256
Razne stvari.
napisal, g. pisatelj našel veselejših pojavov. — Slovenskim ušesom kaj neprijetno zvene izrazi kakor n. pr. v Leipzigu se je šolal, m. v Lipskem. Kaj Hrvatom niso znana prvotno slovanska imena ?  —
Razne
Naše  slike.
V prvi sliki poslednje (7.) številke smo predstavili moža, ki je bil izmed največjih učenjakov sedanjega časa na polju fizike in fizijologije. Herman Lud. Helmholtg ni samo obsegal velikanskega znanja, ampak je tudi povzdignil vedo do lepili pridobitev. Rodil se je dne 31. vel. srp. 1. 1821. v Pots-damu, učil se zdravilstva, bil vojaški zdravnik in po nekaterih drugih službah postal 1. 1849. profesor fizijologije   v   Konigsbergu,  1. 1871. pa v Berolinu.
V  tej službi je deloval do smrti, ki ga je ugrabila dne 8. kimovca leta 1894. Deloval je skoro v vseh delih fizikalne vede, zlasti pa se je pečal z vprašanjem o sili, o njenem ohranjanju in o medsebojnem delovanju sil. Posebno znamenito pa je njegovo delovanje v fizijološki optiki in akustiki. Razkladal je, kako vidimo barve, kako sestavljamo barve, („Theorie der zusammengesetzten Farben", 1852), o mrežnici in njenem delovanju, posebno pa je spisal znamenito delo: „Handbuch der physiologischen Optik" (1859—1866), v katerem nahajamo vse njegove tako važne pridobitve v nauku o gledanju. Jednako imenitno je njegovo drugo večje delo: „Lehre von den Tonempfindungen" (1862), v katerem razkazuje, kaj je bistvo zvoka, zakaj imajo razni glasovi različen značaj in kako ga občuti naše uho. Kdor seje globlje pečal z optiko ali akustiko, ta ni mogel preslišati ali prezreti Helmholtzovega imena. Iz tega se pa vidi, da sega njegov nauk tudi v dušeslovje in v nauk o spoznavanju. — Tak mož je pač vreden, da mu ohrani človeštvo hvaležen spomin. — „Dvoboj.u
V  naši dobi vsakovrstnih dvobojev ni čuda, ako se bojujejo tudi naši paglavci — seveda po svoje. Naša slika nam predočuje dvoboj te vrste tako umevno in resnično, da nam je ni treba prav nič razkladati. — Mesto Krk. Na južno-zapadni strani otoka Krka je mesto istega imena. Prijazno se dviga ob morskem bregu v višavo in te z vso vnanjostjo spominja drugih južnih pomorskih mest. Najbolj vzbuja pozornost stolp biskupske katedrale, kije že ob desnem robu naše slike. Prav ob robu se skriva biskupska palača, nekdanji Frankopanov grad z močnim stol-
Naposled častitamo „Matici Hrvatski" za temeljito knjigo. Ob jednem pa prosimo, naj bi nam Slovencem mesto nemške književne povestnice skoro podala hrvaško, ki bi jo tako radi imeli in čitali.
D.
stvari.
pom. Na drugi strani se na višavi vidi samostan s* cerkvijo bratov tretjerednikov sv. Frančiška. — Mesto Krk ni kdo ve kako veliko, pri zadnji štetvi je imelo 2037 prebivalcev; tudi nima večjih uradov (razven cerkvenega), ker je okrajno glavarstvo na Mal. Lošinju. Kakor je zunanji značaj mesteca laški, tako je tudi notranji; prebivalci govore večinoma laški, a vzbuja se tudi hrvaški živelj, ki iz okolice sili v mesto. — Čedna in prostorna je biskupska katedrala s tremi ladijami. Jako lepo lego ima biskupski dom; sedaj je dokaj razdrapan, a v bližnji bodočnosti se bo lepo popravil. Krk ima malo luko, kamor dohaja vsak dan parobrod z Reke. Iz luke se izvažajo drva, olje in vino, kadar ga dovolj pridelajo. — Omarjeva dšamija v Jeruzalemu. Ta svetovno znana stavba, ki je sedaj tretje mohamedansko svetišče na svetu, stoji na onem mestu, kjer je bil nekdaj judovski tempel. Pogled na džamijo je jako veličasten, zlasti od jutrove strani ali z Oljske gore. Ker smo to stavbo opisali v »Jeruzalemskem romarju" (str. 149), ni treba sedaj zopet opisovati je. — Obras Kristusov na Vero-nikinem frtu. Ta podoba se nam je zdela tako lepa, da smo jo hoteli podati v spomin postnega časa svojim čitateljem. — Na str. 233. podajemo sliko 14 dušnih pastirjev, Slovencev, delujočih v Severni Ameriki. Že ta pogled nam kaže, kako napreduje Slovenstvo v Ameriki. Možje drugih narodnosti) so večkrat rekli, da imajo Slovenci v Ameriki veljavo in uživajo spoštovanje zaradi svojih duhovnikov. Bog daj, da bi tako ostalo, da bi dobro ime Slovencev v Ameriki rastlo od leta do leta! V ta namen „Na zdravje!" vrlim dušnim pastirjem. — Slika „ Vrnitev" g. Jos. Dostala, kapelana in spretnega domačega risarja, nam predstavlja mladega moža, ki se je iz tujine vrnil v domači kraj. Predno stopi v domačo vas, obstoji pred domačim znamenjem, tako znanim iz otroških let. Srce mu vskipi v srečnih spominih, solze mu žalijo oči. Ta ganljivi trenutek je prav dobro pogodil naš umetnik. Želimo, da bi naš list še večkrat imel priliko pokazati sadove njegove umetnosti.