SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 40 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de octubre - 15. oktobra 2009 RESNICA JE SAMO ENA SLOVENIJA-HRVAŠKA MARJANA DEBEVEC Sporazum do 23. oktobra? Papež Benedikt XVI je v ponedeljek 28. septembra sklenil svoj obisk na Češkem, ki ga je zaznamovala 20. obletnica padca komunističnega režima. V svojih nagovorih je večkrat poudaril pomen teh dvajsetih let, v katerih so imeli kristjani več svobode, saj so lahko sooblikovali zunanjo podobo te dežele. Po drugi strani pa do izraza se vedno prihaja umetna ločitev med evangelijem in javnim življenjem, kar pa naj bi papeževih besedah spodbudilo neko samokritičnost tudi med kristjani. Vprašati se moramo, koliko smo dejansko storili za našo družbo, saj imamo v rokah vir najvišjega upanja, ki smo ga dolžni posredovati naprej. Ob tem mi na misel prihaja naša ljuba Slovenija. Kje se pozna velik odstotek kristjanov v naši državi? Kaj smo storili, da bi v naši družbi zaživele vrednote poštenosti, pravičnosti in iskrenosti? Ali si upamo med ljudi prinašati Boga s svojim življenjem pa tudi z besedami? V naši družbi močno prevladuje miselnost, da je vse relativno, zato pa človek ne najde več nobene oporne točke. Kaj storiti, ko se znajdemo v negotovosti, težavah, ko nas doleti bolezen in smrt? Na koga naj se obrnemo? Kaj je prav in kaj narobe? Papež je v svojih nagovorih na Češkem kot tudi v zadnji okrožnici večkrat poudaril pomen pojma resnica. Za današnjo družbo bi lahko rekli, da ta pojem pravzaprav sploh ne obstaja več. Pa vendar se vsakdo enkrat znajde pred vprašanjem: kaj je resnica? Za nas ima po papeževih besedah resnica eno samo ime: Bog. Kjer pa je vse relativno, pa je tudi vse dovoljeno. Z žalostjo in razočaranjem spremljam predstavitve novega družinskega zakonika, ki vsako sobivanje enači z družino, še bolj pa predlog, da bi lahko dva istospolno usmerjena posvojila otroka. Prisluhnimo, kaj piše teoretski psihoanalitik dr. Roman Vodeb v dnevniku Večer: ,,Freud je živel zaman, če vse te posvečene psihoanalitične stroke ni poučil, da se otrok ne more razviti v 'normalno' osebnost, če v otroštvu ni deležen ljubeče mame, ki mora biti ženska in avtoritarnega očeta, ki mora biti moški." In še: ,,Tak otrok sicer ne bo v odraslosti psihično bolan, bo pa specifičen, oziroma moten, torej poseben tako, da bo celo življenje trpel, svojo frustracijo pa bo prenašal na druge. Jaz osebno že zdaj trpim ob misli, kako zelo bodo trpeli otroci, ki bodo imeli bodisi dve mami ali dva očeta." Konec citata. Pri tem naj dodam svojo izkušnjo. Res da nisem strokovnjak za psihoterapijo ali psihologijo, dobro pa vsem, da otrok za svoj normalni razvoj potrebuje mene, kot tudi mojega moža. Kadar sama nisem dovolj odločna, mi pomaga mož. In to dopolnjevanje topline, nežnosti in odločnosti lahko otroku dasta le oče in mati - torej moški in ženska. Zdi se mi, kot da zakonodaja, ki jo sprejema vlada, našo družbo vse bolj vodi v propad. Poglejmo samo predlog pokojninske reforme, po kateri se leta, ki jih ženska preživi na porodniškem dopustu, ne bi štela v delovno dobo. Ja, kdo bo pa potem sploh še hotel imeti otroke? Na misel mi prihaja propad raznih velikih civilizacij. Dovolj je, da pomislimo na propad Rimskega cesarstva. Danes vemo, da ni razpadel zaradi šibke vojske ali finančnih težav, temveč zaradi moralnega razvrata. Govorimo lahko karkoli, toda resnica je vedno samo ena in tudi družina, ostaja kot nekaj svetega in temelj družbe za vse večne čase. V krščanstvu pa vemo tudi, da je družina vzor življenja Svete Trojice, nekaj tako velikega, da je dal pečat vanjo Bog sam. Bodimo torej vsaj krščanske družine zveste našemu poklicu, saj je to edina pot za prenovo naše družbe. Seveda to zahteva vsakodnevni napor in odpoved, hkrati pa prinaša neskončno srečo, ki jo svet zaman išče v lažjih poteh. Papež je nekoč dejal, da je mogoče zlo premagati le s svetostjo. In to je tudi odgovor na zlo, ki prihaja do izraza v številnih zakonih, ki jih predlaga vlada, čeprav se zdi, da želijo s predlogi, ki dvigujejo prah, le odvrniti javno pozornost od zares pomembnih tem za Slovenijo. (Pio rad^^ Og^j^šče) Slovenski premier Borut Pahor je po zadnji seji vlade napovedal, da bi lahko bil arbitražni sporazum o načinu določanja meje s Hrvaško parafiran do 23. oktobra. Sporazum naj bi bil tako parafiran do velike poslovne konference v Zagrebu, ki naj bi se začela tedaj in ob robu katere se bo srečal s hrvaško premierko Jadranko Kosor. Kot je povedal Pahor, se je v zadnjih dneh dvakrat slišal s Kosorje-vo, pogovarjala pa sta se „o časovnem načrtu parafiranja arbitražnega sporazuma" in o omenjeni konferenci, na kateri naj bi po Pahorjevih besedah ob odprtju spregovorila tako Kosorjeva kot on, nato pa naj bi se sešla še na delovnem kosilu. Tu pa naj bi po njegovih besedah „pogledala, potem ko bo sporazum takrat že parafiran, kakšni so potem procesi do podpisa sporazuma in ali bova imela enako stališče glede podpisa tega sporazuma," čeprav je slednje po njegovih besedah ,,manj po- membno kot vsebina sporazuma". Izpostavil je sicer, da mora sedaj predlog sporazuma iti še skozi parlamentarno proceduro na Hrvaškem, ocenil pa je, da „zaenkrat stvari tečejo tako, kot morajo". „Hrvaška stran mora sedaj skozi parlamentarni postopek, tako kot slovenska, in potem, ko bo mandat dobljen, lahko ta sporazum tudi podpišemo," je še dejal slovenski premier. V Zagrebu sicer Pahorjevih napovedih srečanja s Kosorjevo niso potrdili. Iz urada hrvaške vlade za stike z javnostjo so sporočili le, da še ,,ni nič striktno dogovorjeno". Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško podprl 30. septembra, s čimer je sporazum pripravljen za podpis, če na pogajanjih ne bo prišlo do večjih sprememb. Po načrtih naj bi ga najprej parafirala oba zunanja ministra, podpisala pa nato oba premiera. Slo- venska stran izpostavlja, da je arbitražni sporazum vsebinsko praktično že zaključen in da se pogajajo le še o malenkostih, medtem ko v Zagrebu trdijo, da ,,ni še nič dogovorjeno". Prav tako se v saboru uradno še ni začel noben postopek, vezan na predlog tega arbitražnega sporazuma. A kritični glasovi v Sloveniji so na dnevnem redu. Sporazum so v oddaji Polemika ocenjevali tudi vodje parlamentarnih strank, ki so ponavljali znana stališča - koalicija za, opozicija pa proti. Kot škodljivega pa je sporazum ocenil tudi starosta slovenske politike France Bučar. Kot je dejal, sporazum v celoti uresničuje hrvaška stališča, saj arbitrom v enem členu najprej pod točko a narekuje določanje meje na morju in kopnem po načelih mednarodnega prava, šele nato bodo ,,pod točko b" določali, kje bo stik Slovenije z odprtim morjem. ,,To je to, kar je vseskozi zahtevala Hrvaška in kar smo mi vseskozi odklanjali. Zdaj pa na to pristajamo," je dejal. Umrl je misijonar Lovro Tomažin Vedeli smo, da je hudo bolan. Molili smo za