeni francoski vojaškl trans- port!. Ratibor, 14. avg. Tukaj je de- lavstvo glavne železniške delavnice ustavilo transport francoskih čet, ki so bile namenjene v pomoč Poljski proti Rusiji. Kakor doznava „Oberschlesischer Anzeiger", se je delavstvu posrečilo doseči, da se je postavil transport na stranski tir, kjer ga stražijo delavci. Tudi na treh drugih postajah so usta- vili take transporte. Delavstvo zahteva, da se na vseh gornješlezijskih progah ustavi premikanje transportov s četami, ki so namenjene v pomoč Poljski proti rudeči armadi Ruske. Nabava ozkotirnih železnic. Beograd,14.avgusta. (Urad- no) Ker smo točno plačali naročene avtomobile in ozkotirne železnične vo- zove pri berlinskem društvu za ozko- tirne železnice, je to društvo otvorilo za nas kredit do 1 miljona mark. V razgovoru z našim odposlancem g. Vintrovičem je dejal ravnatelj berlin- skega društva, Fürstenberg, da nam bo društvo šlo na roko, tudi, ako se bo šlo za višje kredite, ker Nemčija zeli dobrih gospodarskih stikov z našo državo, ki ima korektne odnošaje v svojih financah. Odziv atentata na Venizelosa. Rim, 15. avg. Iz Aten poroča- jo: Pri izgredih, do katerih je prišlo vsled atentata na Venizeloza, prišla je razburjena množica pred stanovanje bivšega ministrskega predsednika Sku- lodisa. Pri tej priliki je množica nava- lila na stanovanje Skulodisa ter za- žgala vse pohištvo. Nekatere voditelje epozicije so zaprli, ker se jih dolži, da su v zvezi z atentatom. Poslanec Dra- gonis, ki je skušal zbežati, je bil ustreljen. Izjava. Vsem znancem in znankam, pri- jateljem in prijateljicam naznanjam, da so vesti, katere se širijo po Celju o meni, neresnične. Godi se mi na- sprotno vestem dobro, in se kot vojak v srbskem delu naSe kraljevine izvrst- no počutim. Pozivljam vsakogar, koji bi zvedel za raznašalca teh vesti, da ga takoj naznani kompetentni oblasti, katera mu bo gotovo dala zasluženo lekcijo. Negotin-Krajina, 10. avgusta 1920. Hebek Tonče 9 puk 3 bat. I. Četa. 1114 Gosfilno v Dorofnem f nu v Ceiju priporočava slavnemu občinstvu najtopleje in si bova prizadevala, da bo vsakdo dobro postrežen z najboljšim pristnim vinom, vedno svežim pivom in okusno prirejenimi gorkimi sli mrzlimi jedili. Na razpolago so vsi slov. časopisi, igralne karte, äah-igra in izvrstna kava. Za seje in zborovanja solokali zelo \(n^rA in Panp^i pA«»p 1082-5 pripravni. Se priporočata »\al Ui 111 1 C|JCa 1 CI ^. Monufohturno in modno frpyina Harol Fajh Kpalia Petra cesta Celje 1101 3-2 dobi veliko množino raznega inozem- skega blaga po najnižjih novih cenah. V založgi vse krttjaš^e n šivlljske poirebšcine« DglejfB sizologo! OgiBjtB sl zologo! Namizne jabolkey prisfen jaboienik, fesan stavbeni les in hrast^ve hlodey kakor tudi najboljšo mineralito slatino „Kraljev vrelec1- dobavlja osftrbnlštvo Hostrivnico, pašta Podplst. 1115 1 Prod am sadni mlin. 1113 1 Gaberje 87. Lepa kmetska hlS« z lepim hlevom in sadnim vrtorn v gorski vasi na Štajerskem eno uro od večjega trga se proda- 1109 1 20 let stara deklica, zmožna šivanja, želi dobiti posla črez dan v hišah. Dobro došla tudi popravila starih oblek ter pe- rila. Cenj. ponudbe na upravn. pod ,Šivilja'. _________________ 2-1 Gospodična išče snažno sobo event, s hrano s 1. sept. Ponudbe pod „Solidna" na upravništvo. 1112 3—1 ištem dekSico od 17—20 let staro k 6-letnemu fantku, ki mora tudi vse hišno delo opravljati. Če mogoče tudi nemškega jezika zmož- na. Remic Ig. Zdraviliška kavarna, RogaŠka Slatina. 1110 1 F. Košfomoj hrluEC^JDEllB Prešeirnova ullca. — ü«ke izdelke nna v :;o?bi fflapija Baumyurnier 15b 132 Gospoftk,* ulica 25. j Naročila >«¦ izvršujejo točno tn solidno. Hupim 1070 —5 dnevni ceni: kumno, sulie gobe, la- neno seme, vinski ka- men ter sploh deželne pridelke Janko Šoster Celje, Matija-Qubceva ulica. Dobro izurjena KUHABICA SOBARICA in se pod ugodniml pogoji sprej- meta s 1. septembrom pri Ivan Kos-u, Narodna kavarna v Celju. Predstaviti se je treba v prvem nadstropju (v pisarni). 1102 2—2 Oshrbnico pošteno in zanesljivo, katera zna kuhati ter nekoliko poljska deia opravljati, se takoj sprejme proti dobrernu plačilu. Naslov se izve v upravništvu „Nove Dobe" 1004 3-2 ločft se v naj m prostor za sodavicspslio delavnico event, s hlevom (štalo), tudi lahko s stanovanjem ozir. se kupi. Lastnik delavnice je tudi lahko družabnik, Ponudbe na upravniStvo Nove Dobc. 1091 10-3 Pozop! 100 -69 Pozor! ioplii in vinosržci! V zalogi se nahaja Železtll laR za sodne obroče po zelo ugodni ceni, Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Ivan Jazbec tapetnlh, GabBPjB stransha cesta od Kino. Izvršuje vsa v to stroko spa- dajoča dobra dela. Postrežba točna. — Večkrat tapetniška i057 mobilija v zalogi. iO-6 Stavbeno in galan- ter fsKo kleparstvo — Ant. Joftta nnbl. FranjD Dolžon --------Celje-------- 2t Hralla Vetra cesla 8 ,. nvsprofl „Belega vola" ->-> Preytema vaa v ilroko »pad«»!«»*" dela, IzvrAUev toCna i» moimnn.