njegovo zdravje in se priporočali za čudežno ozdravljenje. Božja Previdnost je odločila drugače. Zato smo vdani v Njegovo voljo brali pismo, ki ga je poslal njegov sodelavec p. Janez Mlakar v nedeljo, 11. oktobra sorodnikom pokojnika: ,,Danes popoldne sem se vrnil iz svoje župnije v Lusako. Hotel sem se vam oglasiti takoj pa internet v hiši ni delal. Za Lovrotovo smrt sem izvedel šele v petek. Sem še vedno v šoku kakor tudi veliko drugih ljudi, ki so ga videli pred kratkim v polnem življenjskem in delovnem zagonu. Ob osmih zvečer je bila vigilija v Marijinem centru v Chelstonu, ki ga je Lovro sam zgradil. Mašo je vodil upokojeni škof Medardo Mazombwe v spremstvu 50 duhovnikov. Vernikov je bilo nekaj sto predvsem iz vrst Marijine Legije, ki so prav lepo peli med mašo. Lovretovo telo je bilo vidno ob odprti krsti in v obraz je bil videti prav lep. Slikal sem ga, ker ne vem če bo jutri ob pogrebu krsta še odprta. Sicer pa nisem mogel slikati, ker je bila noč in sem bil zaposlen ob škofu za oltarjem. Iz Malawija sta prišla patra Podgrajšek in Rozman in iz mesta Kitwe v Zambiji p. Mujdrica. Med ljudmi je bil tudi brat Rovtar. Jutri pri pogrebnih obredih pa bomo vsi slovenski misijonarji v Zambiji prisotni. Ker bo dan, bom lahko tudi posnel več slik, za spomin na prvi slovenski misijonarski grob v Zambiji. Slike bom posredoval pozneje. Ljudje so zelo lepo govorili o Lovrotu in so molili tudi za vas njegove sorodnike, ki ste ga darovali Zambiji. Ob tej priliki vam tudi jaz izrekam globoko sožalje. Lovro je pa odšel kar tako brez slovesa ... Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik. Naj počiva v miru." In še naslednje pismo: ,,Danes je potekal pogreb p. Lovrota v Lusaki. Začel se je ob 9:30 in končalo se je v Kasisiju na jezuitskem pokopališču ob 14:00 uri. Veličasten pogreb. Čez tisoč ljudi. Čez šestdeset duhovnikov. Mašo je vodil škof Mazombwe. Pridigal je p. Grošelj. Vse je bilo posneto tudi na video kamero in bo vsem na razpolago kdaj prihodnjič. Zaenkrat pa bom poslal kmalu album, ki sem ga sam poslikal. Za danes naj bo to dovolj, ker sem precej utrujen od vročine in žalovanja." Goreč duhovnik in vnet misijonar p. Lovro je že pri Bogu. Priporočajmo se mu. Skof Uran interniran V petek 9. oktobra zvečer je presenetila novica, da je bil zaradi slabosti prepeljan v bolnišnico ljubljanski nadškof Alojzij Uran. „Pričakujemo, da bo nadškof Uran zaradi omenjenih zdravstvenih težav v prihodnjih dneh svoje obveznosti deloma omejil," so zapisali v tiskovnem uradu. Preiskave sicer še vedno potekajo, od njihovih končnih ugotovitev je odvisno, koliko časa bo ljubljanski nadškof še v bolnišnici. V nedeljo je sprejel obiske ožjih sorodnikov in sodelavcev, ki so mu izročili pozdrave in zagotovila molitve mnogih posameznikov za čimprejšnje okrevanje. Nadškof Uran se za dobre želje iskreno zahvaljuje. Južna Afrika je blizu Slovenska nogometna reprezentanca je na predzadnji tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010 (skupina 3) v Bratislavi premagala Slovaško z 2:0. Igra je potekala na stadionu Tehelne pole pred 23.000 gledalcev, med katerimi je bilo tri tisoč glasnih slovenskih navijačev. Na razmočeni zelenici so slovenski fantje krenili odločno in takoj, že v drugi minuti, prišli do lepe priložnosti. Andraž Kirm je močno sprožil, vendar se je v slovaških vratih izkazal Jan Mucha. Tudi v nadaljevanju so Kekovi izbranci, ki so še nekajkrat nevarno poskusili, ob dinamični predstavi (v prvih 20 minutah) bolj ali manj nadzorovali potek tekme. Slovaški selektor Vladimir Weiss je ob polčasu v slačilnici pustil napadalca Martina Jakubka, na igrišče pa poslal vezista Miroslava Karhana. Slovaški zid se je zdel v uvodu drugih 45 minut neprebojen, saj so se Slovaki več kot očitno osredotočili na lov za točko. Toda pravi način, kako jih ukaniti, je v 56. minuti pokazal Valter Birsa. Z več kot 20 metrov nekoliko z leve strani je sprožil močan strel, s katerim je zadel sam levi zgornji kot domačih. Optimizem slovenskih pristašev je ob zelo dobri, potrpežljivi in modri igri Kekovih igralcev tako lahko vse bolj prihajal na površje. Nov izbruh navdušenja bi lahko v 87. minuti požel Kirm, vendar je njegov strel iz ugodnega položaja Mucha spet obranil. A slovaški vratar je bil brez moči v izdihljajih tekme, v katerih so „zeleni" po hitrem protinapadu prek Nejca Pečnika potrdili veliko zmago. Ob izidu te številke bo že znan rezultat zadnjega kola, v katerem s bo Slovenija pomerila s predstavniki San Marina. Evropska prestolnica kulture tudi v Slovenj Gradcu iz življenja v argentini TONE MIZERIT V okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 so v Slovenj Gradcu že pripravili programski načrt, ki pa, kot ugotavlja koordinator aktivnosti Marko Košan, „žal" še ni bil potrjen. Programski načrt še ni bil potrjen, saj še ni vzpostavljen ustrezen programski odbor, dodaja Košan. S programom pa je tesno povezanih tudi za sedem milijonov evrov načrtovanih naložb v Slovenj Gradcu. Slovenj Gradec je eno izmed šestih partnerskih mest, ki sodelujejo v projektu EPK 2012. Kot je dejal Košan, sicer direktor Koroške galerije likovnih umetnosti, imajo v Slovenj Gradcu že nekaj časa izoblikovan program predvidenih dogodkov v letu 2012, ko bo Maribor s partnerskimi mesti središče kulture. ,,Radi bi začeli z bolj operativnim delom, a je žal do potrditve programa s strani ustreznega programskega odbora v Mariboru to nemogoče," ugotavlja Košan, ki meni, da se stvari trenutno „odvijajo počasi". Hkrati pa je izrazil zadovoljstvo, da je država ugotovila, da gre za nacionalni projekt in da če bo projekt „polomija za Maribor ali Slovenj Gradec, bo to tudi polomija za celo državo". Pomen ustrezne potrditve pripravljenih programov je med drugim povezan s prijavami na razpise za sofinanciranje investicijskih projektov, saj dobijo projekti, povezani z EPK, dodatne točke, navaja Košan. Težava je torej v tem, da so različni državni in evropski razpisi za sofinanciranje že odprti, program za EPK pa še ni verificiran in se lahko sedaj na razpisih kot del programa EPK pojavljajo tudi projekti in programi, ki to morda ne bodo. Kot je dejal Košan, so se župani mest, ki sodelujejo v EPK, na zadnjem sestanku v ponedeljek na Ptuju seznanili, da bo do naslednjega sestanka, ki bo 5. oktobra v Velenju, sklican vsaj en sestanek koordinatorjev programov v posameznih sodelujočih mestih, kar naj bi predstavljalo korak bližje k potrditvi celotnega programa dogajanja v letu 2012. V Slovenj Gradcu so svoj program zastavili na že uveljavljenih področjih. Tako je eden od treh najpomembnejših vsebinskih sklopov vezan na skladatelja poznoromantičnih samospevov Huga Wolfa, rojenega v Slovenj Gradcu. Osnova za program v letu 2012 bo 150-letnica skladateljevega rojstva, ki jo bodo obeležili že prihodnje leto. Med drugim takrat v Slovenj Gradcu načrtujejo prvo mednarodno solopevsko tekmovanje, izkušnje pa bodo uporabili pri izvedbi naslednjega tekmovanja čez dve leti. Po zdajšnjih načrtih bodo v letu 2012 v koroškem mestu gostili tudi uveljavljene interprete Wolfovih skladb in mednarodni muzikološki simpozij. S Hugom Wolfom sta povezani tudi dve osrednji naložbi v okviru projekta EPK, in sicer ureditev spominskega Muzeja Huga Wolfa v skladateljevi rojstni hiši, katere vrednost je 715.000 evrov, in izgradnja sodobne infrastrukture za velike glasbene dogodke. Slednja bo urejena v novem slovenjgraškem kulturnem domu, ki je v vrednosti 4,9 milijona evrov največji slovenjgraški investicijski projekt v okviru EpK. Drugi vsebinski sklop dogajanja v Slovenj Gradcu zajema področji umetnosti in znanosti, v okviru katerih načrtujejo več umetniških dogodkov in postavitev. Med drugim naj bi v Koroški galeriji likovnih umetnosti gostili eno od dveh osrednjih razstav v okviru projekta EPK. Tretji vsebinski sklop se nanaša na poslanstvo Slovenj Gradca kot mesta, glasnika miru v okviru Združenih narodov. V zvezi s tem načrtujejo umetniški dogodek, ki bo potekal simultano v vseh evropskih mestih, glasnikih miru in bo promoviral kulturo nenasilja in miru. Koroško mesto je že vrsto let nosilec državne bienalne razstave dosežkov domače in umetnostne obrti, ki bo tako po zdajšnjih načrtih organizatorjev do leta 2012 prerasla v vseevropsko razstavo tovrstne obrti. Sicer pa se v program za leto 2012 med drugim vključuje tudi Koroški pokrajinski muzej, in sicer s predstavitvijo koroške arheološke in industrijske dediščine. Poleg ureditve Muzeja Huga Wolfa in izgradnje novega kulturnega doma med pomembnejše naložbe v okviru projekta EPK spada tudi revitalizacija slovenjgraškega mestnega jedra. Projekt je vreden dva milijona evrov in je del usmeritve Slovenj Gradca, da se uveljavi kot urejeno evropsko mesto z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Z obnovo mestnega središča bo mesto bolj privlačno, so prepričani na slovenjgraški občini. Skupno v Slovenj Gradcu v okviru priprav na sodelovanje v projektu EPK načrtujejo za okoli sedem milijonov evrov naložb, pri čemer po besedah direktorice občinske uprave Lidije Požgan pričakujejo okoli 85 odstotkov sredstev iz evropskih in državnih razpisov. Kot je povedala Požganova, bo večina naložb uresničenih v naslednjih dveh letih. Trenutno se del projekta revitalizacije mestnega jedra že izvaja, za nov kulturni dom iščejo dodatne rešitve, projekt ureditve Muzeja Huga Wolfa pa bodo še letos prijavili na razpis ministrstva za kulturo. vtisi iz slovenije Veroniki Oberžan v slovo Draga Veronika, dragi Marjan, dragi Damijan, draga Gizela! Prišli ste pred petimi leti iz Argentine v prelepi rovtarski svet, od koder izhaja vaš rod. Dve babici in en dedek so prvič zagledali svet v teh krajih. Po osamosvojitvi Slovenije nas je prišlo iz Argentine čez štiristo Slovencev in vi ste bili prvi, ki ste se preselili v Rovte. In Veronika je prva iz naše generacije priseljencev, ki nas zapušča danes, da nam pripravi prostor v nebesih. Veronika, izmed vseh si bila najboljša, saj si znala ohraniti staro lepo domačo govorico, ki se bo vedno redkeje slišala v Rovtah. To govorico si s seboj prinesla iz Argentine in priča o tvoji močni povezanosti z domovino tvojih staršev. Bila si tista, ki si dala odločilno besedo, da se je vaša družina pred leti preselila v Slovenijo. Bila si človek močne volje in to si tudi dokazala, ko si znala živeti dolgih sedemnajst let z zahrbtno boleznijo in biti obenem najmočnejša v družini. Damijan in Gizela sta bila takrat še majhna. Morala si se boriti in premagala si bolezen. V vseh teh letih si opravila življenjski izpit in Bog te je zdaj poklical. Tvoja družina in tvoji dragi pa te niso hoteli izgubiti. Otroka sta ti ves čas stala ob strani. Marjan te ni hotel zapustiti niti v bolnici, saj je ob poroki obljubil, da bo s teboj ,,v sreči in nesreči, v zdravju in bolezni", pa je zdravnica popustila in mu dovolila, da je ostal pri tebi. ,,Kajti ljubezen je silna kakor smrt, njena gorečnost trdna kakor grob; njen žar je žar ognja, plamen Gospodov." Tvoja močna volja in življenjski optimizem bo tvojo družino in vse tvoje drage spremljal in krepil vsa nadaljnja leta. Veronika, ti si bila vedno močno povezana z Argentino in ti ni bilo nikdar vseeno, kaj se z njo dogaja. Tam si odraščala in puščaš tam dobri del svojih najdražjih. Na željo tvojega dobrega moža boš danes pokopana tudi pod argentinsko zastavo, pod katero si v naročju tvojih dragih slovenskih staršev zagledala ta svet. To dvojnost, slovensko in argentinsko, boš danes odnesla k počitku v slovensko zemljo. Skrita želja naših staršev in starih staršev, živečih v Argentini. Vrnitev domov. Vrnitev, ki bo še naprej živela, v tem prelepem rovtars-kem pokopališču, v tvoji družini, pri tvojih sorodnikih, prijateljih in sovaščanih, ki so vas tako lepo sprejeli, vedno podpirali in spodbujali. Veronika, pustila si svoj pečat na naših srcih. Z Bogom, Veronika, in naj nam tvoja druga selitev - v nebeško domovino -bodi naša opora in priprošnjica! Boštjan Kocmur V Mariboru Mestna občina Maribor je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor v okviru projektov Evropske prestolnice kulture 2012 razpisala javni arhitekturni natečaj za ureditev širšega območja Glavnega trga v Mariboru. Staro mestno jedro želijo nameniti pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu ter omejiti avtomobilski promet. Sicer pa Mestna občina Maribor skupaj s Centrom za urbani razvoj katedre za arhitekturo na mariborski Fakulteti za gradbeništvo pripravlja tudi prvo srečan- je mednarodne urbanistične arhitekturne delavnice Maribor - jug. Kot je pojasnil Uroš Lobnik iz gradbene fakultete, bo delavnica obravnavala potenciale prostorskega razvoja mesta na območju med Pohorjem, Tržaško cesto na vzhodu, Pekrsko gorco na zahodu ter grajenim robom mesta na severu. Na tem območju je namreč predvidena izgradnja južne obvoznice, cilj delavnice pa je izdelava študij prostorskega razvoja južnega grajenega roba mesta. Ali se smemo čuditi skoraj srhljivi zmagi vlade v senatu? Res smo že v naprej vedeli, da bo zakon o avdiovizualnih medijih potrjen, a obseg te zmage in razlika v številkah je mnoge presenetila. Bivši predsednik Kirchner je znova dokazal česa je zmožen. Zlasti pa, da po porazu 28 junija ni zapravljal časa, medtem ko je ,,uradna vlada" zavajala opozicijo z domnevnim dialogom. Denar je sveta vladar. Španski svet ima zelo prepričljiv pregovor ,,La nece-sidad tiene cara de hereje" (Potreba ima obraz krivo-verca), ali prevedeno po smislu: kadar pritiska potreba, je tudi herezija možen izhod. V argentinskem ustavnem sistemu senat predstavlja province. Vemo pa, da se večina teh nahaja v hudih finančnih težavah in so odvisne od zvezne vlade, ki jim dostavlja pripadajoča sredstva in lahko tem doda še kakšno „napitnino". In to stanje bo trajalo še prihodnji dve leti, ali pa dodatna štiri leta, torej vse dokler bosta na vladi zakonca Kirchner. Ni je province, ki bi prenesla tako dolgo dobo brez težkih posledic. Koliko jih je pripravljenih na žrtve, oziroma je sposobnih iskati vredne alternative? Zakaj se čudimo, da so guvernerji podlegli pritisku in svoje senatorje prepričali, naj podprejo vladno besedilo? Končni rezultat (44 za, 24 proti) kaže na ogromen prepad med idealom in stvarnostjo. Zanimivo je, da je bila opozicija prepričana, da bo lahko spremenila vsaj nekaj posameznih in najbolj polemičnih členov zakona. Kje pa! Zakon je bil potrjen, ne da bi zamenjali ,,niti vejico" prvotnega besedila. Kako je potem vsak posamezni senator razlagal, zakaj je prvotno trdil eno, potem pa volil drugo, je anekdota. Sem spada tako bivši guverner Catamarce, ki da se je baje „maščeval", ker je zaradi časopisne kampanje svojčas njegova rodbina izgubila absolutno oblast v provinci; pa radikalna senatorka province Corrien-tes, katere sedanji (in na volitvah poraženi) guverner pričakuje vladne pomoči ob sodnih postopkih, ki ga čakajo po koncu mandata. Vlada tudi ni imela pomislekov, da je sprejela podporo tukumanskega senatorja iz vrst Bussijevih republikancev, katere je vedno anatemizirala v zadevi kršenja človekovih pravic. In opozicija? Pravzaprav je to dejstvo najbolj žalostno. Razumljiva je monolitnost vlade in dejstvo, da Kirchner zmaguje, ker se ne ozira na etičnost sredstev. Porazno pa je, da spričo tega opozicija ne najde skupnega nastopa in je (medtem, ko se ladja potaplja) je zapletena v medsebojne brezpredmetne spore in iskanje domnevnih prednosti. Ponovno moramo ugotoviti, da se argentinska politika razvija (kot že dve stoletji) ne v sklopu političnih strank, temveč v senci figure ,,kaudiža", legalnega (ali nelegalnega) vodje neke skupine. Ta potegne za seboj množice, ki mu sledijo, ne da bi premislile, ali je delovanje pravilno ali ne, pošteno ali ne, koristno za javni blagor ali ne. Take figure poznamo že iz devetnajstega stoletja. To je bil tudi Peron, Alfons^n, Menem; tak kaudižo je Kirchner. Opozicija ga pa nima in ga išče zaman. Vsi majhni vodje opozicije se pa potegujejo za to mesto in s tem zapravljajo dragocen čas in energije: Carrio, Macri, Reutemann, Cobos, Sola, de Narvaez ^ Vrsta je predolga. In ne le, da nimajo vodje, tudi nimajo ciljev in včasih se zdi, da nimajo pameti ne logike. Sedaj načrtujejo in se pogajajo, kako bodo spremenili že potrjen zakon, potem ko bodo nastopili novoizvoljeni poslanci in senatorji po 10. decembru. Ta načrt nima nobenega izgleda za uspeh. Vlada bo še vedno delila denar (in kupovala voljo in glasove). In tudi če bi parlament spremembe potrdil, bi jih predsednica s svojim vetom razveljavila. Naslednji koraki. Vladni pohod se nadaljuje v parlamentu: to je potrditev proračuna za prihodnje leto. Lahko si mislimo, da je vse tako zastavljeno, da bo vlada še naprej prosto razpolagala z ogromnimi denarnimi sredstvi. Strokovnjaki računajo, da bo okrog 30.000 milijonov bilo v rokah vlade, nad uporabo katerih ne bo predpisov ne nadzorstva. Ni torej upanja kakšne bistvene spremembe in province bodo še naprej odvisne od zvezne vlade. A tudi ni vse rožnato za vlado. Kljub temu, da se vidijo nekateri znaki zboljšanja, se prejšnja blaginja še dolgo ne bo vrnila. Zatika se tudi sporazum z Mednarodnim denarnim skladom (FMI). Vlada na noben način noče pristati na to, da bi kakšna raziskovalna komisija pregledovala račune in potem izstavila svojo sodbo. Bilo bi porazno. Pa tudi glede zakona medijev je stvar zapletena. Po izglasovanju v senatu ga je predsednica takoj podpisala in v soboto je bil objavljen v uradnem glasilu. A rok za izvedbo (podjetja morajo v enem letu prodati medije, do katerih po novem zakonu nimajo pravice) začne teči, ko bodo sestavljene vse komisije. V te pa mora imenovati svoje delegate vlada in tudi opozicija. Ta hoče zavlačevati imenovanja do 10. decembra, ko nastopijo novi člani parlamenta. Jim bo vsaj to uspelo? slovenci v argentini Mladika je potovala v Obera, Misiones TRETJI LETNIK SSTRMB Duhovni in dobrodelni obisk Vsak izmed nas zagotovo hrani v spominu lepa doživetja ob kakem skupnem potovanju. Ni važno kam ne kako le, da si v lepi družbi in vedno ti bo lepo daleč od vsakdanjega. Ta občutek smo imeli vsi, ki smo se letošnjega septembra udeležili potovanja v Obera v provinci Misiones. Povezani v slovenski folklorni skupini Mladika nas je 76 članov ponosno predstavilo Slovenijo argentinski publiki. Priložnost je imela še poseben pomen, ker so se isti večer, na istem kraju shajali veleposlaniki Evropske unije v Argentini. Najbolj pa nam je v ponos, da naši plesalci, vsi že tretja generacija Slovencev v Argentini, razumejo in govorijo materinščino. To se med drugimi narodnostmi že redko dogaja. Zato se bomo še trudili in gojili kar smo od naših staršev in starih staršev prejeli! Natančno kroniko potovanja so na pobudo profesorice gospe Vere Breznikar Podržaj napisali dijaki drugega letnika Srednješolskega tečaja, ki so se potovanja udeležili. Zanimivo je! Veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod, je folklorno skupino Mladika, ki deluje v okviru Našega doma v San Justu, povabil na praznovanje ,,Fiesta de los inmigrantes" (Praznik imigrantov), ki je potekalo v Obera, v provinci Misiones. V četrtek, 10. septembra, smo se zbrali v Našem domu. Tam sta nas čakala dva velika avtobusa, saj nas je potovalo 76 mladih. Spremljali so nas: voditeljica skupine prof. Miriam Mehle Javoršek, Berni Juhant, Lučka Groznik, Ani Malovrh, Ani Groznik, Angelca Miklič, Ani Puntar, Tatjana Kržišnik in Andreja Malovrh. Vsi skupaj smo zmolili pred Marijino podobo in se je priporočili za srečno pot. Poslovili smo se od staršev in končno pričeli naše potovanje v Obera. Vožnja je bila prijetna, saj smo se zabavali s prijatelji, gledali filme in spali vso noč. Zjutraj smo prispeli v ,,rdečo deževno deželo". Prišli smo v hotel El Eden in se razporedili po sobah. Deževalo je kar naprej. Oblekli smo si naše modre majice in odšli v Parque de las Na-ciones. Tam ima vsaka narodnost, ki sodeluje v Obera, svojo hišico. Čakalo nas je kosilo v švicarski hiši. Po kosilu smo vadili razne plese, najprej kar v hiši, potem pa še na odru. Vrnili smo se v hotel en se odpočili. Ob sedmih zvečer smo se začeli pripravljati za nastop. Ker je deževalo, smo morali noše nesti s seboj. Večerjali smo v argentinskem štantu in gledali različne plese. Ob dveh zjutraj smo bili na vrsti za nastop. Lepo smo zaplesali več slovenskih plesov iz raznih pokrajin in so nam močno ploskali. Vrnili smo se v hotel in trdno zaspali. V soboto je še naprej deževalo. Zapustili smo hotel in se šli sprehajat po Parque de las Naciones. Kupili smo spominčke in kosili. Skupina se je razdelila na dve. Prvi avtobus je šel proti Jard^n de los pajaros (Vrt ptičev), drugi pa v Centro toxicologico, kjer raziskujejo protistrup za kačje pike. Ker je bil center zaprt, smo se vsi napotili proti vrtu ptičev. Najbolj zanimiva je bila papiga, ki nam je odgovarjala grde besede. Od tam smo šli v center Obera in se slikali pred cerkvijo sv. Antona. V soboto 19. septembra smo dijaki III. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja Ravn. Marka Bajuka, obiskali Pequeno Cottolengo v Claypole in Marijino svetišče Schöenstatt v Florencio Varela. Spremljali so nas g. Franci Cukjati, gdč. Anica Mehle in gdč. Mirjam Oblak. Ob devetih zjutraj smo se zbrali v Slomškovem domu in nato v Našem domu San Justo. Vsak je prinesel hrano, obleke in še mnogo drugih reči za revne in bolne ljudi v Cottolengu. Vse to smo naložili v avtobus in se odpeljali. Med potjo smo molili, vadili pesmi, ki smo jih pozneje peli pri maši in se v veseli družbi pogovarjali. Navdušeno petje je še lepše zadonelo ob spremljavi kitar naših treh sošolcev: Stefi Bokalič, Damjan Loboda in Ivan Delich Praprotnik. Približno ob desetih smo prišli v Cottolengo in oddali sestram, ki oskrbujejo to ustanovo, vse reči, ki smo jih prinesli za prizadete brate. Ob vhodu so se nam že približali nekateri bolniki polni navdušenja in veselja. Najprej smo obiskali veliko svetišče, kjer je Don Orionovo srce. Spremljala nas je gospa, ki je bila na vozičku, in nam povedala veliko za- Poslovili smo se in se napotili v Buenos Aires. Potovali smo že uro in jpol, ko se je naš avtobus ustavil. Bila je okvara. Čakali smo dve uri, da nas je prišel iskat nov avtobus. Medtem smo večerjali, se igrali in plesali. Končno je prišel naš prevoz. Veliko lepega smo doživeli in utrujeni spali vso pot. V nedeljo, 13. septembra, smo srečno prispeli v Naš dom. Zahvalili smo se pred Marijino kapelico, se še zadnjič slikali in odšli vsak na svoj dom. Hvaležni smo vsem, ki so nam to potovanje omogočili, še prav posebno pa našim skrbnim spremljevalkam. V imenu Mladike: Barbara, Katerina, Kamila, Aldana, Cecilija, Anika, Martina, Peter, Tomaž, Ivo, Andrej in Aleks. nimivega o tej ustanovi. Don Orione se je rodil v Italiji leta 1872. Postal je duhovnik leta 1895. Dvakrat je obiskal Argentino: 1921-1922 in 19341939. Leta 1935 je ustanovil Pequeno Cottolengo v Claypole. Leta 1937 se je vrnil v Italijo in tam umrl leta 1940. Don Orione je med svojim življenjem ljubil in se žrtvoval za uboge in bolnike. Dandanes so take ustanove kot je Pequeno Cottolengo v Claypole, po Argentini in po vsem svetu. Ko je Don Orione zadnjikrat obiskal Argentino, je obljubil, da se bo vrnil. In tako je bilo. Ko so odkrili leta 1965, da je njegovo telo nestrohnje-no, so leta 2000 pripeljali njegovo srce v Argentino, kjer se še danes nahaja. Mi smo ga tudi videli in se čudili. Potem smo obiskali red ,,Pe-quenas Hermanas Misioneras de la Caridad". Sestre te kongregacije so slepe in se posvečajo molitvi in čaščenju sv. Evharistije. Predvsem molijo za vse človeštvo. Ta red je tudi ustanovil Don Orione. Imeli smo priložnost, da smo se pogovarjali z dvema. Bile so zelo prijazne. Zabavali smo se ob njihovem pripovedovanju. Nato smo obiskali različne paviljone, kjer so bili bolniki. Zelo so se razveselili našega obiska. Z njimi smo se pogovarjali, peli in jim zaigrali na kitaro. Po obisku smo šli h kosilu na veliki vrt in se usedli pod veliko drevo. Delili smo si hrano in pijačo ki je vsak prinesel s seboj. Po kosilu smo se pogovarjali in se tudi veselo zabavali ob raznih igrah in nogometu. Obiskali smo tudi veliko pokopališče te ustanove, kjer sta pokopana tudi dva slovenska duhovnika, g. Malenšek in g. Gnidovec. Približno ob treh popoldan smo se odpeljali v Marijino svetišče Schöenstatt v Florencio Varela. Tam nas je sprejela sestra Maria Klara, ki je bila potem dolgo časa z nami. Govorila nam je o vrednotah katere bi nam morale biti pomembne, še posebno v mladostnih letih, kako naj bi se prizadevali, da ohranimo to lepo skupino ne samo sošolcev ampak predvsem prijateljev ki si znajo med seboj pomagati in obogatiti drug drugega. Poudarila nam je, naj bi se to prijateljstvo ohranilo vse življenje. Schöenstatt je krasen in poseben kraj. Obiskali smo najprej majhno Marijino svetišče, zelo okusno in lepo okrašeno s cvetjem. Zgradba tega je značilna po vsem svetu. Tam smo imeli tudi slovensko sv. mašo, med katero smo lepo in ubrano zapeli ob spremljanju kitar. Med darovanjem smo darovali tudi vse naše osebne prošnje in zahvale, ki smo jih napisali na posebne liste. Po maši smo prejeli za darilo od voditeljev rožne vence, ki jih je g. Franci blagoslovil med mašo. Obiskali smo nato čudovito urejeno pokopališče, polno rož, in veliko Cerkev posvečeno Bogu Očetu. Njeni materiali: kamen in les ter način zgradbe simbolizira veličino našega Stvarnika. Po sv. maši smo malicali in se pogovarjali. Tako dobro smo se počutili, da nismo hoteli domov. Posamezno je vsak malo razmislil in tudi napisal lastne občutke ob tako bogato preživetem dnevu. Zavedali smo se koliko dobrin imamo, zdravo pamet in zdravo telo. Opazili smo kako so vsi ti ubogi in bolni ljudje veseli kljub bolezni in trpljenju, in kako se včasih mi razjezimo nad Bogom in nad starši, ker nimamo vsega, kar bi želeli. Hvaležni smo Bogu in voditeljem, da smo lahko preživeli ta poseben dan v krogu potrebnih bratov. Ta obisk nam bo ostal za vedno v spominu in radi bi ga še kdaj ponovili, saj to je želja nas vseh! Dijakinje tretjega letnika SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Razstava del Branka Zavrtanika V soboto, 8. avgusta je bila v dvorani dr. Tineta Debeljaka otvoritev prve letošnje razstave, v okviru likovnega odseka Slovenske kulturne akcije. Razstavljal je svoje oljnate slike umetnik Branko Zavrtanik. Dela so si, kot umestno in lepo približanje umetnosti čopiča, popoldne pred odprtjem ogledali nekateri letniki dijakov srednješolskega tečaja. Razstavljavca je pozdravila vodja likovnega odseka prof. Andrejka Doli-nar Horvat. Po otvoritvenih besedah je prebrala kritiko umetnice in kuratorke Tilke Močnik Papež, v španščini, saj je bil del publike neslovenski. Umetnostna kritičarka je strokovno analizirala najbolj izstopajoče in reprezentativne slike. V slovenščini je pozdravila in ocenila delo slikarja predsednica SKA dr. Katica Cukjati: „Mislim, da se ne motim, če ocenim, da nas prvi pogled ob vstopu v razstavno dvorano, prevzame, saj imamo pred seboj simfonijo neštetih odtenkov modrobarvnih tonov - kot serenada. Takoj za tem prvim vtisom - je nadaljevala - pa že nekoliko razmišljujoče ugotovimo, da imamo pred seboj novo umetniško razstavo Branka Zavrtanika, primorskega izvora, rojenega v Kamniku, emigranta, ki ja rasel in se izpopolnjeval v 'lepi umetnosti', kot to tako primerno imenuje španski jezik, na buenosaireških tleh. Tematika razstavljenih del razodeva ustvarjalca, ki ima poseben razmišljujoč stik z naravo: jo opazuje, se pogovarja z njo, jo mirno ocenjuje, jo poustvari v nekaj podobnega, vendar drugačnega. Zunanji izraz tega skrivnostnega potovanja iz notranje zamisli pa se nam prikaže pred očmi v različnih stilih, ki le spominjajo na kubizem, abstraktnost, in včasih se celo prikažejo z lahko noto surrealizma. Neštete črte nam postavijo pred oči vsemogoče geometrične figure, ki pa z izbiro barv kažejo na intimno razpoloženje stvaritelja: te figure niso hladne, oddaljene, povsem abstraktne, ampak polne linij, ki se usmerjajo v neskončnost upanja, sijajev, žarkov, življenja. Tako da celo na platnu Ogrožena narava ne opazimo obupa ampak neko možnost rešitve. Le na štirih likovnih stvaritvah je prisotna človeška figura podoba. Tri od teh nas še prav posebno nagovarjajo k razmišljanju, morda se v teh treh slikah vzpostavi največji dialog med slikarjem in opazovalcem: V Spremembi, figura, ki je na dvorišču razkošne Recolete, katere obraz počasi krijejo sence je simbol smrti, anonimnosti, osamljenosti, ničnosti. Slika Popotnik, katerega spreminjajoča drža rok in postava nam stavi uganke: brez-skrbnost, iskanje odgovora, vprašanje, kaj želite od mene, katera je moja pot, vdanost, sprejem usode, še vedno upanje na nekaj novega, presenetljivega. Slika Samota pa nam eksistencialistično in z odličnimi likovnimi sredstvi; figur, barvami, sencami in geometrije poda realistično podobo sodobnega človeka v velemestu. Obvladanje barv, kanci žive rumene in lila barvi in celo svetlobe pa onemogočijo prikaz Nietzschejevega ali Sartrovega obupa.. (...) Povabila bi obiskovalce, da se približajo platnom in si od blizu ogledajo kombinacijo barv, ki so izoblikovane s čopičem ali nanesene z lopatico, ki jim doda močnejšo sporočilnost, tako lahko opazijo, koliko detajlov, koliko črt, koliko spojitev tonov je bilo potrebnih, da se nam iz malo večje razdalje pričara podoba." Katalog je bil delo oblikovalke Monike Urbanija. Lepo obiskan večer se je nadaljeval z ogledom oljnatih slik, ob prigrizku in prijateljskem razgovoru. Razstava je bila odprta tudi v nedeljo, 9. avgusta dopoldne. Branko Zavrtanik je od zadnje samostojne razstave pri Slovenski kulturni akciji dokazal ta večer, da je napravil velik korak na poti umetniškega dozorevanja in se približal novim sporočilnim vizualnim slogom v mavrici barvnih odtenkov. K. C. CARAPACHAY 46. Mladinski dan V nedeljo 30. avgusta 2009 smo v Slovenskem domu v Cara-pachayu praznovali 46. mladinski dan. Sredi mrzle in deževne zime nam je Gospod podaril prekrasen vroč in sončen dan. Zgodaj zjutraj je začelo tekmovanje v odbojki. Malo po deseti uri sta se dvigali slovenska in argentinska zastava, ki vsako leto spremljata to praznovanje. Nato nam je g. Vrečar daroval sv. mašo, ki jo je mladina spremljala s petjem. Opoldne so v dvorani natakarji nudili okusno kosilo, ki so ga pripravile, kot vsako leto, ca-rapachajske kuharice in mame. Med igranjem odbojke in srečanjem s prijatelji je dan lepo potekal. Dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina so osvojili prva mesta. Okoli 20. ure se je pričel kulturni program v nabito polni dvorani. Carapachayska mladina nas je presenetila z originalnim in zabavnim prizorom. V njem so nam pokazali kako člani Doma trdijo, da ustanova zahteva preveč dela in kako se vsi bojijo novih odgovornosti. Zato odborniki sklenejo, da dom prodajo. Vsak je pripravil predlog, kako bi ga predstavili čim bolj privlačnega, da bi ga lažje prodali. Različne ideje so bile predstavljene na velikem zaslonu, a nobena ni bila izbrana. Zadnji odbornik, predsednikov asistent, pa trdi, da je edina pot rešiti Dom s sodelovanjem, potrpežljivostjo in vztrajnostjo, in seveda v ljubezni do vrednot, ki so jih posredovali predniki. Zato se končno prepričajo, Doma ne prodajo, ker ima posebno vrednost, ki se je ne da plačati z denarjem. Kot smo že navajeni od prejšnjih let, so gledalci uživali in spremljali s smehom in ploskanjem odlične igralce, skupaj s slikami in posnetki. Nenavadno poletno vreme nam je nudilo prijeten večer ob prosti zabavi, ki je sledila kulturnemu programu. Čestitamo carapachayski mladini in vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri delu in organizaciji tega lepega dne. j. r. Slovenci na gledališkem festivalu Vsake dve leti vlada mesta Buenos Aires priredi mednarodni gledališki festival. Letos poteka že sedmič. Tega festivala se na pobudo, vabilo in s sponzorstvom mestne občine udeležijo dramske skupine, gledališki igralci in režiserji iz najrazličnejših mest na svetu. Mednarodni festival se je pričel v ponedeljek 5. oktobra in bo zaključil v nedeljo 19. oktobra. V tem projektu pa so organizatorji letos na pobudo gledališkega igralca in režiserja Lautara Viloja priključili kot eden izmed delov programa in kot izzivalni poskus Projekt BABEL. Lautaro Vilo je menja, da so živi družbeni del mesta Buenos Airesa in njega okolice tuje emigracijske skupnosti in njih potomci, kateri ohranjajo tradicije in navade ter velikokrat tudi jezik svojih prednikov in dajejo mestu poseben pečat. Za ta projekt, ki ima oznako eksperimentacije in možnosti odziva je vlada občine Buenos Aires dodelila letos le skromno financiranje v skupnem proračunu. V različnih knjižnicah mesta Buenos Aires so prostor omogočili, da bi se bral nek gledališki tekst: enodejanka ali odlomek drame v narodnem jeziku. Tudi avtor tega literarnega dela mora biti istega izvora. V priloženi zgibanki bo na razpolago španski prevod, krajši izvleček argumenta in življenjepis avtorja. V prjojektu Babel sodelujejo naslednje emigracijske skupnosti: Arabci, Baski, Čehi, Gallegi, Grki, Hrvatje, Italijani, Katalonci, Madžari, Nemci, Portugalci, Romuni, Slovenci, Slovaki, Švedi, Turki, Židje. Slovenci se bomo predstavili z zaključnim fragmentom igre Martin Krpan, satirične komedije v petih dejanjih. To je literarno dramsko delo na podlagi povesti Frana Levstika, ki jo je dramatiziral za gledališče pokojni pisatelj in član SKA Joža Vombergar. Za interpretacijo teksta so izbrali kot lokacijo knjižnico Jose Hernandez, na ulici Boqueron 6753, na križišču z avenijo Lisandro de La Torre (Liniers). V okviru programa nam je Ministrstvo za kulturo občine Buenos Aires določil kot datum za branje MARTINA KRPANA, soboto, 17. oktobra ob 19.uri. Želimo poudariti, da je branje tega dramskega teksta namenjen argentinski publiki, da na ta način stopi v stik s blagozvočnostjo slovenskega jezika in stikom z delovanjem naše skupnosti, čeprav v majhnem intimnem krogu izbrane knjižnice. Razveseljivo bi bilo, da povabite vaše ne-slovenske znance in prijatelje in tudi ljudi slovenskega porekla, ki ne govorijo slovensko, na to ekspresivno branje tako pomembnega slovenskega dramskega dela. Vstop je gratis in prostori na razpolago so omejeni, zato naj obiskovalci pridejo pravočasno na branje, da si zagotovijo sedež. K.C. za družinski užitek Sladkost in svežina jagod Rdeče in dišeče jagode so prava izbira za pripravo raznovrstnih posladkov ali osvežilnih napitkov. Preberite si nekaj idej za pripravo kulinaričnih dobrot iz teh okusnih sadežev. JAGODNI KOLAČ 350 g moke, 200 g masla, 70 g sladkorja, 4 rumenjaki, maščoba. Penasta masa: 4 beljaki, 150 g sladkorja, 3/4 litra jagod. Na deski pripravimo krhko testo, ki naj bo lepo gladko, ga razvaljamo in damo v pekač ter postavimo v pečico. Kolač speče-mo tako, da postane lepo zlato rumen. Penasto maso pripravimo tako, da beljake in sladkor stepe-mo v zelo trd sneg in previdno vmešamo jagode. Potem po kolaču enakomerno razporedimo penasto maso, zmešano z jagodami in še enkrat spečemo kolač, dokler penasta masa ne postane lepo zlato rumena. JAGODNI MAFINI Mokre sestavine: 2 jajci, 65 g sladkorja, 120 g mleka, 65 g masla, 250 g jagodne marmelade ali jagodnega jogurta. Suhe sestavine: 2 žlički pecilnega praška, 250 g moke, 1 žlička sode bikarbone. V posodi posebej zmešamo mokre in suhe sestavine, nato jih zmešamo skupaj. Z maso napolnimo namaščen pekač za mafine in pečemo od 20 do 25 minut. Pečica naj bo segreta na 180°C. Pekač z mafini vzamemo iz pečice in počakamo 10 minut, da se nekoliko ohladijo, šele potem jih lahko vzamemo iz modelčkov. JAGODNI BISKVIT 250 g jagod, 400 g sladkorja, 8 do 10 beljakov, 300 g moke, lupi-nica limone ali pomaranče, 1 pecilni prašek. Najprej damo v posodo ^beljake in jih stepemo v sneg. Če smo stepali z električnim stepalnikom, jih naprej raje stepajmo z ročnim, ker lahko sicer postanejo tekoči. Dodajamo sladkor, pecilni prašek, limonino ali pomarančno lupinico, moko in na drobno narezane jagode ter počasi stepamo, oziroma mešamo. Maso stresemo v malo višji z maslom namazan pekač ter spečemo pri 180 stopinjah. JAGODNI NAPITEK Z JOGURTOM 4 žlice vaniljevega sladoleda, 2 lončka jagodovega jogurta, 2 dl sodavice (soda), stepena smetana po želji, sveže jagode za okrasitev. Sladoled, jogurt in sodavico zmešamo z mešalnikom. Napitek vlijemo v ohlajene kozarce, po površini pa nabrizgamo sladko smetano in okrasimo s svežimi jagodami. Večje jagode prerežemo na polovice. Pa dober tek! novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti REFERENDUMI ZA NOVE OBČINE Državna volilna komisija je sklenila, da bodo 8. novembra potekali posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. V Mestni občini Koper bodo ugotavljali voljo tamkajšnjih prebivalcev za delitev na štiri nove občine in obenem voljo Ankarančanov za samostojno občino. V delu občine Trebnje pa se bodo izrekali o ustanovitvi nove občine Mirna. EKONOMSKI KAZATELJI Največja svetovna bonitetna hiša DunČBradstreet (DČB) v oktobrskem poročilu ugotavlja malenkostno izboljšanje gospodarskega stanja, a rezultati na letni ravni še vedno nazadujejo. ^V prihodnjem letu je pričakovati novo slabitev, zato DČB ne pričakuje skorajšnjega okrevanja slovenskega gospodarstva. Kot so sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, slovenski rating ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar s pristavkom o nazadovanju. PRIMANJKLJAJ Evropska komisija je v Bruslju proti Sloveniji in še osmim državam EZ sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaji, načrtovani za letos, namreč v teh državah ne ostajajo blizu referenčne vrednosti treh odstotkov bruto domačega proizvoda niti ni presežek izjemen in začasen, ugotavlja komisija. Po napovedih bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Prekomeren javnofinančni primanjkljaj je po pojasnilih finančnega ministrstva rezultat izjemnih okoliščin, ki so posledica gospodarske krize. REŠITEV ZA TRADICIONALNO KOPALIŠČE V atriju ljubljanskega magistrata so odprli razstavo natečajnih rešitev za prenovo kopališča Kolezija v Center zdravja in dobrega počutja. Na natečaj je prispelo 41 arhitekturnih rešitev. Ocenjevalna komisija je odločila, da prvo nagrado podeli arhitekturnemu biroju Ravnikar Poto-kar, drugo nagrado je podelila Leni in Tomažu Krušcu. -Kopališče je že dolgo let neuporabno in v pričakovanju potrebne prenove. po svetu LIZBONSKA POGODBA Poljski predsednik Lech Kaczynski je v soboto med posebno slovesnostjo v Varšavi podpisal Lizbonsko pogodbo. S tem je postopek ratifikacije nove evropske pogodbe na Poljskem zaključen. Kaczynski je tako izpolnil svojo obljubo, da bo pogodbo podpisal, ko bo dokument na referendumu potrdila Irska. Ob podpisu je dejal, da pogodba pomeni spremembo kakovosti Evropske unije, prepričan pa je tudi, da bo poskus z novo institucionalno ureditvijo povezave uspel. Zdaj je odpravljena še predzadnja ovira na poti k ratifikaciji v vseh 27 državah članicah Evropske unije, saj mora pogodbo podpisati le še češki predsednik Vaclav Klaus. GOSPODARSTVO Potrošnja v ZDA zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ni več osrednji motor globalne gospodarske rasti, se strinjajo ekonomisti. Kot je pojasnil direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn se je stopnja varčevanja v ZDA dvignila in bo najbrž na višjih ravneh ostala še kar nekaj časa. Vprašanje, ki so si ga zastavili na nedavnem srečanju omenjenega sklada in Svetovne banke v Carigradu, pa je, kdo bo zdaj prevzel vodilno vlogo. Poznavalci si niso edini, ali bo to Kitajska. Kot navaja AFP, je v tej državi večina prihrankov namenjenih zagotavljanju varnosti v starosti, v primeru bolezni in drugih težav. EU: POSTOPEK PROTI PRIMANJKLJAJU Evropska komisija je zaradi prevelikega javnofinančnega primanjkljaja sprožila postopek proti devetim članicam Evropske unije - tudi proti Sloveniji. Primanjkljaj teh držav letos presega 3 odstotke bruto domačega proizvoda, kar je meja, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti. Poleg Slovenije so v postopku še Avstrija, Belgija, Češka, Italija, Nemčija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska, ki so se tako pridružile enajstim državam članicam povezave, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek. Devet od teh držav - Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija - je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim, Velika Britanija in Madžarska pa sta bili edini v postopku že pred krizo. NOBELOVA NAGRADA ZA MIR Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejel ameriški predsednik Barack Obama. Kot je zapisal odbor v utemeljitvi podelitve nagrade, je Obama kot predsednik ustvaril novo vzdušje v mednarodni politiki. Vodja odbora Thorn-björn Jagland je ob tem pojasnil, da je zadostni razlog, da Obama dobi nagrado to, kaj je ponudil v svojem času KONCERTNI VEČER Enajsti kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil dne 10. oktobra v dvorani katoliške univerze v ul. Rodriguez Pena 1054 v Buenos Airesu. Pripravil ga je Glasbeni odsek Slov. kulturne akcije. Prvi del koncertnega večera je obsegal točke, ki jih je izvajala pianistka gdč. Ančica Kraljeva, drugem delu so pa nastopili baritonist Božidar Fink s samostojnimi točkami, tercet sester Fink in končno kvartet Finkovih, vsi ob spremljavi A. Gržiniča. (...) SLOVENCI V ARGENTINI TRANSRADIO Slovenski tečaj Simona Jenka Slovenska mladina iz Transradia ima redni pouk vsako soboto. Pouk je pri družini g. Smrekarja. Tečaj vodi učitelj g. Valentin Selan, verouk pa poučuje g. Janez Kalan. Tečaj obiskuje 11 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. Nižjo skupino posečajo: Albreht Jože in Marica ter Trkman Jože; višjo pa: Albreht Beti in Veronika, Smrekar Jože in Pavlina, Montagno Domingo in Florijan, Trkman Lidija in Oreste. Več let je požrtvovalno vodila ta tečaj učiteljica ga. Helena Petje. Starši se ji za njen trud prav toplo zahvaljujejo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Jerneja Štefeta in njegove žene ge. Marjete roj. Grilc v Transradio se je rodil sinček. V slovenski kapeli ga je direktor g. Anton Orehar dne 17. t.m. krsjil na ime Jernej-Franc. Botrovala sta ga. Helena Štefe in Peter Klobovs. V družini g. Štefana Drenška in njegove ge. Milene Knaus so 17. t.m. dobili hčerko, ki bo krščena na ime Julka. Srečnim staršem naše čestitke. V slovenski kapeli na Ramon Falcon sta 26. septembra t.l. stopila pred oltar Anton Pavlič in gdč. Zdenka Dacar. Mladi par je poročil direktor g. Anton Orehar, za priči sta pa bila: nevesti njen oče Rudolf Dacar, ženinu pa Ivan Prijatelj. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje čestitamo in želimo vso srečo. MIRAMAR Število Slovencev pri nas se je pomnožilo. V družini Antona Japlja in njegove žene ge. Marije roj. Mehle so namreč dobili hčerko Marijo Marjeto. V družini Janeza Zgonca in njegove žene roj. Marolt so 6. oktobra dobili hčerko, ki je bila krščena na ime Marta Lilijana. Čestitamo! BARILOCHE V družini g. dr. Vojka Arka in njegove življenjske družice ge. Milene se je dne 5. oktobra rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tonček. Srečni družini naše čestitke. SLOVENCI PO SVETU USA Dr. Anton Stopar - srebrnomašnik Dne 16. septembra je praznoval prof. dr. Anton Stopar 25 letnico mašništva. Slovesno sv. mašo je daroval za srebrno obletnico v cerkvi Our Lady of Snows v Reno, Nevada ob šestih zvečer. Svobodna Slovenija, 22. oktobra 1959 - št. 42 RESUMEN DE ESTA EDICION predsedovanja in kako je spremenil vzdušje v mednarodni skupnosti. Obama bo nagrado v višini slabega milijona evrov prejel 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. GRIPA Mehiški znanstveniki ugotavljajo, da cepivo proti sezonski gripi zagotavlja tudi zaščito proti virusu nove gripe, a pri tem poudarjajo, da cepljenja proti novemu virusu gripe ne bi smeli opustiti. Z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani pa so že opozorili, da zaradi majhnih vzorcev, na podlagi katerih so naredili to raziskavo, rezultatov ni mogoče posplošiti. UNA TRISTE NOTICIA Informamos a todos los amigos y conocidos que el jueves 8 de octubre fallecio en Lusaka, Zambia, el misionero de origen esloveno padre Lovro Tomažin. El padre Lovro nacio el 27 de octubre de 1930 en Vrheh, Slovenija desde donde emigre luego de la segunda guerra mundial hacia la Argentina. Se ordeno sacerdote en la compan^a de Jesus. El llamado de Dios lo llevo por el camino de las misiones, al centro del continente africano donde estuvo hasta su ultimo d^a, dando a conocer la palabra del Evangelio a la comunidad. Las exequias se realizaron el lunes 12 en la iglesia de Mar^a en Lusaka. Asistieron mas de un millar de personas. La misa fue encabezada por el obispo Mazombwe, acompanado por mas de sesenta sacerdotes. Q.E.P.D. SUDAFRICA ESTA CERCA El seleccionado esloveno de futbol vencio a Eslovaquia en la anteultima fecha de las eliminatorias para el mundial Sudafrica 2010. Eslovenia esta en el grupo 3 y con el triunfo por 2-0 quedo en el segundo lugar. El miercoles por la noche se definira todo. Eslovenia sera visitante frente a San Marino, debiendo ganar para tener posibilidades de clasificar de modo directo. Pero para hacerlo sera necesa-rio que el mismo miercoles Polonia en su cancha le gane a Eslovaquia. Con otros resultados Eslovenia puede quedar ir a repechaje e incluso quedar afuera. El jueves cuando lean estas l^neas miren la seccion deportiva de los diarios y tengan la primicia. (Pag. 1) VISITA SOLIDARIA El sabado 19 de septiembre los estudiantes de tercer ano del curso esloveno Srednješolski tečaj, visitaron el Pequeno Cottolengo en Claypole y el santuario Schöenstatt en Florencio Varela. Temprano por la manana, los estudiantes junto con sus tres acompanantes, subieron al autobus con los alimentos no perecederos, ropa y demas elementos para los habitantes del Cottolengo. Luego visitaron los diferentes pabellones y conversaron con los enfermos, tambien les regalaron canciones con acompanamiento de guitarras. De all^ partieron hacia Florencio Varela donde celebraron una misa en esloveno y recorrieron el nuevo santuario. (Pag. 3) MLADIKA EN MISIONES Gracias a la invitacion del embajador Agust^n Vivod, el grupo folclorico Mladika participo de la anual ,,Fiesta de los inmigrantes" en Obera, Misiones. Luego de algunos ensay-os, el jueves 10 de septiembre se subieron a los micros 76 bailarines, ademas de los acompanantes y profesores. A la manana siguiente ya estaban pisando tierra colorada y ese mismo d^a a la noche bailaron. La lluvia los acompano gran parte de la estad^a. El sabado recorrieron un poco mas el lugar y se prepararon para el regreso. Finalmente, el domingo estuvieron de regreso en San Justo, con una grata e inolvidable experiencia en su haber. (Pag. 3) BRANKO ZAVRTANIK La accion cultural eslovena realize la primera exposi-cion de arte el pasado 8 de agosto. El artista Branco Zavrtanik fue el encargado de exponer sus trabajos de pintura al oleo. La encargada de abrir la muestra fue la Prof. Andrejka Dolinar Hrovat que leyo la cr^tica de la artista y curadora Tilka Močnik Papež sobre los cuadros mas representativos, en idioma castellano. Tambien la Dr. Katica Cukjati considero el trabajo del artista, en idioma esloveno. (Pag. 4) INVITACION La embajada de la Republica de Eslovenia auspicia la participacion de la colectividad eslovena en el Festival Internacional de Buenos Aires (FIBA). El proyecto Babel presentara al espectador una experiencia directa de encu-entro con diversas lenguas, con 20 lecturas de textos dramaticos en sus idiomas originales. En este marco, Eslovenia participara a traves de la obra Martin Krpan de Joža Vombergar. Esto sera el sabado 17 de octubre a las 19 hs. En la Biblioteca Jose Hernandez (Boqueron 6753 -Liniers C.A.B.A.). La entrada es libre y gratuita. En el ingreso, los espectadores recibiran la traduccion del texto que sera le^do en idioma esloveno. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Boštjan Kocmur, Tatjana Modic Kržisnik, Mladika, Dijakinje tretjega letnika SSTRMB, Katica Cukjati, Branko Zavrtnanik, Mirjam Oblak in Andrej Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O